Političen lis! za
;i narod.
Po potti prejeman velja :
/,a celo leto . , 10 gl. — kr za pol leta . . 5 „ — „ za četrt leta . . 2 , — „ .
V administraciji velja: Za celo leto . . H gl. 40 kr. za pol leta . . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . '£ „ 10 „
V Ljubljani ua dum poSiljau veljA 60 kr. več na leto.
VredniStvo je v Lingovih ulicah štev. 7.
Izhaja po trikrat na tedeu in ticer t torek, četrtek in soboto.
Inseratl se sprejemajo in velj4 tristnpua vrsta :
8 kr., če se tiska Ikrat, ^ i» u n »» ^ M »i n n n	n
Pri večkratnem tiskanji 86 ceua primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. ;
Naročnino prejuna opravništvo (administracija} in eks| ediciju na Htarem trgu h. št. 16.
Papež Leon XIII
Diuuiju. 20. februarija. (Izviren telegram ..Slovencu"): Kardinal-kamornik Pecci je bil /a papeža izvoljen in si je pridejal ime Leon XIII. Skru-tinij jo bil danes dopoludne^-
Novi papež Joahiin Pecci so rojeni 1. 1810 v Karpinetu, ter so bili 19. januarja 1846 izvoljeni za nadškofa v Ferugiji, 19. dec. 1853 pa za kardinala. Pij IX. so jih bili nedavno imenovali za kardinala kamornika, ki ima po smrti papeževi do izvolitve novega cerkvenega glavarja najvišjo oblast. „ UniliV omenja, da novi papež strinjajo ljubeznivost apostelna z resnobo iu dostojnostjo vladarjevo. Kolikor se dozdaj v <5, bodo novi papež delovali v dubu in smislu nepozabljivega Pija IX Liberalni listi Leona XIII. prištevajo k intran-sigentom, t. j. k tistim možem, ki cerkve nečejo izdati ter se zahtevam liberalnih držav in zlasti kraljestva italijanskega, ne vdati. Več o novem papežu povemo prihodnjič.
Anglež velik skododelnik Avstriji ii.
Ni treba biti človeku učenemu narodnemu ali državnemu gospodarju, da sprevidi; koliko škode so delali in je še delajo Angleži s svojo trgovinsko politiko po Evropi, posebno pa še po Avstriji. Rusiji je škodovala po večem le s svojo krajšo in lajšo zvezo z Azijo , glede
domačih pridelkov ruskih pa se ni nikdar mo gla ž njo vspešno skušati, kajti Rusija je ena tistih srečnih dežel, ki skoro vsega, česar njeni prebivalci potrebujejo, doma v izobilji prideluje in celo izvažuje. Edino, česar ne dobi doma je morda železo in sukuo; prvega bi bila tudi po krajšem potu dobivala dovolj iz Avstrije, če bi tej Angleška ne delala konkurence; druzega pa ne potrebuje toliko, ker je glavna obleka Rusov doma pridelana in izdelana kožuhovina.
Več ko Rusija je trpela po Angležih Pru sija ali recimo Nemčija. Tudi v tej je angle-žka konkurenca zelo škodovala domači obrtnijj in zaprla pot tje posebno avstrijski industriji železja. Zato je prav naravno, da se je v sedanji vojski vsa Nemčija, zlasti pa nekdanja Pruska odločno vstopila proti Angležem: v Prusiji Bkoro vsak človek ve, koliko je dežela trpela po angleškem trgovinskem monopolu.
Ne bom se morda motil, če tu Se izrečem svojo misel, da lansko leto trgovinska zveza ali pogodba med Nemčijo in Avstrijo se posebno zato ni mogla skleniti , ker se je uemško mi-nistertsvo balo zveze z državo, ki je tako sklenjena glede trgovine z Angležko, kakor je Avstrija.
Da-si je škoda trgovinske zveze z Angleži skoro vsakemu očitna, vendar niti v državnem zboru niti v ministerstvu še nihče ni odločno povzdignil svojega glasu zoper njo. Se ve, treba je krotiti in brzdati opozicijo, za vse drugo pa ali ni časa, ali pa tualo upanja, da bi tak glas obveljal.
In kako je Angležka zapletla Turčijo v svoje mržel Turčija je vedno jemala iu le jemala, kakor mladoleten ali nepreviden bogat plemič od juda. Kakor pa jud dobro premisli, komu in zakaj daje, tako tudi kramar Anglež. Turčija je na takem kraji, da lahko odpira in zapira vrata v tiste dežele Azije, s kterimi se še trgovina najbolj splačuje. Avstrija pa je preko Rusije najbližnja sosednja Turčije, tedaj bi si bila ona mnogo lajše po nji odprla pot naravnost do trgovine z Azijo zlasti po Donavi in po železnicah. Da dozdaj še nimamo železnice od Ljubljane ali Zagreba uaravnost do Soluna, po kteri bi šla vzhodno iudijska pot skoz Avstrijo, je gotovo največ zasluga Angležev ; imeli je pa tudi ne bomo tako dolgo, dokler bo Anglež imel tako moč v Carigradu in na Dunaji, kakor jo ima zdaj. Ne motim se tedaj, če trdim), da bo prvi nasledek miru, ako bo za Avstrijo ugoden, železnica iz Ljubljane po Dolenjskem ali vsaj od Zagreba dalje po Rosni do morja ob Solunu. Ta črta bo naj krajša iu najravnejša cesta do Azije in po sredi Avstrije, oziroma Evrope do severnega morja. Da bode posebno Avstrija po nji mnogo pridobila, to je menda vsakemu očitno; to vedo pa tudi Angleži, ki bodo po nji prišli v veliko škodo in zgubili skoro ves svoj trgovinski monopol po srednji Evropi. Kaj jim bodo hasnile potem Gibralaltar, kaj Malta, kaj celo Darda-nele, če se trgovini odpre druga pot!
Sedanji zbor kardinalov.
Kardinali imajo pravico voliti papeža. Ves zbor šteje praviloma sedemdeset udov, vendar je malokdaj polu. Po dostojnosti so v treh re-dovih. V I. kardinali škofje, in teh ima biti šest; v ii. kardinali mašniki, in teh ima biti petdeset; v iii. se imenujejo kardinali dijakoni, in teh bi moglo biti štirnajst. Ranjki Pij IX. so precej dopolnili zbor kardinalov, kterih se našteva sedaj G4. Ti so:
I.	Kardinali škofje.
1. Ludovik A mat, rojen 1796 v Kaljarih, kardinal imenovan 1837, škof v Ostiji in Ve-letrih in dekan zbora kardinalskega. — 2. Kari Ludovik Morichini, r. 1805 v Rimu, imenovan 1852, škof v Albani. — 3. Kamil di Pietro, r. 180G v Rimu, im. 1856, škof v Porti in s. Rutini. — 4. Kari Sacconi, r. 1808 v Montalto, im. 1861, škof v Palestrini. - 5. Filip Marija Ouidi, r. 1815 v Boloeji , im. 1863, škof v v Fraskatih. — 6. David Bilio, r. 1826 v Ale-sandriji, im. 1466, škof v Sabini.
II.	Kardinali mašniki.
1. Friderik Schvvarzenberg, r. 1809 na Dunaju, im. 1842, nadškof v Pragi. — 2. Dominik Caraffa di Traetto, r. 1805 v Neapolju, im. 1844 , nadškof v Beneventu. — 3. Fabij
Asquini, r. 1802 v Faganji, im. 1845. 4. Frančišek Donoet, r. 1795 v Bourg-Argeutaiu, im. 1852, nadškof v Bordcaus. — 5. .loallim Pecci, r.
1810	v Karpinetu, iiu. 1853, nadškof v Perugiji. 6. Anton Antonucci, r 1798 v Subiaku, im. 1858, nadškof v Aukoni. — 7. Anton Marija Panebianco, r. 1808 v Terranovi, im 1861. -8. Anton de Luca, r. 1805 v Bronti, imen. 1863. — 9. Janez Pitra, r. 1812 v Chamior-gueilu, im. 1863. — 10. Henrik de Bonnechose, r. 1800 v Parizu, iui. 1863, nadškof v Rouenu. 11. Pavel Cullen, r. 1S03 v Dublinu, im. 1866, nadškof v Dublinu. — 12. Gustav Ilohenlobe, r. 1823 v Rothenburgu, im. 1866. — 13. Lu-cijan Bonaparte, r. 1828 v Rimu, im. 1868. — 14. lnocencij Ferrieri, r. 1810 v Fano, imen. 1868. — 15. Jožef Berardi, r. 1810 v Ceccano, im. 1868. — 16. Janez Moreno, r. 1817 v Guatemali, im. 1868, nadškof v Toledo. — 17. Rafael Monaco la Valletta, rojen 1827 v At|uila, im. 1868. — 18. Ignacij Cardaso , r.
1811	v Murciji, im. 1873, patriarh v Lisa-bonu. — 19. Remigij Iteguier, r. 1807 v Saint-Quentin, im. 1873, nadškof v Cambravi. —
20.	Fiavij Chigi, r. 1810 v Rimu, im. 1873, nadškof v Miri (in partibus iufidelium). —
21.	Aleksander Franchi, r. 1819 v Rimu, im. 1873, nadškof v Tesaliji in p. inf. — 22. Jožef Guibert, r. 1802 v A x. im. 1873 . nadškof v
Parzu. — 23. Ludovik Oreglia , r. 1828 v Bernu,im. 1873. nadškof v Damieti in p. int.
—	24. Janez Simor, r. 1813 v Stolnem Beli-gradu, im. 1873, nadškof v Ostrigomu. — 25. Tomaž Martinelli, r. 1827 v Lucca, im. 1873. 26. Peter Gianelli, r. 1807 v Ternih, im. 1875.
—	27. Mečislav Ledohovski, r. 1822 v Gorki, ira. 1875, nadškof v Gneztiu iu Poznu. — 28. Janez Mac-Closkey, r. 1801 v Brooklynu , im. 1875 , nadškof v Ne\v-Yorku. — 29. Ilenrik Manning, r. 1808 v Tottcridge, im. 1875, nadškof v Vestminstru. — 30. Viktor Dechamps, r. 1810 v Melle, im. 1875, nadškof'v Mehlinu.
—	31. Rudger Mattei, r. 1811 v Reconati, im. 1875. — 32. Janez Simeoni, r. 1816 v Pa-gliano, im. 1875. — 33. Gottlried Brossais-Saint Marco, r. 1803 v Rennes, im. 1875, nadškof v Rennesu. — 34. Jernej d'Avanzo, r. 1811 v Avelli, im. 1876. — 35. Janez Fran-zelin, r. 1810 v Altino, im. 1875. — 36. Dominik Bartolini, r. 1813 v ltimu, im. 1875.— 37. Franc. Benavides y Navnreta , r. 1810 v Baza, im. 1877, patriarh v Madridu (Indiarum occidentalium). — 38. Frančišek Aguzzo, r. 1807 v Neapolju, im. 1877, nadškof v Kapvi.
—	39. Emanvcl Garcia Gil, r. 1802 v San-Salvatore, im. 1877, nadškof v Saragosi. — 40. Edvard llovard , r. 1829 v Nottingbamu im 1877. — 41. Mihael Paga y l'iico„18U r.
I z llima
se o ranjkem Piju IX. naznanja bolj obširno in natančno, da se celo domači v Vatikanu niso nadejali tako nagle smrti. V začetku svečana meseca so se papež počutili dokaj dobro, bili nekaj dni zunaj posteljo, hodili brez tuje pomoči, samo o palici se opirajoč, po sobah, jedli radi ter bili dobre volje, Kedar pride (i. t. m. njihov zdravnik dr. Cecarelli, mu papež veselo zakličejo : „l)oktor, zdi se, da se še popolno ozdravim, predno povežem cu-lico (prima di faro fagotto). Mislite si, jaz morem hoditi skoro že brez palice, imam noge manj otekle in čutim, da mi je lahko". Namesto radosti zatemni se žalosti lice zdravniku, kar tudi papeža osupne. Zdravnik pogleda nogi in vidi, daje otok, kteri je papeža toliko toliko let trpinčil, popolnoma zginil, in da so se rane popolnoma posušile. To je pa hudo znamenje, pove odkritosrčno papežu, in na njegovo besedo se koj vležejo na posteljo, s ktere niso več vstali. — Pogreb Pijev se je vršil ob 7. uri zvečer. Truplo se je položilo v cipresino, potem v svinčeno in naposled v kostanjevo trugo. Cipresino in svinčeno so s črnim voskom zapečatili kardinal kamornik dvakrat, papežev naj višji dvornik dvakrat, nadduhovnik enkrat, kapitei enkrat. Truga se je skoz votlino spustila v poseben za to odločen hram , kterega so zidarji takoj zadelali in nanj vzidali ka-menito ploščo, na kteri so vdolbene besede: Pius IX. P. O. M. Na svinčeni trugi pa stoji zapisano ime starost (85 let 8 mesecev 20 dni) čas papeževanja (31 let 7 mesecev 23 dni), dan in leto smrti (7. febr. .1878). Ilazun kardinalov iu korarjev vatikanske stolice bilo je, navzočnili mnogo povabljenih gostov, poslancev, državnikov in plemenitažev. Tudi italijanska kraljica Meta je bila na skrivnem (ineognito) prišla v cerkev sv. Petra, kjer so jo pa spoznali in se spodtikali nad tem, da ni poljubila svetinje na obutalu sv. očeta. - Oporoka I'i-jeva se je odprla še le 18. t. m. Cerkveno premoženje oskrbljujejo kardinali Rilio, Simeoni in Monaco; privatno premoženje je razun volil, kterih smo nekaj že omenili, zapustil svojim 3 bratičem.
O Pijcvem nasledniku in„veto" povesti! i h vlad. Pred povedati, kdo ima največ
upanja, postati namestnik Kristusov, to je nemogoče. Angležke novine „Mornig A vertiser ' pišejo, da ima poleg razgovorov med kardinali največ priznanja kardinal Praški Sclnvarzen-berg. — Ktera vlada hode ali je naznanila kak ,.veto,1' tudi ni znano. Pravijo vendar, da vlada Španjska oporeka kakemu kardinalu karlistu (D. Karlosu vdanemu), in prusovska, da je na-prosila avstrijsko, naj zaznamnja kardinala Le-dohovskega, kard. Mannioga, pa uektere Francoze za nevoliteljne (gl. Našinec št. 20)1 Prav pa piše ,,Obzor", da to pravo nima sedaj nobenega smisla, in da njega izvrševanje ni nikdar nikomur, in najmanj katoliški cerkvi prineslo božjega blagoslova. Danes pa bi katoliške oblasti , ktere so nekdaj vživale to pravo, iz lastnega poštenja se mu morale odreči, kajti oue tudi niso varovale rimski Stolici posvetnega ali zemeljskega posestva, iu to jih očitno spominja, da ali niso hotle ali niso mogle izpolniti z onim pravom sklenjenih dolžnosti. — Konklave se je pričel že 18. t. m. Pri sv. maši, pri kteri so na pomoč poklicali sv. Duha, bili so navzočni tudi vsi poročniki vnanjih vlad in rimsko plemstvo. Potem so se brale dotične določbe papežev, in kardinali so prisegli, da jih hočejo zvesto spolnovati in molčati. Zvečer so se kardinali podali v sobe za konklave odločene Kardinali so med seboj edini in utegnejo volitev kmalo dovršiti. Navzočnili le til kardinalov. Dva (Closke.v inMoraessta na polu; eden (Rrossais) je bolan.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. februarija.
Avstrijske deiele.
V «lr/tivii<'in Kl»orn seje pričela 18. t. m. posebna obravnava o eolnini. Odsek je nasvetoval, da naj se pri kavi eolnina prav nič ne povikša in večina govornikov je podpirala ta predlog. Poslanec Sclurschmidt je pričel razpravo priporočajo 20 gld. colnine. Tudi llerhst je govoril ter krepko zavračal nasvet Auspitzev, da naj se pri surogatui kavi eolnina od G gld. zniža na 2 gl., rekši, da bi to koristilo samo Nemčiji. Glasovanje o tej reči je 19. t. m. s 159 proti 130 glasom določilo na kavo 20 gld., ua žgano 25 gld., na surogatno o gld.
v Renciama, im. 1877, nadškof v Komposteli. — 42. Ludvik Caverot, r. 180G v Joinville, im. 1877, nadškof v Lionu. — 43. Ludvik de Ca nos-a, r. 1809 v Veroni, im. 1877, nadškof v Veroni. — 44. Ludvik Serafini, r. 1808 v Magliano, im. 1877, nadškof v Viterbi. — 45. Josip Mihalovič, r. 1811 v Tordi, im. 1P77, nadškof v Zagrebu. — 40. Janez Kučker, r. 1810 v Visi, im. 1877, nadškol na Dunaju. 47. Lucid Paracchi, r. 1807 v Itolonji, imen. 1877, nadškof v Rolonji.
lil. Kardinali diakoni.
1. Prosper Caterini, 1795 v Onano, im. 1853. — 2. Thcodolf Mertel, r. 180(5 v Allu-miere, im. 1858. — 3. Dominik Consoliui, r. 1807 v Sinigaliji, im. 18G0. — 4. Edvard Borromeo, r. 1822 v Milanu, im. 1808 -- 5. Lavrencij Randi, r. 1818 v Iiagnacavallo , im. 1875. —-G. Jernej Pacca, r. 1817 v Beneventu, imen. 1875. - 7. Lavrencij Nina, r. 1812 v Reca-nati, im. 1877. - 8. Enej Sbaretti, r. 1800 v Spoleto, im. 1877. - 9. Friderik de Fal-1 onx du Courduy, r. 1815 v Angersu, im. 1877.
Ilazun teh se v „Vaterl." imenuje še kardinal niašnik Morctti, nadškol Ravenski, in kardinal diakon Pellcgrini.
Redovniki so Guidi in Garda Gil (Domi-
nikanca), Bilio'.(Barnabit), Pitra (Benediktinec) Paneb anco (Minorit), Martinelli (Avgustinec) Dechampš (Redeinptorist), Frauzelin (Jezuit) m Guibert (iz reda Oblatov.)
Po narodnosti ali domovini jih je 38 Ta-lijanov, iz Avstrije jih je 5 (Sclnvurzenberg, Kutschker, Simor, Mihalovič, Franzelin), iz Anglije 2 (Manning m llovard), iz Irske l (Cullen), iz Nemške 1 (Ilohenlohe), iz Poljske 1 (Ledohovski), iz Francije 9 (Donuet, Pitra Bonnechose, Bonaparte, Regnier, Guibert Rrossais St. Marco, Caverot, Falloux), iz Belgije 1 (Dechampš), iz Španije 1 (Moreno. Benavides, Garcia Gil, Paga y Rico), iz Por tugalije l (Moraes Cardaso), iz Amerike (Mac ("loške)').
Po rodu Francozje — Bonaparte, Pitra pa de Falloux — prebivajo stalno v Rimu tako tudi Tirolcc Franzelin, in Angličan IIo varil. — Od Gregorija XVI. živijo le še štirj kardinali (Amat, Schvvarzcnberg, Caratfa, As .quitii); 120 kardinalov pa je pomrlo za vlade I Pija IX.. kteri umrši jetnik v Vatikanu 7. febr
!187k o ,.Zdrava Marija" zvonjenji sani o sebi lahko govori :
lu saCrlflClo Vespertlno sVrreXl De nllLICtlone Mea.
I Esdr. 9, b
Osrn-ski minister Tisza bode na interpelacijo o vzhodnem vprašanji odgovoril danes li jutri. Madjari so hoteli na vsak način Av-trijo prisiliti k vojski z Rusijo , sedaj je te komedije menda konec, ker časniki naznanjajo, la se Andrassy in Ristnark lepo umeta. — V zbornici je grof Lonyay vtemeljeval svoj predlog;. da naj se dosedanja pogodba med Cislo n Translo začasno podaljša. Minister Szell mu |e ugovarjal iu priporočal vladine predloge.
V nanje države. Itiiolto-Oirilie obravnave o sklenitvi miru so se pričele IG. t. m. v Odrinil, pa pokazale so se hude zadrege že pri prvem razgovoru. Angleži so postali veliko mirnejši in se, nadejajo, da se. bodo Rini iz Rumelijc precej po dovršenih odrinskih obravnavah umaknili. Brodovje angleško se je umaknilo v Gem-liško luko na azijatskem pobrežji marmarskega morja na severo zahodu od Rrusse. Angleški listi trdijo, da se je to zgodilo zarad tega, ker so Rusi obljubili, da v Carigrad ne pojdejo. — O nameravanem kongresu piše „Ag. Itusse," da so vsa dotična poročila berlinskih in dunajskih časnikov prezgodnja. Sošel se bode sicer najbrže v Baden-Bidenu in vdeležili sega bodo vnanji ministri, gotovega pa ni še nič določenega. Predsedoval mu bode boje knez Bis-mark, ki je zopet okreval in te dni došel v Berlin. Veliki knez Nikolaj je poslal svojega udjutanta v Bukarešt, da knezu Karolu naznani mirovne pogoje. — Avstriji se utegne pri kongresu ponuditi kos raztrgane Turčije. Glede Bolgarske kneževine, ktero hoče Rusija osnovati, je general Ignatiev Savfet paši rekel, da noben muhamedan ne bode smel v njej ostati. Upor v Tesaliji se čedalje bolj razširja iu v Pesili pa Lovki so Turki poklali grške prebivalce. Tudi v Kpiru so se bili sprijeli pri Ra-dovici m Karaci. Grški vstajuiki pelionski so i se pri Makrinici zašancali.
I<uli.iau*k<'iuii kralju je 18. t. m.
ivstro-ogerski poročnik baron IIaytnerle izročil svoia pisma, ter mu predstavil poročniške vradnike. — Genoveški vojvoda je odrinil v Lisabon, da kralju portugalskemu izroči pismo v kterem Ilumbert naznanja, da je on prevzel vlado za svojim ranjkim očetom. — Poročniki m poslanci katoliških vlad s-o se 15. 1. m. po slovesni črni maši, ki se je v sikstiu-ski kapeli darovala za ranjkega Pija IX,. poklonili kardinalskemu kolegiju. Prvi je bil na vrsti poročnik avstrijski.
Izvirni dopisi.
11. Kn^orjii poleg Save. IG. febr. (Preiskava.) Moj zadnji dopis — o turški silovitosti je provzročil, da je vsled po velja državnega pravdništva v Ljubljani prišel litijski okrajni sodnik, gospod Delpin, dne 14. fer. osebno v Zagorje preiskovat živinsko pretepanje ubozega fanta. Prepričal se je gosp. sodnik sam , da je imel France Likar še isti dan, to je. 14. febr. (tepeu je bil pa 29 jan.) ves črn život. Dobil je tudi še konec debele palice, kojih je nadkonjar tri nad njim s silovitim pretepanjem zlomil ter zvedel sam, da sta za to zločinstvo vedela zdravnik Mor-scher kakor tudi župan Medved, t.odi tega ne naznanila dotični sodniji. Prepričal se je nadalje, da mu je za one dni, o kojih je moral fant doma raztepen v postelji ležati, dobri direktor g- Frice Langer dotično dnevno plačo utrgal!! Toda kaj bom dalje pripovedoval, le to naj konečno še omenim, daje usmiljeni oče tovurnih delavcev dir. Langer sam nadkonjarju,
ki je s pomagačema le Langerjevo povelje strogo spolnoval, rekel, da naj gre na fantov doni in naj ga ondi pretepe I Tega pa ne vem, ali mu je velel, naj ga namlati samo s šibo, ali pa s palico, in naj mu jih res našteje 25 ali manj. Da je dotični 17 letni fant res 25 palic dobil, spričala je omenjena preiskava.
Dne 14. febr. dopoldne se je vršila doti-čna sodnijska preiskava , in istega dne popoludne je direktor Langer raztepenega fanta iz službe izključil! Menda še v Avstriji živimo? 1
I k Ntnrc liOkc 18. febr. (Slovesnost po P i j u IX.) Ko je v petek željno in težko pričakovano naročilo prišlo od vis. č knezoškofijstva zarad duhovnih opravil po r. svetem očetu Piju IX, so se precej začele priprave , da bi se to povelje točno izvršilo. V petek že je bila v nunski cerkvi lepo ozaljšana tumba postavljena v spomin visocega ranjcega, tam je bila tudi najprva božja služba za ranj-cem sv. očetom. V nedeljo so bile povsod slovesne molitve in sv. maše za srečen izid volitve novega papeža. Sv. Rešnje Telo je bilo v počešenje izpostavljeuo pri Kari od 8 — 11, pri oo. kapucinih od 8— 10, v mestni farni cerkvi sv. ,Jakoba od 10—3. ure popoldne in pri gg. Uršulinaricah od 3 — '/„5 zvečer. Lju dje so se službe božje prav v obilnem številu in v lepem redu vdeležcvali. Kako ljudje naši spoznajo imenitnost poglavarja sv. cerkve, se razvidi iz tega, da so se 1. 1871 in 1877 osebno sv. Očetu poklonili nekteri možje iz naše soseske, in da so tudi prav iz lastnega nagiba sklenili za dušni pokoj papeža Pija te tri dni pri Kari skupno sv. Križ,ev pot obiskovati in sv. rožnivenec moliti. Danes 18. pa se je pričelo zvonenje iu mrtvašnice. Ob 7. zjutraj je jelo zvoniti po vsili cerkvah obeh fara. Ob K. pa so se pričele pri Kari bilje in potem je bila slovesna sv. maša ter na zadnje po obreiiniku molitve pri mrtvaškem odru. Ta je bil postavljen v prezbiteriju, okinčan s cvetlicami in svečami obdan , kolikor je v naših razmerah li mogoče. V novej naši cerkvi ni bil še tako lepo narejen, pa morebiti tudi v poprejšnji ne, če tudi je bila stara. Ljudi se je bilo toliko zbralo, da bi jih ne bil toliko pričakoval, kakor o velcih praznikih bila je cerkev napol njena, celo nad zakristijo so se bili bolj nad ležni spravili, ker so menili, da v prostorni cerkvi prostora zanje nebo. Res lepo so ljudjt s tem pokazali ljubezen do sv. očeta in do sv cerkve, ktero je on vodil.
Yr. Move^A lucsla 15. februarija (V o d n i k o v a slovesnost; b 1 a ni a ž a n a šili nemčurjev.) Kakor vsako leto, je lud letos osmvala naša čitalnica v slavo neumr ljivega Vodnika veselico. Kar se tiče posamt znih točk programa, bile so nektere prav dobro izpeljane. l\ tje je. bilo še precej dobro, uar bolje je dopadala zadnja pesem ,,jadransko morje", ki je bila z burnim živio-klicem spro jeta. Tudi godba je bila izvrstna. Narbolj se je odlikoval stud. juris O. Parma z goslnni on je pokazal , da zna mojsterski sukati lok Tudi 0. Ilugolin Satner in g. Rizzoli sta izvrstno delala. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno. Slav liostni govor je imel g. vikarij Tomažič, ki je v tehtnih besedah razvil zgodovino sloven skega naroda do Vodnikovega časa, ter kazal dušno spanje našega naroda, koliko je mora on nekdaj trpeti in koliko še zdaj trpi. Ome njal je slavnih mož, Valvazorja, llerbersteina Ravberja in Turjaških grofov, ki so našo do movino rešili gotovega propada.
Po besedi je bil ples in rajalo se je po zno v noč. Občinstva je bilo prav veliko, med temi so bili narvišji vradniki kot g. okrajni
glavar in major naših lovcev. Tudi mnogo družili iz nasprotnega tabora je bilo prišlo k nam in vsi so se prav dobro zabavali.
Naši prenapeti uemčurji so se pa zopet enkrat, prav hudo blauiirali. Da bi čitalnici kljubovali, osnovali so tudi na ta dan v kazini venček. A prišla je zopet nova nesreča črez blažene sinove nemškega rajlia. Godbe ni bilo mogoče v mestu dobiti, ker je bila meščanska godba že prej v čitalnici za ta večer obljubljena. K sreči pride tiste dni v mesto Ber-gova banda. Muziko so tedaj imeli. A zopet druga nesreča! Agitirati iu prosjačiti je bilo treba, da bi jih več prišlo v kazino A navzlic temu bila je ta večer kazina prazna. Le nekaj radnikov in ljudi enake vrste je bilo prišlo. Po polnoči so se. zaradi slabega obiskauja razšli in nekaj jih je celo v čitalnico prišlo. Na-odna zavest se zmeraj bolj vzdigujo in zdajci o to pišem, šteje naša čitalnica že črez 100 udov; Lepo število za naše malo mestice!
A nekdaj dobrih svetov za naše narodnjake, sosebno pu za čitalnični odbor. Že dve leti je, kar naša čitalnica ni imela veselic na Silve-trov večer, in to le zategadelj ne, ker so imeli naši uemčurji na ta večer svojo veselico. Toda ne ozirajte se več v prihodnjič nanje saj ste jih zadnjič Še bolj spoznali. Osno-vajte veselice, kadar vam je drago, ker se nam ni bati, da bi bila čitalnica kedaj tako prazna kakor je bila zadnjič kazina.
Bliža se zopet lepa pomlad ; skrbite toraj, da bo vsaj letos dvorana narodnega doma dozidana, da bo malo več prostora za veselice. Vi pa, slovenski narodnjaci, pomagajte, vsak po svojpj moči. Vsak tak majhen darek se bo veseljem sprejel. Čitalnice pa naj svoji t.o-aršici |iomagajo s tem, da osnujejo veselice in ta namen denarne zneske pobirajo. Obrnite e tudi do slovenskih časnikov, ki bodo gotovo radi podpirali vaše prizadevanje.
I 't. Nlovr-iijcicmilcH (O volitvi za deželni zbor.) Akoravno Mariborški narodnjaki, ki nam seveda, po imenu niso zuani, za Slovenjegradški. Marenberški in Soštanjski okraj g. Schmitta za deželni zbor Štajarski kandidirajo, bo katoličko-politično društvo v Slovenjegradci vendar b-. g. dr. ,los. Šuc-a volilcem za kandidata priporočalo. —
Razlogi: 1. Kdor g. doktorja Josipa Šuca res osebno pozna, pozna tudi njegovo neumorno delovanje za prosveto naroda, in povzdigo njegovega vsestranskega blagostanja, pozna uje-'ovo nesebičnost in pri drugih redko požrtvovalnost, ve, koliko grenkih so mu ž : uemčurji n razni liberaluhi provzročili.
2.	Ravno zato so se že dolgo naj veljav-niši možje vsili treh volilnih okrajev v soglasji !. udi kutoliško-političnega društva duhovskega in svetovnega stanu pogovorili, pri prihodnjih volitvah g. dr. Šuc-a kandidati. —
3.	Mi mariborških narodnjakov nikdar nismo ne prosili ne pooblastili, za nas kandidata iskati, in postavljati in njihovih sklepov, koje so storili, ne da bi se bili z našim političnim društvom porazumeli, ne moremo spoštovati.
4.	Je g. Scliniitt rodom nemec, ki sloven--kega jezika ne razumi, slovenskih časnikov ne. zna čitati, in je moderen liberalec, ki se našemu društvu nikdar ni bližal in mu tudi svoje kandidature ni naznanil. —
5.	Naj bolj čudno se nam pa to zdi, da g. Schmitt-a, kandidata Mariborških narodnjakov, kandidirajo tudi naj bolj zagriznjeni nem-Čurji iu liberalci vseh treh volilnih okrajev.
6.	Sploh [ia Mariborški narodnjaki s svojimi kandidati nimajo sreče, komaj je g. dekan Bohinc zvedel, da ga mislijo oni kaudidirati,
se je že začel z nogami in rokami kandidature braniti; komaj so volilci našega okraja zvedeli, s kterim kandidatom da hočejo naš volilni okraj osrečiti, so že vsi po koncu in oporekajo. —
Odbor katoliško političnega društva v Slo-venjegradcu dne 15. februarja 1878.
Mihael Vošner m. p., podpredsednik.
Domače novice.
V Ljubljani 21. februarja. (Podoba novetjapapeža.) Jož. Blaznikovim dedičem je sloveča litogr. naprava obljubila, da že v 5 dneh po razglašenji novega papeža razpošlje natančno in lepo izdelano, černo kamnotiskano podobo novega papeža, v 14 dneh pa isto podobo v 17 oljnatih barvah, v trojni različni velikosti. Blaznikovi dediči sprejemajo naročila, ua podobe in sicer za naročnike Danice, Novice in Slovenca po znižani ceni od 2 gld. 10 kr. do «1 kr. (Gl. več v „Noviškem Oglasniku.'•)
Razne reči.
—	lialoliška družba ima jutri 22. t. m.
ob 5. uri zjutraj v nunski cerkvi slovesno črno mašo za J papeža Pija I\.; udje in drugi so povabljeni.
—	Za šolo v Radečah so cesar darovali 500 gld
—	Katol. pol. društvo v Konjicah napravi prihodnjo nedeljo (v god sv. Matija) besedo v spomin preslavuega Papeža Pija IX. Zbor se začne oh 1. uri popoldne na prvoinest-nikovem domu. Društven ke vljudno vabi k tej besedi. y
—	t Č g. L o r e n c B e r u i, fajmošter v Kamu gorici je 19. t. m. za pljučnico umrl. K. 1. P.
—	Bizoviška čitaluica napravi v nedeljo 21. februarja 1878 veselico s plesom. Začetek ob 4. uri popoludne. Za neude je vstopnina 20 kr.
—	Zabavnika ,,Deutscher llaus-schatz" prišel je ravnokar na svitlo 7. snopič, ki obsega: Am Alpsee. Kine Geschichte aus dem llochlaud von Georg Freihcrrn von I)yherrn (Schluss). — Die Godehardikirche zu Ilildesheim und ihre Ausmalung. Voa Jos. Grai;n. — Von Fohr nacli Oland. Von Dr. Juhami Klein (Schluss). Kine einzige Tochter. Novelle von Melati von Java. Aus dem llol-liiudischen iibersetzt von L. v. lleemstede. — Katholi-che Lebetisbilder. Der Cardinal-Staats-sekretiir Johannes Simeoni. Von Dr. Antou de \Yaal. — l)rei Tage. Nadi Nikolaus Martin. Gedicht von G. Krnil Bartkel. — Diever-diiehtige Kupferuase. Von Dr. J. A. Schilling. — Dante Alighieri's gottliche Komiidie. Von II. in Polil. — ScliottNvieu und Klanim. Von Dr. G. K Haas. — Die Stimule des Windes. Gedicht von Adelheid Ana Procter. — Kine heilige Stiitte am Main. — l eber die Natur-heiluiethode des sogenau iteu Dr. Aiiy. Von Dr. J. A. Schilling. — Adrianopel. Allerlei.—
podobe pa so; Die St. Godehardikirche in llilde.-heiin. Origiualzeichnung von Lauen-stein. — Der heil. Godehard wird von dem Krzbischofe Aribo zum Bischof gevveiht. \Vand-geiuii de von Welter iu der St. Godehardikirche zu Ilildesheim. — Stadleute auf dem Lan-de. Von Watter. — Giovanui Simeoni, Kar-dinal-Staatssekretiir. — Stadtleute in der Alm-hiitte. Von Watter. — Pllichtvergesse.il. Ge-inalt von Joh. Miiller. - Zauukonige beim Nest undIleckeii-llrauuelle. Originalzeichnung vun Specht. — Die St. Burkarduigrottc zu
Ilomburg am Main. Vsakih 3 tednov izide i SDOpič po 24 kr. in se zamore prejemati na ravnost po pošti, ali pa po knjigarjih, kteri vsi prejemajo naročila na ta zabavnik.
Umrli so:
Od 15. do li). februarja: Jakob Petrin, go-stač 80 1., za sušico. Helena Suhadobnik, del. o. 5 1., zu gnojenjem. Jožef F. Sebmidt, kupec 87 1., vsled Btarosti. Jožef Kapel, del. o. 10 m., za sušico. Jernej Janežič, kovač 41 1., za je tiko. Urša Čebul, gostinja 85 1., za sušico. Frančiška baronovka Paumgartten, vvad. b. 36 1., za sušico. Aleksander Pežnik, gost. o. 11 m., Au-ton Potokar, del. o. 16 m., oba za vodenico v glavi. Andrej Slokar, berač 81 1., za sušico. Amalija »anda, vrad. v. 57 1., za sušico. Jožef Stegu, inž. poin. 25 1., in Alojzij Kraniaršič, vjet-nik 40 1., oba za vtriplj. pljuč, Matija Semlič, dež. sod. vrad. 71 J., zu krvotokom. Marija Ce-pelnik, cevlj. o. 2Va 1., za sušico. Ana Telban, mestna reva 74 1., za mrtudom.
Teleurnllene denarne cene '20. februarja. Papirna renta 63.40 — Sreberna mu 68.80 — Zlatarenta 74.80. — 1880letno državno posojil" 110 50 Bankine akcije 803 — Kreditne akcije 229.90 — London 118.50 — Srebro 105 20,— Ces. kr. cekini 5.62,— 20 frankov 9 48,
V nainii sc ilnje ««l sv. Jurjn t. I. naprej v Nnelierjili, % ure
pod Ljubljano pri cesti v Dol in blizo št. Jakobskega broda ležeča
hiša
z gospodarskimi poslopji, vrti, sadjem, njivami, zelnikom i. d.
Hiša ima 4 sobe, 2 magacina; oblokan hlev, prostoren za 20 glav, je tudi rabljiv kot magacin.	(1)
Omenjena poslopja so zidane in z opeko krita, ter po legi in osuovi prav pripravna za mokarsko, vinsko ali drugo kupčijo.
JD^f*" Pogoji najemŠtine se zvedo pri Mariji Degan v Ljubljani.
Nove reči!
Dio
Tiirknt miri i liro Frcunde
spisal in vsem turkoljubom v prevdarek posvetil Spiridion Gopdevitf. rodom Črnogorec. Cena je tej knjižici 70 kr., naravnost po pošti pa 70 kr.
na mrtvaškem odru, fotografija v veliki obliki (folio) 1 gld. 80 kr., manjša (kabinet) pa je po 60 kr. Pij IX. v naravni velikosti, oljnata na platnu razpeta podoba 3 gld. 50 kr. Pij IX. mala fotografija, kolorirana 10 kr., črna 8 kr.	(2)
Obenem priporočam svojo knjigarno za naročevanje knjig, zabavnih časnikov itd., kar se bode vselej točno in hitro preskrbelo. Z odličnim spoštovanjem
0. Klerr-ova vdova
v Ljubljani na Starem trgu št. 16.
Spričevalo.
Znanstvena presoja
o lekarja gospoda
Wilhelma
protiprotinskem protirevmatiSnem
čaju za čiščenje krvi.
I)asi Willu-lmnv čnj za čiščenje krvi vsled svojih priznanih izvrstnih lastnosti že zdavnej posebno slovi, sem ga vendar zarad znanstvene presojo natančno in strokovujaško preiskal. Po takem preiskovanji se namreč prednosti in dobre lastnosti zdravil čedalje bolj spoznavajo in nepristransko določujejo, da se zamore občinstvo čedalje bolj zaupljivo in splošno posluževati takih zdravil.
Preiskoval sem protiprolinski profirevma Urni čaj zn čiščenje krvi ki ga napravlja gospoil VVlilielm lekar v Neunkirrlieiiii pri Diuinji na
analitično-keiničen, lekarniško-mikroskopičen in diua miško- fiziologičen način, ki edino zamorejo določiti pravo eeno takega zdravila. Po tej preiskavi nahajajo se v
Willieliiiovem čaju kii čiščenje krvi žlahtne, izbrano , balsamske, primerno dišeče, nekoliko grenke iu jako izžmeto kri čisteče rastlinske refi. Nohen teh rastlinskih reči s pravim imenom no moro določiti, ker znunstvo še ui doseglo tiste stopinje, da bi so za-mogli posamezni deli kemično - organičnih reči natančno dolofiti, in uika zmes je WillielltloV e«j za čiščenje krvi. Ni pa znanstvu v nečast, če pripozna, Česar še ne zamore. Iz tega pa prav odločno sledi, do nihče ne more ponarejati \VillielinoveKu čaju /.« čiščenje krvi. in du se ponuredbe njegove nikilur z izvirnim ne morejo vjciiiall. ker nihče njegov ili delov natančno ne pozmi. W'il lieimov izvirni čaj za čiščenje krvi ima veliko takih izžmetih reči , ki so zdravju neškodljive, vendar pa imajo pri raznih boleznih iu trpljenjih človeškega telesa nenavadni, zdravilno moč, kakor potrjujejo spisi vseli velikih in slavnih zdravnikov, zlasti pa se je ta tuj vsled svojih izvanrednih zdravilnih delov čez vse ohnesel pri sledečih in še mnogih drugih boleznih, namreč: pri spolnih, ČutniSkih in raznih krvnih bolezi.ih. liakoršne so n. pr. protin, revmat izevn, putika , mine bolečine, spolne slabosti iu holezii, sptidena kri, pomanjkanje krvi, Skrofoljui, Bpušfaji, modrimi , polucije itd., jetrne, obislne in želodčine bolezni vseh vrst, pomanjkanje slasti, slabost želodca , težavno probavanje, zaprtje, zlatenica, bledica, težko čiščenje, hipohomhija, histerija, melanholija itd.
\Villieliiiov čaj /.ii čiščenje krvi je tedaj eno tislili zdravil, ki se posebno odi iknjejo po svo-J i It izvrstnih lastnostih , in zasluži prav splošno rabo in čedalje iečje razsirjevanje in priporočilo, kar s tem nepristransko znanstvu i« resnici ua korist storim in potrdim.
V Berlinu 23. oktobra 1871.
1>1*. I I«'HKS„ kralj, pruski lekar I. reda preiskovalni kemik iu znanstven strokovnjak ea zdravilne lekarne, tehnične, kemične iu zdravstvene reči raznotei ih vrst.
Kdiuo pravega izdeluje
Franc 11'illlcIlM, lekar v Nettn-kirchenu.
Zavitek zu osemkratno rabo, po ukazu zdravnikovem pripravljen, s podukom, kako se rabi, v raznih jezicih staue 1 gl., kolek iu zavijanje 10 ki.
K« urilo Vsakdo naj se varuje prod ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „Wil-lieliliov protiprotinsii protirevmatični čaj na čiščečje krvi" (Wilhelms antiartritisehen antirheumalischen Blut-reinigungstbee), ker so čaji, ki se nahajajo samo pi.d imenom proliprotinski protirevmatični čaj za čiščenje krvi samo ponarejene reči, ki naj se nikar ne kupujejo.
Da jo za p. i. občinstvo priličneje, prodajajo pravi >Yilielinov protiprolinski prolircv matični čaj ti le gospodje:
V Ljubljani : Peter l.asliik; v Postojni: Jos. Knpferschmidt, lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mit.tl-biicli, lekar; v Borgu: Giuaeppi Betlaniii, lekar; v Bruku na Muri; Albort Langer, lekar; Bozenu: Frana \Valdmiiller, lekar; v Brunoku: J. O. Muhi; v Bel o varil: Kud Svo hoda, lekar; v Briksenu: Leotih. Staub, lekar; v Plibergu: Jan. Neus.ior, lekar; v Celji: Banmbachova lekarna in Fr Rau-scher; v Korminu: Hermea Coiloliui, lekar; v Kur-ti n i: A. Cainbruzzi; v Deuseh-I.andsbcrgu : Miillerjevi dediči; v Oseku: J. C. pl Dienes. lekar in Jož, Gobetzky, lekar; v Pil r s t en fe I d u: A. Schrachen-fux, lekur; v Frohnleiteuu: v Blumauer; v B režali: O. Rmsheim, ltksr in A. Aichinger, lekar; v Gorici: A. Franzoni, lekar; v Grade«: ,1. Burg-leitner, lekar; v Guttaringu: S, Vatterl; v Oru-bišnom polji; Jos. Malicli; v Gospič.u: Valentin Vovk, lekar; v Grafendorfu: Jos. Kxiser; v Mohorju; Jos. M. Richter, lekar; v Ilallu (na Tirol skom); Leop. pl. Aichinger, lekar v Judenburgu: F. Senekovič; vlnnichenu: J. Stnjif. lekar; v J ms tu Villi. Deutsch, lekar; v Ivaniču: Ed. Tolovič, lekar; v Karlovcu: A. E. Katkitf, lekur in J. Benič ; v Ce lovcu: Kari Klemenčiž; v Kindsbergu: J. Ka rinčlč; v Kapfenbergu; Turner; v K n i t to 1 fe 1 d u: Wilh, Visehner; v Kranjl: Kari Šavnik, lekar ; v Lieneu: Fr. pj. Erlach, lekar; v Leobnu: Jan. Pe-fers':hy, lekar; v Mariboru: Alojzij Quandest; v Metliki: Alfred Matter, lekar; v Miirzz uschlagu: Jan. Danzer, lehar; v Muravu: Jan. St.eyrer; v M i-trovici: A. Kerstenovič; v Mnlsu; Ludvig Pi',11, lekar; v Neumarktu (na Štajarskem): Kari Mally lekar; v O toče u: Edv. Toma j, lekar; v Mozirji: Jan. Tiibuč; v Ptuju: C. Girod , lekar; v Petervar-dinu: L. C. Junginger; v Novem mestu: Dom. Kiz-znli, lekar; v Koveredu: Hihard Thftles, lekar; v Kottenmannu: Frauz X. Itling, lekar; v Samo-boru: F. Schvvarz, lekar; v Soben i ku: Peter Beros, lehar; v Strasburgu: J. V. Corton: v Št. Vidu: Jnlian Rippert; v Radgoni: Cozur E. Andriou, lekar; v Htainzu.* V. Timoušek, leltar, v Zemunu: D. Jovanovlčev sin; v Splitu: Venatio pl. Grazio, lekar; v 8 c. h lan d er s u : B. Wiirstl, lekar; v Trstu: Jak. Seravallo, lekar; v Tridentn: Ant. Santoni; v Tre
bižu: Eug. Eberlin, lekar; v Bolaku: Malh. Fiirst; v Vukovaru: A KrsieBovies, lekar; v Viukovcih: Fridr. Herzig, lekar; vVaraždinu: dr A. Halter, lekar; v Slovenjem gradcu: Jos. Kaligarii, lekar ia g. Kordik, lekar; v Slovenski Bistrici: Adam pl. Gutkovski, lekar; v Se nji: Jos. Aecurti, lekar; v Zadrn: B. Andravič, lekar; v Zlataru: Jan. Po-spišil, lekar.	(1)
Znanstvena presoja
o Sclmeebergs Krauter- AUop-u
lekarja 1% illirlniii.
V Časnikih priporočana zdravila dandanes sicer iako grajajo iu napadajo, pa to se godi le iz nevednosti in predsodkov iu iz pomajkanja zvedenosti v dotični reči, prav pogontoma tudi iz oevnSlji-vo8ti in zavldnosti. V resnici je namreč, za trpečo in bolno človeštvo dobro, da se koristna zdravila po časnikih priporočajo, ki bolnik m in trpečim dajejo priliko bi zdravila vsa izbirati. 1'a vsa zdravila, tudi ki se p > časnikih ponujajo, se morajo upravičenim znanstvenim zahtevam prilegati, ki obstoje v tem, da morajo vsa zdravila biti po. polnoina neškodljiva in imeti res rinbre in zdravilne lastnosti. Imel sem priliko, g. I, karja \Vil-helmu Schoeebergs Kriiutor-AUop lekarniško-dina-miiko - fiziologično natančno preiskati, ter sto obširno znanstveno preiskavo prav natanko liislvene lastnosti tega zdravila spoznati in določiti. Po tej preiskavi je lekarja Wilhelma Schceebcrgs Kriiuter-Allop čisto brez vseli škodljivih reči, kar je najgluviiejUa reč, pri vsili po časnikih hvaljenih zdravil. Ravno nasprotno se v Wilholmovem .^chnoebergs Kriiuter-A lojiu nahajajo vseskozi izbrani deli planinskih rastlin, ki so po izreku velikih in slavnih zdravnikov, kakor se bere v do-tiČnih pismih, najbolj koristne in vspešne pii prr-nih, vratnih iu pljučnih boleznih. Lekarja \Vil-lielma Schneebergs Kriiuter-Allop se tedaj popolnoma sklada z vsemi znanstvenimi zahtevami, iu vsled Izvrstnih svojih lastnosti zašla ži čedalje veče raziirjevanje in priporočilo, kar s tem po svojim mnenji nepristransko le zsrail znan stva in resnice potrdim in oh enem omenjam, da ie g. Franc VVilhelm v Neunkirchenu že od I. 1H65 edini iz-(lelovatelj te^a rastlinskega Alopa.
V	Berlinu 18. avgusta 1876.
(L. S.)	De. IIi-hh.
kralj pruski lekar I. reda, soduijski prisežen kemik, znanstven preiskovali c. zdravuiiko-lekarnih kemičnih zdravilnih priprav razne vrste.
Izvirna llaša velja ■ nld. 25 kr. iu se dobiva le pri izdeljatelju
Fr. llillieliii-u,
lekarničarju v Neunkirehen u v Dolenjem Avstrijskem.
Zavijanje se z»računi 20 kr.
Pravi Wilhelin-nv Schneebergs Kriiuter-Allop prodajajo samo gospodje, ki ga dobivajo od mene:
V	LjullIJuni: 1'eler l.asnik; v Postojni: J A. KupfeisckmHt , lekarničar; v Zagrebu: Sig. Mittlbach lekarničar; v Bozenn: F. Wald-miiller, lekarničar; v Borgu: Jos. Bettanirii, lekarničar; v .runeeku: J G. Mahi; v Briksc-u u: Lenaril Staub, lekarničar; v Celii: Banm-bseh-ova lekarna in Fr. Rtiuseher; v Oseku: J. C ]il Dienes, lekarničar; v Frohnleiteuu; Vin-ciic Blumauer; v Brežah: Ant. Aiehinger, lekarničar; v Feldbachu: Jos. Kiinig, lekarničar; v Gospiču: Val. Vovk, hkuriiičar; v Glini: Ant.. Itaulik, lekarničar; v Gorici; A. Franznni, lekari ičar ; v Gradca: Wend. Trnkoczy, lekar-uiear; v Ilallu na Tirolskem: Leop. j.l Aichinger, lnkariii'ar; v Inšpruku: Friine \Vink ir, lekurničar; v Innichenu: ,1. Stapf letini ar; v Ivaniču: Ed Tolovič, lekarničar; v laiki: Aleks. Heržič, lek»riičar; v Celovcu: Kari KJe-meiičič; v Karlovcu: A. E. Katki', lekarničar; v Koprivnici: Maks Werli, lekarničar ; v Kranj i: Kari Šavnik, lekarničar ; v K n i tte 1 fe I d u . Wilh. Visehuer; v Kindbergu: J. K. Karinčič; v Lieneu: Fr. pl Erlach, lekarničar; v Mariboru: A loj v i j Q,nandest; v Merami: \Vilh. pl. Pernvverth, lekarničar; v Mulsu: Ludv. Poli, ie-karničar; v Muravu: Jan. Steyrer; v Ptuju: C. Girod, lekarničar; v P e t er v ar ad i n u; R. Deodattovi dediči; v Radgoni: Cezar E. Au-drieu, lekarničar; v Rovcredu: Rihard Thales, lekarničar ; v Vincni ineslil : Dom. Rizzoli. lekarničar; v Trstu: E. Zanetti, lekarničar ; vBe-laku Ferd. Scholz, lekarničar; v Vukovaru: A. Kraicsovics, lekarničar ; vVinkovcih: Frid-rili Herzig, lekarničar; v Vara ž din n; dr. A. Halter, lekarničar; v Slovenjem gradcu: G. Kordik, lekarničar: v Zadrn: V. Androvič, lekarničar. Kdor hoče prevzeti zalogo, naj sepisireno obrr.e do moee.	(1)
Neun k irch en pri I unaju (na Dolenjem Avstrijskem)	K rune VVilhilin. lekarničar.
1». I. olieiuslvo nuj vselej odločno zu-lilevn Wlllielinov Welmeel»ergs Kilhller-Allop. ker le jn/. sam izdelujem pravejta in so Izdelki, ki se nahajajo pod imenom: Julij llillner-jev Srhneebergs Krliuler-Alloo le nevredni ponaredki, pred klerlmi posebno svarim.