Natisov 15.000. „Slajerc" izhiiji-dSSŠkP petek, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 5 krori, za Ogrsko 6 kron 50 vin. za celo leto ; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne št. se prodajajo po 10 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseraiov) je za celo stran K 80— za ■/s strani K 40 — za '/, strani K 20 — za '/e strani K 10- za Vi« strani K 5'— za •/„ strani K 2'50 za '/». strani K I.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Štev. 3. V Ptuju, v nedeljo dne 21. januarja 1917 XYIII. letnik Nočejo! Nočejo mira — kri otemnela jim je zlata pijana srca, blaznemu satanu so podobni, ki v peklu vladuje na kupu gnoja... Človeštvo jim nič je, sovraštvo jim bič je, umor jim je bog in ljubav trinog . . . Mi smo za mir in srečo človeško, roko smo v pravo dali vam tja, — vi jo premagani ste odbili, nočete konca solz in gorja . . . ■ Zdaj gre se za cilj vaš, zdaj gre se za dom naš, — nam — nikdo trinog, pravica nam bog! L. K. Svetovna vojska. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 11. januarja. Uradno se danes razglasa: Vzhodno bojišče. Xa južnem krilu od nadvojvode Jožefa zapovedanih bojnih sil traja pogorski boj naprej. V dolini S u-sita in Kasinu bil je naš napad naprej nošen. Severno ceste O i t o z naskočili so avstro-ogrski in nemški bataljoni več ruskih postojank. Na mnogoštevilnih krajih potrudil se je sovražnik, pridobiti nazaj izgubljeno ozemlje; bilo je pa zaman. Naš dnevni plen je znašal včeraj v tem prostoru 800 vjetih in 6 strojnih pušk. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hfjfer, fml. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 11. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Severno Y p e r-na bil je en sovražni napad pod težkimi izgubami za nasprotnika zavrnjen. Na ozkem ;kraju vsiljeni Angleži bili so s protisunkom nazaj vrženi. Tudi južno od Yperna ostali i so sunki močnejših sovražnih patrulj brezuspešni. Naši letalci sestrelili so dva angleška privezana balona, ki sta goreča na zemljo padla. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Živahnemu artilerijskemu delovanju med Rigo inSmorgonom sledilo je včeraj, ponoči in danes v jutru več iraških napadov in sunkov močnejših oddelkov, ki so bili popolnoma zavrnjeni. (Nadalje glej avstrijsko poročilo.) Pivi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 12. januarja. Uradno se danes razglaša : Vzhodno bojišče. V izlivnem kotu S e r e t a vzeli so boji ugodni potek. Na južnem krilu armadne fronte nadvojvode Jožefa vrgli so avstro-ogrski in nemški bataljoni južno od O i t o z - ceste sovražnika v hitrem naskoku iz večih zaporedoma ležečih visočinskih postojank. Boj je stal Ruse razven težkih krvavih izgub 6 Strojnih pušk in 3 minske metalce, ki so poleg enega oficirja in 80 mož v naši roki ostali. Ruski protisunki so potekli, kakor n;> prg-šnjih dneh, brezuspešno. , j\ NanrfifStšiijt generalštabnega šefa pl. HOfer, fml. Naši letalci ob Soči. K.-B. Dunaj, 12. januarja. Uradno se danes razglaša: Eno brodovje pomorskih letal je v noči od 11. na 12. t. sovražno odporno letališče pri Beli gn j, kije bilo po razrušenju po naših letalcih pri napadih dne 14. novembra in 6. decembra zopet zgrajeno, jako uspešno z bombami obmetalo. V novo postavljene hangarje se je večkrat polno zadelo. Mornariško poveljništvo. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 12. januarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Na naših postojankah pri Armentieres in Lensu ter na obeh straneh ceste Albert-Baupau-m e ležal je sovražni artiljerijski ogenj, na katerega smo krepko odgovarjali. Severno od A n c r e napadli so Angleži v jutranjih urah dvakrat brezuspešno. Pri Serre razbil seje njih napad pred našimi črtami. Severno od Beaucourta bili so po začetnih uspehih s krepko peljanim protisunkom izgubenosno v svoje izhodne postojanke nazaj vrženi. 50 Vjetih in 2 strojni puški ste ostali v naši roki. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. ObDiini in v pokrajini jezero v južno Diinaburga se je bojevno delovanje včeraj bistveno povišalo. Ob železnici Wilna-Dunaburg bile so napadajoče ruske kompanije pod velikimi izgubami zavrnjene. Pri dveh manjših lastnih napadih južno-zapadno od R i g e vjeli smo 32 mož. — Fronta nadvojvode Jožefa (glej avstr. poročilo!) — Armada Mackensen. V močvirnati dolini med Brailoin Galacom potisnili smo Rusa nazaj proti S e r e t u. Zavzeli smo Burtea. V noči od 10. na 11. januarja poskusile so oborožene sovražne ladje, priti po Donavi mimo I s a c c e a proti severu. En parnik je bil z našim artiljerijskim ognjem potopljen, drugi pa. prisiljen, da se spusti na severno obrežje. Makedonska fronta. Južno jezera O c h r i d a napadel je sovražnik avstro-ogr-sko-bolgarsko fronto za C e r a v o. Postojanke so bile držane. Prvi generalk vartirmoj ster Ludendorff. Cesar Viljem o sovražnikovem odgovoru. W.-B. B e r 1 i n, 12. januarja. Iz velikega glavnega stana se poroča sledeči oklic: Nemškemu ljudstvu! Naši sovražniki so pustili krinko pasti. Najprve so s sramotenjem in hinavskimi besedami o ljubezni do svobode ter človečanst-vu našo pošteno mirovno ponudbo zavrnili. V svojem odgovoru na Združene države Amerike so se zdaj izjavili preko tega za željo po pridobivanju, katere sramotnost še njih obrekovalno vtenieljovanje povišuje. Njih cilj je pokončanje Nemčije, razkosanje z nami zvezanih sil in tlačanstvo prostosti Evrope ter morja pod istim jarmom, katerega nosi že zdaj s škripanjem zob Grčija. Ah kav. v tridesetih mesecih najkrvavejše vojne in najbrezvestnejšega gospodarskega boja niso zamogli doseči, tega tudi v vsej bodočnosti ne bodo zamogli izvršiti. Naše slavne zmage in jeklena moč volje, s katerim je naše bojujoče se ljudstvo pred sovražnikom in doma vsako težavo in bedo vojne nosilo, jamčijo, da se naša ljubljena domovina tudi v bodoče nima ničesar bati. Visoko plamteča ogorčenost in sveta jeza bodete vsacega nemškega moža in žene moč podvojili, istotako ako so v boju dela ali za žrtve pripravljenem trpljenju. Bog, ki je ta krasni duh svobode v srce našega hrabrega ljudstva vsadil, dal bode nam in našim zvestim, v viharju izkušenim zaveznikom še polno zmago nad vso sovražno poželjivostjo po moči in uničevalno besnostjo. Viljem. Grozna usoda rumunskih beguncev na Ruskem. Berlin, 12. januarja. Pobegnelo ru-munsko prebivalstvo gre žalostni usodi nasproti. Ruska vlada je odredila, da rumunski begunci ne smejo v Besarabiji ostati, marveč se morajo odposlati bolj proti vzhodu. Pri prevelikem delu železnic in pomanjkanju vozov dela to odpošiljanje nepremagljive težave. Vsi listi so polni poročil o neprijetnostih, ki jih prinašajo rumunski begunci seboj, in o nepopisljivi bedi, ki vlada med njimi. Vsled pomanjkanja vozov morajo nesrečneži peš korakati. Pri tem težavnem potovanju v zimi na groznih cestah ostanejo tisoči žensk in otrok ter starčkov ležati in poginejo ob cestah. .Vso moško prebivalstvo med 15. in 60, življenskim letom se od ruskih oblasti zadržuje, da se bode uvrstilo v armado. Tako ima Rumun- __ 2 STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (eksteakt) najfinejših ska isto usodo kakor Srbija. Njeno žensko in mladostno prebivalstvo poginava na begu v množicah vsled pomanjkljive preskrbe entente. Ostanek njenih mož pa se žene neizprosno v boj in izkrvaveva. Potopljeni italijanski vojni parnik. Basel, 12. januarja „Baseler Anzeigoi-poroča iz Rima, da se je italijanska linijska ladja ,,R e g i n a M a r g e r i t a" vsled min ali torpeda potopila. 600 mož posadke je vto-nilo. (Uradno ta vest še ni potrjena). Ladja je bila 13.480 ton velika in leta 1901 zgrajena. Posadka znašala je 820 mož. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 13. januarja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Mihalea, zapadno od V a d e n i, so turške čete naskočile. V roki napadalca je ostalo 400 mož in nekaj strojnih pušk. Obenem so zavzeli Bolgari neki še od Rusov zasedeni samostan severno reke Buzaul v bližini njenega izliva. — Na obeh straneh O i t o z-doline zavrnile so avstro-ogrske in nemške silo močne ruske napade popolnoma, deloma v ročnem boju. Severno doline Slanic se je potom napada nemških oddelkov na ozemlju pridobilo. V j elo se je 4 oficirje in 170 mož, zaplenilo pa 7 strojnih pušk ter 7 metalcev min. NamestniK generalštabnega šefa pl. Hofer, fini: Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 13. januarja (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Severno A n c r e nadaljeval je Anglež svoje nove napade zoper S c r r c. Bili so večinoma krvavo zavrnjeni. V neki prednji postojanki se je sovražnik utrdil. Mi držimo glavno postojanko. Vzhodno bojišče Fronta nadvojvode Jožefa (glej avstr. poročilo!). — Armada Mackensen. Ob izlivu B u z a u 1 a in S e r e t a vzeli so Bolgari neki še od Rusov držani samostan. Severno-zapadno od B r a i 1 a naskočile so turške čete M i h a-1 e o. Od ruske posadke se je 400 mož v j elo; ostanek, ki je hotel pebegniti, vtonii je V Se-retu. Zaplenilo se je 10 strojnih pušk. Makedonska fronta. Vzhodno C e r n e proti S t r e v i n i prodirajoče sovražne kompanije bile so nazaj vržene. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Francozi od avstro-ogrskih čet tepeni. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 14. januarja. Uradno se danes poroča: iz najbolj uspešnih korenin. SJRASCHlLL'ova grenčica iz zelenja* vsled ;ega priznano najboljši ŽClvdeC OKrCJKUJOČi prebavni liker. 411 Vzhodno bojišče. Zapadno od V a-d e n i zavrnile so turške čete en ruski sunek. Drugače v rumunski ravnini vsled slabega vremena nobeno posebno bojevno delovanje. Južno-zapadno od Herestrana vzeli so včeraj zjutraj bataljoni generala G o 1 d b a-cha v presenetljivem napadu visočino 701. V prostoru od T o 1 g v e s a uspešna podjetja nemških oddelkov, ki so napravila sovražniku težke izgube. Južno-vzhodno b o j i š če. Dne 11. januarja napadli so deli treh francoskih regimentov avstro-ogrske postojanke na južnem koncu jezera O c h r i d a od vzhoda sem. Francoski napad je bil odbit, pri čemur so vzhodno jezera napadajoči avstro-ogrski in bolgarski oddelki sopomagali. Včeraj zjutraj pričele so naše čete s protinapadom in so vrgle sovražnika nazaj čez Cera v o. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fini. Nemško uradno poročilo od nedelje. Mariborski prostovoljni strelci na bojišču. (Od c. in k. vojno-tiskovnega stana dovoljeno.) Spisal povejnik čete Kari G a i s c h e g. (Nadaljevanje in konec*.) V 8. Sočini bitki stala je 1. kompanija v ognju; njeno hrabro zadržanje želo je bogato hvalo. Pri tema imel je dne 11. avgusta gefreiter Artur Scrianz priliko, podati dokaz pogumnosti. Bil je nekemu d. b. in:". regimentu kot vojna ordonanca dodeljen; vrnil se je od nekega pota, ki ga je izvršil v najtežjem artiljerijskem ognju in pri kateremu je imel poročilo prinesti v naj-sprednejšo črto, ko je udarila neka sovražna granata pred drugim vhodom v bataljonsko kaverno. Dve hrabri oficirski srci obstali ste za veke tihi, bataljonski poveljnik hauplm^n W. pa je bil na zadajšno steno kaverne vržen ter oslepljen. Hitro se je Scrianz oprostil od kamenji, ki ga je samega pokrivalo in je spravil haupt-maaa na prosto, Vkljub nevarnosti zopetnega strela hitel je z drugimi, ki jih je pozval njegov pogum, tla pridejo na pomoč, v od eksplozivnih strelov napolnjeno skalnato votlino in je rešil še i cč ljudi, dokler se ni skoraj nezavesten zgrudil na tla. Srebrna hrabrostna medalja 2. razrfda krasi zdaj njegova prša. *) Glej zadnjo številko „Stajerca„. K.-B. B erlin, 14. januarja. (W.-B.) Iz j velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj-j vode Jožefa. V vzhodnih Karpatih vdrli so severno od Zlote Bystrice nemški grenadirji na raznih krajih v rusko postojanko, so prizadeli sovražniku težke izgube in so se po povelju s plenom ter vje-timi vrnili v lastno postojanko. Južno Oitoz-ceste se je naskočilo neko od sovražnika zasedeno visočino. 50 vjetiil je padlo v roko napadalca. — Armada Mackensen. En ruski sunek ob S e r e t u, sevemo-zapadno od Braile, je odbit. Makedonska fronta. Med V a r-d a r j e m in jezerom D o i r a n vstal je on sovražni napad zoper naše postojanke južno od Stojolova b" zuspešen. —rrvi" •gertefaikvartirmojstei-Ludendorff. 90 sovražnih ladij v enem tednu potopljenih. K.-B. Bern, 14., januarja. Predstojnik glavnega odbora parobrodnikov Francije je v zadnji seji pribil, da uničevanje trgovinskih ladij vsled vojne podmorskih čolnov jemlje vedno večji obseg. V zadnjem tednu je bilo 90 trgovinskih ladij, med njimi 20 francoskih, potopljenih. Glavni odbor opozarja vlado še enkrat nato, da grozi francoska trgovinska mornarica popolnoma izginiti, ako bi ladjedelnice ne za-mogle najnujneje nove zgradbe izvršiti. Vas Vadeni zavzeta. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 15. januarja. Uradno se danes razglaša: 8. Sočina bitka je divjala naprej, ko je prišla 2. kompanija (poveljnik oberlajtnant 1.) v postojanko. Na poti tja bila sta že poveljnik čete R. in en strelec ranjena. Začetkoma je stvar še šla, čeprav je prinesel vsak dan izgube. Prišel je 4. oktober Proti pol 3. uri popoldne povišalo se je sovražno artiljerijsko delovanje do mo?ncga bobenskega in minsko-metalnega ognja in prišlo je povelje za vrnitev v kritja. Strelce s poveljnikom čete L., ki so stali v najijutejšem ognju na zvesti straži, doseglo je to povelje prepozno. Ena težka ita' janska mina je udarila v jarek in neizprosna smrt je imela žetev. Gefreiter T h a 1 a u c r in strelec R e s c h izkopala sta v najhujšem dežju krogel več kišt z ročnimi granatami, jih privlekla tja in sta rešila svoje ranjene ter zasute tovariše. R o 6 m a n n, sanitetni vodja Smodp jr in sanitetni vojak Kostanjevec so prinesli, sami ranjeni, še živečim pomoč, dok;er se nista oba težko ranjena na tla zgrudila. Za večino je prišla pomoč prepozno. Strelec P r e d i k a k a, ki je na nekem višjem prostoru kot ve-deta stal in je bil od zračnega pritiska razstreljene mine doli vržen, zlezel je v očigled tragične u ode svojih tovarišev na svoj opazovalni prostor nazaj in je vztrajal tam vkljub ljutemu ognju, dokler niso prišli po njega. Istotako zvesto je vstrajal ostanek braniteljev, dokler ni bil napad zavrnjen. Par dni pozneje je poskusil sovražnik v ozkem prostoru predreti. Dva »švarma< s poveljnikom čete K. držala sta se tam proti mnogokratni premoči in sta prizadela sovražniku z ročnimi granatami in svojimi V z h o d n o bojišče. Turške čete vzelsveu' so v naskoku včeraj popoldne vas Vadeni, zadnji od sovražnika še zasedeni kraj južnovocu S e r e t a. — Na južnem krilu armadne frontenaP' nadvojvode Jožefa peljali so Rusi in Rub":/ muni močne napade proti od nas v zadnjih1''!'-1 dneh zavzetim postojankam severno dolinezaJ Sušita. Napadalci so bili povsod odbiti.m°ž Bolj severno nič novega. Ijuti Italijansko bojišče. V do: m i t n i fronti razstrelile so naše čete v pre7, n; tekli noči v velikem L a g a z u o i skalnati810.!' trak na južni steni med lastnimi in sovraž-za,:v nimi postojankami. Razstrelba se je popolno-Pac'( ma posrečila. Široka odprtina loči. zdaj obav n! nasprotnika. Na kraški fronti časovno ne Jz&1' kaj ljutejše artiljerijsko delovanje. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 15. januarja (W.-B.) IspP™ velikoga glavnega stana se poroča: vezr Vzhodno bojišče. Fronta nad'z ž vojvode Jožefa. Severno doline Susitavan,j bile so naše novo pridobljene postojanke orP7 di močnejših ruskih in rumunskih sil napadene.VOra Sovražnik je povsod odbit. — xii-mada pl£dri Mackensen. Med izlivom Buzaula in So-"'ovr reta se je vkljub neugodnemu vremenu zadnji''% od Rusov južno Sereta še držani kraj V a-'1.'0 d e n i v naskoku zavzel. ae f Prvi geiieralkvartirinojstorlllc'; Ludendorff. Ruski protisunki v Rumuniji odbiti. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, IG. januarja. Uradno danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada" piA'1" Mackensen. Včeraj popoldne sunil j#®m sovražnik iz postojank svojega mostičja prill,!l.j Ramolosa ob Seretu z močnimi množi-'3'1 cami. Njegov napad se je razbil v nemškem'0"! artiljerijskem ognju. Zvečer zamogel je naie^r posameznih krajih v naše jarke vdreti, ali'0,)« bil je takoj zopet v protinapadu vun vržen/°Jn — Fronta nadvojvode Jožefa. Rusi in Ru-^Je rnuni peljali so med S u s i t o in K a s i n u-evc dolino proti bojni skupini fmi. v. Ruiz ain&i močne napade; bili so povsod odbiti, na13^ neki visočini južno od Kasinu s protisun-lrol kom. Sovražnik je pustil 2 oficija in 200 mo?Prj v naši roki. V bližini tunela M e s t i c aje"h n e s c i sunili so c. in k. poizvedovalni od-'ant delki skozi sovražno varstveno črto do ruske>°tr glavne postojanke in pripeljali 20 vjetih nazaj.!.1 J Italijansko bojišče. Na kraškim fronti traja artiljerijsko delovanje naprej. a r Namestnik generalštabnega šefaa^ pl. Hofer, fini. e c —------- an sigurnimi puškami tako težke izgube, da sta ga prisiiilaj]jj£ k begu podobnemu umikanju in sta preprečila prediranje^ , 3. kompanija s svojim poveljnikom F. nadomestila ' je 2. in je imela tudi kmalu priložnost, svoje ljudi v ('-ognju preiskusiti. Bili so prišli težki dnevi 9. Sočine bitke. 101' Bilo je 1. novembra, ko je sovražnik po od jutra pa doi r < večera trajajočemu bobenskemu ognju postojanke na koti . . . napadel. Ali naši hrabri so bili na straži in""» pod težkimi izgubami se je moral Lah nazaj umakniti.£j Čeprav smo imeli tudi mi izgube obžalovati, vendar niso"™-stale v nobenem razmerju z onimi sovražnika. Čctovodja; :0 B a t s c h, ki je bil s 6 strelci težko ranjen, se je pri; ni temu posebno odlikoval. Ko je bila lastna postojankaal.e( od neke nanove postavljene sovražne strojne puške flan- on kirana, prosil je oberlajtnant K., ker njegovo moštvo zapo, poizvedovalne patrulje ni bilo posebno primerno, dognati, jic potom prostovoljno se ogUuečih strelcev stališče strojne, ,r puške. Strelca S a m u c k in K o k o 1, najmanjša v celi, £j kompaniji, sta se takoj oglasila. PregaziU sta močvirjefe]|, dognala stališče strojne puške in se vrnila kmalu zdrava0,i;] z važnim poročilom od svojega nevarnega patruljskega., v pohoda nazaj; potem nas je naša artiljerija kmalu od,otr, neprijetnega soseda oprostila. Sanitetni vojak P o 11 a feraj nosil je v najhujšem ognju svoje padle al. težko ranjene>rec tovariše iz najljutejšega okrožja ognja, pri čemur je bil, ]., sam nekaterikrat zasut. kr idel — 3 — av Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 16.januarja ' (W.-B.) Iz e|3 v,!ikega glavnega stana se poroča: njj Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj-,,., vode Jožefa. Tudi včeraj je ostal sovražni it J naPaa" mea dolinama K a s i n u in Sušita »ulbrez vsaoega uspeha. Na enem kraju vsiljeni ijjjEumuni bili so s protisunkom popolnoma nanizaj vrženi in smo pri temu 2 oficirja ter 200 mož vjeli. — Armada Mackensen. Po ljuti artilerijski pripravi pričele so na obeh traneh od F u n d o n i močne ruske množice z napadom; par sto metrov pred našimi postojankami se je napaduo valovje v našem zatvornem ognju razbilo. Pri ponovitvi napadov zvečer prišli so slabotni sovražni deli našo jarke, bih pa takoj' zopet prepodeni. rie-tlzgube sovražnika so velike. Prvi generalkvarti miojster Luden d o v i i. iti o re Fiti iž- 10 ba sfa Odgovor sovražnikov Ameriki. id- l a od ae. Pl. 3e "j" Blaga misel mirovnih pogajanj, ki so jo |z sprožile Avstro-Ogrska, Nemčija in njuni zavezniki brez vsacoga sebičnega namena, zgolj i/, želje po končanju tega grozovitega prelivanja krvi, pri naših sovražnikih, zbesnelih v divjem sovraštvu, ni našla nobenega odgo-ora. Tudi na .pošteno ponudbo predsednika Združenih držav severne Amerike Wilsona so sovražniki prav otroško-blazno s posebno noto sdgovorili, v kateri proglašajo tudi svoje vojne a. cilje. Takih vojnih zahtev in ciljev pa bi se ne smelo niti premaganemu nasprotniku po-tor nuditi. Mi pa smo doslej. na vseh bojiščih smagoviti. Naši sovražniki pravijo kar odkrito, ia hočajo na eni strani Nemčijo ponižati in i sleherni gospodarski razvitek za vso bodočnost odvzeti, na drugi strani pa da ho-■* Sejo Avstro-Ogrsko raztrgati ter •azkosati. Ameriškemu predsedniku od-.se govai-jajo aliiranci m. dr. tako-le: „Aliiranci so mnenja, da je bila nota pl. Združenih držav izročena kot odgovor na je lemško noto, da odgovarja že sama na vpra-pri anje ameriške vlade in da po lastnih besedi- lah predstavlja javno izjavo glede pogojev, em >od katerimi bi se mogla končati vojna. Pred-na tednik Wilson želi še več. On želi, da naj jujoče se države odkrito naznanijo svoje an. vojne cilje, ki si jih stavijo pri nadaljevanju ;n.vojne. Aliiranci lahko odgovorijo na to zah-!■_ evo brez težkoč. Njihovi vojni cilji so pač z a mani. Razložili so jih opetovano v izjavah na lačelnikov raznih vlad. Te cilje bodemo po-un- hobno razložili z vsemi kompenzacijami in nozt'Praricerhrm odškodninami za utrpljeuo škodo > a- e-le, ko se bodo pričela pogajanja.. Civilizi-0(j. ani svet ve, da vsebujejo ti vojni cilji vse s'KOpotrebno. V prvi vrsti obnovitev B e 1-aj. sije, Srbije, črne gore in dolžne lii im odškodnine, opustitev okupi-anih ozemelj na Francoskem, Ruskem Ji Rumunskem s pravičnimi odškodninami, eorganizacijo "Evrope, garan-ijo za trajni režim, ki temelji na spošto-anju narodnosti in pravic vseh malih in ve-Njkikih narodov, nadalje tudi teritorij alne ogodbe in mednarodne uredit-e, ki naj ščitijo meje na kopnem in na i odvzete aliirancem s silo ali proti volji pre-l bivalstva, osvoboditev Itahjanov, Slovanov, Cehov in Slovakov izpod tujega jarma, osvoboditev prebivalstva, ki se nahaja pod krvavim tiranstvom Turčije, odstranitev osmanske države iz Evro-p e, ker je brez dvoma zapadni civilizaciji tuja. Nameni Nj. Vel. ruskega carja glede Poljske so jasni in objavljeni v prokla-maciji, katero je izdal na svoje armade. Na taki podlagi je seveda sleherno pogajanjema mir nemogoče' Zato smo žal prisiljeni, da si vstvarimo z ojstrino meča boljšo bodočnost! Grčija sprejela ultimatum. V zadnji številki smo poročali, da so stavili sovražniki grškemu kralju naravnost go-rostasni ultimatum, s katerim hočejo Grčijo popolnoma podjarmiti, ker svoje nevtralnosti noče žrtvovati. Kakor pričakovano, je morala Grčija zahteve tega ultimatuma sprejeti. Grčija danes ravno nima potrebnih sredstev, da bi se brezobzirnih svojih sovražnikov ubranila. To je iz sledečega razvidno. Do konca 1915 so bile razmere na Grškem približno tc-le: Grška armada, ima popolnoma moderno vojno upravo. Splošna vojna dolžnost obsega službeno dobo 35 let. Mirovni prezenčni službeni čas je jako kratek; znaša namreč po postavi dve leti ali se skrajša vsled dopustov na 6 do 12 mesecev. Zato so tudi mirovni kadri, za katere za rezervne divizije sploh nobenih ni, slabotni. V vojni pa zamore Grška pri neznatnih mirovnih izdatkih vendar veliko armado postaviti. Večinoma obstoji ta armada seveda iz rezervistov. Tudi organizacija in oboroženje grške armade je moderna. Vsak divizijski okraj daje v vojni eno vojno in eno rezervno divizijo. Infanterija ima G'5 mm-repetirno puško (Mannlicher-Schunau 1903), poljska artiljerija 7-5 cm-topove (Schneider). Težko je seveda presoditi, v koliko so sedanje razmere oslabele to armado. Veliki del armade jo na otokih dislociran, mnogo oseb se je pridružilo izdajalcu Venizelosu, mnogo rezervistov ni prišlo pod orožje, ker vladajo notranje zmešnjave. Enotnost v državi in armadi je odpravljena in zato je Grška takorekoč brez moči. Vkljub temu pa so imeli naši sovražniki tak strah pred njo, da niso preje mirovali, dokler ni bila grška armada razorožena. To je zopetni dokaz notranje slabosti naših sovražnikov. Podjarmili so Grčijo, brez da bi se ji upali vojno napovedati. Ali prisiliti jo niso mogli, da bi postala izdajalka in da bi nam kakor Italija in Rumunska v hrbet padla. J 1.580,886.500 mark, torej več kot eno in pol milijarde mark. Pri temu pa še znatne izgube zadnjega časa niso računane. K temu pride pa še ogromna množina premoga, olja., streliva, hrane, ki jo je morje požrlo. Izgube sovražnikov so torej res velikanske. General v. Eneussl. Kralj, bavarski generalni lajtnant vitez v. Kneu(31 dobil je za svojo zasluge na bojišču lastnoročno pismo nemškega cesarja, v kate- Oenerei ven Kjjeifil. rem se mu je tudi podelilo hrastovo listje k redu „pour le merite". KneuGl je bil poveljnik hrabrih bavarskih divizij, ki so na Rumunskem v najtežavnejših bojih s svojo jekleno vztrajnostjo sovražnika vrgle. eia .nje. Btila nati sjne celi irje. rava rega . od lak jene ii . tke. aorju pred neupravičnimi napadi, vrnitev i do i r o v i n c in pokrajin, ki so bile nekdaj na i in niti. niso Ddja pri nka lan E jo v vsakem gospodarstvu povzroča mrčes. testo se ne ve, da je kako nenadoma se pojavljcno škodo aredil si-erit mrčes. Rastline na vrtu, ž'vil i v kleti, obleka omarah, živina v hlevu, jedila v kuhinjski shrambi so postavljeni napadom škodljivega mrčesa, L-ot listnih uši, išic, moljev, ščurkov, uši, bolh in stenic. ISolhe, stenice, p muhe prenašajo bolezenske kali, ki ogrožajo človeka n živino. Potrebno je zato, da se v vsaki hiši uporablja ellcrjcv priznani mrčesni prašek »E1 s a «. Po po-ločilih tisočev, ki so ga že uporabljali, nenavadno hitro varno učinkuje proti vsaki vrsti mrč. sa. Kamor se ga otrese, uniči ves mrčes z zalego vred. Fellerjev mrčesni rašek »Elsa t ni moč nadomestiti z nobenim drugim. 'redvojne cene : 5 velikih puščic stane na vse kraje bu kron, 1 puščica, če se naroči hkrati z drugimi izdelki, krono. Natančno navodilo je priloženo. — Ti izborni fedelki se naročajo edino_ pristni pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 241 (Hrvatska). Izgube ladij naših sovražnikov. J. E n g e 1 objavlja v listu „Prometheus" od 6. t. m. zanimive številke. Okroglo 200 vojnih ladij naših sovražnikov, od ponosne linijske ladje po do strašnega podmorskega čolna, leži doslej na dnu morja. Kakšno vrednost tvorijo te potopljene ladje? V zadnjem desetletju so se gradbeni troški za linijske parnike skoraj podvojili (povišalo se je znatno hitrost, oboroženje in pancersko varstvo). Tako je stala n. p. ena ladja razreda „Patrie" (1902/3) 28 milijonov, ena ladja istotako francoskega razreda „I)uquesna" (1915/16) pa 68 milijonov mark, medtem ko je Rusija za svoje najnovejše pancerske križarke porabila celo 76,8 milijonov. Pri srednji ceni 1750 mark za tono linijskih ladij računa Engel za Angleško izgubo 362,250.000 mark vsled potop-ljenja 12 linijskih ladij; 17 uničenih angleških pancerskih križark (srednja, cena 1970 mark za tono) stane 530,619.500 mark; skupna vrednost 16 izgubljenih malih križark računa na 107,425.000 mark (srednja cena 1050 markov za tono.) K temu pride še za Anglijo 196,5 milijonov za 39 razruševalcev tor-pednih čolnov in 3,4 milijoni za 5 torpednih čolnov. Kot srednjo vrednost enega podmorskega čolna vzame Engel 3 milijone, kar bi znašalo za Anglijo okroglo 60 milijonov. Skupna angleška izguba znaša po Engelu 1.260,194.500 mark pri 578.140 tonah, torej več kot 1','i milijarde! Za vse naše sovražnike pa računa Engel 731.000 ton v vrednosti Od slovenskih strank. Opozarjamo na članek, ki smo ga v 2. številki našega lista pod tem naslovom objavili. Zdaj prinaša ,.Grazer Tagespost" zopet zanimivi članek, kateremu naj sledeče posnemamo: Kakor že v članku od 3. t. m. omenjeno, da znatni del slovensko-klerikalne stranko ni zadovoljen s tem, da se pusti dr. Šušter-š i č preveč od osebnih povodov voditi. Brez da bi strankino vodstvo mnogo vprašal, se je že pred vojno za koncesijo za uresničenje neke nove banke v Ljubljani potegoval in jo je tudi hvala njegovim dobrim razmerjem s pokojnim ministerskim predsednikom grofom Strirgkom že julija meseca 1.914 dobil. Banka je pred kratkim pod imenom „Ilirska banka" z ustanovnim kapitalom 1 milijona v življenje stopila. Predsednikovo mesto si je dr. SušteršiČ sam pridržal; njemu na strani stoje v upravnem svetu njegov bratranec, tovarnar usnja Pollak, tega sin in deželna odbornika dr. Lampe ter dr. Pegan. Stvarnih razlogov za uresničenje nove banke ni bilo, kajti Ljubljana je z bankami in bančnimi tilijalkami dovolj preskrbljena. Zanimiva je pri temu okoliščina, da bode ..ilirska banka" pod vodstvom deželnega glavarja tudi pred malo let ustvarjeni „Kranjski deželni banki" konkurenco delala. Pravi namen nove ustanovitve fee kaže deloma v pravilih „Ilirske banke", kajti ti obsegajo med drugim določilo, da spade v njeno okrožje tudi uresničenje pridobitnih in gospodarskih zadrug ter vodstvo dela zadrug. To je naperjeno proti (istotako klerikalni) ,,Zadružni zvezi," ki se je pod vodstvom dra. Kreka močno, skoraj 600 zadrug obsegajočo organizacijo razvil. Dr. Šu-šteršič in njegovi lastni pristaši imajo namreč načrt, mnogoštevilne v zvezi se nahajajoče hranilne in posojilne blagajne z ,Ilirsko banko" v zvezo spraviti; s tem bi prišla v položaj, pričeti takoj z živahnim delovanjem. Ta namen je moral slabo učinkovati v krogu dra. Kreka in pri dne 30. decornbra vršečem se glavnem zborovanju ..Zadružne zveze" prišlo je ob priliki nove izvolitve pred-stojništva do razburjene volilne bitke med pristaši obeh strank. Pri temu je zmagal dr. Krek, katerega lista je bila večinoma od zastopnikov štajerskih, koroških in primorskih zadrug izvoljena. Pred volitvijo so se vršili živahni razgovori, katerih so se na strani dra. Kreka udeležili vikar Smolej iz Celovca, po. slanec Pišek iz Orehovca. in gimnazijssa pro. fesorja Jarc ter Remce. Proti uspehu volitve je dr. Šušteršič, kakor se čuje, volilni protest pri politiCni oblasti vložil, ker se pri sklicanju zborovanja ni ravnalo po pravilih. Zaradi nastalih težav v notranjem Slovenske ljudske stranke postalo je tudi stališče deželnega glavarja v deželnem odboru težavno. Opirati se zsmore tam le na deželna odbornika dr. Lampeta in dr. Pegana. Od ostalih treh članov pripada deželni odbornik dr. Triller slo-vensko-liberalni stranki, dva, grof Barbo kot zastopnik veleposestva in dr. Zaje pa izvršujeta vojaško službo izven dežele. Medtem pa ko se je namesto vpoklicanega grofa Barbo njegovega namestnika barona Apfaltern pozvalo, je sedež deželnega odbornika dr. Zajca prazen, kajti deželni glavar je doslej opustil, njegovega namestnika, istotako Slovenski ljndski stranki pripadajočega dr. Gregoričav deželni odbor vpoklicati. Ne da se tajiti, da to postopanje deželnega glavarja z določbami deželnega reda v nasprotju stoji in da je vsled pomanjkljive sestave deželnega odbora postavnost njegovih sklepov dvomljiva. Tudi to mnogim strankinim pristašem ni dopadlo, da je dr. Šušteršič, odkar je bil pozvan k najvišji službi dežele, ni odložil advokatskega zastopstva dežele, ki mu je bila pod njegovim predhodnikom dr. Šukljetom izročeno. Zdaj pride vsled teh razmer celo v neprijetni položaj, da si mora kot deželni glavar sam ekspenzar nakazati, katerega zasluži kot pravni zastopnik dežele. Mnogo jo pomagal k nevolji v stranki konečno dogodek, ki se je odigral v preteklem letu. Neki spoštovani zdravnik slovenske narodnosti, ki je moral iz Gorice pobegniti, prosil je za pro-vizorično mesto distriktnega zdravnika, da bi si vstvaril v tem težkem času eksistenco, ker je bil vsled vojne vse izgubil. Vkljub temu, da je zlasti sedaj prav malo prosilcev za tako mesto, napravil je deželni glavar dovolitev od politične barve zdravnika odvisno in je zahteval od njega izjavo, da je pristaš deželnega glavarja, ne pa pristaš opozicije, ki se kaže v lastnem taboru. Zdravnik je nato svojo prošnjo nazaj potegnil. Taki dogodki razširjajo naravnost prepad med obema »strujama Slovenske ljudske stranke, tako, da se bo dala odkrita ločitev le težko preprečiti. Tako piše „Tagespost" v svojem drugem, gotovo tudi vele/.animivem članku. Brez da bi se za danes ozirali na politično stran te zadeve, ki je vsekakor plamteča obsodba slo-vensko-klerikalne stranke, izražamo vendar prav ponižno svoje mnenje, da bi bil skrajni Čas za — tožbo. Kajti kranjskemu deželnemu glavarju se očita v teh člankih neverjetno korupcijo, izrabljanje svoje uradne moči v osebne sebične namene, torej stvari, ki pri honetnih ljudeh hudo smrdijo . . . Dr. Šušteršič je enkrat o uradnikih dejal, da „žrejo in zrejo in zrejo", — kdo pa zdaj „žre" ? Stvar je danes tako očitna in tako grda, da mora priti do konca. In res, — nam se smili slovensko ljudstvo, ki je tej vesti klerikalcem žrtvovalo vse . . . Bolečine kot vremenski preroki niso redke. Poznamo celo množico ljudi, ki natančno naprej vedo, je-li bode v par urah deževalo. Približajoča se sprememba vremena označi se v bolečinah udov, trganju ali bodenju, in vsak na tem trpeči bi bil gotovo vesel, ako bi zamogel to preroško lastnost zgubiti. To je tudi prav lahko mogoče. Masirajmo boleča mesta s Fellerjevim blagodejnim rastlinskim esenčnim (luidom z zn. „Elsa-fluid" in bolečinski napadi bodo kmalu ponehali. Mnogo zdravnikov priporoča „EU>{t-tluid" za take bolesti odpravljajoče masaže in do danes pač ni nobenega druzega sredstva za obdrgnenje, ki bi bilo ednako in res zasluženo priljubljeno. „Elsa-uuid" se kot bolečine odpiav-l.ajoče obdrgnenje tudi ne more nadomestiti. Pri temu je med vsemi takimi svredstvi tudi najcenejše, kajti 12 steklenic stane franko samo 6 kron (predvojna cena). Naroči se edino pristno pr lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatsko). Ednako priljubljeno domače sredstvo ao Fellcrjovo milo odvajalne Rhabar-tara-krogljice z zn. „Elsa-krogljice", od katerih stane 6 škatljic samo 4 K 40 h franko, ler Fellerjev močni migrenski črtnik z zn. „Elsau 1 karton 1 K. Fellerjev turistovski flašter z zn. „EUau v kartonu a 1 in 2 kroni povzroči hitro izginjenje kurjih očes. (c) Izpred sodišča. 12. kazen. Maribor, 11. januarja. 28-letni, v Lei-tersbergu rojeni Miha Glavič, nazadnje pomožni delavec v Faalu, bil je že 11-krat . — 4 — večinoma zaradi tatvine, predkaznovan. Svojo zadnjo večjo kazen dobil je od deželnobram-bene divizijske sodnije v Gradcu januarja 1. 1915, ko je bil obsojen zaradi zločina hujska-rije zoper drŽavo na 15 mesecev težke ječe. Ko je postal zopet prost, mu je postalo takoj dolgočasno po ječi. Ukradel je decembra meseca v Mariboru 140 kron. Tako je prišel prod mariborsko okrožno sodnijo, ki mu je podelila kot 12. kazen tri mesece težke ječe. Stroga kazen. Berlin, 12. januarja. „Tageblatt" poroča iz T h u r a: Zaradi udeležbe pri manipulacijah z žitom obsodila je kazenska sod-nija voditelja vojnega žitnega urada mlinarja Bernolt na eno leto ječe in 78.000 mark denarne globe. Gotovo je kazen izredno stroga, ali zaslužena tudi v polni meri. Kako se kavo draži. Gradec, 13. januarja. Firma K e r n & Comp. v Trstu prodala je dne 17. decembra 1915 s posredovanjem agenta Antona A Hire i c h trgovcu Johanu G o r t a n v Feld-bachu 80 žakljev kave po 405 K za 100 kil. Dne 15. marca 1916 kupil je Amreich to kavo zopet od Gortana nazaj i. s. po 800 K za 100 kil. Se isti dan prodal je Amreich kavo nekemu A11 e n b u r g e r za 910 K za 100 kil; ta mu je bil namreč denar za nakup na razpolago dal. Amreich je kupil torej vso kavo za 14.368 K, prodal jo je pa Altenburgerju za 16.343 K 60 h. „Zaslužiri je torej brez vsacega truda 1975 K 60 h. Pri vsej tej kupčiji pa je ostala kava ležati, kjer je bila. Šele Altenburger jo je pustil priti v Gradec, kar ga je koštalo 68 K 67 h, tako, da mu je prišla kava tedaj na 16.402 K 27 h oziroma ena kila na 9 K 19 h. Dne 23. marca 1916 prodal je Altenburger 15 žakljev kave agentu Gaulhoferu; ta je kavo malim trgovcem po 9 K 50 h do 9 K. 80 h naprej prodal. Amreich se je pokazal pri temu kot popolnoma nepotrebni prekupčevalec, ki jo blago le grozno podražil. Obsojen je bil na 1530 kron globe od-nosno 153 dni zapora. — Trgovcu Oorta-n u se je pred sodnijo dokazalo, da je kupljeno kavo prodajal nadrobno z 91% dobičkom. Obsojen je bil vsled tega na 14 dni strogega zapora z enim trdim ležiščem na teden in 4000 K globe. Sleparji z žajfo. Dunaj, 12. januarja. Pred sodnijo se je imel zagovarjati neki Johan Fajfar, ki je brez dovoljenja neko „štedilno milo" izdeloval in po previsokih cenah prodajal. Žajfa ni bila glasom izvedencev nič vredna. Agent Jakob Weinrech kupil je od njega 1500 kil in to 470 K za 500 kil. Weinrech je žajfo zopet malim trgovcem oddajal po 525 K za 500 kil. Zato je bil tudi ta agent tožen. Dognalo se je, da je prvi obtoženec pri 100 kilah zaslužil 130 kron, agent pa 55 kron. Obtoženca sta bila obsojena vsak na 14 dni eg teg, ilo 4CK Tatica. zapora in 2000 kron globe. Poleg jima je odvzeta obrt in je tudi zapadle kil zaplenjene žajfe. si bi Maribor, 13. januarja. 23-letna nata k; karica Katarina C ver lin je zaradi tatvini f: že opetovano predkaznovana. Dne 1. p. m — pobegnila je iz zadnjega svojega kazenskegi zapora. Na večer istega dne se je vtihotapili v gostilno „Zur Traube", kjer je bila preji enkrat uslužbena, ter je ukradla neki dekl 160 kron denarja in obleke v vrednosti 34' kron. Na lici mesta se je preoblekla; poten je nesla svoj tatinski plen in svojo jetniški obleko pred duri poslopja okrožne sodnijt kjer je jetniško obleko na tla položila. Poten je izginila v temni noči. Šele 19. p. m. soli vjeli in zopet okrožni sodniji izročili. Zd$ je bila na dve leti težke ječe obsojen« Še ena tatica. Maribor, 12. januarja. 30-letna M« rija S p e s, večkrat predkaznovana tatic! ima navado, da krade svoji lastni matei Uršuli Spes v Oberbreitenbuchu, kadar prid iz zapora. Z ukradenimi stvarmi pa živi pra dobro. Dne 19. oktobra p. 1. je prišla zope iz zapora. Takoj se je podala v okolico Slot Bistrice. Pokradla je zopet svoji materi 2 kil masti v vrednosti 110 kron, eno kilo sr hih gob (10 kron) in pol mecena orehov f kron). Zasačili so jo pa kmalu. Nepoboljšljiv tatica je bila obsojena na 18 mesece) težke ječe; potem se jo bode oddalo prisilno delavnico. Tatinski plen ruskih vjetnikov. M a r i b o r, 15. januarja. Na Hrvatske! rojeni Johan B u z i n a bil je uslužben ko kovaški pomočnik pri kovaču in kolarju Vin cencu Tamm v Ptuju. Tam so delali tui ruski vojni vjetniki, ker je del fabričnih prt štorov stal na razpolago nekemu vojaškem zavodu. Buzina priznava, da je sprejemal o teh Rusov predmete, o katerih je vedel, d so jih morali Rusi ukrasti. Množina in vre( nost teh predmetov se ne da več dognat ker se ni moglo izvedeti vse rusko vojn vjetnike, ki so bili pri tej stvari udeležen Na podlagi njegovega priznanja pa je doki zano m. dr., da je dobil od vojnega vjetnik Gerdokima Zaboroscenko dva prei pašnika iz usnja v vrednosti 200 kron, o vojnega vjetnika Nikolaja Mocosowa di posteljni odeji v vrednosti 40 kron. Dal j zato Zagoroscenku en liter žganja; obljub mu je tudi 10 kron, katere pa ni plačal. Mi rosowu je dal 14 kron. Od vojnega vjetnik Romana Wale h kupil je usnja za podplal za 22 kron; usnje pa je bilo okoli 80 kro vredno. Porabil je to usnje za lastne čovlj Druge od ruskih vojnih vjetnikov ukraden erarične predmete, ki so imeli vrednost 22 kron, prodal je obtoženec za 120 kron. 0' sojen je bil zaradi tatinske udeležbe na mesecev ječe. Od francoske armade. Prinašamo sliko francoskih baterij na pancer-skem vlaku za obstreljevanje letal. To vrsto baterij rabijo Francozi zlasti 'na širnih bojiščih severne Francije ter pri Verdunu, kjer omogočijo velike železniške naprave mnogostransko rabo teh baterij. One franzcslsche Panzerz^chattsrie furf liegsnde BeschieSung.&i^« En četrt milijona kazni . . . Bern, 16. januarja. Pariška policija orišla je veliki tajni kupčiji z absintom na Jed. Zloglasna soba za zajutrk M o 11 a r d bila je oblastveno zaprta. Lastnica tega lokala bila jo obsojena na ertrt milijona frankov denarne kazni. en iv O in uc in m (.( d •e< at S! v vseli deželah, ki jih potrebujejo, kot najiz-bornejši in najcenejši, takoj dobiv.ši Izdelovanje na uro ca: Št. 0 — 65 litrov „ i _ 120-130 „ „ 2 — 220—250 „ n 3 _ 120—130 ., Ilustrirani katalog št. 1087 zastonj in franko. Ph. Mayfarth & Co. Dunaj, IIji Taborstrasse 71 fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče se zastopnike. is Razno. Cenjeni naročniki. Ob začetku novega leta usojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopetno naročenje „Š t a j e r c a" V lanskem letu. kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvostejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da sije „Štajerc" i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah in na vseh frontah, v strelskih jarkih ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare naše naročnike, da naj nam čimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. „Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, šta-jersko-koroškemu, avstrijskemu mišljenju! Cenjenim naročnikom na Ogrskem, Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini. Ogrska vlada je nameravala z novim letom preurediti pošiljanje časopisov v Ogrsko, Hrvatsko, v Bosno in Hercegovino in sicer na ta način, da bi morali prebivalci teh dežel pri svojih poštnih uradih naročati vse avstrijske časopise ter bi jih direktno sploh ne mogli ne dobivati ne naročati. Avstrijsko trgovinsko ministerstvo pa je izposlovalo, da ostane vse pri starem in da torej vsak prebivalec Ogrske, Hrvatske, Bosne in Hercegovine lahko ,,Š ta j o r c a" direktno naroči pri upravništvu v Ptuju. Vzroki draginje in navijanja cen. Dne 14. t. m. se je vršilo v Mariboru zanimivo zborovanje, na katerem je nemško-radikalni državni poslanec dr. W i c h 11 govoril o sedanjih gospodarskih razmerah. Začel je z vojno-žitnim prometnim zavodom z veliki) napetostjo, katera vlada med cenami, ki jih ta zavod plačuje proizvajalcem in cenam, ki jih potem od konzumenta zahteva. Čudno je; da se je rekviriranje od vsega začetka z največjo strogostjo v takih deželah izvršilo, ki proizvajajo malo življenskih sredstev, medtem ko se je pričelo z rekviriranjem v plodoviti Hanni, na polju Marche in v notranjem Češke polagoma šele zdaj. Govornik je zahteval, da naj se vse centrale k javnemu dajanju računov prisili. Govoril je o velikanskem po-draženju usnja; proizvajalci ne morejo z vojnim ministrom nobenih kupčij delati; te kupčije delajo vedno večinoma judovski prekupčevalci (Zwischenhiindler), ki dobivajo seveda mnogo višje cene, nego jih zahtevajo proizvajalci. Ogrske pivovarne dosegajo dobičke od 100 do 120%. Ogromni dobiček pri sladkorju se da tudi pojasniti s fantazijskimi cenami, ki jih zahtevajo sladkorni in industrijci za dobave v inozemstvo. Tako zahtevajo v nevtralni Švici 4 krone za eno kilo, medtem ko so ceno za naš sladkor pri našem turškem zavezniku v Konstantinoplu na 10 kron za eno kilo sladkorja povišali. O navijanju cen pri rumu povedal je govornik, da se nahaja na Nižje-Avstrijskem neki mož, ki vsaki teden pri rumu 20.000 kron „zaslužL". Natančno je govoril dr. Wichtl tudi o navijanju cen in velikanskih dobičkih pri p e-troleju. Ena sama petrolejska družba je dosegla leta 1915 čistega dobička 11,665.402 kron. Neka mala trgovka s premogom na deželi je zahtevala 3 krone več nego so se glasile postavne cene; bila je zato na 48 ur zapora obsojena. Govornik je potem izračunih da bi — ako služi čezmerni dobiček kot podlaga za odmerjenje kazni — morali biti petrolejska firma David Panlov z njenim 5-milijonskim dobi' kom obsojena na 80.000 let ječe. Nadalje je poročal govornik o pogubni verižni kupčiji (Kettenhandel). Neka množina sveč, ki so koštale 270 kron za 100 kil, bila je po 6 tednih vsled te vrste kupčije na 840 kron podražena. Ojstro je obsojal govornik tudi zadržanje Ogrske v vprašanju naše ljudske prehrane in je zahteval, da se naj Avstrija in Ogrska kot skupno prehranilno okrožje proglasi ter na ta način t. obema polovicama države ravna. Z velikim odobravanjem je končal govornik svoja izvajanja. Bile so to pametne, poštene in odkrite besede! Izid podpisovanja na 5. vojno posojilo na Štajerskem. Po dosedanji ugotovitvi namest-ništva znašajo podpisanja na 5. vojno posojilo na Štajerskem znesek približno 302 milijona kron, pri čemur pa še sploh niso vpo-števana podpisanja pri poštnih uradih in davkarijah, ki so znašala pri 4. vojnem posojilu približno 12 in pol milijona kron, za 5. vojno posojilo jih pa še ni bilo mogoče sestaviti. Ta zares sijajni uspeh, ki presega podpišanje 4. vojnega posojila na Štajerskem že danes za okroglih 70 milijonov kron in se ga je moglo doseči le z vsestransko udeležbo vseh krogov prebivalstva, nudi vnovič neo-vržljivo svedočbo za globoko vkoreninjeno domoljubno čutje Štajercev, kaže pa tudi njih neomajeno zaupanje v pravičnost in /miago naše stvari. Prav bistveno so povečala uspeh posojila tokrat deloma zelo znatna podpisanja okrajev in občin pri novoustanovljenem deželnem komunalnem kreditnem zavodu. Hranilnice na Štajerskem so svoje odlične uspehe pri prejšnjih vojnih posojilih še znatno prekoračile in priglasile po dosedanjih še ne končnoveljavnih ugotovitvah za sebe in svoje vložnike 107 milijonov kron. Tudi podpisanja po šolah so podala z 9 in pol milijona kron nad vse pričakovanje ugoden uspeh. Prijave na dohodninski in rentni davek. Štajersko deželno finančno ravnateljstvo razglaša, da se morajo prijave za dohodninski in za rentni davek, kakor tudi naznanila službo-dajalca o izplačanih mezdah in plačah za davčno leto 1917 naznaniti pri pristojni davčni oblasti najpozneje do 31. januarja t. 1. Dohodninski davek mora napovedati vsak, čegar letni dohodki znašajo več kakor 2000 K, rentni davek pa vsak, čegar dohodki iz rent (naloženi denar-) znašajo več kakor 1600 K, ako jih že ni leta 1916 pri davčni oblasti napovedal rentnemu davku podvržene zneske. Službodajatelji morajo prijaviti vse zneske, katere izplačujejo na loto svojim uslužbencem in ki znašajo letno več kakor 1600 K, bodisi v denarju aH v naturalijah. Kdor tekom leta 1917 dobi plačo presegajočo 1600 K ali pa se s plačo nad 1600 K priseli v Avstrijo, mora to tekom 14 dni javiti in za ostali del leta napraviti prijavo dohodninskega davka. Tozadevne tiskovine se dobijo pri vseh davčnih oblastih. Naknadno prebiranje črnovojniških rojstnih letnikov 1898 do 1892 na Koroškem se vrši, — v kolikor se že ni vršilo — po sledečem vzporedu: Dne 20., 21. in 22. januarja v Spittalu; dne 23. januarja v Celovcu; za sodna okraja Celovec in Borovlje dne 23. in 24. t. v Celovcu, dne 26. t. v Peldkirchenu, za politični okraj St. Veit dne 27. t. v St. Veitu in dne 28. t. v Friesachu, dne 30. t. v Velikovcu, dne 31. t. v Sinčivasi, dne 1. februarja v Prevalju, dne 3. in 4.-. februarja v Wolfsbergu in dne 5. februarja v begunskem taboru v Redingu. 0 izdajalskem advokatu dru. Gregorinu piše se z „ Grazer Tagblattu1' i/. Trsta : Slovenski odvetnik dr. Gustav Gre gor in, ki je bil zdaj iz seznama odvetnikov črtan, je v političnem življenju Primorske odlično vlogo igral. Leta 1908 se je udeležil vseslovanskcga časnikarskega kongresa v Ljubljani, kjer so je sešel z Rusom generalom Volsdimirow, z grofom Bobrinski, z voditeljem kadetov Mi-Ijukow, dopisnikom ,,Nowoje Wremja" Sca-winski in z večimi srbskimi politiki. Ko je bil grof Bobrinski po kongresu Trst posetil, peljal ga je dr. Gregorin na Opčino ter mu pokazal mesto Trst z besedami: „To je največje jugoslovansko mesto!" Med balkansko vojno je od njega peljana hotelska družba Grignano sklenila, dati srbskemu ,.Rdečemu križu" za ranjene srbske oficirje 15 sob na razpolago. Pri izbruhu italijanske vojne je dr. Gregorin Trst zapustil in deluje odslej v ententnih deželah kot član jugoslovanskega komiteja." V državnem zboru je zastopal 3. goriški volilni okraj. Proti hrvatskim roparjem, ki razburjajo vso javnost na Spodnjem' Štajerskem, je oblast pričela odločneje nastopati. V trgu Rogatec se je zbralo orožniško stražno poveljstvo, ki šteje 50 mož in ki išče po okolici ter ob hrvatski mejite nevarne zločince. Skrajni čas je, da se je od merodajne strani vsaj nekaj storilo. Ali res ne vemo, je-li bode ta odredba zadostovala. Roparji se čutijo že naravnost varne. Prebivalstvo naj gre orožnikom pri njih težki službi kolikor mogoče na roke. Tako se bode morda to grozno nadlogo odpravilo. Cesar in časopisje. Pred kratkim je sprejel naš cesar zastopnike časnikarskega društva „Concordia." Na pozdravni nagovor predsednika dra. Khrlicha je cesar m. dr. odgovoril: ,.Priznavam pod tako težavnimi razmerami se razvijajoče delovanje v „Concordii" zastopanih stanovskih krogov in pričakujem, da si bode časopisje vedno pred očmi držalo, d a je patrijotizem prva dolžnost vseh državljanov. Patrijotično časopisje je gotovo vedno mojega očetovskega varstva." Konec izdajalca. Dne 5. t. m. umrl je v starosti 60 let v ječi Steinhof pri Dunaju pisatelj iri knjigo tržeč Prane H o v o r k a. Prepotoval je skoraj vse slovanske države, imel s tamošnjimi družbenimi krogi znane iskrene zveze in se je nahajal par mesecev pri dunajski garnizijski- sodniji pod obtožbo zločina veleizdaje; od tam je prišel v imenovani zavod. Smrtni padec. Kleparski mojster Engelbert Trangoni je imel na strehi župne cerkve v P e r a u pri Beljaku s snegom opraviti. K nesreči ni bil privezan. Padel je 18 metrov globoko in obležal mrtev na lici mesta. 72-letna starka iz maščevanja ubita. V okolici Ljutomera našli so pred kratkim vdovljeno vžitkarico Marijo Erhartič, ki je 72-let stara, pred viničarsko kočo trgovca Zimmermanna, v kateri je sama stanovala, v svoji krvi mrtvo ležati. Poleg mrliča ležali so kosi vinogradniškega kola, omadeževani s krvjo. Dognalo se je, da je nekdo starki 68�4 2149 811456 6 - glavo razbil. Orožniki so aretirali najprve Sest fantov iz okolice. Izpustilo se je pa o fantov kmalu, kajti 18-letni viničarski sin Jakob K r a m b e r g e r je sam priznal, da je on starko umoril. Kramberger pravi, da je po vinogradniškem delu dne 30. decembra tri glaže vina spil. Ko je prišel na potu domov mimo viničarske koče, prišlo mu je na um, da naj starko umori, ker je imel že dalje časa proti njej jezo. Potikal jo in ko mu je starka odprla, udaril jo je z vinogradniškim kolom po glavi; potem je šel domu. Zverinskega fantalina so odpeljali v ječo. Roparski umor. Iz Sv. Marjete pri Wolfsbergu se poroča: Neznani zločinec je vdrl v kočo Agate Go schh a m m er, je staro ženo zadavil in ji oropal 30 kron denarja, dva para rabljenih čevelj ter malo srebrno uro. Roparja doslej še niso dobili. 70-letni ns fronti. Vicefeldvebel Gašper G e o r g y, profesor teologije na univerzi v Leipzigu, praznoval je te dni na zapadni fronti svoj 70. rojstni dan. Samomor 200 kil težke ženske. V M a-k ar s ki v Dalmaciji je 50-letna vdova Klementina Matulič v morje skočila in tam svojo smrt našla. Tehtala jo dva meterska centa in bila najtežja ženska v Dalmaciji. Zaradi svoje debelosti je morala že leta sem v svoji sobi, osem mesecev sem pa tudi v postelji ostati. Zdaj pa se je vendar iz postelje dvignila in je šla — v morje. Cesarica pri vojnih slepcih. Dne 11. januarja je naša cesarica Cita na Dunaju obiskala zavod, na katerem se zdravijo v vojni oslepeli častniki in vojaki. Cesarica se je prijazno razgovarjala z vsakim posameznim vojakom in jih je na ljubeznjivi način tolažila. Minister Hofer, načelnik vojnega prehra-nilnega urada, bil je zdaj od cesarja imenovan za generalmajorja. Nadzorovalni urad za živila. C. k. namestnik nam piše: Vlada je odredila ustanovitev lastnega oddelka, kateremu naj bo poveqeno zatiranje navijanja cen, oderuštva z živili in verižne kupčije; ta oddelek, ki je pričel poslovati dne 2. t. m., sem ustanovil pod imenom „C. kr. nadzorovalni urad za promet z živili na Štajerskem". Ta urad ima nalogo, varovati koristi prebivalstva glede preskrbe z nepogrešljivimi potrebščinami, nadzorovati pravično razdelitev istih po primernih cenah in zagotoviti vsakomur, meščanu in kmetu, bogatinu in siromaku, visokemu in nizkemu ono množino istih, do katere imajo pravico po veljavnih predpisih in po izmeri dobavne možnosti. Krepko in z neupogljivo odločnostjo se bo nadalje ustavilo mnogobrojnim nedo-statkom na polju prometa z živili, katerim je namen zadrževati zaloge, da bi se zvišale cene, nejednakomerno razdeljevati živila, nepošteno in sebično nakupičevati zaloge pri posameznikih na stroške splošnosti in tako na zadnji način kaznivo spodkopavati v molilnem in vsiljenem nam boju odporno silo naše države, in bo vsako navijanje cen, vsako oderuštvo z živili in verižno kupčijo brezobzirno udušilo. Da dosežemo zaželjeni uspeh, računam v dobro razumljeni koristi skupnosti na pošteno, dejansko sopomoč vsakega dobro mislečega in pozivam vse, ki sojim znana nedovoljena in nedopustna početja na polju prometa z živili, da to takoj naznani c. k. nadzorov alne mu uradu za promet z živili na Štajerskem v Gradcu, Frauengasse št. 4, II. nadstropje, in imenuje vse okoliščine, ki omogočijo zasledovanje in kaznovanje krivcev. Mletev ovsa. Iznašli so nov način za mle-tev ovsa, ki obeta mnogo dobička. Pred mlet-vijo se namreč oves namoči in zopet osuši, potem se ga odda v pivovarne, da se mu tamkaj odstranijo luščine, od tam pa gre oves naravnost v mlin. Na ta način je mogoče oves bolje izkoriščati in dobljena moka bo istotako mnogo boljša, ker ne bode toliko ojstrih ovsenih otrobov v njej ostalo. Davek na tovornine in železniške karte. Vlada je izdala odredbo, po kateri se bo od 1. februarja 1917 naprej pobiral od tovornine na železnicah nov davek, ki bo znašal 15% ! svote, ki jo je treba plačati za prevoz. Ako j n. pr. plača kdo za pošiljatev blaga 50 kron | železniške prevoznine, se mu bo priračunalo ! 7 K 50 v davka. Kar se tiče prevoza oseb, . se bo davek na osebne karte na glavnih pro-' gah zvišal od 12 do 20%; na postranskih ; progah od 6 do 10%; na ozkotirnih železnicah pa od 3 do 5%. Vlada računa, da bo ta novi davek nesel državi na leto okrog 3 mi-ljone kron. Obenem je vlada za državne železnice osebne tarife (cene za vožnjo oseb) ; zvišala za 30%, v katerih je že vključen zvišani davek za osebne karte. Nove odredbe glede svinjske masti in putra. Novo uresničeni urad za ljudsko prehrano je izdal naredbo glede surovega masla (putra) ■ in svinjske masti. Po tej naredbi dobe de-: želne vlade z ozirom na število molznih krav v vsaki deželi ukaz od urada za ljudsko prehrano, koliko putra mora dotična dežela v namene javne preskrbe oddati. Deželne vlade bodejo potem določile, koliko putra mora oddati vsak posamezni politični okraj in okrajna glavarstva bodejo zopet določila, koliko putra mora oddati vsaka posamezna občina. Konečno bode občinski predstojnik določil, koliko mora dati posamezni posestnik. Glede svinjske masti določa nova naredba, da bo vsakdo od vsacega prašiča, ki ga zakolje, (tudi če ga zakolje za domačo rabo ali pa iz sile), moral oddati teži prašiča primerni del špeha ali masti. Ta odredba in njena določila veljala bodo tudi za nazaj. Urad za ljudsko prehrano pa bo potem razpolagal, kako se razdeli na ta način dobljeni puter in svinjsko mast. Glavni namen te naredbe je, da se preskrbi s temi potrebnimi živili velika mesta in industrijske kraje ter da se prepreči oderuško zbiranje in špekulacijsko zadržavanje teh živil. 0 stvari bodemo še govorili. Najvišje cene za goveje in telečje meso. štajersko cesarsko namestništvo je določilo za celo štajersko deželo, izvzeniši mesto Gradec, sledeče najvišje cene za goveje in telečje meso. Te cene morajo biti' javno nabite v vsaki mesnici in sploh povsod tam, kjer se prodaja goveje in telečje meso. Goveje meso: Za 1 kg govejega mesa, izzvemši meso 3. kakovosti in sicer: Meso prednjih delov s pri-vago 6 K, meso zadnjih delov 6 K 40 v. To meso se sme prodajati samo s privago, ki znaša za meso prednjih delov 15%, za meso zadnjih delov 20%. Za 1 kg mesa za pečenko s kostmi vred, toda, brez privage 7 K 20 vin. Za en kg drugega, ne zgoraj navedenega govejega mesa 6 K. Za 1 kg govejega mesa 3. kakovosti so cene za eno krono nižje. — Telečje meso: Za 1 kg telečjega mesa za zrezke brez kosti 7 K. Za 1 kg telečjega mesa zadnjih delov 5 K 40 v. Za 1 kg prednjega telečjega mesa 5 K. Za 1 kg telečje glave z jezikom in možgani 2 K 40 v. Za 1 kg telečje glave brez jezika in možgan 2 K. Za en kg osnaženih telečjih nog 40 vin. Za 1 kg drugega, ne gori navedenega telečjega mesa 5 K. — Goveja drobovina: Za 1 kg pljuč 1 K 75 vin., za 1 kg jeter, srca, slezene 2 K 40 vin., za 1 kg govejih možgan 2 K, za 1 kg ledvic 2 K 50 vin., za 1 kg . govejega jezika 4 K, za 1 kg kravjega vi-! mena nekuhanega 1 K, kuhanega 1 K 40 v, za 1 kg blekov osnaženih 70 v., osnaženih in kuhanih 1 K. — Telečja drobovina: j Za 1 kg telečjih pljuč in srca 2 K, za 1 kg ; jeter 3 K, za 1 kg možgan 1 K 80 v, za 1 j kg jezika 2 K in za 1 kg ostale drobovine 50 vin. — Zoper tozadevne prestopke je do- j ločena denarna globa do 5000 K, ali pa ka- | zen zapora do šestih mesecev. Policaji in '. orožniki, ki bi prekoračenje teb cen trpeli, i prišli bi takoj v disciplinarno preiskavo. Od- ; lok namestnije je izredno strog in je vsled i tega upati, da se bode tudi v polni meri upošteval. Sleparija. Soproga v vojni se nahajajo-čega kleparja Ana K u s s v Beljaku stanovala je pri pekovski vdovi Mariji R u r i. Ta ji je obljubila, da ji bode preskrbela večjo podporo, češ da ima dobre prijatelje pri vojaštvu, ki zamorejo to izposlovati. Na podlagi te obljube pa je ženi vedno le denar, iav zar. ose raz IDO nes večinoma ,,za koleke" izrabljala. Konečno je zak znašala svota tega izvabljenega denarja 245 je ' kron. Zdaj je šele Kuss dognala, da .;e padla A.v-navadni sleparki v roke. Napravila je kazen- Dol sko naznanilo in ..vplivna" pekovska vdova g}&: je romala v zapor. živi Cigani kot ubijalci. Cigana in brata Johan stai ter Viktor Roj iz Schwarzenbacha pri Pli- tej berku, med katerima je vladalo v zadnjem času zaradi ljubosumnosti hudo sovraštvo, pri- leži šla sta z očetom Viktorja, Mihaelom Roj in bož drugimi cigani v neki gostilni skupaj. Johan žel; Roj je prišel s svojo ljubico. Ko sta oba od- pre Sla, zasledovala sta ju Miha in Viktor Roj ter bol ju vstavila. Miha je prijel Johana za vrat in Z • ga davil, medtem ko mu je dal Viktor več kat sunkov z nožem. Johan se je zgrudil na tla jo ' in je kmalu nato na prizadetih ranah unirl.^ Mihaela in Viktorja Roj so odpeljali v deželno sodnijo. Rudarska nezgoda. V rudniku S k o 1 i s -Velenje ponesrečil je 50-letni rudar Jožef K r e s n i k na ta način, da je prišel pod rudniški vlak, katerega ni pravočasno opazil. Levo nogo mu je skoraj popolnoma odtrgalo, [kje Kresnika so \nezavestnega v celjsko bolnišnico pre odpeljali. Dvomi se, da bi okreval. Nesrečne/, dol je oče večih nepreskrbljenih otrok. spr Nezgoda. Vžitkarica Marija C e 1 e s t i n a strt iz Bevskega nabirala je z večimi drugimi pai osebami v rudniku v Trbovljah premog, pol Kar nakrat se je odtrgal veliki kamen iz vi-j* sočine 35 metrov in je padel Celestini tako 0(jj nesrečno na nogo, da jo ji je zlomil. Pone- pr( srečeno so odpeljali v celjsko bolnišnico. 21. Prošnja deželne sadjarske in vinogradniške s;a šole v Mariboru. Piše se nam: V letnem po- že; ročilu tega zavoda bode izšel spominski list. stil v katerem bodejo navedeni vsi učitelji, de- nec monstratorji in bivši učenci te Sole, ki se j£Qi udeležujejo te velike vojne in so bili vsled za hrabrosti pred sovražnikom ali za druge vojne Q\y^ službe odlikovani, ter tudi oni, ki so našli jzr( junaško smrt za domovino. Prosi se torej vse „r\ svojce, tovariše in druge, ki o tem kaj vsdo, ^,1C-da naj pošljejo kratko naznanilo na direkcijo ^ z deželne sadjarske in vinogradniške šole v Ma- are riboru, sploh, da naj direkciji stalno o takih voi dogodkih poročajo. V poročilih naj se zanes- va^ ljivo naznani vrsta čete (Truppenkorper), v g ^ kateri dotičnik služi, šaržo, vrsto odlikovanja, v t bojišče, kjer je padel, ali kraj, kjer je pod- 03^ legel na bojišču pridobljenim ranam. Te vesti ie se prosi tudi za bivše Šolarje s tem zavodom jja.i zvezane deželne viničarske šole v Bnrgwaldu brc pri Mariboru. 5ar Lepa dekla. Pri posestniei Antoniji B 1 ii- ga] m e 1 v P 0 11 i n g u na Koroškem uslužbena, vj], zaradi tatvine že opetovano predkaznovana jer dekla Jera P 1 e i n š a b ukradla je svoje m re$ gospodarju okoli 550 kron, svoji gospodinji pa mnogo obleko in perila. Oddali so tatico deželni soduiji. Električna razsvetljava v Mariboru. Marij borski občinski svet je pri mestni hranilnici sprejel posojilo v znesku 1,300.000 kron po X"' 5% obresti, s katerim se bode krilo troške za _ a vpeljavo električnega toka od tvornic v Faaiu l8^ v mesto. Prihodnjo poletje se vpelje v Mar;- jtr boru električno razsvetljavo in oddajo toka.Ej Ns. sramotni oder! C. k. nižjeavstrijskik0] namestnik izdal je odlok na vsa okrajna gia- ^ varstva, magistratnega direktorja dunajskega . in mestne svete v W. Neustadtu ter Waid-l} hoffenu, s katerim se odredi boljši učinek kaznovanja dražiteljev življenskih sredstev. Vsa javnost naj odslej imena vseh onih i z p o z n a, ki predpise glede življenskih sredstev v tem resnem času prezirajo; zato se mora skrbeti za kolikor mogoče široko razširjenje takih kazni. Vsled tega mo-P rajo okrajne oblasti na Nižje-Avstrijskem od ;el 1. januarja 1917 naprej imena zaradi pona- n< rejanja in navijanja cen v življenjskih sred- F8. stvih obsojenih oseb na uradni tabli okrajaff1 ali občine dotičnika ter v uradnem listu 1» okrajne oblasti naznaniti. Ta imena morajo biti nabita na uradnih tablah skozi 14 P dni. Tudi v krajevnem časopisju se morajo a: objaviti imena vseh teh domovini sovražnih'° prekupčevalcev življenskih sredstev; pri vsa-rj kem posamezniku pa se mora tudi navesti,! — 7 — je bil kaznovan. — Po našem mnenju ta odredba c. k. namestnika na Nitjem Avstrijskem jako pametna in tudi potrebna, j Jubro bi bilo, ako bi se po vsej državi raz- , | giasila. Kajti brezobzirni boj zoper dražitelje ' življenja, naj si bodejo potem tega ali onega ' I stanu, je neobhodno potreben, ako hočemo v tej nam vsiljeni svetovni vojni izdržati. Zadnja želja. V splošni bolnišnici v Pragi j ležala je neka ženska na smrt bolana. Ob | božiču rodila se jo v njenem srcu zadnja | želja in prosila je zdravnika, da ji naj pre- j preskrbi le enkrat še — eno zemljo. In res, ; bolnišnični pek ji je spekel lepo, belo zemljo. Z veselim smehom zavživala je žena zemljo, katero že več kot dve leti ni pokusila; potem [je umrla . • • Proti ušivim lenuhom. Nemško policijsko | ravnateljstvo v Varšavi je izdalo sledeči (zanimivi in gotovo opravičeni ukaz: „Vse ki so dobe na ulicah mesta Varšave raztrgane, umazane ali ušive, tako, da za-more njih zanemarjeno stanje vzbuditi javno nevoljo, bodo v prihodnje odpeljane v zapor, kjer jim bodo odstrigli lase in brado tor jim pregnali uši; preje se jih ne bode izpustilo, dokler ne bodejo svojih oblek osnažile in spravile v primemo stanje. S tem nastali jstroški se bodo pokrili s prisilnim delom". — (Pametna odredba! Ali kričanje in javkanjo poljskih judov bodo pač grozovito . . . Velike sleparije pri javnih dobavah se je odkrilo na Dunaj u. O temu se poroča: Preiskava zadeve \V e t z 1 e r pričela je že 21. novembra. Takrat sta bila oficijal Jaro-slav Kedes in revident sevorno-zapadne železnice Aleksander K o c h aretirana, ker sta bila dva vagona ovsa, lastnino erarja, ^neopravičeno prodala. Dognalo so je, da je Koch oves lastniku vozov Henriku Spitz za 20.000 kron prodal. Od tega denarja je obdržal za-se 3000 kron, 17.000 kron pa je izročil oficijalu Kodesu. Kodes in Koch sta priznala svoj čin. Tako se je izvedlo, da sta tudi oficijal Franc Matiašek in Vladimir S z u t k a v to zadevo zapletena. Oba sta bila aretirana in sta priznala, da sta od začetka vojne sem nepretrgano erarju blago odtegovala ter za naj manj e pol milijona kron Skoda napravila. Izjavila sta, da sta bila v to sleparsko postopanje zapeljana od nad-oskrbnika Emila Leinweber. Kradlo se je večinoma oves, koruzo, moko, cvibak in kavo. Večje dobave se je potrdilo in plačalo, brez da se jih je v resnici dobavljalo, že plačano blago liferantov pa se je še enkrat prodalo ter od liferantov zopet v promet spravilo. Zaprlo se je še: opravitelja firme Kitz-ler, Maksa B i r n b a u m, direktorja tvornic redilnih sredstev, Maksa S m o 1 k a. Nadalje 0 .a u i- !. d a- 'A I-tk v. ril il :o O ■:>- >d a-d-}a ni jo li .i" ih .liti- je prišla firma Floridsdorf-fabrika kruha akc. dr. v preiskavo in je bil njen direktor Evgen Schmalz zaprt. Istotako se je izročilo deželni sodniji trgovca B a d e r 1 e ter nekega fabrikanta špirita. Preiskava šo ni končana. Jako visoka svota škode je krita po premoženju obtožencev. jih je 22 v naši lasti, za našo črto doli padlo pa je 44 letal. Prvi gencralkvartirmojster L u d e n d o r f. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 17. januarja. Uradno se j danes razglaša: Vzhodno bojišče. Armada pli ( M a c k e n s e n. Pri V a d e n i vzeli smo naprej potisnjene turške straže pred premočnimi sovražnimi silami v glavno varstveno črto nazaj. Neki sovražni napad 2 km zapadno od V a d e n i bil je z našim zatvornim ognjem vstavljen. — Fronta nadvojvode Jožefa. Med dolinama Kasinu in Sušita pričeli so Rusi in Rumuni z močnimi silami z napadom. Posrečilo se je sovražniku, utrditi se na neki visočini, medtem ko je bil na ostalem frontnem delu popolnoma zavrnjen. 11 a 1 i j a n s le o bojišč e. Na kraški visoki planoti in v V i p a v s k i dolini se je artiljerijsko delovanje zopet oživelo. Namestnik generalštabnega šefa pl. H u f e r, fini. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 17. januarja (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča: Vzhodno bojišč;;. Fronta princa Leopolda. Ljutemu artilerijskemu ognju so sledili popoldne ruski napadi proti našim postojankam južno od S m o r g o n a, ki so bili odbiti. V ozki fronti vsiljeni sovražnik hil je nazaj vržen. Postojanka je popolnoma v naši roki. Mnogoštevilni mrtvi Rusi krijejo napadalno polje. Ponoči Se je na raznih krajih prodirajoče oddelke zavrnilo. — (Nadaljevanje glej v avstrijskem poročilu!) Prvi generalkvartirmojster .Ludendorff. Zmagoviti nemški letalci. W.B. Berlin, 17. januarja. (Uradno.) Vkljub neugodnemu vremenu, ki je letalno delovanje v mesecu decembru znatno omejilo, zamogli smo sovražniku velike izgube prizadeti. Mi (Nemci) smo izgubili 10 letal, naši nasprotniki pa 66 letalnih strojev, od teh 48 v zračnem boju, IG vslod-streljanj a od zemlje, 2 vsled neprostovoljnega izkrcanja; od teh Politična šala. Naša zabavna slika kaže francoskega. vrhovnega poveljnika na Balkanu, generala S a r r a i 1, ki aha na zdivjanem konju. V svojem itrahu kriči: „Sacre bleu ! Iz tega tena še lepa stvar postati!1' Konj )omeni Grško, katero so naši sovražniki hoteli popolnoma podjarmiti, u je pa vedno še tako nemirna, da im dela veliko skrbi. ju-satw« VJMUBfcfafr.efcbocktt V slogi je moč!:' To lepo geslo Boseglo je ravno v tem resnem Času r polnem obsegu svoj velevažni po-nen. — V tesni slogi dosegle so laše države na vseh bojiščih izredno epe uspehe in noben sovragjim" ne nore več kljubovati. To je edino in lajbolje jamstvo izvojevanja zmago-'itega in trajnega miru ter blagostanja države. Prijatelji in somišljeniki ! Čitajte, azširjajte in podpirajte „Štajerca", :ot edinega zaščitnika kmetskega tanu ter agitirajte pridno za njega napredno stranko ! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sc.imi; sejmi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 20. januarja v Bučah-Bonski gori**, okr. Kozje; v Schwabenbergu**, okr. Deutschlandsberg; v Birkfeldu; v St. Ruper-tu**, okr. Weiz; v Blaindorfu, okr. Hartberg: pri Sv. Jakobu im Walde, okr. Vorau: v Obdachu**; pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.**; v Saazkogelnu, okr. Feldbach; v Kalhvangu okr. Mautom; v Ernovžu**, okr. Lipnica; v Brežicah (svinjski sejem); v Teulfenbachu**. okr. Neumarkt; v Kleinsodingu, okr. Voits-berg. Dne 22. januarja v Tenarjih**, okr. Celje; v Brežicah (svinjski sejem); v Mozirju**, okr. Gornjigrad. Dne 23. januarja v Gleinstiittem5*. okr. Arvež; v Ormožu (svinjski sejom). Dne 24. januarja v Mariboru*; v Imcnem (svinjski sejom), okraj Kozje. • Dne 25. j anu a rj a pri Sv. Pankraoiju, .okr. Graška Okolica: v Koprivnici**, okraj Kozje; v Artičah**, okr. Brežice; v Slovenjem Gradcu**; v Studenicah, okr. Slovenska Bistrica; v Feldbach u*; v Lipnici*; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 2(1. j a n u a r j a v Rogatcu (svinjski sejem). Nesreča z izpadanjem las in slabe rasli las najlepši nuravni kinč izgubiti, zadene le tistega, ki svojih las ne neguje. Zato priporočamo rabo Fellerjeve znamenite pristne Tannochina pomada za rast las „Elsa". Predvojne cene: 1 posodica .št. I 1 K 60 h, št. 11 (močnejša vrsta) 3 krone. Za negovanj-' brk priporočamo Feller j evo maio za brke, 1 posodica 50 vin. Se dobi pristno le pri lekarnarju E. V. Feller, S tu bi ca, Efsa-trg št. 241 (Hrvatsko). Loterijske številke. Gradec, 17.januarja 1916: 6, 29, 81, 89. 11. Trst, 10. jan. 1916: 9, 14, 34, 49, 46. Franz Schonlieb tovarna orozj- In Izdelovalnima finih pušk, Ferlach (Borov- Ije) na Koroškem. Žveplo za sode. Direktni nakupni vir za moderne lovs* e puške.Ri>paralure, prenaredbe, strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcentje. 455 llustrovani cenik brez stroškov. Mesarski učenec krepak in zdrav, iz dobre hiše, se takoj sprejme pri Aleksandru Vaupotič, gostilničarju in mesarju v Ljutomeru, 20 Kdo da malo posestvo v najem? 3—5 oralov zemlje. Ponudbo na Johan Wesenjak, Gir-kovec, Pragerhof. 5 Fotografije (Portrat) kot znamke 22 (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s slilo te-deluje po vsaki poslani foto- f-afij: po ceni Ottn K rag, Karolinentil, štev. 130. Ceniki ss pošljejo na zahle-vanji- brezplačno in frankv. Zoper Oidium! Natriumthyosulfat in Kaliumpermanganat se dobi v medicinalni drožeriji „Zlati križ" V Ptuju (preje Weg-sehaider). 15 iilllBl Gostilna se proda ali da'e v najem, ob okrajni cesti Poljčanc-Stude-nice-Makole, 15 minut od cerkve ležeča, z lepo hišo, gosp. poslopjem in velikim vrtom. Sposobna je tudi za vsacega rokodelca. Več se izve v Mariboru, Parkstrasse 18, vrata 4, ali pa pri gosp. G e u e r v Poljčanah. 19 500 kron Vam plačam, ' ako moj iz-trebnik korenin Ria-lial-sam Vaš.i kurja očesa, bradavice in t-do Kfcžo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice t garaeci skim pismom K 1-60, 3 posodice K 4'—. b' posodic K 650. Stotero zahvalnih pisem. Keoieiy- K pciau (Kassa)I. poštni predal 12,27 (Ogrsko). jg,s :: '■ ■_____________ -H7-15 -T3bleu', Oas kann jaeine sci-ib'ne eoschiclrte WErrj^n' Vdova z enim sinom, stara 37 let, zemljiška posestnica, 4 krave in 3 golobe, bliža ceste, se želi z onim primernim fantom ali p. vdovcem omožiti. Več se izve pri ugravnijštvu tega lista. 2i Cenjeni naročniki se prosijo, ob začetku sedanjega leta, da naj blagovolijo naročnino takoj vposlati, ker je naročnina pri nas kakor pri vseh časopisih v naprej plačati. V novem letu 1917 stane naročnina za celo leto : v Avstriji ... K 5" v Nemčiji . . . „ T— Na Ogrskem (Hrvatskem, Slavoniji, v Bosni in Hercegovini) stane naš list K 6'50; w. teh dežel pa ne sme denar na nas naravnost pošiljati; kdor hoče v teh deželah ^Štajerca" v novem letu dobivati, ga lahko naroči in plača direktno v Ptuju. Pristaši in prijatelji! Delujte z vsemi močmi za razširjenje našega lista. Viničar ali viničarka z večimi delavskimi močmi, se takoj sprej-meta pri trgovcu Kari Kasper v Ptuju, n i • ^—™—*—^——————_——_—. I Posestvo na prodaj. Hiša, gospodarska poslopja, 15 johov zemljišči i. s. l'A joha novega vinograda, 8 johov gozda, drugo njive in travniki s sadnim drev- i jem. Cena 10.000 K. Več pove J. Hbnigmann, nadučitelj, Sv. Duh-Loče pri Poljčanah. id Zanesljivi, trezni, pridni oženjeni. £V* viničar ""W brez malih otrok sprejme se s"T5. februarjem j 1917 od A. Faleschini, Libna, pošta Videm na j Štajerskem. Letna plača 600 K, stanovanje, j kurjava, 1 njiva, mleko, pijače, na leto eno j prasce. — Viničarka ima preskrbeti vrt in živino. 17 Armadne ure na napestnik natančno regul. in repasirane, nikel ali jeklo K 12, 16, 20. Z radij-svetilnikom K 16, 20. 24. V srebru K 18, 24, 28. Z radij svetilnikom K 30, 36. Srebrna ura na napestnik K 30, 36, 40. 3 leta garancije. Razpošilja po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pr>a fa- brika ur Harms Konrad, c. in k. dvomi liferent, Brtix št. 1503 (Češko). Glavni cenik zastonj in poštnine prosto. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proli slabosti in bledičnosti (Blcichsucht) itd, ; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljučc. stekl. 160 K, vel. stckl. 240 K proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje lirvi a 80 vin. — Caj proti gihtu T50 K. — Balzam za giht, ude m živce stekl. 1 50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Beiburški živinski prašek a J-50 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1-60. — Izvirni strup -.za podgani', miši, ščurke a K 1-50. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. 49 Prodajalka in trgovski učenec se takoj sprejmeta v trgovini mešanega blaga \ Josef Presker, Zreče pri Konjicah. g Nobenega zobobola | J več, nobenih noči brez spanja. „Fides" odpravi bolečine pri votlih zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez uspeha denar nazaj I — Cena K 1"50. 3 tube 4 krone, 6 tub K 550. Nobenega zobnega kamna več. Snežno-bele zobe dosežete po »Elta-Zahnfluid-1. Takojšni učinek. Cena K 2—, 3 steklenice K 5-—. Kemeny, Kaschau I., poštni predal 12/2 26. Ogrsko. 44? Na novem lentncm trgu (Lcndplatz) V Ptuju zraven Jtlalnic« 1» ptiuarsk« hite po*tnrijena j« parna ita§a trnkoma! 1 t porabo. '"' ' V »»komur »e Im kiodi Hd., tor po Mbtori takoj raažaga. Vsakdo pa na* tudi sua oblati, vrtati, spabati i. t. i. Kupujem svinjske kože po najboljših cenah in jih prevzame v strojenje Josef Goriupp usnjarstvo in trgovina z usnjem v Ptuju. ■ Inzerati 5 ■ v ■ ■v „Stajercu" j imajo vsled velike raz- J širjenosti najboljši uspeh. ■ Sprejemajo se : v Ptuju pri upravi lista: v [Ju pri gasp, fritz Rastli; j iborii pri 9. Rud. Gaisser. s »lužbe, učence, stanovanja in posestva T Ptuju inTritaje <«e mte pesredevaRJa lajbitreje. TWvit 9a*ainaja ifi pojasnila V mestni stražnici (rotoTŽ). nic na za« |.po va: 100 litrov domače pijače osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsado sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, jabolčnik, grenailinoc, malinovec, mu-škatni bruSevec, poprovi metovec, pomaran-čevec, prvenčevec, višnievec. Neuspeh izključen. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali zgan)a. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 10'— franko po povzetju. Za ekonomije, tvomice, večja gospodarstva, delavnico itd., neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi. 433 Jan. Grolich, Engel-Drogerie Brno 636, Moravsko. v/. "J1 "■i- iz\ jih in vzi mi bi ra; Zagotovljen uspeh i , prij. vpogled na Polna krasna prša Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri »Igurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-30, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8-80, Kusmetiscnes Di. fl.Rix Laboratoii Dunaj lUatkieieru, 6|K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog« v Mariboru: lekarna pri „angerju varuhu", lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram; r Ljubljani lekarna pri ^zlatem jelenu", T droteriji A. Kani, in „Adria-Drogerie." jir en za si. Tis rp: Btl Z I h: Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. j Čas za kopanjei ob delavnikih od jure do 2 ure popoldne (blagajna j« od 12. do 1. ure zaprtaV ob nedeljah in praznikih od 11. do 18 ura dopoidnt I kopelj z vročim zrakom, oaro „Brausebad" z rjubo K -"70 kupuje po najvišjih dnevnih cenah Alexander Rosenberg, Graz, Annenstrafie 22. i Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk : W. Blanke v Ptuju. 34 D-5�D