Razne vesti. 103 Razne vesti. v Ljubljani, koncem junija 1922. — (Odlikovanja.) Nj, Vel. kralj Aleksander I. le odlikoval dr. Vladimirja Ravniharja, bivšega poverjenika za pravosodje v Ljubljani, z rcdcm sv. Save II. vrste in dyornega svetnika Mihaela Gabrijelčiča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani prilikom njegove upokojitve z redom sv. Save III. vrste. — (Osebne vesti.) Pri stolu sedmorice, oddelek B, je podeljen svetnikoma stola sedimorice dr. Antonu Ver on i in dr. Josipu Metli-čiču naslov in značaj podpredsednika stola sedmorice, za svetnika pri tem sodišču je imenovan višji deželnosodni svetnik dr. Nika De pol o. za višjega deželnoscdnega svetnika dr. Anton Kandiaš, doslej predsedstveni tajnik, tajnik Ljuba Mi lan o vi č za predsedništvenega tajnika, divorni svetnik in drž. nadodvetnik Franjo Rubelli za namestnika državnega odvetnika, — Iz sodne službe. Imenovani so: Rudolf Persche dvornim svetnikom pri višjem deželnem sodišču, dr. Jakob Toplak dvornim svetnikom in predsednikom okrožnega sodišča v Mariboru, sodni svetniki Fran Pernuš svetnikom pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Albert Lcvičnik in dr. Adolf Kaiser višjim deželnosodnim svetnikom pri deželnem sodjšču v Ljubljani. Za višjega deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča v Prevaljah dr. Jakob Dolj an; za svetnike deželnega sodišča: deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča 104 Razne vesti 1 Janko Guzelj za Maribor, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča Jakob Antloga za Ljubljano, okrajni sodnik dr. Fran*Cvetko za Trebnje, okrajni sodnik in sod^ni predstojnik Mihael Vehovar za Ljubljano, okrajni sodnik Jakob Luznar za Novo mesto; za svetnike dež. sodišča in sodne predstojnike deželnosodni svetniki dr. Jakob Jan za Krško, dr. Ivan Sirko za Metliko, dr. Rupert Ce les ti na za Črnomelj, dr. Anton Stuhec za Ptuj, za okrajne sodnike in sodne predstojnike okrajni sodnik Kajetan Premerstein za Logatec, sodnika dr. Fran Kovča za Mursko Soboto in dr, Jože Bavdek za Cerknico; za okrajne sodnike okrajni sodnik in' sodni predstojnik Ivan Kralj za Ljubljano, Sodnika dr. Rudolf Sajovic za višje dieželno sodišče v Ljubljani in Božidar Romih za Novo mesto; za sodnike sodniki brez določenega službenega mesta: Štefan Vodošek za Slovensko Bistrico, dr. Rihard Tomšič za Dolnjo Lendavo, dr. Janko Košan za Ptuj, Mihael Cer-noš ,za Laško, dr. Stanko Šum en j ak za Šmarje, Josip Troje za Črnomelj, dr. Josip Čemer za Sv. Lenart, dr. Josip Bolničar, Feliks Verbič in Adolf Hudnik za Ptuj, dr. Josip Pretnar za Laško, Tilen Leveč za Konjice, dr. Franjo Strižič za Mursko Soboto, dr. Fran Ta vzel j za Sv. Lenart, Rudolf Ročni k za Šoštanj, Milan Tominec za Slovenigradec; Ivan G rožnik za Višnjo goro, Miroslav Schmidin-ger za Kočevje, Niko V rabi za Maribor, Ivan Zorer za Kozje, Anton Savel i za Kočevje, Ljudevit B a tis ta za Škofjo Loko; dr. Friderik F a b i a n i za Dolnjo Lendavo, dr. Josip L a v r i č ,za Ribnico, Kari Novak za Slovensko Bistrico, Maks P e t r i č za Marenberg, Jakob Božič za Celje, Mirko Dežela za Gornji grad, Fran Kovač za Kostanjevico, dr. Erih Konšek za Ormož, Viktor D urini za Mokronog, Gilbert Zupančič za Brdo, Fran Brečko iza Konjice, dr. Ljudevit Z up in za Krško, Ivan Tratnik za Ljutomer, dr. Dominik Drnovšek za Mursko Soboto in Kari Klenovšek za Brežice. Sodnikom za okrožje so imenovani avskultanti dr. Luka K r a v i n a, dr. Fran M a c a r o 1, dr. Peter Jereb, dr. Josip Š m i d, Janko C e r Č e k, dr. Bogdan Petelin, dr. Viktor V C v k, Boris K e n k, dr. Fran M u h i č, dr. Ivan Mak, Fran C e š a r e k, Fran Orožen, Josip Baričevič in Vladimir Velušček. Dalje so imenovani za namestnika višjega državnega pravdnika v. Ljubljani dr. Avgust M u n d a, za državnega pravdnika v Mariboru dr. Fran Jančič, za namestnika državnega pravdnika dr. Matko Zorjan v Mariboru in dr. Jakob Ho d ž ar v Ljubljani. Premeščeni so: deželnosodna svetnikai d|r. Matija Lavrenčič v Kozje in Fran Kiissel v Novo mesto, sodniki dr. Tomo T u r a t o v Gornjo Radgono, Ferdinand M e r a I a y Ljubljano, dr. Mile Jenko v Litijo, dr. Jakob Prešern v Radovljico, Viktcr K o b e v Novo mesto, Josip G r u m v Kamnik in Ivan T r i n k a u s v Brežice. Za avskultante so imenovani: pravni praktikanti: dr. Ivan P e t s c h e, dr. Maks Š n u d e r 1, Otmar Skale, dr. Vinko Zore, Edvard Vračkc, Josip Sf i ligo j, Vinko Štrukelj, Alfonz Cepuder, Franc C o š, dr. Rihard P i n t a r, Rudolf Adamič, dr. Josip Novak in i Razne vesti. 105 dr. Ludlvik Lobe. — V ministrstvu pravde sta imenovana okrajni sodnik dr. Hinko Irgolič za inšpektorja II. razreda in sodnik dr. Josip Kavčič za tajnika L razreda. — Iz upravne službe. Imenovani So: vladnim tajnikom Ciril ^Poklukar, okrajnim komisarjem Bogomir K o b a 1, Fran R a d o š e k, dr. Ivan Vrečar, dr. Vladimir F o h n, Zvonko B r a t i n a, dr. Alojzij T r s t e n j a k, Provizornim vladnim koncipistoni konceptni praktikanti: Dominik Dereani, Adolf Morič, Matija Male-š i č, Ivan Bavdek, Anton K a p p u s, dr. Fran M 1 i n a r - C i g a I e, Vladimir Suša in Josip Tomšič. Premeščeni so: okrajni glavarji Ivan Li.ninger v Radovljico, dr. Alojzij Gregorin v Brežice, Matej Kaki "V Črnomelj, Rihard Koropec v Prevalje; vladni tajniki dr. Josip Hubad v Konjice in Kari Trstenjak v Ljubljano; okrajni komisarji Mihael Zavadlal v Ptuj, Friderik Viher v Mozirje kot vodja tamkajšnje ekspoziture in dr. Janko Šiška v Novo mesto; pr. vladni konci-pisti dr, Mirko Potočnik v Črnomelj, Adolf Morič v Ljubljano, Leopoldi Eiletz v Slovenjgradec, Božidar Budin v Logatec in Josip Zadnikar v Ljubljano. — Pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo je pomaknjen šef oddelka dr. Rudolf Marn v V. činovni razred, okrajni glavar dx. Fran Ratej je imenovan sekcijskim -svetnikom v VI. činc\Tiem razredu, dalje so imenovani dr. Ciril cifer ministrskim pcdtajnikom, Fran Mramor zadružnim inšpektorjem in Josip C o b a 1 ministrskim koncipistom. Pri gradbeni direkciji v Ljubljani ie imenovan dr. Iko Est tajnikom v IX. činovnem razred|U. — Odvetniško pisarno so otvoriU dr. Martin M a 1 n e r i č v Ljubljani, dr. Rok Jesenko v Sevnici, dr. Kari S 1 o k a r v Mariboru in dr. Janko P i k u š v Dolnji Lendavi, dr. Janko Brejc in vpokojeni dvorni svetnik Mihael Gabrijelčič v Ljubljani, dr. Vinko Rapotec v Mariboru, dr. Luce Treo v Kranju, dr. Fran Tomšič v Litiji; preselili so se: dr. Konrad J a ,n e ž i č v Kamnik, dr. Boštjan Schaubach v Slovensko Bistrico, dr. Vekoslav Kukovec v Maribor, dr. Kari Sturm v MetHko- in dr. Stanko Lap a j ne v Ljubljano. — V pokoj so stopili: dvorni svetnik Mihael Gabrijelčič, dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v Mariboru Tomaž Cajnkar, višja deželnosodna svetnika z naslovom in značajem dvornih svetnikov dr. Martin Travner in Fran Vedernjak, višji deželnosodni svetnik dr. Josip Kronvogel, kateremu je bil podeljen ob tej priliki naslov in (značaj dvornega svetnika, deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča Anton Zdolšek ter okrajni glavar Gustav Goli a. — Umrli so: višji deželnosodni svetnik v pokoju in odvetnik v Celju Alojzij Gregorin, odvetnik dr. Valentin Štempihar v Kranju in okrajni sodnik Stanko Jenčič v Ljubljani. — Iz djržavne službe so izstopili: dr. Vladimir B o r š t n ik, podtajnik pri oddelku ministrstva za trgovino in industrije, dalje avskultanta dr. Stanko Lapa j ne in Pavel Lenarčič. + — (Kronika juridične fakultete v Ljublja,ni v letu "19 2 L) I. Število profesorjev se je v tem letu skrčilo, ker je bil redni 106 Razne vesti. prof. dr. Bogumil VošniaI< imenovan sredi julija 1921. za poslanika kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Pragi. Učni nalog za rudniško pravo je dobil dne 12. novembra 1921. inž. Igo P e h a n i, rudjarski svetnik in predstojnik okrožnega rudarskega urada v Ljubljani, fcot honorarni nastavnik. — 11. Za šolsko leto 1921/22 je bil dekan prejšnjega šolskega leta redni profesor dr. Gregor Krek izvoljen za vseučiliškega rektorja, redni profesor dr. Metod Dolenc za dekana jurid^ične fakultete, a namesto sra rektorja izbranega prodekana je bil izvoljen za prodekana redni profesor dr. Rado K u š e i. — III. Ministrstvo pravd,e je imenovalo redna profesorja dria. Gregorja Kreka in drja. Metoda Dolenca za svetnika ministrstva pravde, in sicer prvcimenovanega za civilnopravni, drugega pa za kazenskopravni odsek stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde v Beogradu. Za člane širšega odbora stalnega zakonodajnega sveta so biH imenovani redni prof, dr. Anton Skumovič za civilni odsek, honorarni prof. dr. Janko P o 1 e c pa za kazenski odsek. Redni prof. dr, Leonid Pitamic je bil v letu 1921. izaposlen tudi kct redni član razmejitvene komisije. IV. V poletnem semestru, ki je trajal od 15. februarja do 15. junija 1921., SG predavali: redini prof. dr. Gregor Krek: pandektno pravo kct uvod v današnje državljansko pravo, I. del (eno uro); obče državljansko pravo, splošni del (eno ure); obče državljansko pravo, obligacijsko pravo (štiri ure); redni prof. dr. Anton Skumovič: pandektno pravo, splošni del obligacijskega prava (tri ure); civilnopravdno postopanje (štiri ure); redni prof. dr. Rado Kušej: splošno cerkveno pravo in krajevno cerkveno pravo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (štiri ure); obrisi cerkvenopravne zgodovine (dve uri); honorarni prof. dr. Janko Polec: zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, II. del (štiri ure); kcntrakt. redni prof. Mihail Jasinski: pravna zgodovina južnih Slovanov, 1. uvod v zgodovino prava slovanskih narodov; 2. zgodovina izvora prava južnih Slovanov (tri ure); ruska pravna zgodovina (tri ure); redni prof. dr. Stanko Lapa j ne: obče državljansko pravo: dedno pravc (tri ure); varstvo, skrbstvo in preklic (eno uro); meddržavno in medpokrajinsko zasebno in kazensko pravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (dve uri); hcncrarni prof. dr. Milan Škerlj: trgovsko in menično pravo (tri ure); redni prof. dr. Metod Dolenc: kazenskopravdni red (pet ur); kazensko pravo, posebni del (dve uri); temeljni problemi kriminalistike (eno uro): redni prof. dr. Leonid Pitamic: ustavopravna veda (dve uri); honorarni nast. dr. Henrik Steska: upravno postopanje (dve uri); vodne pravo (eno uro); kcntrakt. redni prof. dr. Aleksander Bilimovič: narodno gospodarstvo (pet ur); Razne vesti. 107 red,ni prof dr. Franc Eller: finančna veda (pet ur); redini prof. dr. Ivan Žolger: novo meddtžavno pravo (pet ur); redni profesor medicinske fakultete dr. Ivan Plečnik: sodtia medi-_ cina za juriste (dve uri); redni profesor medicinske fakultete dr. Alfred Šerko: forenzična pt psihopatologija (dve uri); honorarni na,st. dr. Alojz Ran t: državno računovodstvo (dve uri); Seminarje cdnosno vaje so imeli v tem semestru prof. Bilimovič, Eller, Lapajne, Skumovič, Škerlj. V. V zimskem semestru 1921/22, ki je počel dne 1 oktobra 1921. in trajal do dne 15. februarja 1922., So predavali: redni prof. dr. Gregor Krek: obČe državljansko pravo: splošni del (štiri ure); redni prof. dr. Anton Skumovič: institucije rimskega prava (tri ure); civilnopravdno postopanje (štiri ure); redni prof. dr. Rado Kušej: Siplošno cerkveno pravo in versko pravo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (pet ur); kcntrakt. redni prof. Mihail Jasinski: pravna zgodovina južnih Slovanov: I. zgodovina virov, 11. zgodovina državnega prava Srbov in Hrvatov (tri ure); ruska pravna zgodlovina (dve uri); honorarni prof. dr. Janko Polec: zgodovinski raizvoj sedanjega javnega in .zasebnega prava, I. del, javno pravo (štiri ure); redni prof. dr. Stanko Lapa j ne: obče državljansko pravo: dedno pravo (tri ure); posebni del obveznega prava (dve uri); meddržavna in medpokrajinska pravna pomoč (eno uro); honorarni prof. dr. Milan Škerlj: trgovsko in menično pravo (5 ur); redni prof. dr. Metod Dolenc: kazensko pravo (pet ur); redni prof. dr. Ivan Zolger: meddržavno pravo: II. dlel (štiri ure); redni prof. dr. Leonid Pitamic:, ustavopravna veda (šest ur); honorarni nast dr. Henrik Steska: organizacija uprave in upravno postopanje (tri ure); kontrakt. redni prof. dr. Aleksander Bilimovič: narodno gospodarstvo (pet ur); redni prof. dr. Franc Eller: finančna veda (pet ur); redni profesor medicinske fakultete dr. Ivan Plečnik: sodna medicina za juriste (d|ve uri); redni profesor medicinske fakultete dr. Alfred Šerko: forenzična psihopatologija (dve uri); honorarni nast dr. Alojzij Ran t: državno računoslovje (dve uri); Seminarje oziroma konvenzatorij ali vaje so imeli v tem semestru prof. Bilimovič, Dolenc, Eller, Krek, Kušej, Jasinski, Lapajne, Skumovič in Žolger. VI. Profesorski zbor pravne fakultete je izdal za leto 1920/21 v jeseni 1921 »Zbornik znanstvenih razprav«, ki je prinesel na 19 tiskanih polah prispevke devetih profesorjev. 108 Razne vesti. VII. V letnem semestru 1921 je bilo 358 rednih, 27 izrednih, skupaj 385 slušateljev, med njimi 8 ženskih; v zimskem semestru 1921/22 pa je vpisanih 380 rednih, 19 izrednih, skupaj 399 slušateljev, med njimi 7 ženskih. VIII. Promovirali so za doktorje prava: dne 10. januarja 1921: Ivo Mak; dne 12. marca 1921: Ciril Kraševec; dne 25. aprila 1921: Josip Rezek in Ernest Rosina; dne 21. maja 1921: Ivo L u 1 i k, Fran Muhič in Teo Vo dušek; dne 10. junija 1921: Emerik Ločni k; dne 18. junija 1921: Stanko Lapajne; dne 12. novembra 1921: Ivan C r n a g o j iti Edvard Vrač k o; dne 23. decembra 1921: Srečko Goljar in Stanko T o m i n š e k, skupaj 13 kandidatov. D. — (Svetosavska temata za leto 1 9 2 3. na pravni fakulteti v Ljubljani.) Fakultetski svet pravne fakultete je razpisal za prihodnje leto ^za nagradfO Njegovega Veličanstva kralja, ki se razdeli na dan Svetega Save dne 27. januarja 1923., ta-le temata: I. Pravnczgodovinska skupina: a) Vpliv krščanstva na zako-nodajstvc rimskih cesarjev. (Po virih); b) Klasifikacija (po vsebini) hrvatskih in srbskih listin (isprava, povelja)^ katere imajo značaj pravnchistoričnega materiala. II. Pravosodna skupina: a) Pravnozgodovinski razvoj in bistvo zamudne sodbe po modernem pravu; b) Pomen »kesa« iza kazensko pravo (pravnozgodovinski in dogmatični obris). III. Javnopravna skupina: a) Zadružno gibanje v Sloveniji, b) Mednarodna zaščita manjšin v naši državi (na podlagi vidovdanske ustave in Št. Zermenske minoritetne pogodbe). Pri tej priliki kaže opozoriti, da imajo starejše univerze na razpolago nagrade tudi cd privatnikov in od društev, katere razdeljujejo za izdelana temata, stavljena po navodilih nagraditeljev. Beograjska univerza ima n. pr. razdeljevati nagrado Marka Stcjanoviča, pokojnega Dragotina Kova-noviča, nagrade društva »Srbija« v spomin pokojnega drja. Mil. R. Vesniča. Naj bi te vrstice dale pobudo, da se najdejo tudS za našo mlado, a lepo se razvijajoče pravno fakulteto posnemalci omenjenih nagraditeljev! Z)r. M. D. — (Boljše viška kazenskopravna zakonodaja.) Ko jc marčna revolucija leta 1917. zatekla Nemce v okupiranih delih Rusije, je bil tam v rabi novi ruski kazenski zakonik iz leta 1903., dasi je bil promul-giran le v nekaterih partijah, dočim je veljal inače še stari kajzenski zakonik iz 1. 1845. Nemce je namreč zapeljala neka opazka glede potrditve zakona iz leta 1903. v nemškem prevodu, da so smatrali ves zakon za veljaven. Ko se je ta pomota opazila, niso hoteli ustvarjenega položaja preminjati in tako ie O'stalo pri veljavi obeh .zakonov drugega poleg drugega, seveda v raznih delih Rusije, tudi še, ko so nastopili boljševiki svojo strahovlado. Ti so izdali dvoje dekretov (7. decembra 1917, 17. februarja 1918), po katerih ostaneta prejšnja kazenska zakonika v veljavi, toda le kolikor posamezna določila niso razveljavljena od centralnega cksekutivnega komiteja ali od sovjetov ljudskih komisarjev in pa, kolikor ne nasprotujejo socialni pravni Razne vesti. 109 svesti delavskega ljudstva. Dne 30. novembra 1918. so šele boljševiki radikalno odpravili oba prejšnja zakonika in dekretirali, da naj ljudska sodišča (drugih ni več, o čemer bo precej govor) uporabljalo samo dekrete delavske in kmetovske vlade; če pa ni primernega dekreta ali pa če se nahaja v kakšnem dekretu vrzel, vodi naj pri razsojanju ljudske sodnike — socialistična pravna zavest. Redna sodišča izza carskih časov so bila takoj po boljševiškem prevratu odpravljena. Sodniki se volijo po načelih demokracije, lokalni sovjeti volijo posebne komisarje, ki jim ni treba' jnri-stične nacbrazbe. Odvetnikov pa državnih pravdnikov ni več, pri sovjetih obstoje nekaki kolegiji; njihovi člani, ki niti juristi niso, zastopajo tožbe in vrše zagovorniške posle. Poleg teh »rednih« ljudskih sodišč nastopajo še izredna sodišča: revclucijski tribunal in pa izreidne komisije. Osobito slednje so strah ljudstva. Naloga jim je boj zoper protirevolucionarne sile. Postopanje je tajno, sodba brez možnosti pritožbe takoj izvršljiva. In taka-le sodišča so poslovala po 30. novembru 1918 sploh brez vsakih pisanih zakonitih (ic:ločil. Kajti dekretov v smislu kazenskih predpisov ni bilo. Sele dne 28. decembra 1919, je izdal ljudski komisar za justico »Smernice za kazensko pravo ruske socialistične federalistične sovjetske republike«. Ta boljševiški kazenski z^akcnik seveda ni kar nič podoben evropejskim kazenskim, zakonikom. Pričenja najprej