8 ŠTEVILKA 12 Poprcčnlne v gotovim platana K LETNIK XXXII NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. DECEMBRA 1931 VSEBINA Gospodarski pregled. — „ V. V.: Ob sklepu leta. — Dr, Basaj: Treba podvojenega dela. — Novi obrtni ■ zakon in zadruge. — K- Krištofič: O terjatvah na blagu in njih zastaranju. — Zvezine objave. — Iz gospodarstva. — Zadružništvo v inozemstvu. — Osebne vesti. »riloga „Narobnega Gospodarja" št. 12, I. 1931. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem ob Paki, r. z. z o. z., se bo vršil dne 3. januarja 1932 v prostorih zadruge in sicer ob 8. uri dopoldne; Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev račun, zaključka za 1.1930. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. sprememba pravil. 5. volitev načels&a ih nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Kmetske gospodarske zadruge v Št. Vidu pri Stični, r. z. z o. Z-, se bo vršil v posojilnični zborovalnici, dne 23. decembra 1931 ob 3. uri popoldne- Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo' načelstva in nadzorstva. 3, odobritev rač. zaključka za i. J930. 4. črtanje revizijskega poročila. 5. volitev nadzorstva. 6. slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25'— Din na leto, za pol leta 12-50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. —. V. V. Ob sklepu leta. Blizu je čas, ko bodo morale zadruge skleniti svoje račune za leto 1931 in podati z bilanco sliko o uspehu ali neuspehu letošnjega poslovanja. Leto, ki sedaj poteka, je bilo v gospodarskem oziru najneugodnejše v zadnjem desetletju, zadružništvo seveda pri tem ni bilo neprizadeto, in slika, ki jo bodo dale bilance, bo to pokazala. Že lansko leto so naše zadruge občutile vpliv gospodarske krize, ki pa se je tekom letošnjega leta zaostrila do skrajnosti. Posojilnice in konzumne zadruge so najbolj izpostavljene njenim vplivom. Dotok hranilnih vlog v zadruge je postajal vsled zmanjšanja kmetovih dohodkov vedno manjši, dvigi so začeli naraščati, isto tako tudi povpraševanje po posojilih, dokler tpstno prišli do stanja v katerem se sedaj nahajamo. Dočim so pa vloge lansko leto pri večini zadrug, če že niso narasle, vsaj ostale na isti višini, bo letos cela vrsta zadrug ob koncu leta morala ugotoviti, da je glede hranilnih vlog ne napredovala, ampak nazadovala. Nevarnost pri posojilih. Na drugi strani pa zelo narašča povpraševanje po posojilih. Posojilnice so dovoljevale posojila, kot jim je to bilo mogoče, a morale so tudi veliko prošenj odkloniti, ker ni sredstev. V zvezi s poslabšanjem gospodarskega stanja se je poslabšal tudi položaj dolžnikov in vsled tega tudi varnost posojil. Marsikatero posojilo, ki je bilo pred leti absolutno varno, je danes že dvomljivo, pa če prav dolžnik nima nič manj premoženja in nič več dolgov, kot pa takrat, ko mu je bilo posojilo dano. Dolžniki vsled zmanjšanih dohodkov le s težavo zmagujejo obresti. Postavka „zaostale obresti posojil" je pri nekaterih posojilnicah dosegla že višino celoletnega predpisa obresti. Vsi opomini za plačilo obresti ne pomagajo, saj še celo tožbe ostajajo brezuspešne, ker na dražbah ni kupcev. Načelstva pri posojilnicah imajo sedaj skrbi, ki so jim prej bile nepoznane. Na eni strani prihajajo vlagatelji po svoj denar, ker posojilnica nima denarja njihovim zahtevam ne more ugoditi. Na drugi strani pa prizadeva skrbi stanje dolžnikov. Ne bi bilo prav, ako se ne bi hoteli od sedanjih izkušenj ničesar naučiti in se ne bi pri letošnjih bilancah nič ozirali na razmere v katerih se nahajamo. Ne vemo, kakšni časi nas še čakajo, pripravljeni pa moramo biti še na slabše kot pa so sedaj. Zato tudi pri bilanci mislimo na to. Zastonj bi bilo, da bi sedaj zapirali oči pred resnico in si morali čez eno ali dve leti priznati, da smo sami sebe varali. Bilanca mora pokazati pravo in resnično sliko gospodarskega stanja zadruge. Zato mora iz nje vse, kar je nesigurnega, 12 dvomljivega, pa naj bodo to posojila, ali zaostale obresti, vrednostni papirji ali pa kaj drugega. Ni na mestu, da bi sedaj čakali z odpisi in izkazovali dobičke, ki jih v resnici zadruga nima. Skrb za rezerve. Druga stvar pa, ki naj ji posojilnice posvečajo prav posebno skrb, so rezerve. Priznati si moramo, da smo vprašanje rezerv vse preveč zanemarjali. Glavni ugovor proti zbiranju rezerv je bil ta, češ saj so posojilnice osnovane na neomejeni zavezi članov, to daje zadostno jamstvo za varnost vlog in vsled tega jim rezerve niso potrebne. Tistim, ki so pustili veljati take ugovore, ,pa moramo odgovoriti, da rezerve pri naših posojilnicah, ki imajo vseskoz nizke deleže, predstavljajo tudi edina lastna sredstva. Ravno sedaj vidimo, kako je neugodno za denarne zavode, ki so odvisni samo od tujih sredstev. Pridejo vlagatelji in hočejo svoj denar. Treba jim ga je pač izplačati, pa naj bo omejeno ali pa neomejeno. Lastna sredstva pa ostanejo v vsakem slučaju. Rentabiliteta posojilnic je bila v zadnjih letih tolika, da bi mogle zbrati, če niso seveda imele kakih posebnih izgub, rezervni zaklad najmanj v višini 20% zbranih hranilnih vlog (n. pr. posojilnica z 1 mil. Din hranilnih vlog, bi morala imeti 200.000 Din rezervnega zaklada). To ne bi nikakor bilo preveč, saj je n. pr. pred vojno veljalo za posojilnice v Nemčiji pravilo, da si morajo zbrati tekom 15 — 20 let eno tretjino vseh sredstev kot lastna sredstva (v slučaju, da ima posojilnica Din 1,200 000 vseh sredstev, bi moralo biti 400.000 rezervnega zaklada). Le v slučaju, da imajo posojilnice znatna lastna sredstva, niso toliko podvržene vsem neugodnim vplivom gospodarskih sprememb in jim je poslovanje omogočeno tudi, če morajo izplačevati vloge. Vem, da tega, kar smo leta opuščali, ni mogoče naenkrat nadomestiti. Toda to ne more biti za izgovor, da bi glede zbiranja rezerv ostali na istem stališču, kot smo bili. Razmere v katere smo prišli zahtevajo, da posojilnica ob sklepu poslovnega leta ne pozabi na dolžnost skrbeti v prvi vrsti za dotacijo rezervnega zaklada. Zato naj dobičkov ne uporablja v razne druge namene, ki s posojilnico nimajo ničesar skupnega. Načelstvo naj se vedno zaveda, da je namen posojilnice pospeševanje gospodarskih koristi članov In sicer s sredstvi, ki jih določajo pravila. Močan rezervni zaklad ji bo to njeno nalogo samo olajšal. Nepotrebno se mi zdi, da bi še govoril o potrebi rezervnega zaklada za slučaje, da ima posojilnica izgube vsled potrebnih odpisov pri neizterljivih posojilih ali drugih premoženjskih postavkah. Velika izguba pri zadrugi brez močnih lastnih sredstev postavi v nevarnost celo njen obstoj. Previdnost pri ocenjevanju blaga In dolžnikov. Mogoče še bolj kot posojilnice so od gospodarske krize prizadete konzumne zadruge. Zmanjšanje prometa bo imelo kot posledico zmanjšanje dobička. Kjer niso režije prilagodili zmanjšanemu prometu, tam bo bilanca zelo verjetno izkazovala izgubo, če nima zadruga ravno kakšnih skritih rezerv, ki ji bi sedaj prišle na pomoč. Tudi glede bilanc konzumnih zadrug velja isto, kar sem rekel glede bilanc posojilnic. Odpisati je nesigurne terjatve na blagu, vsled večjega kreditiranja bo ta postavka občutno višja kot prejšnja leta, In blagovno zalogo je oceniti kar najbolj previdno. Ne smemo pozabiti, da cene še padajo, zato moramo bilančno vrednost zaloge prilagoditi najnovejšim cenam. Pravilno je, ,da blagu cenimo po sedanjih nabavnih cenah in ne po tistih, po katerih smo blago pred letom kupili in, ki so bile mogoče znatno višje kot pa sedaj. Previdno načelstvo bo šlo še pod te cene, tako da že v naprej prilagodi bilanco eventuelnemu na-daljnemu padanju cen. Če pa ima zadruga v blagu ali pa v terjatvah na blagu tihe rezerve, je treba to kot previdno politiko samo odobravati. Mlekarske zadruge in kriza. Mlekarske zadruge dosedaj še niso v toliko občutile krize kot posojilnice in pa konzumne zadruge. Cene mleka, surovega masla in sira se držijo na stalni višini. Prodaja sira je sicer sedaj postala težja, ker se je zmanjšalo povpraševanje po njem, kar bo deloma posledica večjega konzuma mesa vsled znižanih mesnih cen. Če se ne oziramo na to, moramo celo priznati, da je bilo letošnje leto za mlekarsko zadružništvo izredno živahno. Z obratovanjem je na novo pričelo nekaj zadrug in nastalo je mnogokje zanimanje za mlekarske zadruge. Povečana živahnost v mlekarskem zadružništvu pa je, čeprav se to mogoče neverjetno sliši, le po- sledica splošne gospodarske krize. Ker je kmet ostal skoro brez vseh dohodkov, je uvidel, da bi mu prodaja mleka mogla deloma nadomestiti izgubljene dohodke. Vsled tega se je oprijel mlekarskih zadrug, ki dajejo danes kmetu, ki ne živi v bližini večjih konzumnih središč, edino možnost vnovče-vanja mleka. Vprašanje je seveda, če ne bo splošni padec cen potegnil za seboj cen mleka, kar bi bilo za kmetijstvo v sedanjem času hud udarec. Naloga mlekarskih zadrug mora na vsak način biti, da sedanjo ceno mleka držijo. Sklep. Pogled nazaj na leto, ki poteka h koncu ter izgled v prihodnje leto nista razveseljiva. Ni neupravičena bojazen, da bo letošnje leto prizadejalo zadružništvu tako hud udarec, da ga nekaj let ne bo moglo popolnoma preboleti. Resnosti položaja pa se moramo zavedati in previdnost pri poslovanju pomnožiti. Sedaj se moremo mnogo naučiti, le žal da to šolo drago plačujemo. Zato pa naj bi ne bila brez uspeha. Dr. Basaj: Treba podvojenega dela! Malodušnost škoduje. V zadnji številki smo pisali o splošni gospodarski krizi in posebej o pomanjkanju gotovine. Žal so v nekaterih upravah posojilnic ljudje, ki so zbog nastalih razmer postali malodušni in mislijo, da je sedaj vsega konec in da posojilnice pač ne bodo več prišle do pravega dela. To je pogrešno. S tem položaj le poslabšajo in povzročajo posojilnicam večjo škodo. Pogum. V težkih časih se ravno pokaže, kdo je mož na mestu, da ne izgubi glave in mu v resignaciji ne omahnejo roke. Sedanji čas ravno zahteva pogumnih mož in podvojenega dela. Pomanjkanje gotovine je gotovo vprašanje, ki se bo prej ali slej na kak način rešilo. Vendar pa pri tem mi ne smemo biti pasivni gledalci, temveč moramo skušati aktivno vplivati, da se vprašanje čimprej reši in da. se reši na pravi način. Kako se bo reševalo vprašanje pomanjkanja gotovine? Poklicani bodo delali. Predvsem bodo napravili ukrepe tisti, ki so za to poklicani, da regulirajo denarni promet v državi. Gotovo je, da se bavijo in se bodo bavili s tem vprašanjem, gotovo je tudi, da bodo izdali za ublažitev denarne krize kake ukrepe. Varčevanje dela proti krizi. Deloma pa se vprašanje pomanjkanja gotovine kakor sploh mnoga vprašanja v gospodarstvu rešuje avtomatično. Kako? Štedi se gotovo tudi danes, čeprav mogoče v veliko manjši meri kot poprej. Toda od teh prištedenih vsot se le malo ali nič ne nalaga v denarne zavode. Torej se denar nabira pri posameznikih. Ravno tako tudi mnogo denarja, ki ga posamezniki dan za dnem pri denarnih zavodih dvigajo, ne gre v promet, temveč ostane pri posamezniku. Na ta način se pri posameznikih iz prihrankov, iz dviganja hranilnih vlog nabira vedno večja vsota. Ta kapital leži sicer danes pri posamezniku mrtev. Gotovo pa je, da za trajno to ne more držati. Prej ali slej se bodo ti kapiteli, ki so se nabrali pri posameznikih, vendarle naveličali ležati, lenuhariti in nič zaslužiti. Zato bodo prej ali slej ti kapitali zopet iskali in tudi našli pot v gospodarsko udejstvovanje potom kakega denarnega zavoda. Naloga hranilnic in posojilnic je, da predvsem take privatne kapitale iščejo, da jih potem zasnubijo zase s tem, da opozorijo na svojo varnost radi neomejene zaveze in da naposled napram takim novim kapitalom brezpogojno držijo obveznost izplačevanja na zahtevo. Tudi uprave morajo delati. Veliko pa moremo k reševanju te krize prispevati tudi sami. Kako? Čim bolj bomo agilni, tem več bomo dosegli uspehov. Vsak korak nas približuje k cilju, pa če je še tako majhen. Treba si je le postaviti pravi cilj. Ta cilj pa je danes za skoro vse posojilnice brez izjeme v skrbnem in intenzivnem u-pravljanju vseh posojil. O upravljanju posojil smo pisali že v 9. številki „Narodnega Gospodarja". Za danes bi le dvoje posebej navajali: Izterjevati je treba v prvi vrsti obresti posojil in to redno, dosledno in vztrajno tako dolgo, da dolžnik obresti plača. Nemarčnost v izterjevanju obresti je velika hiba posojilnic že za normalne razmere. Za današnje razmere je to neodpustljiv greh. Kakor pa obresti, tako je tudi treba izterjevati posojila zlasti ona, ki so že zapadla v plačilo, oziroma v kolikor so zapadla v vplačilo. Večje težave — več dela. Res je, da je eno in drugo v sedanjih razmerah težko. Toda tudi kar je težko ni neizvedljivo. Zlasti pa v časih sedanje krize ne smemo izterjavanja obresti in posojil kratkomalo odložiti na stran ravno radi tega, ker je to težka in kočljiva naloga. Za uspešno izvrševanje te naloge je res treba podvojenega dela in železne vztrajnosti. Pretresanje dolžnikov. Mogoče bo kdo ugovarjal, češ ali naj posojilnica žene na boben svoje lastne člane, svoje dolžnike. Nikakor ne! Če si boste vzeli čas in potrpežljivost in boste dolžnika za dolžnikom premotrili, mu preiskali obisti in rebra in dobili kar največ mogoče informacij o njem, boste pri številnih prišli do zaključka, da prav lahko plačajo zapadle obresti za posojilo, pri mnogih pa tudi, da je izterjanje cele ali vsaj delne glavnice izvedljivo in umestno. Več sej! Bolj kot kdaj poprej so v svrho uprave posojil seje načelstva ali celo skupne seje načelstva in nadzorstva potrebne. Treba je rešetati in rešetati previdno in vztrajno in dobilo se bo veliko zrna. Okoli 750 milijonov dinarjev imajo naše posojilnice na posojilih. Če bodo vse brez izjeme ter vztrajno in previdno kakor smo zgoraj govorili vršile pretres dolžnikov ter izterjevanje obresti in posojil, koliko likvidnih sredstev bodo posojilnice iz tega dela dosegle za izplačevanje hranilnih vlog. Mi se moramo zavedati, da moramo vse ukreniti, da vlagateljem vsaj najnujnejše izplačujemo. Za to svrho pa je potrebno pretresanje dolžnikov in na podlagi tega potem dosledno in vztrajno izterjevanje obresti in posojil. Boj proti govoricam. . Še eno posebno nalogo imajo danes člani uprave naših posojilnic. Vemo, da kroži veliko govoric med ljudmi, ki so včasih gorostasne. Čim bolj so gorostasne, tem rajši jim ljudje verjamejo. Zato je v sedanjih razmerah tudi treba veliko pojasnjevati in razlagati, da ljudje ne bodo verjeli največjim budalostim in da ne bodo od raznih govoric po nepotrebnem zbegani in preplašeni. Veliko, zelo veliko je treba pojasnjevati in razlagati in se nikakor ne utruditi, češ saj nič ne pomaga. V krizi nismo sami! Zavedajmo se zlasti tega, da so nasprotniki zadružništva na delu in hočejo sedanji položaj izkoristiti proti zadružništvu v škodo ugleda in zaupanja v zadružništvo. Treba je ljudem povedati, da je kriza po celem svetu in sicer splošna kriza in finančna kriza. Zato se tej krizi tudi naše zadružni- štvo ni moglo izogniti. Mi zadrugarji s svojo ladjo plavamo po istem nemirnem, razburkanem morju kot ostalo gospodarstvo. V težavah torej nismo sami in to je že tudi tolažba v stiski. Povedati moramo tudi, da je kriza še hujša tam, kjer zadružništva ni ali kjer je zadružništvo slabo. Pokrajine v naši državi, ki nimajo zadružništva kot pri nas, so mnogo na slabšem ter z veliko skrbjo in strahom gledajo v bodočnost, zlasti kako bodo preživeli in kako se bodo prehranili letošnjo zimo. Pogum In delo bosta vrnila zaupanje. Mi smo zadnjič govorili, da moremo sedanjo krizo imenovati krizo nezaupanja. In vse zdravljenje sedanje krize obstoji v tem, da se vrne ljudem zaupanje v sedanji gospodarski red, v gospodarstvo, denarstvo in denarne zavode. Zaupanje pa najbolj vzbuja človek, ki je pogumen in delaven. Če bodo torej člani uprave naših posojilnic pokazali pogum in če bodo v smislu, kot smo zgoraj razložili, pokazali vztrajnost, delavnost, doslednost, bodo s tem najbolj pomirjevalno vplivali na ljudstvo In bodo vlivali v ljudstvo zaupanje, katero edino more ozdraviti današnjo krizo. Novi obrtni zakon in zadruge. V „Službenih novinah" kraljevine Jugoslavije z dne 9. novembra 1931 je bil objavljen nov zakon o obrtih, ki bo v smislu §461. stopil v veljavo štiri mesece po razglasitvi, t. j. dne 9. marca 1932. Zakon obsega mnogo odredb, ki globoko posegajo v delovanje zadružnih organizacij. Zato je potrebno, da s temi odredbami seznanimo tudi naše zadruge. Pod odredbe tega zakona spada po § 1. vsako redno in samostojno pridobitno delo, ki ni prepovedano. Od tega splošnega pravila pa so izvzeta razna gospodarska opravila in podjetja n. pr. kmetijska proizvodnja in kmetijska postranska dela, če se v njih predelujejo lastni proizvodi, državni monopol, železniška podjetja, opravila odvetnikov, notarjev, zdravnikov, živinozdravnikov, domača industrija itd. Kolikor ni z zakonom drugače odrejeno, se njegove odredbe ne uporabljajo za gospodarske zadruge pod sledečimi pogoji: 1. če omejujejo svoje poslovanja na lastne zadružnike, 2. ne razdeljujejo dobička, 3. ne dajejo članom upravnega in nadzorstvenega odbora tantijem. 4. če se njihove rezerve nikakor ne smejo porazdeliti med zadružnike. 5. če na deleže članom v obče ne plačujejo obresti ali plačujejo samo omejene obresti, ki ne presegajo 6 % • Gospodarske zadruge, ki izpolnjujejo te pogoje, se ne smatrajo za obrtna podjetja. Toda vkljub temu se tudi na take zadruge nanašajo nekateri predpisi obrtnega reda (n. pr. o delovnem času, odpovedi službe, dopustih itd., kar se bo še podrobneje navedlo v nadaljevanju te razprave). V dvomu, ali spada izvestno delo pod ta zakon ali ne, izda načelno odločbo minister za trgovino in industrijo po zaslišanju trgovske, obrtne in industrijske zbornice in pristojnih ministrov drugih resortov. Obrti se delijo: 1. na take, ki se izvršujejo na podlagi pooblastil upravnega oblastva (doslej na podlagi obrtnega lista), 2. na take, ki se izvršujejo na podlagi oblastvene dovolitve (koncesije). Glede pogojev za samostojno izvrševanje obrtov je pripomniti, da v primeru z dosedanjimi tozadevnimi predpisi niso bistveno izpremenjeni. Kdor se želi baviti z obrtom, se mora obrniti, predno začne delo, z vlogo do pristojnega upravnega oblastva, na čegar področju namerava osnovati obrt, in obenem dokazati, da ima za to vse zakonske pogoje. Prosilec je dolžan, priložiti svoji vlogi potrdilo pristojne trgovske in obrtne zbornice, da ustrezajo predložene do-kazilne listine zakonskim pogojem. Inozemske zadruge, delniške družbe in družbe z omejeno zavezo smejo izvrševati v naši državi obrt samo, če izposlujejo dovolitev ministra za trgovino in indu- strijo. Za druženje takih družb in zadrug z domačimi podjetji je treba dovolitve bana. Pravne osebe, med katere spadajo tudi vse gospodarske zadruge, imajo za izvrševanje obrta isto pravno sposobnost kakor fizične osebe. Pravne osebe, ki imajo pravila (statute), smejo izvrševati obrt samo v okvirju svojih pravil. Ta pravila morajo biti v skladu z obrtnim zakonom. Za izvrševanje obrta morajo imeti pravne osebe poslovodjo. Družbe z omejeno zavezo in gospodarske zadruge smejo postaviti tudi svojega člana za poslovodjo (§ 9. zakona). Pravne osebe, kamor spadajo tudi gospodarske zadruge, ne smejo izvrševati rokodelskega obrta niti ne smejo takih obrtov ustanavljati. Toda za produktivne zadruge, katerih člani so izključno samo rokodelci, ta utesnitev ne velja. (Kot produktivne zadruge je smatrati one, ki v svojem obratu predelujejo blago; ni pa produktivna zadruga tista, ki svojim članom samo nabavlja sirovine ali samo vnovčuje blago, ki so ga izdelali njeni člani). Produktivnim zadrugam, katerih člani so izključno rokodelci, ni treba imeti poslovodje. Potrošnim (konzumnim) zadrugam sme dati ban dovoljenje za izvrševanje rokodelskih obrtov, če imajo poslovodjo s strokovno izobrazbo; te zadruge smejo opravljati rokodelska dela samo za svoje člane. Posebne odredbe za izvrševanje obrtnega dela obsega zakon glede trgovinskih, rokodelskih, industrijskih (tvorniških), gradbenih, elektrotehniških in koncesijoniranih obrtov. Za izvrševanje trgovinskih obrtov je potreben dokaz posebne izobrazbe. Za dokaz te izobrazbe velja dvoletno učenje kot vajenec in dvoletno zaposlitev kot pomočnik v trgovinskem obrtu. Ta dokaz o praktičnem vežbanju se lahko nadomesti z dokazom o primerni šolski izobrazbi. Od imetnikov industrijskih obratov se ne zahteva dokaz o posebni izobrazbi; ravno tako ne od imetnikov rokodelskih obrtov, ki morajo za izvrševanje trgovinskega obrta le dokazati, da so delali tri leta samostojno v svoji stroki. Isto tako nadomešča posebno izobrazbo učenje in zaposlitev v nekaterih koncesijoniranih obrtih in delo v zadrugah, ki so izvzete od odredb tega zakona. Ta določba je važna za nameščence zadrug, ker se jim bo čas službovanja pri zadrugah uračunal v učno dobo. V § 23. našteva zakon one obrte, ki jih je smatrati kot rokodelske. Teh obrtov je 88, dočim jih je bilo doslej 54. Vendar je minister za trgovino in industrijo pooblaščen, da vrste rokodelskih obrtov z uredbo izpremeni, na novo grupira, izpušča ali druge poklice označi kot rokodelsko delo. Vsakdo, ki hoče izvrševati rokodelski obrt, mora poleg splošnih pogojev dokazati strokovno izobrazbo za dotično rokodelstvo. Strokovna izobrazba se praviloma dokaže z izpričevali o opravljenem poiftočniškem in mojstrskem izpitu ali z izpričevali o dovršenih izpitih na strokovnih šolah. Če se izvršuje kak rokodelski obrt na tvorniški način, ni treba dokazovati strokovne izobrazbe. Za industrijske (tvorniške) obrte se smatrajo glede na način proizvajanja ona podjetja, ki izdelujejo, predelujejo, dovršu-jejo ali obdelujejo proizvode v delavnicah ali na stalnem kraju z uporabo delitve in ki zaposlujejo večje število delavcev, a vrše delo redno ob uporabi motorne sile ter proizvajajo izdelke na zalogo ali po naročilu v večjem,"obsegu. Zadruge, o katerih je bilo uvodoma povedano,* da se'ne smatrajo za obrtna podjetja,^morajo, ako hočejo izvrševati industrijski.obrt, izvrševati vse_ pogoje obrtnega zakona. Katera zadružna podjetja je smatrati za tvorniška, odloči, če nastane o tem dvom, ban po zaslišanju zbornice. Gradbene obrte smejo izvrševati pravne osebe (torej tudi zadruge), če postavijo poslovodjo, ki ima izobrazbo za izvrševanje dotičnega gradbenega obrta. Izmed določb zakona o elektrotehničnih obrtih, naj omenimo § 58., ki odreja: „V dovolilu (koncesiji), osnovati podjetje za proizvajanje in postavljanje vodov za prevajanje električne energije, se opredeli podjetju področje za oddajanje in preskrbo-vanje z električnim tokom. Isto tako se sme odobriti podjetju razlastitev zasebne lastnine ali ustanovitev služnosti v breme zasebne lastnine na nepremičninah zato, da se postavijo in vzdržujejo vodi za prevajanje električnega toka na korist državnih, banovinskih, občinskih kakor tudi občekoristnih podjetij, ki dobe za to dovolitev. Potreba, obseg in pogoji za izvedbo razlastitve se ocenjajo po zakonu o razlastitvi. Odobritve izdaja pristojni ban.“ „Podjetja, ki imajo svoje električne centrale (elektrarne) in oddajajo električni tok za razsvetljevalne in pogonske namene, so dolžna, po svoji kapaciteti na področju, ki jim je odrejeno v dovolilu za oddajanje in preskrbovanje z električnim tokom, oddajati električni tok vsakomur ob enakih razmerah in enakih pogojih. Za oddajanje tega toka potrošnikom predpiše ban obvezno podrobnejše pogoje. Ban sme po zaslišanju zbornice dovoliti izjeme od teh naredb v korist države in javnih samoupravnih teles, njih zavodov ali ustanov, tudi podjetjem, ki so važna z občega narodno - gospodarskega stališča ali ki jim je glede na način potroška mogoče dati ugodnosti brez škode za druge potrošnike. Svojevoljno prekinjanje ali ustavljanje pogona v takih podjetij!h je prepovedano. Tehnične ovire pri oddajanju toka se morajo takoj odpraviti." „Podjetja, ki imajo svoje električne centrale (elektrarne) za proizvajanje električnega toka visoke napetosti, so dolžna postaviti za svojo centralo strokovnega poslovodjo, ki izpolnjuje pogoje tega zakona." Kakor je iz drugega odstavka tega § razvidno, morajo elektrarne po svoji kapaciteti oddajati električni tok vsakomur ob enakih razmerah in enakih pogojih. Ta odredba stoji, kolikor se tiče zadrug, v nasprotju z določbami § L, ki našteva pogoje, pod katerimi se zadruge ne smatrajo za obrtna podjetja. Ondi je namreč rečeno, da se zadrugam priznava značaj neobrtnega podjetja med drugim pod pogojem, če omeje svoje poslovanje na lastne zadružnike. Tu pa nalaga zakon vsem elektrarnam brez izjeme, torej tudi zadružnim elektrarnam, da morajo oddajati tok na svojem področju vsakomur. S tem se krši zadružni princip, po katerem poslujejo zadruge samo s svojimi člani. Koncesijonirani h obrtov, za katerih izvrševanje se zahteva posebna dovo* litev, je 36. Našteti so v § 60. Med konce-sijonirane obrte spadajo med drugim podjetja (naprave) za proizvajanje električne energije; proizvajanje umetnih rudninskih voda; bančni, menjalski in zavarovalni posli; gostilniški obrti; podjetja za redno prevažanje potnikov in blaga z motornimi vozili. Minister za trgovino sme z uredbo predpisati, da se med koncesijonirane obrte pritegnejo še druga dela, ki so večjega pomena za splošnost. Tudi zadruge, ki ne spadajo pod določbe obrtnega reda morajo imeti koncesijo, a ko izvršujejo kako opravilo, ki je v § 60. označeno kot koncesijoniran obrt. Za izvrševanje koncesijoniranih obrtov sme minister za trgovino in industrijo predpisati posebne odredbe in poseben dokaz o izobrazbi; dalje sme izdajati za nje posebne poslovne rede in predpisovati odredbe za ureditev poslovalnic itd. Za nekatere obrte se zahteva, da položi imetnik varščino (kavcijo), ki se predpiše v dovolilu. Varščina se predpiše tudi za podjetja, ki se bavijo s prevzemanjem hranilnih vlog, razen pri gospodarskih zadrugah. Za zavarovalne posle se po § 67. daje dovolitev (koncesija) samo delniškim družbam in gospodarskim zadrugam. Podjetje za tehtanje blaga sme na svojem področju opravljati izključno občina; če občina od tega odstopi, se sme izdati dovolitev zanesljivim zasebnikom (§ 88). Glede pooblastitev (obrtnih listov) in dovolitev (koncesij) za izvrševanje obrtov je pripomniti, da se izdajajo le na posebno prošnjo; dotično vlogo je predati pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojnem občem upravnem oblastvu prve stopnje. Pri zadrugah mora ta vloga navajati sodno protokolirano firmo s spiskom članov uprave in z osebnimi podatki o poslovodji, ki bo vodil podjetje (rodbinsko in rojstno ime, rojstno leto, državljanstvo in zasebno stanovanje). Obča upravna oblastva smejo izdati pooblastitev ali dovolitev delniškim družbam, družbam z omejeno zavezo in zadrugam tudi, če še niso svoje firme protokolirale, a ko dokažejo, da je osnovanje družbe ali zadruge v teku. V teh primerih odrede oblastva rok, v katerem se mora predložiti dokaz o izvršeni protokolaciji. Če se ta dokaz v določenem roku ne predloži, mora isto oblastvo pooblastilo ali dovolilo odvzeti in razveljaviti. Prošnji za obrtni list ali za koncesijo je treba priložiti potrebne listine, ki izkazujejo, da je prosilec izpolnil pogoje, kateri so predpisani za izvrševanje prijavljenega obrta. Dalje mora prosilec vlogi priložiti potrdilo pristojne (trgovske, obrtne, industrijske) zbornice, da ustrezajo predložene listine zakonskim pogojem. Kot obrtne oblasti prve stopnje nastopajo sreska načelstva, oziroma mestna načelstva v mestih z lastnim statutom, kolikor niso posamezne zadeve pridržane v prvi instanci banu ali drugim oblastvom. Tako n. pr. spada po § 102 v pristojnost bana izdajanje dovolitev za podjetja za proizvajanje električne energije in za nekatere druge važnejše obrte. Delavnice in naprave podjetij, v katerih se uporabljajo posebna ognjišča, parni stroji, motorji, vodna sila, ali ki utegnejo biti za okolne prebivalce nevarne, se ne smejo postavljati brez posebne odobritve. V ta namen odredi obrtna oblast komisijski ogled. Prostor, v katerem se izvršuje obrt, mora biti vidno in razločno označen z napisom na vnanji strani glavnega vhoda. Naziv „rokodelska zadruga" smejo imeti samo one zadruge, katerih člani so izključno kvalificirani mojstri. Podružnica (filialke) morajo imeti napis kakor lokal glavnega obrta z označbo, da gre za podružnico. Za prodajo živil in predmetov, neob-hodno potrebnih za življenje, na drobno v prodajalnicah dotičnih obrtov kakor tudi za potrošek takih predmetov v gostilniških obrtih se smejo predpisati maksimalni cenovniki (§ 150). Za nekatere obrte (n. pr. za gostilniški obrt v kopališčih, za prevoznike) se maksimalni cenovniki predpišejo obvezno. V prodajalnah, kjer se na drobno prodajajo predmeti, neobhodno potrebi za življenje in v gostilniških prostorih, morajo biti cene iz-vešene tako, da jih kupec ali gost lahko vidi. Praviloma morajo biti ob delavnikih zaprti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice, delavnice in skladišča vsakega obrata v času od 20. ure do 5. ure. Zakon pa dopušča številne izjeme od tega pravila (§ 152). Ob nedeljah morajo biti zaprti vsi lokali, prodajalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice in skladišča vsakega obrata in se mora v njih ustaviti vsako delo. Tudi za to pravilo je mnogo izjem. Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 16. IV. 1929 ostane še nadalje v veljavi. Zelo natančne odredbe obsega zakon o pomožnem osebju, ki je zaposleno v obrtih. Službeno razmerje med podjetnikom in pomožnim osebjem se ureja s pogodbo o službi. Če je s službo spojeno opravljanje pravnih poslov, je upoštevati tudi predpise občega državljanskega zakonika o pooblastitvi. Dopustne so tudi kolektivne službene pogodbe. Predmet službene pogodbe je dogovor o obsegu dela, zaslužka (plači), provizijah, nagradah, stroških za zdravljenje, o prestanku službenega razmerja, izpričevalih, dopustih i. t. d. V izpričevalu se ne sme niti s črkami napisati niti z znamenji označiti, kar bi oteževalo osebju sprejem v drugo službo. Učence (vajence) smejo sprejemati samo taki obrtniki, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje za izvrševanje obrta, katerega naj se učenci uče. Pri rokodelskih obrtih se morajo vajenci po končanem učnem času podvreči pomočniškemu izpitu. Osebe, ki izvršujejo trgovinski ali rokodelski obrt, morajo zaradi pospeševanja gospodarskih in strokovnih interesov pristopiti prisilnim stanovskim organizacijam, ki so se doslej zvale obrtniške zadruge, odslej pa se imenujejo združbe. Prisilne združbe so pravne osebe. Ustanovijo se ločeno za trgovce in rokodelce (§ 354). Prisilnim združbam smejo pristopiti tudi zadruge, ki so izvzete od odredb tega zakona. Delokrog prisilnih združb je zelo obširen. Med drugim je njihova naloga, da vplivajo na osnovanje gospodarskih podjetij in gospodarskih zadrug za dajanje kreditov, za skupno nabavljanje, predelovanje ali za skupno proizvajanje in prodajanje proizvo- dov. Toda združbe same se ne smejo baviti s kakim obrtom niti ustanavljati skupnih podjetij, ampak smejo dajati le pobudo za osnovanje gospodarskih zadrug in drugih podjetij. V četrtem delu se bavi zakon s prestopki zoper odredbe obrtnega zakona in s kaznimi. Za gospodarske zadruge so izrecno določene naslednje kazni: 1. z globo od 200—10.000 Din se kaznujejo zadruge, ki so omenjene v § 1. zakona (t. j. one, ki smo jih omenili v uvodu), če obratujejo zoper te odredbe; kazni zapade n. pr. zadruga, ki bi v nasprotju s svojimi pravili poslovala z nečlani ali če bi razdeljevala čisti dobiček, če bi dajala članom načelstva in nadzorstva tantijeme ali bi obrestovala deleže višje nego po 6 % , 2. konzumne (potrošniške) zadruge, ki bi izvrševale zoper odredbo § 9. (drugi odstavek) rokodelska dela za nečlane. Seveda pa zadevajo tiste zadruge, ki so podvržene odredbam novega obrtnega zakona, vse druge v zakonu določene kazni. Ko stopi novi zakon v moč, prestanejo veljati vsi zakoni, uredbe, razpisi itd., ki se nanašajo na obrte, kolikor niso s tem zakonom izrečno obdržani v veljavi. Tako n. pr. ostane tudi še v veljavi zakon o obrtnih sodiščih, zakon o pobijanju draginje, življenjskih potrebščin, zakon o nadzorstvu nad živili, zakon o odmerjanju doklad na neposredni davek za trgovske zbornice, uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Odredbe tega zakona se uporabljajo tudi na ono osebje, ki opravlja posle pri kmetijski proizvodnji, rudarstvu, morski plovidbi, v odvetniških, notarskih in drugih podobnih pisarnah, pri zdravnikih, v lekarnah. Isto tako veljajo te odredbe glede osebja ustrezno za zadruge, ki so po § 1. drugače izvzete iz tega zakona. Pravne osebe, pod katerimi se razumevajo tudi rokodelske zadruge, ki vodijo na dan, ko stopi ta zakon v moč, rokodelske obrte, smejo te obrte še naprej opravljati, morajo pa prilagoditi svoje delo odredbam tega zakona. Če tega ne store v treh mesecih po tem, ko stopi ta zakon v moč, izgubijo pravico do obratovanja. Gospodarska in vzajemna društva, ki so opravičena opravljati zavarovalne posle, obdrže to pravico še nadalje. Vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod ta zakon, mora v treh mesecih potem, ko stopi ta zakon v moč (t. j. v času od 9. marca do 9. junija 1932), prijaviti pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje svoj obrat ali poklic. Tej prijavi je treba priložiti prepis dovolila (koncesije), odobrila, obrtnega lista in morebitnega o-glasa o protokolaciji. Če se prijava v predpisanem roku ne poda, se imetniku obrta odvzame pravica obratovati. K. Krištofič : O terjatvah na blagu in njih zastaranju. Ponovno smo že govorili in pisali o vzrokih, da se naše blagovne zadruge niso tako ugodno razvijale in v praktičnem poslovanju tudi niso dosegale onih zadovoljivih uspehov, kakor n. pr. kreditne zadruge. Vzrokov za to je več. O vseh tu ne bomo razpravljali, pač pa naj omenim enega izmed glavnih in taje prekomerna prodaja blaga na up. V tem pogledu se pri nas veliko greši in skoraj da ne dobiš kon zumne ali kmetijske nabavne in prodajne zadruge, ki bi v svoji bilanci ne izkazovala pod aktivi velikih vsot pod naslovom „terjatve na blagu", In še se prodaja na upanje „zanesljivim", premožnim itd. članom v trdni veri, da so take terjatve popolnoma varne in tudi dobro likvidne. — Dolžniki sami se v premnogih slučajih ne brigajo dosti za točno plačilo in kaj radi odlašajo z izravnavo dolga zlasti, če jih vodstvo zadruge ne opominja in priganja na plačilo toliko časa, dokler račun ni izravnan. Pri onih zadrugah, kjer vodstvo nima vsak čas vseh dolžnikov v točni evidenci in mora načelstvo še le na pritisk revizije izterjavati nad dve leti stare terjatve, nastane pogosto med dolžniki nevolja. Nekateri dolžniki se čudijo, kako je prišlo do tako visokega zneska, drugi zabavljajo čez zadrugo češ, ali bo zadruge konec, če ne plačam takoj in ne manjka celo takih, ki sumničijo zadrugo, da v svojem poslovanju ne postopa pravično, pošteno itd, Dolžnik največkrat nima denarja, da bi poravnal svoj dolg v polnem iznosu. Zato vplača pri zadrugi le nekaj „na račun", za ostalo pa prosi odloga in obljublja, da bo poravnal svojo obveznost čimprej. Kljub temu se često dogaja, da stoje take terjatve v knjigah neizravnane po več let. Zadruga medtett) nima redno dovolj likvidnih sredstev na razpolago in si mora za izravnavo dobavnih računov oskrbeti potrebni denar potom izposoji!. Slednja pa je treba obrestovati in to ponekod celo zelo visoko. Četudi zadruga istotako zaračunava svojim dolžnikom obresti, ostane sama vedno na zgubi, kajti preveč je dolžnikov, ki niti glavnice ne poravnajo, kaj še obresti. Tako je zadruga prisiljena, da pri inventuri koncem poslovnega leta izkaže v bilanci terjatve na blagu vedno po odbitku dubioz. Največjo nevarnost za občutne zgube pri blagovnih terjatvah tvori njihovo zasta- ranje. Kakor znano, zastarajo trgovske terjatve v smislu določb občnega državljanskega zakona (§§ 1486 do 1502) v treh letih, vsled česar jih po preteku polnih treh let tudi sodnijsko ni mogoče več izterjati. Nekateri zadrugarji so mnenja, da taka terjatev ne zastara, če je upnik medtem opominjal dolžnika na plačilo. Tako mnenje je povsem napačno. Ako dolžnik pred potekom triletne dobe sam ni pripoznal svojega dolga — bodisi pismeno ali ustmeno pred pričami — terjatev brezpogojno zastara. V smislu določb že omenjenega zakona zastara taka terjatev celo v slučaju, da je upnik tožil dolžnika nekaj dni pred zastaranjem terjatve, pa tožbe ni nadaljeval do plačila oziroma do izvršbe. Po zakonu tudi ni dopustno, da bi se sporazumno med upnikom in dolžnikom vpostavil rok na več nego triletno dobo. Zastaranje terjatve se prekine, če dolžnik pismeno ali pred verodostojnimi pričami ustmeno pripozna svoj dolg pred potekom treh let. V takem slučaju je terjatev izterljiva zopet tri leta, računajoč od dne priznanja dalje. Poleg navedenega je treba imeti stalno pred očmi dejstvo, da blagovne terjatve po pretežni večini niso niti malo zavarovane. Zadruga kot upnica največkrat nima pri tem nikakega drugega dokazila nego svoje poslovne knjige. Z ozirom na določbe trgovskega zakona pa imajo trgovske knjige pred sodiščem le delno dokazilno moč. Če dolžnik v slučaju tožbe ne pripoznava dolžnega zneska ali če poslovne knjige niso točne v smislu predpisov (kar vse zmanjšuje njih dokazilno moč), je prav lahko mogoče, da v takem slučaju zadruga tudi potom tožbe-nega postopka proti dolžniku ne pride do kritja svoje terjatve. Z ozirom na^sedanjoj gospodarsko krizo marsikateri blagovni zadrugi ne bo mogoče realizirati svojih, do treh let starih terjatev. Tudi bi nikakor ne bilo v smislu zadružništva, da bi zadruge v času, ko ni zmožen plačila niti kmet, niti delavec ali uradnik, kar na debelo pričele izterjavati vse dolžnike. Končno bi tudi izterjevanje potom tožb v veliko slučajih ne imelo zadovoljivih uspehov, ker bi k razpisanim dražbam ne bilo nikogar, ki bi dražil. Ljudje pač nimajo denarja. Toda nekaj je vendarle treba ukreniti, da blagovne zadruge ne bodo pri tem oškodovane. Za one zadruge, ki imajo izposojila pri domačih kreditnih zadrugah je najbolj priporočljivo, da izroče svoje starejše dolžnike domači posojilnici. Slednja jim dovoli posojilo (seveda proti primernemu poroštvu), toda jim denarja ne izplača, temveč se tako posojilo kratkomalo izravna na računu zadruge. Vsak dolžnik bo lažje plačeval le obresti svojega posojila in polagoma amor- tiziral tudi svoje posojilo, nego, da bi plačal blagovni zadrugi svoj dolg naenkrat. V izogib nevarnostim, ki pretijo blagovnim zadrugam, da izgube vsled zastaranja znaten del svojih terjatev na blagu, je Zadružna zveza v Ljubljani izdala in založila posebne obvezne izjave za dolžnike. Te izjave, na podlagi katerih bo mogoče preprečiti zastaranje blagovnih terjatev, so po svoji vsebini primerne tudi za predznambe in vknjižbe zastavne pravice na zemljišča dolžnikov in jih bodo potrebovale konzumne, kmetijske nabavne in prodajne, mlekarske, obrtne in druge zadruge. Te izjave nujno priporočamo vsem blagovnim zadrugam,' da si jih oskrbe za vse one dolžnike, katerih dolg obstoja že nad dve leti. S tem bodo imele posamezne zadruge svoje terjatve vsaj nekoliko zavarovane. Gospodarski pregled. Ljubljana, 8. decembra 1931. O naši finančni krizi je objavljenih vedno več podatkov. Hranilne vloge bank v naši državi so konec avgusta znašale samo 13.235 mil. Din v primeri s 14.242 mil. Din na dan 1. junija 1931. Pri tem je vpoštevati, da je bil odtok hranilnih vlog pri denarnih zavodih največji ravno v septembru in se je nadaljeval tudi v oktobru. Še bolj značilni so podatki, ki jih je objavila Narodna banka o bilancah 20 največjih bank, ki so delniške družbe. Iz te statistike je razvidno, da so znašali upniki dne 31. decembra torej hranilne vloge, tekoči računi in upniki, 7.609 mil. Din, do konca aprila so padli vsi upniki na 7.532 mil., do konca junija 1931 so se upniki zmanjšali na 7.525 mil. Din. od tedaj pa so začeli hitreje nazadovati. Posebno znaten je bil padec upnikov v me- secu septembru, ko so padli za 242 mil. Din na najnižjo svoto 7.023 mil. Din. Gotovo bodo tudi še številke za oktober pokazale nazadovanje. Padec vlog je razviden tudi iz izkazov Državne hipotekarne banke, kjer se je nadaljeval še v oktobru. Edino Poštni hranilnici je uspelo zvišati svoto svojih vlog že v oktobru, saj vidimo da so že v oktobru vloge narasle kakor običajno vsak mesec za par milijonov Din. Vpliv krize pa se pozna na poštnočekovnem prometu, ki ne dosega več rekordnih postavk. Že od julija meseca dalje je promet manjši kot v istem času lani. Skupno je promet Poštne hranilnice v prvih 11 mesecih letos bil manjši kot v istem času lani, ravno zaradi nazadovanja prometa v drugi polovici leta. Znašal je 59,021.4 mil. dinarjev, v primeri s 59,706.9 mil. Din v prvih 11 mesecih lani. Tudi odstotek brezgotovinskega prometa je pri Poštni hranilnici zelo padel zaradi izpremenjenih razmer na denarnem trgu, šele v novembru se je zopet nekoliko dvignil. Omenjamo, da je Poštna hranilnica prekinila obrestovanje poštnoče-kovnih računov. Zakonodajno delo je pri nas postalo izredno živahno in vsak dan dobivamo nove zakone ali pa izpremembe prejšnjih zakonov, ki so predvsem gospodarskega značaja. Med drugim omenjamo važen zakon o povišanju nekaterih poštnih pristojbin v notranjem prometu. Uvedene so cone za paketne pošiljke, nadalje je zopet uvedena kakor pred vojno razlika med krajevno in medkrajevno poštnino. Nove pristojbine pomenjajo, da bodo dohodki pošt in brzojavov zelo narasli. V mesecu novembru je dobila kakor vsako leto Samostojna monopolska uprava posojilo, katerega porabi za finansiranje odkupa tobaka. Doslej so nam to posojilo dajali Angleži, letos pa so njih vlogo prevzeli Francozi in nam dali za 6 mesecev 100 mil. frankov posojila po 7%. Zato je devizni zaklad Narodne banke v dobi od 22. do 30. novembra narastel za 35 5 mil. Din. Vpošte-vati pa moramo, da so bile naše devizne dajatve ravno zadnje mesese znatne, saj so zapadli 1. novembra kuponi naših dolarskih papirjev, 1. decembra pa kuponi 7 °/o mednarodnega stabilizacijskega posojila iz leta 1931, ki sami znašajo 75 mil. Din. Omeniti moramo, da je Narodna banka po naročilu finančnega ministrstva prenehala dajati devize Dunaj in Budimpešta. Iz Avstrije kakor tudi Madjarske naši izvozniki nikakor ne morejo dobiti svojih terjatev, ki gredo v stotine milijonov dinarjev. Avstrijska narodna banka enostavno ne da deviz ali pa veliko premalo. Zato je bil ta ukrep umesten, škodoval pa bo zelo medsebojni trgovini. Govori se, da bomo z Avstrijo kakor Madjar-sko sklenili pogodbo o clearingu (kliringu), t. j. medsebojnem obračunu, kakor jo ima Avstrija že z več državami. Naše državne finance tudi čutijo naraščajočo gospodarsko krizo. Tako so znašali državni dohodki od 1. aprila do 31. oktobra 1931, torej v 7 mesecih proračunskega leta, 5.497 mil. Din. V istem času lani so znašali 5.834 mil., proračun pa je za teh 7 mesecev letos računal z dohodki 6.692 mil. dinarjev. Kakor država, zvišujejo na drugi strani svoje dajatve tudi druge institucije, tako n. pr. socialno zavarovanje, kjer je ljubljanski Okrožni urad za zavarovanje delavcev zvišal zavarovalne prispevke od 6 na 6-5 °/0. Socialno zavarovanje trpi radi stalnega zmanjševanja števila zavarovanih delavcev in radi krize njegovi dohodki padajo, dočim so bremena ostala neizpremenjena. Konec novembra je bil objavljen tudi zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 in 20 Din; s tem bo znatno olajšan denarni promet, ker tega denarja ne bodo najbrže tako tezavrirali kot bankovce. Njegova srebrna vsebina znaža 530/iooo. Pričakovati je, da bo prišel srebrni denar v obtok kmalu v začetku prihodnjega leta. Naša zunanja trgovina je bila v mesecu oktobru pasivna za malenkosten znesek 5.7 mil. Din, dočim je bila v oktobru lani pasivna za celih 41.4 mil. Din. Skupno je bila v prvih 10 mesecih t. 1. naša zunanja trgovina pasivna za 124,3 mil., dočim je v prvih 10 mesecih lani znašala pasivnost 230.3 mil. Din. To zmanjšanje pasivnosti je pripisovati večjemu zmanjšanju uvoza kakor izvoza. Iz pravkar objavljenega pregleda finančnega ministrstva so največji samoupravni dolgovi v dravski banovini, kjer je sploh občinsko gospodarstvo dobro razvito. Dolgovi kmetskih občin znašajo v naši banovini 22.9 mil. Din, dolgovi mestnih občin razen Ljubljane 99.1 mil., mesto Ljubljana 148.2 mil. in banovina 41.6 mil. Din. Skupno znašajo vsi dolgovi v naši banovini 31L9 mil., v celi državi pa 1,543.2 mil. Din. Tudi relativna obremenitev je največja v naši banovini, saj znaša na 1 prebivalca 278 Din. Daleč za nami je savska banovina s 11 Din za 1 prebivalca. Zvezine objave. Revizijske zadeve. Vse one zadruge, katerim bo rok za odpravo pri reviziji ugotovljenih nedostatkov potekel do 31. decembra t. 1. nujno opozarjamo, da nam vpoš-Ijejo tozadevna poročila. Obenem jih opozarjamo na članek, ki je bil priobčen v našem listu št. 11 z dne 15. novembra t. 1. pod naslovom: „O revizijah zadrug." Priprave za Inventuro In sestavo letnega računskega zaključka. Vsaka zadruga skrbi, da čimprej sestavi letni računski zaključek in v novem letu kakor hitro mogoče skliče redni občni zbor. Slednji se ne more vršiti, dokler rač. zaključek ni sestavljen in potrjen po načelstvu in nadzorstvu. Da ne bo ob zaključku leta neprilik in tudi ne kakih napak, je treba že v decembru kontrolirati vse prenose iz temeljnih knjig v pomožne knjige (saldakonti). Pri kreditnih zadrugah je treba pripraviti tiskovine za inventurne izpiske deležev, hranilnih vlog, posojil, naložb, premičnin, event. tudi nepremičnin etc. V tiskovine naj se vpišejo tudi saldi začetkom leta. Pri blagovnih in drugih zadrugah je treba istotako pripraviti izpiske za vse bilančne postavke. S sklepom leta naj pričnejo funkcijonarji posameznih zadrug takoj z inventiranjem in računanjem obresti. Opozarjamo zlasti blagovne zadruge, da ocenijo svoje zaloge po dnevni nabavni ceni in ne morda po nakupni ali celo prodajni ceni. Blago, ki ni kurantno t. j. blago, ki ne gre v denar, je treba oceniti še nižje. — Samoumevno je, da je treba vrednost blaga določiti vedno tudi z ozirom na kva- liteto. Istotako je treba pravilno oceniti dolžnike. Dubiozne je treba vstaviti z vrednostjo, ki se vidi izterljiva, neizterljive dolžnike pa je popolnoma odpisati. Zaostanki in predplačila naj se kolikor mogoče izravnajo že v tekočem letu tako, da istih ni treba pod računom „prehodni" posebej izkazovati v bilanci. Računski zaključek, predno se kot pravilen podpiše, naj se vpošlje pred občnim zborom v pregled Zvezi. Iz gospodarstva. Obrestna mera. V belgrajskem „Narodnem blagostanju" beremo pod gornjim naslovom: „Takoj, ko je Angleška uvedla uvedla papirnato valuto je šestnajst držav zvišalo obrestno mero. Nekatere so jo zvišale že 2—3 krat do danes. Nekatere so to storile pozneje. Amerika, ki ima tudi danes 40°/o vsega zlata na svetu, je doživela, da je Federalna rezervna banka zvišala obrestno mero dvakrat do 4 °/o • Francija, ki dobiva vsak teden več zlata, kakor pa znaša vsa zaloga naše Narodne banke, je tudi zvišala uradno obrestno mero. Vse to je bilo storjeno v svrho obvarovanja domače valute. Seveda tudi mi nismo mogli izostati. Od naših javnih zavodov je Državna hipotekarna banka moško povečala obrestno mero za reeskont na 12°/o. Mi ne najdemo besede za pohvalo tega koraka. S tem je znatno otežkočeno delo špekulantom dinarja a la baisse. To tem bolj, ker ima zastarela privatno gospodarska teorija o nizki obrestni meri pri nas mnogo tako prepričanih kakor zainteresiranih pristašev. Moderno socialno-gospodarsko pojmovanje o vplivu obrestne mere na cene, obresti, zunanjo trgovino in valuto še ni moglo prodreti v naše vrste. Ko govorimo o potrebi povišanja obrestne mere mi ne mislimo na Narodno banko. Res je, da so se po velikih spremembah v njeni upravi in organizaciji na podlagi novega dogovora z državo, pojavile tendence povečanja obrestne mere, toda pristaši so se dali vendar prepričati, da se da povečanje obrestne mere popolnoma zameniti s povečanjem obtoka." Zadružništvo v inozemstvu. Iz madžarskega zadružništva. Največja zadružna organizacija na Madžarskem je „Hangya" (Čebela), produkcijska vnovče-valna in konzumna zadruga. Ta organizacija je zadružna centrala zveze madžarskih kmetovalcev. „Hangya“ je imela leta 1929 1661 včlanjenih zadrug z 672 295 člani, ki predstavljajo z družinskimi člani 3,361.475 kon-zumentov. Deležna glavmca zadrug je znašala 5.8 mil. pengov (okrog 50 mil. Din). Blaga je bilo prodanega v vrednosti 114.5 mil. pengov. „Hangya“ sama ima kapital od 9.1 mil. pengov. Včlanjene zadruge so nakupile pri njej blaga za 63.5 mil., kar pomeni 7°/o-no zmanjšanjč proti prejšnjemu letu. Vendar pa se je znižala le vrednost blagovnega prometa, dočim je množinsko promet od leta 1929 na 1930 narastel, tako n. pr. pri sladkorju od 927 na 930, pri moki od 623 na 670, pri petroleju od 384 na 399, pri kolomazu od 120 na 138, pri žici in žebljih od 80 na 89 vagonov, pri vrečah od 48.200 na 88.700 komadov. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov je izvedeno predvsem za jajca, perutnino, sadje in zelenjavo. „Hangya“ je široko posegla na polje vnovčevanja kmetijskih pridelkov s tem, da je skupaj z glavno kreditno zadrugo osnovala za blagovni promet „Futura" delniško družbo madžarskih zadružnih zvez in s tem postavila temelj za zadružno vnovčevanje, Madžarska vlada se naslanja pri ureditvi vnovčevanja žita v prvi vrsti na organizacijo te družbe. Najmlajša med zadružnimi centralami je mlekarska centrala, ki je bila ustanovljena leta 1922. Centrala obsega 231 mlekarskih zadrug. Preteklo leto je samo centrala vnovčila 54 milijonov litrov mleka, skupaj s članicami pa 78 mil. litrov. Od skupnega izvoza surovega masla, ki je znašal 110 vagonov, je centrala izvozila 47 vagonov. Jajc je bilo izvoženih okrog 5 mil. komadov. Za vnovčevanje sadja in kot centrala zadrug za izdelovanje špirita obstoja „Fruc-tus", pri katerem je bilo včlanjenih lansko leto 294 zadrug za izdelovanje špirita. Produkcija špirita je leta 1930 znašala 18.479 hi. Tudi zavarovanje spada v zadružno organizacijo. Vrši ga zavarovalna zadruga kmetovalcev, ki deluje že tri desetletja. Delovanje zadruge je bilo uspešno dasi težavno. Danes je zavarovalna zadruga edina zavarovalnica, ki stoji izven kartela in ugodno vpliva na višino premij. Zadruga se bavi z vsemi posli zavarovanja, v zadnjem času tudi z zavarovanjem živine. Kar se tiče zavarovanja proti toči stoji zadruga med vsemi zavarovalnicami na prvem mestu. Dohodki na premijah so 1. 1930 znašali 8.1 mil. pengov (1. 1926 pa 5 6 milijonov). Zadruga ima 190.000 članov, osnovna glavnica znaša 1.5 mil., rezerve pa 3.6 mil. V svrho sodelovanja zadrug producentov, to je kmetovalcev, z zadrugami konzumentov, je bil pred kratkim ustanovljen medzadružni odbor. Člani tega odbora so na eni strani kmetijske zadruge, na drugi strani pa konzumne zadruge. Osebne vesti. t Ivan Lapajne. Dne 17. novembra 1931 je v Krškem umrl Ivan Lapajne, ravnatelj prve meščanske šole na slovenskih tleh. Smrt ga je dohitela po dolgi, mučni bolezni v 83. letu starosti. Z njim je legel v grob mož, ki ga je treba prištevati med najbolj zaslužne naše zadrugarje. Pokojnik je bil rojen 1. 1849 na Vojskem pri Idriji. Posvetil se je učiteljskemu stanu. Služboval je najprej v Idriji, pozneje na meščanski šoli v Ljutomeru in od 1. 1877 v Krškem, kjer je postal prvi ravnatelj novoustanovljene meščanske šole. V Krškem je ustanovil tudi Okrajno posojilnico in jo je kot njen ravnatelj uspešno vodil celih 40 let prav do svoje smrti. Udejstvoval se je mnogo tudi kot pisatelj, pred vsem seveda na šolskem področju. Posebno pozornost je obračal zadružni organizaciji. Stekel si je velike zasluge pri ustanavljanju posojilnic v Sloveniji. O njihovem napredku je poročal v slovenskih listih in knjigah družbe sv. Mohorja kakor tudi v posebnih „Letopisih slovenskih posojilnic", ki so bili za tedanje razmere naravnost vzorno urejeni. Posebej moramo omeniti njegovo navodilo za praktično poslovanje v posojilnicah, ki je bilo v prvi izdaji izšlo pod naslovom „Navod o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic", v drugi izdaji pod imenom „Slovenski posojilničar" in v tretji izdaji z naslovom „Jugoslovanski posojilničar in zadrugar". Dejstvo, da je knjiga doživela tri izdaje, dokazuje, da je bila ne samo potrebna, ampak tudi priljubljena. S tem delom je pokojnik zelo koristil slovenskim posojilnicam in veliko pripomogel, da so izpopolnile svoje notranje poslovanje. Če bi ne bil storil za slovensko posojilništvo nič drugega, kakor da je izdal to navodilo, bi si bil zagotovil častno mesto med možmi, ki so orali prvo trdo ledino na našem zadružnem polju. Izmed njegovih organizatoričnih poizkusov je omeniti ustanovitev „Centralne posojilnice slovenske" 1. 1895 v Krškem. Vodilni krogi pri Zvezi slovenskih posojilnic v Celju, ki je stala na čelu slovenskemu zadružnemu gibanju, so nasprotovali ideji, da bi se uvedla denarna izravnava med posameznimi krajevnimi posojilnicami. Potreba po osredotočenju denarnega prometa pa se je med posojilnicami živo čutila. Zato se je Lapajne odločil, da osnuje Centralno posojilnico, ki naj bi oskrbovala za posojilnice denarno izravnavo. Deloma vsled odpora nekaterih uplivnih starejših posojilnic, deloma zaradi neprimerne krajevne lege mu ta poizkus sicer ni uspel, toda ideja sama je ostala živa in je bila kasneje uresničena, čeprav v nekoliko drugačni obliki. Slovenska zadružna organizacija bo o-hranila pokojnega Ivana Lapajneta v hvaležnem spominu. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18°/0 Din 98'—; rudninski superfosfat v vrečah po 50 kg a Din 90'— in po 100 kg h Din 90'—; kalijeva sol po 100 kg Din 164'—, kostni superfosfat Din 124'—; apneni dušik v plo čevinastih bobnih Din 210'—; kostna moka Din 95'—; mešano gnojilo „KAS" Din 130'—; mavec (gips) Din 40 —; nitrofoskal v vrečah Din 138'—; cement dalmatinski Din 54'—; cement Trbovlje v papirnatih vrečah Din 60'—; klajno apno Din 275'—; lanene tropine Din 2 30; tropine od solčnih rož Din 95' —; modra galica Din 7'—; žveplo Din 3'20. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1.700 do 2 000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2 000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp" Din 70' —. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovo/ni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani. Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani. F(S) ' POSLOVNE KNJIGE IN TISKOVINE. Vse članice opozarjamo, da ima Zveza v zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine na dijo za poslovanje znatno olajšanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza ima v zalogi tudi vse pisarniške potrebščine, kot npr. svinčnike, peresa, pečatni vosek, papir, pivnike, registratorje, preluknjače itd. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje cene. V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) in vzorna pravila (Hl.)» Komad Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice „ . za blagovne zadruge . . . Zapisnik o rednem občnem zboru . . . Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu, ali prememba pravil)..................... Izpiski iz knjige hranilnih vlog oz. posojil Obvezne izjave za dolžnike Tiskovine za izvl. tek. rač. Zadolžnice na poroštvo . . Zadolžnice na vknjižbo . . Zadolžnice na amortizacijo . Prošnje za posojilo . . . Pogodba za kredit v tek. rač. Obrestne tabele (na kartonu 3‘/a0/,, do 6°/„ • . (>l/i|,/o do 7°/0 (na papirju) , . 7'/a°/o do S'/ič’/o . 9°/o do 10»/o Listek za izplačilo vloge.................. Listek za izplačilo posojila .............. Opomin dolžniku Din —'10, Opomin porokom Opomin za podaljšanje posojila .... Zemljeknjižni predlog (list)............... Pole za inventuro.......................... Potrdila..................... Izpiski (nova tisk.) tek. rač.............. Rač. zaključki (kartonirani po 20 komadov) za kreditne in nekreditne zadruge (zvezki) Denarne kuverte . . ...... Kuverte za dopisovanje z Z. Z.............. Dopisnice za dopisovanje z Z. Z. . . . Mlekarske pole............................. Tiskovine (priloge menični kredit) . . . Mape za zadolžnice......................... Mape za ustanovne listine.................. Din •50 —•50 —•50 —•50 1-— —•40 —•30 -•75 —■75 —•75 —•50 -•75 2-— 3— 3,— 3,- —•10 —•10 -•10 —•15 —•40 —■75 —•10 —•75 22-- —•65 —•10 -•05 -75 —■75 8 — 12-— H. Knjiga hranilnih vlog 50 listov . . » n .100. . . » - . 150 . celo platno „ » • 200 . pol usnje Knjiga posojil 50 listov .... . loo.....................; . . 150 ................... » . 200 „ pol usnje . . . Razdelnik za kreditne zadruge 50 listov . » * , ,100 . . D .. • * . 150 .telopi. Razdelnik za nedenarne zadruge 24 listov . ** » ■ . 50 . . n » » . , 100 , Blagajniški dnevnik 100 listov . . Blagajniški dnevnik 200 listov celo platno Komad Din 60 . 105 . 160 , 270 . 65 , 110 . 155 . 270 » 50 . 85 135 40 60 100 45 95 Komad Knjiga tekočih računov 50 listov . . . Din 40’— Knjiga tekočih računov 100 listov cel gradi . 72-— » . . . 200 „ celo plat. * 120-— Amenkanski Journal za blagovne zadruge . „ 1801__ ...» » . „ nova izdaja . 230-— Knjiga denarnih listkov 100 strani . . * . » 200 „ ... Knjiga pristopnic 50 listov............... 100.................... 200 . ................. .Straca” 100 listov Din 651—, 50 listov . Blagovni skontro 100 listov............... Blagovni skontro 50 listov . . ! . " Nakupna prodajna knjiga 100 listov . ’ Nakupna prodajna knjiga 50 listov . . Blago oddajni bloki....................... Vložni zapisnik 50 listov Din 30, 100 listov Vložni zapisnik 200 listov . . . Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) , , (vezane) ................ . „ (broširane)............... . , (celo platno) ..... Zadružno- posojilne knjižice.............. Nakupne knjižice..................... Knjižice za imetnike tekoč, računa 16 list. Knjižice za električni tok................ Imenik zadružnikov 20 listov . " Imenik zadružnikov 30..................[ Imenik zadružnikov 60 » . loo . . Knjiga porokov ........................... Knjiga odstopnic (broširano).............. Sejni zapisniki...................... „ . 100 listov.................. Trgovske knjige z 2 kolonami .... Indeksi ............................... Mlekarske knjižice................" " ’ Salrto-Konti na trdem papirju 50 listov . . , „ 100 ... 15- -26 — 12-— 16-34-— 40-— 75‘— 45-— 75-— 45-— 22 — 50-— 90 — 4 — 3 — T— 5-50 3- — 1-40 4- 75 1-50 20 — 25-40-— 70'— 20'— 6 — 26 — 30'— 26'— 20'— 3-75 30’— 50’— Pravila Pravila Pravila Pravila Pravila Pravila Pravila Pravila Pravila Pravila Pravila III- Komad za hranil, in posojil. (Rajfeis.) . . Din 2 za hranil, in posojil. (Schulz.) . . „ 2 za kmet. nabav, in prod. zadruge „ 2 za živinorejske zadruge .... n 2 za kmetijska društva (strojne zadr.) ” 2 za mlekarske zadruge...................- 2 za zadružne elektrarne .... ” 2 za zavarovanje goveje živine 2 za strojne zadruge....................e 2 za živ. selekcijske zadruge ... , 2 za pašne in gozdne zadruge . . ” 2 Statistični pregled. poslouanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1931. Število vseh članic Zadružne zveze koncem leta 1931 je znašalo 650. Statistični pregled se nanaša na 615 zadrug, ker 36 zadrug ni poslalo računskega zaključka.1 V tem pregledu izkazane zadruge so imele koncem leta 1931 156.857 članov. Najmanjša posojilnica je imela 7 članov, največja 5.862, med nabavnimi in prodajnimi zadrugami je imela najmanjša 9, največja 11.181, med mlekarskimi zadrugami 22 oziroma 631, med živinorejskimi zadrugami 8 oziroma 259, med vinarskimi zadrugami 55 oziroma 193,2 med zadružnimi elektrarnami 8 oziroma 635, med stavbinskimi zadrugami 7 oziroma 474, med obrtnimi zadrugami 4 oziroma 442, med vodovodnimi zadrugami 15 oziroma 45,3 med kmetijsko strojnimi 9 oziroma 127 in med raznimi zadrugami 12 oziroma 4.493. Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 4,574,341.847 95. Vsota plačanih deležev je znašala Din 6,383.274 64. Skupni rezervni zakladi so dosegli višino dinarjev 43,635.43V32, skupni čisti dobiček Din 4,788.297'26 in skupna zguba Din 1,386.707 49. Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov narastlo za 5.656 in sicer je število članov pri posojilnicah narastlo za 4.158 pri nekreditnih zadrugah pa za 1.498. Hranilne vloge in pasivni tekoči računi so se napram prejšnjemu letu dvignili za dinarjev 5,486.965-56 kar pomeni 1/2°/o-ni prirastek, (leta 1930 je prirastek znašal 6°/o). Posojila in aktivni tekoči računi so se zvišali za Din 30,012.066-58 ali za 4% (za leto 1930 je bil odstotek 10%). Na vsakega člana pri posojilnici odpade povprečno dinarjev 7.351-— posojila. Najmanjša posojilnica je imela Din 12.077,04 hranilnih vlog, največja pa Din 188,611.375 80. Najnižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 4%, najvišja pa 10%, povprečna obrestna mera je znašala 5-5%. Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 5%, najvišja pa 13%, dočim je bila povprečna mera za posojila 8%. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 2-9 %0, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 12-6%0, pri mlekarskih zadrugah 35-1 %0, pri obrtnih pa 19-7%0 od prometa. 1 Od teh 36 zadrug 15 zadrug ni poslalo računskega zaključka brez vsake navedbe vzroka, 17 zadrug v letu 1931 ni oziroma še ni poslovalo, 4 zadruge pa so bile v likvidaciji. 2, s v statističnem pregledu za leto 1930 izkazane med raznimi zadrugami. NeRredltne Število zadrug Število poročil Število zadružnikov Zadruge 1. Nabavne in prodajne zadruge: 42 41 22.958 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ... - 24 23 5.176 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru • 5 4 2 237 Hrvatske zadruge 71 68 30.371 II. Mlekarske zadruge: 29 28 4.382 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 8 5 326 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 37 33 4 708 III. Živinorejske zadruge: 44 38 2.375 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 12 12 611 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 56 50 2.986 IV. Vinarske zadruge: 3 3 308 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 8 6 694 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 11 9 1.002 V. Zadružne elektrarne: 13 12 1.609 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 10 7 434 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 23 19 2.043 VI. Stavblnske zadruge i 22 21 1.400 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu . . . 6 5 242 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 28 26 1.642 VIL Obrtne zadruge: 17 17 1.221 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 8 7 78 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 25 24 1.299 VIII. Vodovodne zadruge: 10 7 182 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 3 2 34 Okoliča okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 13 9 216 IX. Razne zadruge: 3 3 307 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 11 9 4.969 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 14 12 5.276 X. Osrednje zadruge i 3 3 1.997 Okoliša deželnege sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... Število Število Število 7 a d r u p e zadrug poročil zadružnikov XI. Kmetijsko - strojne zadruge: 26 24 1.115 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .... 7 7 161 Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru 33 . -31 1.276 PROMET Denarni promet Za blago Izf prejeto )Osojila Naložbe prejeto izdano izdano prejeto izdano 347,288.313 37,620 200 20,931.092 81 50 54 58,543.447 9,476.794 3,802.459 25 32 86 54,301.570 9,441.246 3,542.124 95 61 76 8,263.158 1,203.799 205.373 69 94 5,865.583 803.825 80 223 73 97 11,149.086 871.730 63 57 11,274.141 899.817 70 75 405,839.606 85 71,822.701 43 67,284.942 32 9,672.331 63| 6,749 632 70 12,020.817 20 12,173.959 45 34,122.274 685.398 36 81 8,742.461 238.156 13 99| 7,645.m95 199.853 25 31 2,995 429 25.000 82 2,758.184 25.121 72 1,599.950 25 620 99 31 1,696.204 5 446 02 34,807.673 17 8,980.618 12| 7,845.848 56 3,020.429 82 2,783.305 72 1,625.571 30 1,701.650 021 973.695 276 322 44 38 112.156 10.366 70| 15| 97.031 8.756 38 90 54.101 2 399 25 50 79.040 20 31 290 25 762 12| 72| 59 219 30 296 96 06 1.250.017 82 122.522 85|| 105.788 28 56.500 75 79.060 — 57 052 84| 89.516 02 15,583.413113 27,210 256| 14 1,285.406 2 994.179 57| 04; 1,893.668 2,175 662 99 74 26 220 4,686 689 44 72 2,756.320 20 595.178 210015 31 01 630.456,42 188.467|24 42,793.669|27 4,279.585 6l|| 4,069.331 73 4.712.909 44 2,756.392 20 805.193 32 818.923|66 16,567.162 968.251 60 28 1,054.17804 188.860|40| 822 164 116.221 20 01 1,873.966 49.797 87|| 1,594.923 50|| 159 209 93 75 373.588 750 66 340.537 05 17,535.413 88 1,243.03814411 938.385 24 1,923 764 371! 1.754.133 374.3381661 310.537 05 15,251.284 1,364 023 09 86 194.626 59 125 548 65 321.399 235.372 59 67 229.418 241.047 03 67 829.333 87 1,176.328 57 16,615.307 95 194 626 59 125.548 65 556.772 26 470.465 70 829.333 87 1,176.328|57 381,495.670 27,754.605 89 49 55,039.699 3,121.238 06 21 45,956.083 2,512.845 17 77 19,675.517 1,479.307 99 68 25,615.240 1,810 383 42 55 12,810 970 1,435.147 25 85 13,743.061 1,435.147 26 85 409,250.276 38 58,160.937 27 48,468.928 94 21,154.825 67 27,425.623 97 14,246.118 10 15,178.209 11 849.331 29.819 52 05 3.500 8.026 25 507 714 50 157.500 2.351 60 45.000 7.416 20 75.519 02 93.010 02 879.150|57 11.526 25 1.221 50 159.851 60 52.416 20 75 519 02 93.010 02 42,411.559 9.546 928 07 75 6,967.321 1,076.695 47 53 11,100.898 1,022.406 51 78 1,141.291 763.179 52 56 1,164.493 213.587 91 56 1,436 483 180.612 51 86 1,491.362 175.446 66 17 51,958.487 82 8,044.020 - 12,123.305 29 1,904.471 08 1,378.081 47 1,6.7.096 37 1,666.808 83 330,291.415|87| 33,733.764|02|| 36,149.779|62| 37,500.171 |l8|| 25.950.995|09| 15.81l|73|| 40.779|73 PROMET Denarni promet Za blago Izposojila Naložbe prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 2,287.335 279.361 67 58 205.63E 97 177.68c 95 110.145 95 69.260|07 69 801 2.00C 65 - 32.53C 56 41.405 55 2,566.697 25 205.63S 97 177.685 95 179.406|05 | 71.801 6£ 32.53Ć >56 41.405 >55 NeRredltne Zadruge ZGUBA Upravni stroški Odpisi Obresti Davki in pristojbine Kosmata zguba I Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatske zadrrge II. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . III. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru : . . IV. Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . V. Zadružne elektrarne: Okoliša Sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VI. Stavbinske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Vil. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VIII. Vodovodne zadruge i Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IX. Razne zadruge i Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . X. Osrednje zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 4.311.228 569.771 242.631 93 53 10 457.718 134.735 128.044 80 68 32 824.951 192 477 12.255 30 42 685.682 55 801 51.605 12 75 81 25.184 200.162 19.882 86 37 55 5,123.631 56 720.498 80 1,029.683|72 793.089 68 245.229 78 1,203 355 18 384 60 49 274 936 31 715 01 33 49.586 1.787 64 06 29.564 808 91 10 5.342 4 830 68 99 1,221.740 09 306.651 37 51.373 70 30.37o 01 10.173 67 50.421 16718 45 66 31.473 3850 08 67 11 715 90 6323 3086 37 43 10.376 455 08 75 67.140 11 35.323 75 11.715 90 9.409 80 10 831 83 302.224122 446.425|01 164 867 7 077 65 71.241 358 111 37 53 376.863 25.718 14 75 131.782 97 748.64923 171.944 65 429.352 90 402.581 89 131.782 97 570.235 48.429 18 63 376.050 57 329 25 14 202.659 62.090 29 95 33.055192 4 83ti|12 53.452 65 618.664 81 433.379 39 264.750 24 37.895|04 53.452|65 212.930 21 990 99 08 180.638185 61.650|89 112.429 153.336 69 09 41.808 12 344 62 40 Z 234.921 07 242.289|74 265.765 78 54.153 02 — — 7,638.102 436 540 62 17 1,828.834 195.069 50 07 2,262.693 152 144 69 79 312 627 54.816 59 50 — 8,074.642 79 2,023.903 57 2,414.838 48 367.444 09 — |— 28.262 1.034 87 26 138 813 3.200 82 880 3.327 44 — - — - 29.297 13 142.113 82 4.207 44 — - — — 842.356 197.156 39 38 99.350 53251 ■16 81 184 403 221 034 82 90 18.257134 21.342|50 — 1,039.512 77 152.602 27 405.438 72 39.599|84 — 1,302.247|94| 178.678|l8| 1,022.226|06| 185.105|34| Zadruge ZGUBA Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . 161.603 37.965 20 55 36627 2.594 26 65 99.434 19.789 91 50 14 443 3.854 30 22.222 4.769 82 20 199.568 75 39,22l|91 119.224 41 18.297 30 26.992 02 P A S 1 V A Deleži Ostala Hranilne Pasivni Ostala pri drugih zavodih aktiva Zguba Deleži vloge tek. račun Izposojila pasiva Rezerva Dobiček 43.875 11 221 65 5.193 75 8,266 567 13 18 001 85 235.924 37 29 278 13 70.839 50 34.966 23 1.660 69 9.429 40 39,625.385 22 58.554 24 139 955 — 70 922 56 927.868 40 85 565 53 78.802 50 105.441 79 29 359 65 16.633 75 60,910 613 50 1,907.751 97 205.215 06 182 791 50 2,087.441 51 215.725 35l 99 332 — 6.451 25 77.102 79 9.076 — 63,571.731 86 2,307.547 26 284 760 — 106 035 10 1,812.857 20 246 317 67 189 752 — 58.586 40 6.205 59 24.690 22 32,415 021 67 740 099 95 499.013 — 94.269 53 791 081 17 88.373 18 48.000 — 23 311 60 42 657 20 4 397 50 29,181.520 77 61 718 55 167 928 - 118.366 22 690.071 U 135.793 64 29 100 — 605 956 13 — — 339 091 96 204,008.414 22 4,824.313 - 7,396 964 — 370.230 29 5,491.994 73 282 542 94 207.070 62 4 981 50 — — 10.607 50 41,181807 55 580 959 66 387.091 - 112 408 91 1,189 941 63 207.764 83 50.750 - 38 940 75 — — 13.400 51' 16,317.040 87 43.580 27 1 9.151 48 180 94 477 23^ -3 37.218 21 70.000 - 30.197 91 — — 10 639 75 16 830.894 74 355 069 94 561 970 — 47.587 22 308 896 93 54 135 14 55 201 - 236 709 17 — — 7 641 50 27,451 598 93 1 310 117 59 242.275 — 91.281 42 733.941 34 1 8.984 43 942.722|62 1,156.764|28 156.985 92 450.801 83 539,763 596 4b 12,189.712 43 10,064.322 06 1,260.075 54 14.747.057 75 1,511.699 05 33.500 25 880 72 8.290 11.159 12,642.163 72 79.149 84 873.938 30.464 81 582 837 88 45 216 38 11.500 - 2.150 - 146 62 56 683 - 126,165475 33 14,523 888 91 — 293 411 23 3,037.718 15 371.301 81' 85 400 42.235 97 1.416 07 16 540 25 18,820.950 83 85 747 — 548.110 64 500 01 743.235 64 64 421 70 134.485 — 585.584 95 — - 26.600 — 13,995 921 67 20.649 — 1,643.325 — 122.164 54 310.040 34 76.727 98 45 000 — — — — — 6.182 50 15,681 615 50 1,295.175 - 529.792 38 26.960 57 580.193 76 110 060 64 45 200 - 11.087 30 — 4.451 82 29,791.530 85 469 725 49 210.531 — 33072 82 632.772 98 78.570 57 30.000 — 1.899 05 — 8 664 90 8,768.373 59 338 300 — — — 20-783 11 339.318 06 42 561 05 37.800 - 12.500 — — — 4.466 — 15,080 288 58 67.675 — — — 35 797 11 500 276 41 40.460 99 43 300 - 141.361 02 — — 25.420 — 24 987.858 45 817 394 80 827.598 94 119.099 62 510.683 98 120.578 37 45 905 3 000 - — — 398 490 06 72,162.482 41 9,771.589 12 — — 921 710 57 1,946.102 89 183 504 41 55.200 — 10.172 50 — — 10 759 75 15,269 315 54 120 091 06 341.980 75 20711 04 1,048.081 14 140.655 - 76 275 — 4.085 22 39.792 17 24.591 — 14,147 737 82 — — 71.503 — 79.515 42 776.357 62 137.324 20 44 000 — 2.235 — 1 350 19 39 175 — 12,363.626 65 525.431 — 3,178.494 75 108.670 32 279.010 78 128.492 52 10.000 - — — - 64.159 — 30,110.106 07 3,508,631 57 3,734 910 - 116.366 15 2,234.285 50 205.736 90 156.708 25 30.231 33 38.925 34 46 498 50 22,139 196 36 11.406 73 3,390.879 — 158.360 83 1,141.749 81 138 272 90 30 105 — 746 — - 9.493 25 12.411 704 65 59.725 — 486.000 - 16.038 15 362.398 23 53 531 78 92800 11.640 05 — - 16.281 75 17,554.973 18 4.573 04 108 985 — 19.991 21 838 036 31 80.601 29 977.178 25 885.112 12 89.920 39 769.615|78 462,093.321 20 31,699.152 56 15,946.047 82|2,187.617|51 15,863.099[48 2,018.018 48 942.722 62 1,156.764 28 156.988 92 450.801 88 539,763.596 46 12,179.712 56 10,064.322 06 1,260.075 54 14,747.057 7£ 1,511.69= 05 977.178 25 885.112 12 89.92C 31 769.618 78 462,093.321 2C 31,699.152 56 15,946.047 82 2,187.617 51 15,863.09= 46 2,018.018 48 63.825 8.657 3f 1.178 74 35 821 17,755.144 22 459.396 47 2,432765 126.626 07 697.49= 24 223.916 53 | 1,983.725 2,050.533|7t 248.088 08 1,256.246 61 1.019,612.061 86 44,348.256 46 28,443.134 86 3,574.312 11 31,307.656 >47 3,753.638 06 Kreditne 1 A K ' r I V fi i Okraj Gotovina Posojila Menična posojila Aktivni tek. račun Naložbe Inventar Zaostale obresti Vrednostni premični nepremični od posojil Okoliša deželnega so-dišia v Ljubljani in okrožnega sodišta v Novem mestu trnomelj . . . 33,749 40 5,871.345 14 69.008 85 2,133 908 10.689 64 113.701 66 263.746 39 3.719 50 Kamnik . . . 355.672 71 21,812.738 54 — - 1,718 884 72 16,111.778 67 55 405 34 87.877 80 505 538 15 162 318 — Koievju . . . 637.116 58 25.513 137 08 — - 2,872 553 89 34,320-465 62 128.153 30 1,053.043 33 710 898 74 77 200 16 Kranj .... 597.503 01 29,401 808 63 — — 13,756.910 51 23,049.730 45 103.269 93 279 616 39 660.253 19 306.146 94 Krško.... 359.967 42 15,573.766 63 — — 1,181.637 38 16,222.575 26 103.237 03 344.458 97 529.829 02 82.533 02 Litija .... 297.793 82 18.53V248 71 — — 1,194.647 65 8,294.540 95 55 108 30 910.048 75 953.008 84 9.430 — Ljubljana (mesto). 1,928.897 58 50,001.531 03 695.956 20 111,968,342 61 35,076.453 41 164.444 76 10,576.0 9 41 1,620.689 15 10 043.120 96 Ljubljana (okolica) 374.662 04 21,780.210 20 — 4,162,855 65 16,446 849 98 47.440 08 1 5.389 15 416.277 11 67.844 75 Logatec . . . 2.8.174 31 11,280 144 27 — — 1,597.169 26 3 091.688 50 21.168 6! 415.818 14 387.956 28 4.001 — Novo mesto . . 102960 36 7,748 903 28 — - 2,678.984 59 5,188.088 23 51.070 77 2 128 613 22 149.274 36 21.101 — Radovljica . . 188 879 28 13,860 438 35 — - K.208 333 79 8,609.487 62 129.719 259 222 44 374 638 16 43 210 50 5,105.376 51 221.378.271 86 695.956 20 147,409.328 90 168,545.566 69 869.707 66 16.333 849 26 6,572.109 39 10,826.625|83 Okoliša okrožnih so-diši v Celju in Mariboru Brežice . . . 229.207 19 8,572 868 22 563.136 90 4,201.550 48 25 477 105.770 487.998 12 11 251 Celje (mesto). . 1,003.168 71 51,206.136 15 7,410.070 05 55,740.484 79 21,772.019 93 1.553 30 4,451 530 - 1,942.251 66 907.467 21 Celje (okolica) . 204.589 47 11,746.564 — — - 146.151 20 6,397 929 71 61.558 03 1,232.893 95 394.178 03 30.589 — Dolnja Lendava . 215.612 96 12 235 244 03 - 1,875 818 01 92.318 35 126.870 — 818 454 10 106.811 12 4.200 — Dravograd. . . 90.912 05 12,882 658 36 — -- 1,613.742 15 2,916 194 78 38 463 08 249.990 96 373.018 97 20 000 — Gornji grad . . 330 921 44 10,440.149 43 — — 2,473 863 71 16,820.941 29 32.099 zli 683.294 90 375 050 54 8.037 16 Konjice . . . 72.565 17 3,928.207 87 626.704 50 639 085 23 3,845.590 01 46.494 50 176.853 25 145.301 13 5300 - laško .... 182 871 62 6,729.726 13 — — 2 344 225 69 5,903.819 73 34.145 40 366728 101.087 52 16.020 — Ijutomer . . . 205.969 07 16,916.472 67 — — 2,003.383 35 6,616 782 40 78.728 65 907.0 JO 49 440.727 51 24.866 — Maribor (mesto) . 1,932.716 83 46,115.186 01 6,347.466 50 12,178.176 56 13.107.081 06 325 699 ;;o 4,457.637 77 623.015 43 247.995 — Maribor desni breg) 202.088 47 8,901.694 62 — 1,821.397 56 5,352.288 22 48.719 73 208.394 01 219.924 17 31 415 — Maribor (levi breg) 116.332 64 10,801.725 07 — 136.451 20 3,355.377 85 56.137 14 383.474 89 247 312 88 20.065 — Murska Sobota . 174.810 30 14,235.221 18 - 1,552,962 92 122.250 75 48.668 65 258 550 - 167 207 15 15.644 88 Ptuj (mesto) . . 357.686 75 11.267 336 28 - 21,089 582 65 6,115 046 51 2.181 — 991.840 135.139 5.383 — Ptuj (okolica). . 261.186 20 19,789 281 33 — — 1,284.566 53 4,504.759 72 78.739 14 399.95.-) 78 474.510 0! 7.502 50 Slovenjgradec . . 83 833 32 6,663.398 67 — — 599.605 79 5,355729 70 19.797 63 388.355 60 251.319 35 6.000 — Šmarje pri Jelšah. 191.737 74 8.780 093 62 — — 118.533 45 8.705.672 51 38.735 07 367.920 - 316 209 34 100 — 5,856.219 93 261,241.963 64 14,384.241 05 106,181.197 69 115,185.393|- 1,064.067 38 16,548.681 70 6,8C1.06l|93| 1,361.835|75 Okoliša deželnega so-dišia v Ljubljaui in okrožnega sodišia v Novem mestu. . Okoliša okroi. sodišž v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge . 5,105.376 5,856.219 431,354 51 93 20 221,378.271 261,241.963 12,686.125 86 64 96 695.956 14,384.241 20 05 147,409.328 106,181 197 839.442 90 69 80 168,545.566 115,185,393 7,023.075 69 84 869.707 1,064.067 47.098 66 38 88 16,333.849 16,548.681 162.435 26 70 53 6,572.109 6,801.061 426 485 39 93 21 10,820.625 1,361.835 41.490 83 75 11,392.950 64 495,306.361 46 15,080.197 25 254,429.969 39 290,754.035|53 1,980.873 92 33,044.966 49 13,799.656 53 12,223.951 58 DOB I Č E K Ostalo Kosmati dobiček Obresti Podpora Ostalo 993.283 55 6,493.658 05 70023 13 81.500 652.868 38 309.178 06 658.36 > 99 31.869 26 29.500 — 742.394 56 110 448 07 503.307 57 — - — - 61.559 28 1,412.909 68 7,655.328 61 101.892 39 111,000 - 1,456.822 22 319.994 75 1,648 790 36 20.364 06 33 527 50 180.098 70 10.605 55 37.868 07 1.200 16 5 000 - '24.063 29 330.600 30 1,686.658 43 21.564 22 38.527 50 204.161 99 167.098 61 14.567 50 3.718 94 143 673 80 115.448 25 66.447 18 — 3.442 89 40 627 25 46.488 55 233.545 79 14.567 50 7.16, 83 184.301 05 161.936 80 239.379 10 656 808 33 48.588 85 40.000 409.178 30 79.774 "9 544.553 90 — — 15.000 - 489.335 45 319.153 19 1,201.362 23 48588 85 55 000 898.513 75 333.584 15 781.292 97 6.685 95 26.430 754.628 52 21.435 78 124.903 55 30 817 18 — - 38.403 89 355.01 S 93 906.196 52 37.503 13 26.430 - 793 032 41 289.075 06 84.486 95 63.729 n0 688.666 66 2.877 a 94.210 56 101.643 51 1.500 51.844 72 291.952|39 94.210 56 189.130 46 65.229 60 740.511 38 3,285.849 62 9,905.295 24 91.335 16 144.973 5,186.501 62 28 037 08 780.308 80 119 80 — - 86 179 01 3,313.886 70 10,685.604 04 91.454 96 144.973 5,272 683 63 35 936 13 2.912 2.302 57 80.441 25 118.337 1.888 05 9.449|75 — - — — — — 37.824 18 12.361175 2.302 57 80.441 25 118.337 — 153.041 71 1,204.044 64 93 365 08 22.441 77 212.953 65 100.494 24 40.000 161,779 47 175.483 48 1,416.998 29 100.494 24 40.000 — 255.144 55 457.114|81 2,954.039)29 194|73| 38.380)- 152.758)31 DOBIČEK Davki in pristojbine Ostalo Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 239 41 64.191 1 891 95 67 265 628 45.813 68 95 4.284 2.440 54 55 37.551 17.967 10 57 91.298 4.642 53 50 239 41 66.083 62 311.442 63 6.725 09 55.518 67 95.941 03 DOB Č E K Podpore Ostalo Obresti posojil plačane, zaostale predplačane prejšnjega leta Obresti tek. računa in nalnžb Upravni prispevki Ostalo 2.330 262.105 29 622 858 97 135.482 7' 20 285 93 29.838 81 79.725 66 490.171 38 1,710.505 25 1,262.730 62 35.050 33 56 754 39 50.869 1,031.170 09 2,370.609 97 2,387.962 81 70 221 39 143.536 80 367.200 05 741.851 02 2,582.445 34 2,597.020 .17 120.169 78 157.816 77 77.001 60 539.831 62 1 573 645 31 993 872 09 75 480 60 349 142 80 87.520 65 840.781 13 2,080.878 05 619.858 32 64.877 63 64 398 04 52250 2,245.313 86 6,211.673 25 7 693 920 52 285 3 2 94 708 507 i3 57.089 62 574.422 28 1,825.400 02 1,258 759 06 43.664 73 41.308 89 28.736 70 378.558 86 1,069 571 35 386 308 53 12287 73 23.245 28 61.363 20 325.295 80 707.370 13 560.004 55 167 146 50 156.619 42 125.275 83 409.499 .33 1 029 658 29 1,167.222 25 37 868 61 25.680 05 989.362|31 7,839.003 66 21,784.615 93 19,063.14l|85 932.396 17 1,756.848 58 14.227 50 527.409 23 1,181.810 16 168.757 60 47.069 79 158.161 04 — — 1,905 428 65 7,758.110 16 3,494.744 28 291.256 30 566 455 01 33.076 50 465 056 87 1,364.425 68 471 579 19 56 543 49 55.007 28 3.052 50 314.572 66 1,380 758 79 155.930 90 58.897 83 84.731 15 31.030 351 596 11 1,394 248 42 131 583 36 48 038 32 15.283 70 13.470 - 3 8.623 58 971.800 29 1,035 723 76 20 940 86 10.667 64 3.000 _ 113 030 08 525.135 10 176.121 89 17 906 33 3 372 87 20.000 153.396 07 593 007 40 522.462 38 25.182 26 26 056 14 30.179 956 417 08 1,622 070 52 1,154.298 91 159.825 85 27 845 49 — 1,053 002 35 6,472.497 21 214.079 94 815.138 18 17 825 57 28.085 50 415.192 64 919.653 06 498 315 54 23.357 77 44.i51 82 19.586 414.105 91 1,146.283 06 235 531 75 22 038 15 67.931 48 10.750 305.728 24 1,621.671 80 206 351 52 118.037 98 38.974 70 386.429 05 2,691.501 60 514 113 16 80.910 50 — — 23.775 35 579 983 03 1,985 207 17 381.125 80 82.921 31 78.850 94 12.312 — 164.348 89 616485 80 411.630 10 26.977 85 12.865 80 14.864 — 310 590 97 835 896 44 550.315 99 24.384 01 32 844 13 257.408 35 8,774.911 42 33.080.562 66 10.322.668 07 1,919.426 78 1,241.324 76 989.362 31 7,839.003 66 21,784.615 93 19,063.141 85 932.396 17 1,756.848 58 257.408 35 8,774.911 42 33,080.562 66 10.322.668 07 1,919.426 78 1,241.324 76 60.042 31 671.311 95 1,741.669 88 496.622 52 29.723 33 36.039 91 1,306.812 97 17,285.227 03 56.606 84S|47 29,882.432|45 2,881.546 28 3,034.213|25| NeKrediine Zadruge AKTIVA Goto- vina Zaloga blaga Dolžniki Inventar Naložbe premični nepremični I. Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in N >vem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatske zadruge II. Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Cvlju in Mariboru. . . . lil. Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Cilju in Mariboru . . . IV. Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . V. Zadružne elektrarne: Okol ša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okol ša sodišč v Celju in Mariboru . . . I VI. Stavbinske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VII. Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . .■ Vlil. Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IX. Razne zadruge : Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . X. Osrednje zadruge« Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu 237 681 57.492 71.475 63 lil 11' 12.946 564 2,065.80(1 585.680 48 21 15 5,231.758 1,671.118 343.992 30 0 54 719.311 178.068 102.424 56 39! 57] 2,308.003 719.340 168 969 58 83 58 194 424 70 249 61 30 366.649 46 15,598 051 14 7,246.868 87 999 804 52] . 3,196.313|99 264.673|91 74.963 6.615 14 29 1,122040 15.08 59 39 837.9is|l4 22 535,70 935 913 68 299 10 50 785.297|41 35.161] 393.351 2.287 16 41 81.578 43 1,137.120 98 860.453|84 1,004.212 60 820 458|4! 395.638 57 44.720 15514 27 33 24.706 15.097 70| 6.688 5U| 20 45.757 23.210 04 34 197.604 5 436 33 KI 88.156 46.425 57 87 60.264|60 39.8V4 591 6.688 20 68.967 38 203 040 73 134.582 44 5.639 13.622 43 36 277 202 1,036 229 15 10 394.263 25 1,925 557 93 140.078 557.837 99 71 210993 314.197 15 32 40 847 67.201 98 44 19.261 79 1,313.431 2j 2,319.82l|l8 697.916 70] 525.190 47 108.049 42 30.511 18011 42 31 216.180 36 5 049 50 567 331 209.677 61 47 675 136] H 36.200 2,413 541 673.670 35 HI 88 083 50 648 04 51 48.522 73| 221.229186 777.009 08 661.336|4i;| 3,087 212 16 138.731155 37.026 22.718 77 36 18 589 85 558.983 683 578 69 64 298 442 128 922 61 3,773.536 1,446.869 51 78 715.554 76 59.745] 13 18.589 85 1,242.562 3J 527.365 18 5,220.406 29 715.554 76 189.074 15.068 82 '2 13,066.015 1,436.400 14 21 13,573.8"3 387 285 73 10 3,916.037 898.303 79 85 8,226 517 2,492.972 87 27 1,508.130 5 031 58 80 204.143 54 14,502.415 35 13,961.168 83 4,814.341 64] 10,719.490 14 1,513 162 38 2 955 6.531 32 90 12.180 5.378 75 20 10.090| - 294.273 177.005 78 49 54.009133 9.487 22 — - 17.558 95 10.090| -1| 471.279|27 54.009|33 9.873 44 796 96 36 2,321 721 258.407 91 7 S! 2,769.569|87 1,278.370|52 59 047 141 893 22 129.819 911.609 30 26 114.053 176 149 16 54.670 32 2,580.129 70 4,047.940|39 200.940 22|| 1,041.428 56 290.202 16 39.413|72| 2,844.721 |4l| 7,090.068|