Primorski dnevnik SOBOTA, 23. APRILA 2016 št. 95 (21.635) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S orimorski soort 3 Lf primorskijport —postani naš sledilec avstrija - Na 3. strani Na Dunaju najbrž velika presenečenja Jutri prvi krog predsedniških volitev trst - Na 4. strani Predstavili kandidate Demokratske stranke Na seznamu tudi Iscra, Repini, Švab in Vidali gorica - Na 13. strani V obnovo stadiona vložili800 tisoč evrov Poimenovali ga bodo po Bearzotu združeni narodi - Predstavniki 171 držav včeraj podpisali globalni podnebni sporazum Zavezništvo za okolje NEW YORK - Na posebni slovesnosti na sedežu Združenih narodov v New Yorku so včeraj voditelji in predstavniki 171 držav v svetu podpisali pariški podnebni sporazum. Sporazum so podpisovali na svetovni dan Zemlje. Med podpisniki sta bila tudi italijanski premier Matteo Renzi in slovenski Miro Cerar. Pred podpisovanjem je na sedežu ZN potekala slovesnost, na kateri so predstavnike držav nagovorili vodilni uradniki ZN, ameriški državni sekretar John Kerry pa tudi filmski igralec Leonardo DiCaprio, sicer aktivist za okolje. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je sporočil, da tako množičen podpis naenkrat pošilja jasno sporočilo solidarnosti in odločnosti. »Sami odločamo o energetski učinkovitosti, zapravljanju hrane, zmanjšanju ogljikovih izpustov, povečanju traj-nostnih vlaganj. Majhna dejanja, pomnožena z milijardami, bodo prinesla dramatične spremembe,« je sporočil Ban. Na 2. strani škedenj - Včeraj Nove kritike ob izpustu dima iz železarne ŠKEDENJ - Včeraj zjutraj se je iz škedenjske železarne slišal močan pok, takoj zatem pa je iz plavža izšel daleč naokoli viden oblak črnega dima. Kot so sporočili iz družbe Siderurgica Triesti-na, je izpust oblaka botrovalo odprtje varnostnih ventilov zaradi prekomernega pritiska v plavžu, dogodek pa je sprožil številne ostre komentarje po spletnih družbenih omrežjih. Na 4. strani poezija - Izbor Kosovelovi verzi in misli vse bolj aktualni PORTOROŽ - Matevž Lenarčič opravil podvig »Junaki so kvečjemu v • ■ • nesrečni begunci« TRST - Kosovela ni nikoli preveč. Kosovela k sreči tudi nikoli ne zmanjka. Kraški pesnik je zanamcem pustil na tisoče pesmi in popisanih listov, ki v različnih zgodovinskih obdobjih nagovarjajo bralce vseh starosti. Pri založbi Miš je izšel nov izbor poezije in dnevniških zapiskov Srečka Kosovela. Avtorja v vseh smislih lepe knjige Barž = kons: Besede v prostoru sta literarni zgodovinar Igor Saksida in ilustrator Damijan Stepančič. Na 10. strani V Srbiji jutri predčasne politične volitve Na 3. strani Cesta skozi Ricmanje ponovno odprta Na 6. strani Pipistrel razširil trg na 150 držav Na 12. strani Malomarnost drago stane ronško občino Na 13. strani Raseni predaval »košarkarjem« v ZDA Na 18. strani DUbcKDUb - Posledica ustanavljanja novin medoDcinskin zvez v^^^VN. Več laserskega merjenja Skupna redarska služba bo lahko pogosteje izvajala poostrene nadzore nad prometom aSS' O DOBERDOB - S prihodnjim le- ^JT tom lahko pričakujemo, da bodo mestni redarji še pogosteje merili hitrost vozil z laserjem po cestah doberdob-ske občine, kot to počenjajo letos, ko je v pomladanskih mesecih njihova prisotnost že itak opaznejša predvsem na državni cesti št. 55 v Jamljah in Dolu. Ena izmed konkretnih posledic ustanovitve novih medobčinskih zvez bo namreč tudi nastanek skupne re-darske službe, ki bo krila celotno območje od Zagraja do Doberdoba, od Tržiča do Škocjana, San Piera in ostalih občin v Laškem. Na 12. strani DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi vS Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it (UD) 9771124666007 2 Četrtek, 21. aprila 2016 AKTUALNO Primorski ki Ji združeni narodi - Včeraj ob svetovnem dnevu Zemlje Predstavniki 171 držav podpisali podnebni sporazum Generalni sekretar Ban Ki Moon pozval k hitremu in učinkovitemu ukrepanju NEW YORK - Na posebni slovesnosti na sedežu Združenih narodov v New Yorku so včeraj voditelji in predstavniki 171 držav v svetu podpisali pariški podnebni sporazum, ki so ga dosegli decembra lani na svetovni podnebni konferenci v Parizu. Sporazum so podpisovali na svetovni dan Zemlje. S tem, da ga je podpisalo 171 držav so med drugim presegli rekord iz leta 1982, ko je 119 držav isti dan podpisalo Konvencijo ZN o pravu morja. Med podpisniki sta bila tudi italijanski premier Matteo Renzi in slovenski Miro Cerar. Pred podpisovanjem je na sedežu ZN potekala slovesnost, na kateri so zbrane predstavnike držav nagovorili vodilni uradniki ZN, ameriški državni sekretar John Kerry pa tudi filmski igralec Leonardo Di-Caprio, sicer aktivist za okolje in preprečevanje podnebnih sprememb. Voditelji so si po podpisu vzeli čas za nacionalne izjave o tem, kako bodo uresničevali določila pariškega sporazuma, popoldne pa je potekal še en dogodek, prav tako posvečen implementaciji. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ob dnevu Zemlje sporočil, da tako množičen podpis naenkrat pošilja jasno sporočilo solidarnosti in odločnosti. »Vodstvo z vrha je ključno, vendar pa ima vsak posameznik svojo vlogo. Sami odločamo o energetski učinkovitosti, zapravljanju hrane, zmanjšanju ogljikovih izpustov, povečanju trajnostnih vlaganj. Majhna dejanja, pomnožena z milijardami, bodo prinesla dramatične spremembe,« je sporočil Ban. Vreme in podnebje sta po besedah posebnega predstavnika ZN za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč Roberta Glasserja za 90 odstotki vseh največjih naravnih nesreč po svetu. Suše, poplave, neurja, vročinski valovi spodkopavajo razvoj in boj proti revščini. Podnebje in razvoj sta med seboj povezana, zato so svetovni voditelji v četrtek opravili dialog na visoki ravni o uresničevanju razvojne agende 2030 sprejete ali septembra. Voditelje sveta je včeraj nagovoril tudi igralec in okoljski aktivist Leonardo Di Caprio (na sliki spodaj desno); tudi v imenu predstavnice žensk-domorodk in temnopoltega mladeniča, ki sta bila ob njem, jih je pozval k hitremu in učinkovitemu ukrepanju, da jim bodo bodoči rodovi lahko hvaležni ansa Pariški sporazum bo začel veljati 30 dni po tem, ko ga bo ratificiralo ali k njemu pristopilo najmanj 55 držav, ki zaležejo za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov to-plogrednih plinov. Že včeraj je najmanj 13 manjših držav hkrati s podpisom predalo tudi listine o ratifikaciji. Dogovor, ki ga je v Parizu doseglo 195 držav in EU, je prvi, ki je združil tako razvite države kot tiste v razvoju. V skladu s sporazumom si bodo prizadevale, da bi dvig povprečne globalne temperature do konca stoletja omejile na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. Prizadevanja naj bi šla v smeri še bolj ambicioznih 1,5 stopinje, s čimer naj bi se svet po ocenah strokovnjakov izognil najbolj katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. Države morajo podati svoje cilje, ki niso pravno zavezujoči, od sporazuma pa je mogoče tudi odstopiti, vendar ne v prvih treh letih od začetka veljave in ne pred iztekom leta dni odpovednega roka. Desna sredina v Rimu razbita RIM - Poskusi v desni sredini, da bi se dogovorili za skupnega županskega kandidata na bližnjih občinskih volitvah v Rimu so se včeraj morda dokončno izjalovili. Dan prej so voditelji stranke Forza Italia poverili Silviu Berlusconiju mandat, da preveri možnost dogovora z desnim zavezništvo Severne lige - Fratelli d'Ita-lia, ki kandidira Giorgio Meloni. V primeru dogovora naj bi se kandidat FI Guido Bertolaso umaknil, vendar enako potezo naj bi zahtevali s strani Melonijeve. Na to možnost pa sta tako Melonijevega kot njen zaveznik Matteo Salvini včeraj odgovorila z odločnim ne. Melonijeva je dejala, da se z Berlusconijem ne namerava pogovarjati, Salvini pa, da je naveličan političnega spletkarjenja in da bodo šli naprej svojo pot. Očitno se oba čutita dovolj močna, da na volitvah premagata kandidata FI. To je zanju pomembno predvsem s ciljem, da prevzameta vodilno vlogo v desni sredini, četudi za ceno poloma na občinskih volitvah, kjer se ločena desna sredina najbrž ne bo uvrstila v drugi krog. V FI so včeraj razmišljali, da bi vsekakor umaknili Bertolasa in morda iskali povezavo z občansko listo županskega kandidata Marchinija, s ciljem, da bi povezani premagali Melo-nijevo v tekmi za primat v levi sredini. V Gibanju 5 zvezd pa se je včeraj v Rimu ponovno oglasil Beppe Grillo in ob podpori kandidatki Virginii Raggi napovedal, da se bo po smrti Gianroberta Casaleggia sam ponovno bolj angažiral kot vodja in garant gibanja. Sodnik Davigo z ostrim napadom razburil politike RIM - Predsednik zveze sodnikov ANM Piercamillo Davigo je včeraj z ostrimi izjavami proti politikom in vladi vžgal polemiko. Davigo je ocenil, da politiki niso nehali krasti, le sramujejo se ne več. »Vodilni razred v tej državi s svojimi kaznivimi dejanji neprimerno večjo škodo skupnosti kot katerikoli drugi kriminalec,« je še dejal Davigo in napadel Renzijevo vlado, češ da hoče tako kot Berlusconijeva pokoriti sodnike, da jih ne bi več preiskovali. Te izjave so izzvale ogorčenje in proteste tako v Demokratski stranki kot v desni sredini, podprli pa so jih v G5Z in levici SI. Obama pozval Veliko Britanijo, naj ostane v EU LONDON - Ameriški predsednik Barack Obama je po srečanju z britanskim premierjem Davidom Ca-meronom dejal, da so ZDA prepričane, da ima članstvo Velike Britanije v EU izključno prednosti. Ob tem je priznal, da je to sicer odločitev britanskih volivcev. A je obenem Britance opozoril, da bi izstop iz EU oslabil moč Otoka in škodoval trgovinskim vezem. Po Oba-movem mnenju je Velik Britanija najboljša, ko "pomaga voditi močno Evropo". Evroskeptični londonski župan Boris Johnson je stališče Obame označil za hinavsko, ker da se Američani nikoli ne bi še bolj vpletli v strukturo, ki je popolnoma drugačna od ameriških tradicij. Samega Obamo pa je zaničljivo označil za »pol Kenijca«. Avstrijska policija in vojska na meji z Madžarsko DUNAJ - Avstrijska policija je napovedala, da bosta policija in vojska v ponedeljek začeli nadzorovati mejo z Madžarsko, ker so tam v zadnjem času zaznali povečanje nezakonitih prehodov in primerov tihotapljenja ljudi. Kot je sporočila policija, bodo kontrolo na nadzornih točkah na Gradiščanskem izvajali tako, da ne bodo ovirali običajnega prometa. srbija - Jutri predčasne parlamentarne volitve na pobudo samega dosedanjega premierja Vučic si želi utrditi oblast BEOGRAD - V Srbiji od velja volilni molk pred jutrišnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, na katerih je tako kot pred dvema letoma pričakovati prepričljivo zmago Srbske napredne stranke (SNS) premierja Aleksandra Vučica. Po anketah sodeč naj bi v skupščino prišla le peščica strank in koalicij, Vučicu pa se obeta še večja podpora. SNS, ki na volitvah nastopa z listo Aleksandar Vučic - Srbija zmaguje, v kateri je več manjših strank, ankete napovedujejo kar 50-odstotno podporo. V volilni koaliciji so stranke, zavezane poti v EU, ki jo zagovarja tudi Vučic, pa tudi stranke, ki so naklonjene večji povezanosti z Rusijo. Z velikim zaostankom ji sledi z okoli 12,3 odstotka podpore v sedanji vladi manjša koalicijska Socialistična stranka Srbije (SPS) zunanjega ministra Ivice Dačica. Ob strankah manjšin, za katere ne velja petodstotni prag za vstop v parlament, bi po anketah v parlament lahko prišlo še okoli pet od skupno 20 strank in zvez. Medtem ko so bile v zadnjih dveh letih v parlamentu izključno stranke z jasno usmeritvijo za EU, je sedaj pričakovati, da bodo v skupščino prišli tudi evroskeptiki in nasprotniki EU, kot tudi skrajni nacionalisti, ki se zavzemajo za tesnejše vezi z Rusijo. Pri tem je vodilna Srbska radikalna stranka (SRS) nedavno oproščenega haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, ki se bo po pričakovanjih po dveh letih znova vrnila v parlament. Stranka, ki je leta hirala, medtem ko je bil njen vodja v haaškem priporu, je po njegovi oprostitvi dobila zagon. Glede Aleksandar Vučic arhiv na javnomnenjske ankete se ji obeta osemodstot-na podpora. Na poslanska mesta računa tudi nacionalna konservativna koalicija Demokratske stranke Srbije (DSS) in stranke Vrata (Dveri). V parlament naj bi prišla tudi med letoma 2004 in 2012 vladajoča Demokratska stranka (DS) in zveza, ki jo je oblikovala Socialno-demokratska stranka (SDS) bivšega srbskega predsednika Borisa Tadica. V parlament bo morda prišlo tudi gibanje Dovolj je bilo (Dosta je bilo) bivšega ministra za gospodarstvo Saše Radulovica. Slednjemu napovedujejo 4,7 odstotka podpore. Brezposelnost in nizek življenjski standard je javnost v anketah označila kot največja problema v državi. Predsednik vlade je sicer med kampanjo odločno zavrnil strahove, da bi lahko vladno koalicijo oblikoval s svojim nekdanjim strankarskim kolegom Še-šljem. Poudaril je, da ne bo kompromisa s tistimi, ki želijo Srbijo vrniti v preteklost, in se distanciral od svojega nekdanjega strankarskega šefa, ki je sicer izrazil naklonjenost morebitni koaliciji s SNS. Po oceni inštituta Ifimes je nesporno, da bo SNS po zmagi oblikovala novo vlado. Kdo bo v koalicijski vladi, pa je odvisno predvsem od namere SNS oziroma Vučica, ali bo oblikoval široko koalicijo ali pa bo vlado oblikoval z manjšimi strankami. Po oceni inštituta pa bo moral vladno ekipo okrepiti z novimi mladimi in strokovnimi kadri, ki ne bodo obremenjeni z ideologijo. Za prihodnost parlamentarne demokracije v Srbiji pa bo pomembna močna in aktivna opozicija, ki doslej to ni bila zaradi razdeljenosti, pa tudi vpletenosti v korupcijo v času vodenja vlade. Politični analitik Vedran Džihic z dunajske univerze sicer vidi v sklicu predčasnih volitev, za katere dejansko ni bilo potrebe, saj ima Vučic že zdaj v parlamentu večino, taktični manever vladajoče stranke in željo Vučica, da še bolj razširi svojo oblast. Vučic je marca sklic predčasnih volitev utemeljil z zahtevnimi reformami in nadaljnjim napredovanjem proti EU. Želel naj bi si zagotoviti štiriletni mandat pred uvedbo novih davčnih ukrepov in zmanjšanja delovnih mest, potrebnih za obnovo gospodarstva. Upa, da bo država postala članica EU pred koncem mandata njegove nove vlade leta 2020. Ob pričakovani 50-odstotni podpori SNS bo Vučic, ki uživa 60-odstotno podporo, po pričakovanjih še okrepil svojo oblast, a tako velika podpora SNS pomeni tudi tveganje, da bi prišlo do avto- ritarnih teženj, je opozoril Džihic. Njegovi kritiki opozarjajo, da Vučic gradi politični stroj po vzoru madžarskega premierja Orbana tako na nacionalni kot lokalni ravni, nezadovoljstvo pa duši z ohranjanjem nadzora nad mediji. Na zadnjih volitvah marca 2014 je Vučiceva SNS dobila 158 sedežev v 250-članskem parlamentu. Ob razdrobljeni opoziciji Vučic zdaj računa na še boljši rezultat, to je dvotretjinsko večino. Ob parlamentarnih volitvah bodo v državi potekale tudi lokalne volitve in volitve v skupščino avtonomne pokrajine Vojvodine. Zaradi prevlade SNS na severu države je pričakovati, da bo Demokratska stranka po 16 letih vodenje pokrajine izgubila. Na parlamentarnih volitvah bo okoli 6,7 milijona volivcev izbiralo 250 poslancev narodne skupščine med 3270 kandidati. Na Kosovu, ki ga ima Srbija še vedno za del svojega ozemlja, bodo volitve potekale v krajih z večinsko srbsko skupnostjo. Tako kot pred dvema letoma jih bo tudi tokrat organiziral Ovse. Volitve bodo nadzirali tudi tuji opazovalci, med drugim Parlamentarne skupščine Sveta Evrope in Ovseja. Volišča bodo odprta od 7. do 20. ure. Prve delne izide je pričakovati do polnoči, po zaprtju volišč pa bo nevladna organizacija Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSID) objavila prve ocene. Volilna komisija bo uradne izide objavila najkasneje do 28. aprila do 20. ure, ko bo začel teči 30-dnevni rok za oblikovanje parlamenta. Vesna Rojko/STA / Primorshi AKTUALNO Sobota, 23. aprila 2016 3 dunaj - Jutri prvi krog predsedniških volitev V Avstriji zelo slabo kaže kandidatoma vladne večine Dobri obeti za predstavnika desnice in zelenih ter za neodvisno Irmgard Griss DUNAJ - Avstrija s svojimi 6,4 milijonov volivkami in volivci na jutrišnjih predsedniških volitvah še ne bo dobila novega predsednika ali predsednico. Vse ankete namreč kažejo, da nobeden od petih resnih kandidatov ne bo dosegel absolutne večine, je pa najbližje uvrstitvi v drugi krog 22. maja kandidatska trojka Alexander van der Bellen od Zelenih (okoli 25 odstotkov) pred kandidatom (desničarskih) svobodnjakov Norbertom Hoferjem (22 odstotkov) in neodvisno kandidatko Irmgard Griss (21 odstotkov). Slabo kaže kandidatoma vladne koalicije Rudolfom Hundstorferjem (SPO) in Andreasom Kholom (OVP), tako da se lahko zgodi prvič po letu 1945, da volivci in volivke na (neposrednih) predsedniških volitvah ne bo zaupali funkcijo prvega moža/žene v državi kandidatu iz vrst socialdemokratske (SPO) ali ljudske stranke (OVP). Med šestimi nastopajočimi kandidati je tudi še 83-letni podjetnik Richard Lugner, kateremu pa ankete kažejo največ pet odstotkov. Natančnost anket je plus/minus tri odstotkov. Glavna tema volilne kampanje je zadevala vprašanja prebežnikov in migrantsko krizo Odločitev, kdo se bo na koncu prebil v drugi krog, bo torej izredno tesna, saj tudi četrtkovo dvourno soočenje „slonov" na avstrijski televiziji ORF vrstni red anket očitno ni bistveno spremenilo, skoraj milijon Avstrijcev pa se bo odločilo šele v zadnjem trenutku oz. v volilni celici. Prav to dejstvo pa ne izključuje še spremembe pri vrstnem redu, tudi na vrhu. Grissova se je namreč močno približala kandidatu svobodnjakov Hoferju, medtem ko ima najboljše karte za drugi krog še naprej Van der Bellen. Kot je Najresnejša trojka za zmago na nedeljskih volitvah (z leve): Norbert Hofer, Alexander van der Bellen, Irmgard Griss ivan lukan znano, sedanji predsednik države, socialdemokrat Heinz Fischer, se po dveh mandatnih dobah oz. dvanajstih letih na čelu države ne sme več potegovati za najvišji položaj v alpski republiki. Glavne teme volilne kampanje za predsednika države se tudi v vroči fazi niso spremenile: prevladalo je vprašanje prebežnikov in varnost države, ki bo morda celo odločilno vplivalo na končni izid volitev, široka razprava pa je zaznamovalo tudi vprašanje politične moči oz. možnostih predsednika pri sestavljanju in odpoklicu vlade. Tudi rekordno visoka brezposelnost v Avstriji (blizu 10 odstotkov oz. nad 450.000 ljudi!) in stagnacija gospodarstva je močno odmevala. Nekdanji dolgoletni vodja avstrijskih Zelenih Alexander van der Bellen, ki na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat, je v volilni kampanji zavzel jasno stališče za sprejem prebežnikov in proti uvedbi t.i. zgornje meje za prosilce za azil. Kot edini pa je tu- di poudaril, da ne bi zaprisegel vodjo avstrijskih desničarjev Karl-Heinza Stracheja kot kanclerja, tudi če bi svobodnjaki na parlamentarnih volitvah dobili relativn večine. Drugače njegov očitno najresnejši tekmec Norbert Hofer, kandidat Stracheje-vih svobodnjakov. Aktualni tretji predsednik avstrijskega parlamenta je za popolno zaprtje avstrijskih meja, izstopa pa tudi njegova desničarska in tudi izrazito antievropska usmerjenost in nasprotovanje članstvu Avstrije v Evropski uniji. Napovedal je še, da bi - kot na vrhu begunske krize lani poleti -kot predsednik kar odpustil avstrijsko vlado, ker je pustila prebežnike v državo. Presenečenje volilne kampanje je nedvoumno edina ženska v krogu kandidatov za predsednika/co države, neodvisna kandidatka Irmgard Griss. Nekdanja predsednica Vrhovnega sodišča, ki je leta 2015 vodila preiskovalno komisijo v zadevi poloma avstrijske Hypo banke, ima največjo podporo v konservativnem-meščanskem taboru, naklonjeni pa so ji tudi volivci nekdanje Haiderjeve stranke BZÖ in liberalne stranke NEOS, torej stranke, ki jo v Evropskem parlamentu zastopa koroška Slovenka Angelika Mlinar. Le še majhne možnosti za uvrstitev v drugi krog ima dosedanji socialdemokratski minister za socialne zadeve v Fayman-novi vladi Rudolf Hundstorfer. Morda mu bo pomagalo v drugi krog dejstvo, da sta na levici samo dva kandidata (Van der Bellen in on), medtem ko nastopajo iz konservativnega oz. desnega tabora trije močni kandidati - poleg Hoferja in Grissove še dolgoletni politik ljudske stranke in za čas desničarske Schüsslove vlade celo prvi predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol (ÖVP). Slednji močno trpi pod madežem, da je „druga izbira», saj ga je stranka postavila za predsedniškega kandidata šele, ko je kandidaturo odklonil deželni glavar Nižje Avstrije Erwin Pröll. Ivan Lukan politika Ali se bo Illy res preselil v Slovenijo? TRST - »Če bi v Italiji prišel na oblast Matteo Salvini, bi se lahko odselil v Slovenijo.« Stavek, ki ga je v radijski oddaji La zanzara izustil Riccardo Illy, odmeva v občilih in na družbenih omrežjih. Nekdanji župan Trsta, predsednik Dežele in poslanec v intervjuju ni bil kritičen le do voditelja Severne lige, temveč tudi do vodje Gibanja 5 zvezd Beppeja Grilla. Oba po njegovem predstavljata veliko nadlogo za Italijo, njuni predvsem ekonomski programi pa so po Il-lyjevem prepričanju neizvedljivi. Illy je v pogovoru še kar pohvalil predsednika vlade Mattea Renzija ter mu dodelil šolsko oceno sedem plus. Tržaški podjetnik je prepričan, da je premier povsem legitimno za krmilom vlade, »saj v Italiji predsednika vlade imenujejo poslanci in senatorji in ne direktno volivci.« V Sloveniji ne bo referenduma o migrantih LJUBLJANA - Državni zbor je zavrnil razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah mi-grantov v Sloveniji, kar je predlagala SDS. Za referendum je glasovalo 11 poslancev, proti jih je bilo 44. Poleg predlagateljev so v razpravi le še v NSi napovedali, da mu ne bodo nasprotovali, v ostalih poslanskih skupinah so bili proti. Državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic je ocenil, da so migracije dejstvo in bo migracijska kriza obstajala tudi v naslednjem obdobju, pri čemer ne gre le za Grčijo in Makedonijo, ampak tudi za t. i. sredozemsko pot.Zato je po njegovih besedah pomembno, da se s tem soočimo na organiziran in premišljen način. portorož - Pilot Matevž Lenarčič sklenil pot okrog sveta »Junaki današnjega časa so begunci« Slovenski letalec je meril koncentracije črnega ogljika, ki segreva atmosfero in povzroča velike podnebne spremembe PORTOROŽ - Včeraj nekaj po 11. uri je pilot Matevž Lenarčič s pristankom na Letališču Portorož v Sečovljah sklenil dobrih 42.000 kilometrov dolgo pot okrog sveta. Na poti s 13 etapami in 186 urami leta so bili tudi težki trenutki, na splošno pa je Lenarčič potek poti opisal kot sanjski. Med potjo je zbral tudi pomembne podatke o onesnaženosti s črnim ogljikom. Slovenski avanturist - ta se je zahvalil celotni ekipi prostovoljcev, ki so mu tako ali drugače pomagali med potjo, ki se je začela 25. marca - je prvotno načrtoval, da bo za pot porabil 24 dni, a se je zapletlo zaradi birokratskih težav v ZDA, ko je bilo njegovo letalo na Havajih štiri dni prizemljeno. Tedaj je obstajala tudi možnost, da letalo razstavijo in pot predčasno končajo, je Lenarčič dogajanje povzel na novinarski konferenci neposredno po pristanku. »Teh 13 etap je bilo včasih prijetnih, tako kot zadnja danes,« je ocenil pilot. Soočati pa se je moral tudi z bolj problematičnimi etapami, kot je bila tista do Hurgade v Egiptu, ko je kljuboval močnim turbulencam, nasprotnemu vetru in neprijaznim kontrolorjem, zaradi katerih se je pot podaljšala, zmanjkalo je goriva in je po- Matevž Lenarčič se pripravlja na zdravico na portoroškem letališču rtvslo sledično moral pristati drugje, kot je bilo načrtovano. Zaradi dolžine etap ni bilo mogoče pričakovati, da bo stalno lepo vreme, tako da se je Lenarčič moral sprijazniti tudi z občasnim slabim vreme- nom. Zaradi obilice dela in zahtevnosti potovanja pa kakšne posebne utrujenosti kljub dolgim uram leta ni bilo. Je pa Lenarčič pozornost novinarjev usmeril s sebe na begunce. »Če res govorimo o junakih današnjega časa, so to begunci,« je dejal, saj v mrazu in razburkanem morju s celimi družinami tvegajo nevarno pot čez Sredozemlje, ko uspejo priti v Evropo, pa naletijo na ljudi, polne nestrpnosti in strahu. »To moramo spremeniti,« je dodal. V okviru projekta GreeLight WorldFlight je Lenarčič meril koncentracije črnega ogljika, ki segreva atmosfero in je drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb, je navedel raziskovalec Griša Močnik. »Tisto, kar smo med poletom ugotovili, je to, da so koncentracije na nekaterih mestih presenetljivo visoke in niso omejene ne na razvijajoče se svet ne na razviti svet,« je dodal. Tako so pri preletu obale Mehiškega zaliva opazili močno povečane koncentracije, ki so najverjetneje posledica črpanja nafte in zažiganja plina, pri preletu ob zahodni obali Indije pa so izmerili povišane koncentracije, ker z Indije s črnim ogljikom onesnažen zrak potuje prek Arabskega morja. Viri onesnaženja so torej različni, ocenjuje Močnik: »Lahko so industrija, lahko je promet, lahko je zažiganje biomase.« Kot je še opozoril, so vse emisije sicer lokalne, vendar se širijo regionalno in imajo globalen pomen. Meritve bodo po njegovih besedah pomembne tudi za merjenje učinkovitost ukrepov proti onesnaženju. Kot je še navedel, v Sloveniji živimo povečini po kotlinah in dolinah, kar negativno vpliva na redčenje emisij, zato dihamo zelo onesnažen zrak, sploh pozimi. (sta) 4 Sobota, 23. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Mon tecchi 6 E tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Demokratska stranka predstavila kandidate za tržaški občinski svet Cosolini: Zmagali bomo, da ponesemo Trst v prihodnost »Zmagati moramo in zmagali bomo, kajti Trst se je v zadnjih letih končno zbudil. Zdaj je čas, da se opravljeno delo nadgradi in obenem z novimi idejami in načrti ponese Trst v prihodnost. Delo za rast mesta bo slonelo na več temeljih, in sicer na morju, na znanosti, tehnologiji in raziskovanju, na kakovosti življenja in na krepitvi mednarodne vloge Trsta.« To je poudaril tržaški župan Roberto Cosolini na predstavitvi kandidatov in kandidatk Demokratske stranke za tržaški občinski svet, ki je bila včeraj popoldne v nekem lokalu v mestnem središču. Srečanja se je udeležilo mnogo ljudi, med njimi sta bili tudi poslanka Tamara Blažina in deželna predsednica Debora Serracchia-ni. Srečanje je uvedel in povezoval pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek, ki je poudaril, da sestavlja listo vrsta izkušenih oseb, ki so upravljali Trst v zadnjih petih letih, a tudi mladih predstavnikov različnih družbenih in delovnih sektorjev. Dobro so zastopane tudi slovenska manjšina, saj so na kandidatni listi štirje kandidati, in ženske, ki sestavljajo skoraj polovico kandidatne liste (17 žensk, 23 moških). Ne-sladek je po daljšem govoru, v katerem je poudaril opravljeno delo, ki ga je treba zdaj nujno nadaljevati, poimensko poklical posamezne kandidate in jih tudi na kratko predstavil. Na seznamu kandidatov na listi Demokratske stranke bodo za tržaški občinski svet po napovedih kandidirali štirje Slovenci. Za DS bosta na predlog slovenske komponente kandidirala Valentina Repini in Matej Iscra, medtem ko bosta stranko Slovenske skupnosti zastopala Igor Švab in Maurizio Vidali, ki sicer nastopa kot neodvisen. Štirje Slovenci se bodo v podporo Robertu Cosoliniju pridružili Slovencem na občanski listi Insieme per Trieste ter stranke Svobode, ekologije in levice. Nosilka liste je deželna tajnica Demokratske stranke in občinska od-bornica Antonella Grim, ostali kandidati in kandidatke pa sledijo po abecednem redu. Na seznamu so vsekakor poleg odbornice Grimove še dosedanji občinski odborniki Laura Famula-ri, Fabiana Martini in Roberto Treu. Poleg njih so na listi tudi vsi občinski svetniki, ki so izrazili pripravljenost za novo kandidaturo, in sicer poleg Igorja Švaba še Giovanni Barbo, Alessan-dro Carmi, Tiziana Cimolino, Angelo Curreli, Angelo Michele D'Adamo, Loredana Lepore, Anna Mozzi, Aureo Muzzi, Fabio Petrossi, Mario Ravalico, Marco Toncelli, Sebastiano Truglio in Manuel Zerjul. Dalje so na seznamu člani DS in rajonski svetniki Valentina Desno: pokrajinski tajnik DS Nerio Nesladek predstavi kandidate in kandidatke DS za tržaški občinski svet. Levo: Kandidata SSk Maurizio Vidali in Igor Švab ter kandidata DS Valentina Repini in Matej Iscra. fotodamj@n Baldas, Luca Bressan, Caterina Conti (Mladi demokrati), Salvatore Dore, Antonio Guido, Maurizio Covacich, Alessia Milos, Guglielmo Montagnana, Liviana Penzo, Giancarlo Ressani, Francesca Romanini, Maria Luisa Pa- glia in Alessandro Tronchin. Na seznamu so ne nazadnje še Roberto Co-lapietro, Francesca Dragani, Consuelo Manfreda, Giovanni Papa, Sandra Pri-miceri in Ingrid Stratti. Aljoša Gašperlin škedenj - Sumljiv črn dim iz plavža železarne Najprej pok, nato oblak Odprtje varnostnih ventilov zaradi prekomernega pritiska v plavžu - Na spletu vrsta ostrih komentarjev Škedenjska železarna je bila včeraj znova v središču pozornosti. Okoli 9. ure dopoldne so namreč številni krajani zaslišali močan pok, kmalu zatem pa se je iz plavža dvignil oblak črnega dima, ki je bil viden daleč naokoli, začutil se je tudi močan smrad, ki se je po besedah nekaterih komentatorjev na družabnem omrežju Fa-cebook razlegel do tržaškega nabrežja. Kot so popoldne sporočili iz družbe Siderurgica Triestina, ki upravlja železarno, je oblak črnega dima nastal zaradi odprtja dveh varnostnih ventilov »bleeder«, ki ga je sprožil prekomerni pritisk v plavžu. Tehniki zdaj skušajo ugotoviti vzrok, pri čemer, sporoča družba Siderurgica Triestina, bodo ugotovili in izvedli morebitne ukrepe. Vsekakor je družba takoj obvestila nadzorne službe, kot to predvideva integrirano dovoljenje za okolje. Kakorkoli že, dogodek je dodobra vznemiril ne samo prebivalce Škednja, ampak širšo javnost, predvsem tisti del, ki se zavzema za zaprtje škedenjskega obrata. Ostrih komentarjev je bilo na spletu nič koliko, med temi naj omenimo tistega, ki ga je na omrežju Twitter objavil tržaški senator avtonomistične skupine Lorenzo Battista, ki je pikro voščil za mednarodni dan Zemlje, ki je potekal ravno včeraj, in dodal, da se dogovor o podnebju v Trstu praznuje na tak način. Do izpusta dima je prišlo ravno na dan, ko je na tržaškem županstvu potekalo srečanje s predstavniki Odbora 5. december, ki si prizadeva za zaprtje železarne. Drugače bo o slednji govor tudi na petem srečanju iz niza Trieste Luogo Comune, ki bo prihodnji četrtek, 28. aprila, ob 18. uri v gledališču rekreacijskega središča Toti v Grajski ulici 1. Tehnično-znanstveni in politični vidik bosta predstavila docent okolj-ske kemije na Univerzi v Trstu Pierluigi Barbieri in občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. (iž) Oblak je bil dobro viden iz raznih predelov Škednja ef Rahlo spremenjeni količniki davka na odvoz odpadkov Tari Včeraj je tržaška občinska proračunska komisija, ki ji predseduje Igor Svab, razpravljala o davkih. Na sestanku je komisija potrdila novosti v zvezi z davkom na odvoz odpadkov Tari. Odobreni sklep obravnava preložitev roka plačila za prvi obrok z 31. maja na 30. junij, v njem pa so tudi določili količnike, ki so za gospodinjstva več ali manj enaki kot prej. Količniki so se spremenili le za trgovske dejavnosti, se pa razlikujejo od artikla do artikla. Rahle podražitve komunalnih storitev bodo deležne ribarnice, trgovine s sadjem in zelenjavo, piceri-je in kavarne. Ta sklep bo v naslednji fazi šel v občinski svet, ki bo o njem razpravljal prihodnji četrtek. Proračunska komisija bi včeraj morala razpravljati še o nekaterih temah, vendar je razpravo o pravilniku za enotni občinski davek in sklep za določitev količnikov Tasi preložila. O obeh predlogih bodo govorili šele prihodnjo sredo. trst - Politika Sossi: Postopek o uplinjevalniku še ni zaključen Tržaški župan Roberto Cosolini mora odločneje nastopiti in zahtevati, da se postopek za gradnjo plinskega terminala dokončno zaključi. Čeprav so se glede upli-njevalnika že negativno izrekli tako deželna kot pokrajinska in občinska uprava, je postopek še vedno v teku. To sta povedala včeraj županski kandidat Italijanske levice-Le-vice za Trst Marino Sossi in poslanec Svobodne alternative in bivši član Gibanja 5 zvezd Aris Prodani in poudarila, da lahko še pride do gradnje uplinjevalnika. Upravni postopek je še v teku, je dejal Prodani. Načrt za gradnjo plinovoda, ki bi povezoval Žavlje z Gradežem in Vileša-mi, je npr. prejel pozitivno mnenje pristojne komisije in bo o tem zdaj odločalo ministrstvo. Temu gre dodati, da na zadnji storitveni konferenci glede tržaškega onesnaženega območja, ki je bila 11. aprila, je bilo med drugim navedeno območje, kjer naj bi nastal plinski terminal. Sossi je dodal, da je z urgentno resolucijo v tržaškem občinskem svetu zahteval od župana Roberta Cosolinija, da skuša na vseh ravneh ustaviti postopek, napovedal pa je tudi javno demonstracijo po mestnih ulicah. Datum morajo še določiti. Paolo Menis (G5Z) danes predstavi kandidate Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis bo danes dopoldne predstavil 40 kandidatov in kandidatk za tržaški občinski svet. Menis poudarja, da po pravilih G5Z gre za osebe, ki se doslej niso ukvarjale s politiko, so pa sposobne in lahko nudijo marsikaj mestu. G5Z je v Trstu zbral 600 podpisov v 5 dneh. Kar zadeva občinske odbornike, pa jih je treba po mnenju G5Z izbirati na podlagi javnega razpisa. Spomnimo naj, da je Me-nis pred nedavnim v intervjuju za Primorski dnevnik napovedal, da bo na kandidatni listi za tržaški občinski svet zagotovo tudi nekaj pripadnikov slovenske manjšine. Carini (Startup Trieste): S podpisi je nekaj narobe Županski kandidat nestrankarske liste Startup Trieste Fabio Carini je najavil, da je zbral že 450 podpisov za predstavitev liste na občinskih volitvah. Toda s podpisi je nekaj narobe, je opozoril Carini, ki je ugotovil, da sta bila med 17 neveljavnimi podpisi dva lažna. Osebi, ki naj bi oddali podpis in ki ju Carini pozna osebno, sta namreč povedali, da nista ničesar podpisali. Carini je zadevo obsodil in se vprašal, ali se kaj takega dogaja tudi v drugih strankah. trst - Urbanistični dokument Dežela potrdila prostorski načrt Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je včeraj dokončno potrdila nov prostorski načrt tržaške občine. Po devetnajstih letih je tako prenehal veljati prejšnji urbanistični načrt, ki ga je leta 1997 odobrila takratna Illyjeva mestna uprava. Dokončna odobritev prostorskega načrta predstavlja uspeh za upravo župana Cosolinija. Mestna skupščina je načrt sprejela 16. aprila 2014, nato ga je - po obravnavi ugovorov in pripomb občanov in organizacij - odobrila 20. decembra lani. Za vstop urbanističnega načrta v veljavo pa je bila potrebna še dokončna potrditev deželne vlade. Deželna predsednica Debora Serracchiani je ukrep zelo ugodno ocenila. Načrt bo Trstu omogočil nove perspektive za trajnostno prostorsko načrtovanje, je poudarila. / Primorski TRŽAŠKA Sobota, 23. aprila 2016 5 trst - Začetek novinarskega festivala Link z znanim televizijskim novinarjem sv. ivan - Dosežek Floris: »Mnogi politiki sas-" ■ • • • v • se bojijo vprašanj« svojo ulico pri Rotondi Španski novinar Juan Manuel Lopez je lani bil med dobitniki novinarske nagrade Luchetta. Nekaj tednov po prejemu nagrade, 11. julija, je izginil s kolegoma Angelom Sastre in Antoniom Pam-pliego v Alepu v Siriji. Odtlej ni bilo več nič slišati o njem. Družina je zaprosila za medijski molk, v upanju, da bi to koristilo njegovi izpustitvi. Njemu je posvečena letošnja izvedba novinarskega festivala Link, povezanega z nagrado Luchetta, ki se je začel včeraj na Borznem trgu. Prvi gost prepolne arene je bil znani italijanski televizijski novinar Giovanni Floris. Pred predstavitvijo zadnje knjige La prima regola degli Shardana je voditelj oddaje Ballaro in Di martedi privolil v pogovor o svobodi tiska in sploh o novinarstvu v Italiji. Na letošnji lestvici Reporters sans frontières o svobodi tiska v 180 državah na svetu je Italija zdrknila s 73. na 77. mesto. Ali je svoboda tiska v Italiji v nevarnosti? Vedno sem bil prepričan, da svoboda tiska ni bila v nevarnosti niti prej. Prej, kdaj? Za časa Berlusconijeve vlade, ko se je razpravljalo o nadzoru nad državno televizijo Rai. Prepričan sem, da so novinarji tisti, ki morajo biti sposobni zaščititi lastno neodvisnost. To sodi med pravila igre. Katere igre? Če se nekdo odloči za novinarski poklic, mora zaščititi svojo neodvisnost. In se ne sme pritoževati, če jo kdo skuša omejiti. Kako naj novinar zaščiti svojo neodvisnost? S poklicno deontologijo, resnostjo, preprostostjo in strogostjo. Ali italijanski novinarji znajo postavljati vprašanja? Mmmh ... Nič več in nič manj od novinarjev iz drugih držav (se zasmeje, op. av.). Ali na svobodo tiska lahko vpliva dejstvo, da v Italiji ni »čistokrvnih« založnikov? Nekaj takih založnikov, konec koncev, obstaja. Tak je primer založnika Caira. To je »vaš« založnik, lastnik televizijske hiše La 7. Da, to je naš založnik. V bistvu se ukvarja izključno z založništvom. A niti »čistokrvni« založnik ne predstavlja Giovanni Floris je bil, kot vedno, dobro razpoložen fotodamj@n stoodstotnega jamstva za neodvisnost novinarja. Zakaj? Ker je vse odvisno od njegovih interesov. Od tega, kaj hoče doseči. Ponavljam: največje jamstvo za neodvisnost je novinarjevo delo. V katerikoli novinarski hiši si lahko neodvisen ali pa odvisen. Ali so novinarji tarča pritiskov? To sodi v del novinarskega poklica. Dober novinar zdrži take pritiske. Ali ste bili vi tarča pritiskov, ko ste delali na državni televiziji Rai? Glejte: vedno sem jih deležen. S strani različnih subjektov. A to niso krivični pritiski. Na Raiu nisem bil nikoli deležen takih pritiskov. Zdržal sem v kontekstu, v katerem sem delal. Ali je šlo za politične pritiske? Kaj sploh pojmujete za politične pritiske? Stori tako in tako, pa boš napredoval? Ali pa: stori to, sicer te odpustim? Ne, tovrstnih pritiskov nisem bil deležen. Živimo pa v svetu, v katerem ima gost oddaje določene zahteve. Od tebe je odvisno, da jih blokiraš. Predsednik vlade Matteo Renzi je pred dnevi spet ostro kritiziral televizijske oddaje s političnimi gosti ... Vsi politiki vedno kritizirajo tovrstne oddaje. Predsednik vlade je v tem pravi izvedenec. Zakaj? Ker politiki raje govorijo sami in nočejo imeti pred sabo nekoga, ki misli drugače kot oni. A vendar prihajajo, sodelujejo pri takih oddajah. Zadnje čase vedno manj. Renzi k nam ni več prišel. Vprašanje, ki bi ga radi postavili Renziju? Imam jih nič koliko. Česa se boji politika? Ničesar. Mnogi politiki pa se bojijo že samih vprašanj. Marjan Kemperle Italijanski glasnik Unicefa v kavarni Tommaseo o otrocih V kavarni Tommaseo bo danes ob 17. uri srečanje z italijanskim glasnikom svetovne organizacije za pomoč otrokom Unicef Andreo Iaco-minijem na temo Na poti z očmi otrok. Srečanje, ki ga prireja od-borništvo za socialo Občine Trst v sodelovanju s tržaškim zdravstvenim podjetjem, bo predstavljalo priložnost za neposredno spoznavanje in poglobitev ene najbolj žalostnih realnosti našega časa, se pravi položaja otrok na kriznih območjih. Iacomini, ki je bil leta 2014 častni gost nagrade Luchetta, bo drevi nastopil tudi na festivalu Link. Nov pristaniški poveljnik Tržaška pristaniška kapitanija ima novega poveljnika. Domačina Goffreda Bona je na včerajšnji slovesnosti, nabiti z domoljubnimi govori, zamenjal Luca San-cilio (na sliki FotoDamj@n), prav tako kapitan bojne ladje. Predaji poslov so prisostvovali visoki vojaški, politični in verski predstavniki, Goffredo Bon je posebno toplo pozdravil nadškofa Giampaola Crepaldija. rojan - Prijela ju je policija Stanovalka presenetila tatici V četrtek zjutraj so policisti v Rojanu prijeli mladi tatici, najmlajša še ni niti ni polnoletna. Dvojica se je pritihotapila v neko stanovanje, tatvina pa naposled ni bila uspešna. Zjutraj je v stanovanju zazvonil domofon, nakar je lastnica opazila, da nekdo brska po ključavnici vhodnih vrat. Poklicala je policijo (na številko 113), med telefonskim pogovorom pa sta jo presenetili tatici, ki sta nenadoma odprli vrata in vstopili. Nista vedeli, da je stanovalka doma, zato sta bili tudi onidve presenečeni: obrnili sta se in pobegnili po rojanskih ulicah. Izvidnice policije pa so pravočasno ukrepale, medtem ko je stanovalka po telefonu sporočila policistom mnogo koristnih informacij. Policisti so dvojico dohiteli in ustavili v Ulici Santa Lucia: njun beg se je tam končal. Zasegli so jima različno vlomilsko orodje. Mladoletnico so kazensko ovadili na prostosti in jo zaupali v varstvo primernemu centru, 22-letno hrvaško državljanko S.M. pa so priprli. trst - Link Danes znani finalisti nagrade Luchetta Po sinočnjih srečanjih festivala Link, na katerih je nastopila tudi tržaška novinarka Barbara Gruden, bodo danes ob 11. uri na Borznem trgu napovedali finaliste letošnje novinarske nagrade Luchetta. Opoldne bosta tržaški rektor Maurizio Fermeglia in novinarka Rai Maria Gianniti obravnavala »primer Regeni«. Ob 15. uri bodo novinar Mauro Mazza, msgr. Ettore Malnati in paroh Raško Radovič razpravljali na temo Od Vatikana do Moskve. Ob 16. uri bo srečanje s pisateljico Gianno Schelotto. Uro pozneje bo Pierluigi Battista predstavil svojo knjigo Mio padre era fascista. Sledilo bo srečanje z odgovornim urednikom Messagge-ra Veneta Tommasom Cernom, ob 19. uri bo Claudio Gentile predstavil knjigo Moja Libija, moj nogomet. Ob 20. uri bo srečanje z italijanskim glasnikom Unicefa Andreo Iacominijem, ob 21. uri pa bodo govorili Mauro Corona, Toni Capuozzo in Gigi Maieron. Alma Vivoda v najstniških letih anpi.it Prehod, ki povezuje Rotondo pri Bo-šketu z Ul. Pindemonte, bodo poimenovali po prvi padli partizanki Almi Vivo-da. Vest o tem je včeraj posredovala tržaška občinska svetnica Demokratske stranke Anna Maria Mozzi, katere predlog v tem smislu občinski odbor osvojil, potem ko se je na svojem 13. pokrajinskem kongresu izrazilo strinjanje združenje VZPI-ANPI. Miljčanka Alma Vivoda je bila med najbolj aktivnimi vodilnimi članicami organizacije Antifašističnih žena, pri čemer je skrbela za povezavo med tržaškimi antifašisti in istrskimi partizanskimi enotami ter za širjenje ilegalnega tiska (urejevala je list La nuova donna). Fašistična policija je zanjo razpisala tiralico z nagrado 10.000 lir, padla pa je 28. junija 1943 pri Rotondi pod streli karabinjerja. bazovica - Gasilci pogasili manjši požar Gorelo v drogeriji Lastnika prepeljali na pregled v bolnišnico - Zgorele so penaste blazine Gasilci pred drogerijo z zgorelimi blazinami Včeraj dopoldne je zagorelo v drogeriji na Reški cesti v Bazovici. Zaradi posledic požara ni bil nihče poškodovan, so pa reševalci nujne medicinske pomoči iz preventivnih razlogov na pregled v katinarsko bolnišnico odpeljali lastnika droge-rije Dušana Renčelja, ki bi med požarom lahko vdihoval nevarni plin ogljikov monoksid ali prah iz aparata za gašenje. V operativno-komunikacij-skem centru tržaških gasilcev vzroka požara niso mogli razkriti. Open-ski gasilci so takoj prišli na kraj dogodka in začeli z gašenjem. Zgorele so penaste poletne blazine, po prvih podatkih pa gmotna škoda ni velika. Ker v tej drogeriji prodajajo tudi plinske jeklenke, so se gasilci zadržali na kraju dogodka, kjer so preverjali varnost skladišča. prej do novice fotodamj@n www.primorski.eu f > fernetici Požar v gozdu Openski gasilci so imeli včeraj veliko dela, saj so po dopoldanskem gašenju v Bazovici imeli opravka še s popoldanskim požarom v gozdu med Ferneti-či in Colom. Klic so prejeli okrog 14. ure, območje požara pa je bilo daleč od ceste in težje dostopno. Gorela sta v glavnem trava in grmičevje. Gašenje ni trajalo dolgo, požar je po ocenah gasilcev zaobjel kakih 15 tisoč kvadratnih metrov površine. Tam so se zadržali približno dve uri, nakar so na prizorišču ostali pripadniki gozdne straže, ki so nadaljevali z nadzorovanjem pogorišča. 6 Sobota, 23. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski pokopi Marjan Kemperle marjan.kemperle@primorski.eu V svoji zemlji Zahodnokraški rajonski predsednik Roberto Cattaruzza je v zasebnem dopisu izrazil zadovoljstvo nad odobreno spremembo tistega člena pravilnika o pokopališčih v tržaški občini, ki več kot desetletje ni dovoljeval pokopov zgoniških občanov od Briščikov, z De-vinščine in z Božjega polja na proseškem pokopališču in vaščanov iz Brišč na kriškem. Občinska svetnika Igor Švab (Slovenska skupnost) in Fabio Petrossi (Demokratska stranka) sta opravila dragoceno delo, je zapisal, ne gre pa pozabiti na ves trud, ki ga je v ta namen vložil rajonski svet, je dodal. In ker je prav dati cesarju, kar je cesarjevega, ter rajonskemu svetu, kar je rajonskega, velja obnoviti do tega tedna žalostno zgodbo o pokopih na Zahodnem Krasu. Pravilnik o pokopališčih je bil odobren za časa Dipiazzove uprave. V134. členuje določal, da se »v obmestnih pokopališčih pokopljejo le trupla oseb, bivajočih v posameznih vaseh«. Leta 2004 je rajonski svet pod predsedstvom Bruna Rupla ostro protestiral pri upravi in uspelo mu je »iztržiti« ustni dogovor, po katerem je obveljalo to, kar je na območju Proseka veljalo že stoletja: pokojnike z območja proseške župnije so pokopavali na Proseku, pa čeprav so živeli v vaseh in zaselkih druge občine (Briščiki, Devinščina, Ga-brovec, Božje polje). Slabo desetletje je ustni dogovor obveljal, potem pa se je zadeva birokratsko zalomila. Tržaška občina ni več dovolila pokopov zgoniških občanov z območja proseške župnije na Proseku, kar je izzvalo protest prizadetih sorodnikov. Spet je posegel rajonski svet, tokrat s predsednikom Cattaruzzo. Leta 2013 je sklical sestanke z občinskimi upravitelji, zgoniškimi upravitelji in podjetjem AcegasAps. Podpisan je bil zapisnik o veljavnosti ustnega dogovora iz leta2004, ki pa se ga AcegasAps ni držal. Po novih prepovedih pokopov na Pro-seku in nato tudi večtedenskem čakanju na dovoljenja za pokop na domače pokopališče, je rajonski svet septembra lani soglasno odobril resolucijo zzahtevo po spremembi »zloglasnega« 134. člena pravilnika o pokopališčih. Potrebna paje bila politična volja. Tista, ki sta jo ta teden spodbudila Švab in Petrossi, da bodo tako domačini na Zahodnem Krasu lahko spet počivali v svoji zemlji. Družbeno koristna dela V Centru za zaposlovanje v Trstu bodo do 4. maja sprejemali prijave na tri projekte družbeno koristnih del. Eno začasno mesto je predvideno v okviru občinskega projekta za manjša vzdrževalna dela in čiščenje v občinskih stavbah, eno mesto tehničnega inštruktorja pa v okviru občinskega projekta nadzorovanja upravljanja pogodb za javne storitve. Dve mesti sodelavca pa sta predvideni v okviru deželnega projekta o izboljšanju stikov z obiskovalci tržaških mestnih znanstvenih muzejev. Prijaviti se je mogoče kot že rečeno do 4. maja v Centru za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuccini 1 od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45. Z istim urnikom bodo v omenjenem centru od 26. do 29. aprila zbirali prijave za dve mesti socio-zdrav-stvenih operaterjev in dve mesti pomočnikov za delo v Inštitutu Rittmeyer do 31. decembra letos. prosek - Otroški vrtec Marjana Štoke Udarniška akcija non in nonotov Če ti bog (beri: Občina Trst) ne pomaga, pomagaj si sam, modruje pregovor. V četrtek so si ga »izposodili« none in nonoti otrok, ki obiskujejo vrtec Marjana Štoke na Proseku, in s skupnimi močmi počistili in uredili obsežni vrt pred poslopjem. Poseg je bil kar se da potreben, saj ni bilo travnato dvorišče - po spominu nekaterih vzgojiteljic - že nekaj let počiščeno. Zamisel za ekološko-udarniško akcijo je prispevala Kati Ban. Navdihnila jo je podobna pobuda dedkov in babic malčkov, ki obiskujejo kriški vrtec. Sama je spodbudila proseške in kontovelske none in nonote, da bi sledili kriškemu zgledu in odziv je bil nad pričakovanji. V četrtek dopoldne se je zbralo na dvorišču vrtca kar 27 non in nonotov in takoj začelo z delom. Nekaj nonotov je s koso na nitko pokosilo visoko travo in nato še z motorno kosilico tako zgladilo površino, da je dvorišče sedaj podobno angleškemu travniku. Drugi so se lotili okrogle gredice sredi dvorišča. Odstranili so plevel in zrahljali zemljo, da so, po opravljenem delu, malčki lahko posadili na gredico barvno cvetje in ga pridno zalili. Tudi oljko je bilo treba obrezati in zrahljati skoraj cementno trdo zemljo, da bo drevo tudi letos lahko obrodilo. Urejena je bila tudi leha za dišavnice, medtem ko so se none lotile čiščenja in pleskanja lesenih klopi. Delo je steklo zelo usklajeno in tekoče. Vsakdo je dal svoj doprinos, trud pa je bil poplačan z osvežilno pijačo in sladicami, ki so šle tudi otrokom v slast. Že med delom so none in nonoti Levo čiščenje okrogle gredice; desno zapela je kosa na nitko: spodaj levo pleskanje klopce v paru; spodaj desno otroci pred gredico za dišavnice fotodamj@n spravljali pokošeno travo, plevel in vso ostalo nesnago v velike črne plastične vreče, ki so jih - kot vse ostale pripomočke in orodje - prinesli sami. Napolnili so tako kar 24 vreč, kar pomeni, da je bila čistilna akcija še kako potrebna. In po opravljenem delu je na dvorišču še dolgo prijetno vonjalo po komaj pokošeni travi. (mk) ricmanje - Končali novo kanalizacijo Cesta skozi vas bo zopet odprta Na arhivskem posnetku obnova kanalizacije, z delom so zaključili arhiv Pokrajinsko cesto št. 20, ki pelje skozi Ricmanje, bodo po daljšem obdobju zaprtja od danes zopet odprli za promet. Družba AcegasAp-sAmga je namreč sporočila dokončni zaključek del za ureditev novega grezničnega in vodovodnega omrežja, katera je financirala tudi Pokrajina Trst. Kot izhaja iz sporočila za javnost, bo nova napeljava prispevala k odločnemu kakovostnemu skoku integrirane vodne oskrbe Ricmanj. Nova kanalizacija namreč obsega tako cev za odpadne kot cev za meteorne vode, pri čemer bodo prve, ki so doslej delno tekle po starih pod- zemnih kanalih večkrat neznano kam, odslej odtekale v čistilno napravo pri Žavljah. Novo 400 metrov dolgo vodovodno omrežje pa bo po prepričanju družbe AcegasApsAm-ga odločno zmanjšal izgubo pitne vode: prihranili naj bi tako deset milijonov litrov vode letno. Pravkar zaključena dela pa predstavljajo le prvi del serije posegov, ki jih dolinska občinska uprava namerava izvesti v Ricmanjih. V načrtu so namreč ureditev kanalizacije tudi v drugih predelih vasi, krepitev in izpopolnitev javne razsvetljave, pa tudi ureditev prvotnega cestišča in urbane opreme. trst - Okolje Ekološko tekmovanje za najlepšo četrt Katera mestna četrt je najčistejša in katero šolsko dvorišče je najlepše urejeno? To bomo izvedeli 1. junija letos, ko se bo zaključilo ekološko tekmovanje, ki so ga poimenovali Najčistejša četrt 2016 - Zmagaj z zelenim. Drugo izdajo okoljevarstve-ne prireditve, ki je sestavljena iz dveh delov, pripravlja Občina Trst v sodelovanju z rajonskimi sveti, komunalnim podjetjem AcegasApsAmga, Deželnim šolskim uradom, Zdravstvenim podjetjem in še z nekaterimi drugimi organizaciji. Več o letošnji izdaji so na srečanju z novinarji povedali občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, občinski odbornik za okolje Umberto Laureni in direktor komunalnega podjetja AcegaAp-sAmga Paolo Dal Maso, ki so poudarili, da je osnovni namen zabavnega tekmovanja spodbuditi občane k bolj vestnemu ločevanju organskih odpadkov. K projektu je pristopilo 24 šol in vrtcev iz petih različnih okrajev (od sedmih), so povedali idejni vodje. Rajoni se bodo najprej pomerili v količini zbranih organskih odpadkov; o pomenu ločenega zbiranja odpadkov bodo prebivalce naselij ozaveščali šolarji in malčki različnih šol. Komunalno podjetje bo do 15. maja redno tehtalo zabojnike z organskimi odpadki, takrat pa bodo točke podelili tistim rajonom, ki bodo zbrali največ organskih odpadkov. Tega dne se bo odvijal tudi drugi del tekmovanja, njegovi protagonisti pa bodo šolarji in malčki vrtcev, ki se bodo opremili z rokavicami, vrečkami, metlami in smetišnicami. Med 10. in 12. uro bodo morali čim lepše očistiti in opremiti dvorišče, ki obkroža šolo ali vrtec. Tudi v tem primeru bo žirija podeljevala točke, zmagovalec ekološkega tekmovanja Najčistejša četrt 2016 pa bo tisti, ki bo zbral največjo količino zbranih organskih odpadkov in se hkrati oki-til z naslovom najlepšega šolskega vrta. Nagrajevanje ekološko osveščenih rajonov bo potekalo 1. junija popoldne v rekreacijskem centru Toti pri Sv. Justu. S skupino Pink Sonic poklon Pink Floydom V dvorani Tripcovich bo drevi ob 21. uri koncert skupine Pink Sonic z naslovom The diamond inside, ki bo predstavljal poklon svetovno znani skupini Pink Floyd. Blagajna bo odprta od 19.30 dalje. Umetniki dunajske secesije in delo za Avstrijski Lloyd V avditoriju skladišča št. 26 v Starem pristanišču bo danes ob 17. uri šesto srečanje iz niza »Trst in morje«. Umetnostni zgodovinar Sergio Vatta bo govoril na temo »Umetniki dunajske se-cesije za Avstrijski Lloyd: reklamna grafika in okrasna umetnost med Trstom in Dunajem pred prvo svetovno vojno«. Gosta bo predstavila Michela Messina, kustosinja tržaških mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev. Zbor liceja Oberdan danes v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Ul. Petronio 4 bo danes ob 17.15 koncert ob 25-letnici mladinskega zbora liceja Oberdan. Nastopila bosta omenjeni mladinski zbor in zbor »Liceo Oberdan«, ki združuje starejše pevce, oba sestava pa bosta zapela pod taktirko dirigentov, ki so se v 25 letih zvrstili pri vodenju, se pravi Andree Mistara, Martine Pirrotta in Ste-fana Klamerta. Vstop je prost. Skupina Blue Krass drevi v sežanskem pubu V Bjrca pubu v Sežani (prvi semafor od meje v center, avtobusni terminal, nasproti vrtnarije) bo drevi ob 21. uri nastop živahne akustično country skupine Blue Krass. Skupina nastopa že več let, zadnje čase nastopajo precej po slovenskem Krasu. Vstop je prost, naslednji nastop bo na prazniku konjev v Brjah 14. maja, poleg tega skupina pripravlja zgoščenko z lastnimi pesmimi, od katerih nekatere že izvajajo v živo. / Primorshi TRŽAŠKA Sobota, 23. aprila 2016 7 opčine - Dramska skupina Skd Tabor Uspešno po Verčevi poti Pod vodstvom Giorgia (Jureta) Amodea zaživela predstava Klinika za živčne čudeže Dramska skupina Skd Tabor se celo povojno obdobje, 70 let, prebija skozi raznovrstne težave. »Naši« gledališčniki so namreč v openskem Prosvetnem domu pripravili prvi režiserski tečaj za nadebudne režiserje, ki naj bi po društvih vodili gledališke skupine. Leta 1945 je celodnevni tečaj trajal od 9.11. do 5.12., šipe so bile razbite, zeblo je, jedli so fižol in krompir, poklicni igralci so se pritoževali nad neznanjem slovenščine ... Drugi časi, druge stiske. Ko je pred enim letom (23.4.2015) umrl Sergej Verč, duhovni vodja openske dramske skupine, je med gledališkimi navdušenci zazevala vrzel, zmanjkal je globoko čuteči mentor, spodbujevalec in predani sodelavec. In kot se po naših društvih dogaja, je pretresu sledilo pogumno nadaljevanje zastavljenega dela, najprej ek-sploatacija pod Verčevim vodstvom komaj obnovljene Burke o jezičnem dohtarju. Iskanje novega mentorja in skupini primernega teksta tudi ni bilo enostavno. Sergej je bil hišni režiser, poznal je razmere in zagate, saj je v tem okolju zrasel in se potrpežljivo posvečal delu s skupino. Po dolgem iskanju so se Openci dogovorili z inventivnim Giorgiom (Juretom) Amodeom in po posvetovanjih našli tudi primeren tekst: za radio napisano grotesko Klinika za živčne čudeže dramatika Josipa Tavčarja. Nujna je bila priredba besedila (razlika med radiom in odrom je vsakomur jasna) in vzpostavljanje nove domačnosti, ki je za amatersko ustvarjalnost nujna. Prizor z nedeljske premiere v Prosvetnem domu fotodamj@n Amodeo ima svojstven prijem in vaje za odrsko postavitev so tudi zaradi jezika imele drugačen potek od običajnega, toda rezultat je optimalen. Režiser je našel ustrezno pot, vpletel vse sodelujoče v odrsko dogajanje in 55 let stari tekst z zelo aktualno tematiko (kirurški poseg za povečanje inteligence in ustvarjanje nadljudi, ki delujejo kot avtomati, pri čemer njihov čustveni svet otopi, toda kdor ne pristopi k tej logiki, je iz družbe izključen) je premiersko publiko v nedeljo, 17. aprila, presenetil in jo spodbudil k razmišljanju. Nastopajoči so se izkazali kot izjemno ubran ansambel, saj je vsak po- sv. sobota - Ob prazniku osvoboditve V ponedeljek osrednja svečanost v Rižarni Govorila bosta tržaški župan Roberto Cosolini in zgoniška županja Monica Hrovatin Na Tržaškem se je začel niz svečanosti ob letošnjem prazniku osvoboditve, ki bo v ponedeljek, 25. aprila. Tako je že včeraj delegacija Občine in Pokrajine Trst položila vence k obeležjem padlim za svobodo v spominskem parku na griču sv. Justa, v Istrski ulici, Ul. D'Azeglio, na pročelju Narodnega doma pri Sv. Ivanu, v Ul. Ghe-ga in na openskem strelišču. Osrednja svečanost bo v ponedeljek ob 11. uri s polaganjem vencev, evangeličanskim, katoliškim, judovskim ter srbsko in grško-pra-voslavnim verskim obredom in govori. Prisotne bosta nagovorila dijak, ki je pred kratkim obiskal nacistično taborišče Auschwitz, in delavec v imenu sindikatov. Osrednja govora bosta imela tržaški župan Roberto Cosolini in zgoniška županja Monica Hrovatin. Po končani svečanosti bo stekel koncert TPPZ Pinko Tomažič. Vedno v Rižarni pa bo v organizaciji Občine Trst stekla vrsta kulturnih do- godkov. Že od srede je na ogled razstava Fotografirati spomin / ONE shot: en klik, ena pripoved, naslednje štiri srede pa bodo, vsakič ob 17.30, predstavitve nekaterih publikacij. 27. aprila bodo predstavili knjigo Francesce Bearzatto Per fame o per convinto o odporništvu v kmečkem okolju kraja San Leonardo Valcellina. Ob avtorici bo zgodovinarka Anna Maria Vinci. 4. maja bodo predstavili monografsko številko revije Qualestoria, posvečeno vrstam kolaboracionizma, državljanske vojne in odporništva, pri čemer bo stekel pogovor z zgodovinarjem Jožetom Pir-jevcem. 11. maja bodo predstavili knjigo Raffaelle Cargnelutti Alla gentilezza di chi la raccoglie o izkušnji taborišča Buchenwald (z avtorico se bo pogovarjal Francesco Fait). 18. maja pa bodo predstavili knjigo Giorgia Liuzzija Violenza e repres-sione nazista nel Litorale Adriatico 19431945 (ob avtorju bo Tristano Matta). Knjiga o Josipu Pangercu Nadia Roncelli, Marco Manin in Samo Pahor v Tržaškem knjižnem središču fotodamj@n Knjiga Josip Pangerc. Plemeniti rodoljub, ki je izšla pri založbi Mladika, je bila v sredo v središču pozornosti Kave s knjigo v Tržaškem knjižnem središču. Poleg avtorja, Pangerčevega potomca Marca Manina, je o liku dolinskega veljaka govoril tudi Samo Pahor, ki je eden od avtorjev spremnih besed. Srečanje je uvedla urednica Mladike Nadia Roncelli. Pangercu je posvečen tudi dokumentarni film, ki je nastal v sodelovanju s televizijo Rai. zorno izdelal svoj lik: Andrej Šuligoj je diskretno odigral anonimno vlogo in na odru upravljal zvok in luči, Tatjana Malalan je bila tenkočutna profesorjeva asistentka Živa, Alda Sosič zvedava, a ne-pretirano vsiljiva Judita, Melita Malalan pa čustveno neuklonljiva Marija. Z dovršenim in naravnim nastopom sta presenetila Alen Kermac (prof. Rokavec) in Damjan Gomisel (Jalovec), glavno vlogo profesorja Skromneža pa je suvereno odigral Loris Tavčar. Naj omenimo še ostale sodelavce: Sebastian Ražem (scena), Maida Zeriali (kostumi) in Irina Tavčar (grafično oblikovanje). Openska dramska skupina je s to odrsko postavitvijo dokazala izjemno življenjskost, ustvarjalnost in odgovornost do lastnega okolja. Zajemanje iz domače zakladnice (Josip Tavčar je bil v končni fazi Openc) potrjuje njihovo samozavestno držo in obenem je nadaljevanje gledališke dejavnosti počastitev spomina nekdanjega mentorja Sergeja Verča. Bogomila Kravos Včeraj danes Danes, SOBOTA, 23. aprila 2016 VOJKO Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.58 - Luna vzide ob 21.14 in zatone ob 7.32. Jutri, NEDELJA, 24. aprila 2016 JURIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, vlaga 58-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15,2 stopinje C. mí Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »II libro della giungla«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Les Souvenirs«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 21.30 »Fiore del deserto«; 18.15, 20.00 »L'Universale«. FELLINI - 16.15, 20.00 »Un'estate in Provenza«; 18.00, 21.45 »Criminal«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 19.45, 21.30 »Nemiche per la pelle«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Truman - Un vero amico e per sempre«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le confessioni«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Batman proti Supermanu: Zora pravice«; 14.40, 16.50 »Knjiga o džungli«; 13.30, 17.50 »Knjiga o džungli 3D«; 15.00, 17.00 »Kung Fu Panda 3«; 13.50 »Kung Fu Panda 3 3D«; 15.40, 18.00, 20.20, 22.35 »Lovec: Zimska vojna«; 19.10 »Maščevanje«; 19.00 »Moja obilna grška poroka 2«; 18.20, »Orel Eddie«; 15.30, 18.10, 20.50, 22.00 »Planet samskih«; 16.20, 21.00 »Ponoreli«; 14.30, 15.50 »Simon: Mali bojevnik z velikim srcem«; 21.15 »Spectre«; 20.00 »Šefica«. NAZIONALE - 15.15, 16.45 »Kung Fu Panda 3«; 20.15, 22.00 »Nonno sca-tenato«; 20.15 »Hardcore«; 15.30 »Il libro della giungla«; 17.20, 19.15, 21.15 »Il libro della giungla 3D«; 18.15 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Zona d'om-bra«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Codice 999«; 15.15, 16.45 »Grotto«; 18.15, 22.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«, 21.30 »Villa Trieste«. SUPER - 16.45, 21.00 »Veloce come il vento«; 18.45 »Race - Il colore della vittoria«. THE SPACE CINEMA - 21.20 »Batman v Superman«; 15.15, 15.45, 17.30, 18.00, 19.05, 19.45, 22.00 »Il libro del-la giungla«; 15.20, 17.25 »Kung Fu Panda 3«; 16.30, 19.00, 21.30 »Codice 999«; 19.30, 21.50 »Criminal«; 15.05, 17.05 »Grotto«; 15.00, 17.20, 19.40 »Il cacciatore e la regina di ghiaccio«; 20.00, 22.15 »Nonno sca-tenato«; 22.00 »Perfetti sconosciuti«; 16.35, 19.10, 21.45 »Zona d'ombra«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Il libro del-la giungla; Dvorana 2: 15.00, 17.15, 20.00, 22.15 »Zona d'ombra«; Dvorana 3: 15.30 »Codice 999«; 17.45, 20.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 22.10 »Nonno scatenato«; Dvorana 4: 14.45, 16.30 »Nemiche per la pelle«; 18.10, 22.15 »Codice 999«; 20.20 »Nonno scatenato«; Dvorana 5: 15.20, 17.30, 20.10, 22.10 »Le confessioni«. [12 Lekarne Od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. aprila 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mascagni 2 - 040 820002, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.0019.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Roma 16 - 040 364330. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraznična 14.00-20.00 in praznična 8.00-20.00). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA, Nabrežina Kamnolomi 85, organizira srečanje v torek, 26. aprila, ob 17.30 z dr. Fani Čeh, ki je namenjeno vsem staršem otrok osnovne in srednje šole. Tema »Družina in šola - skupaj na vzgojni poti« (predavanje o spolni vzgoji otrok v času pubertete). RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo potekale popoldanske govorilne ure: v sredo, 27. aprila, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasični licej; v četrtek, 28. aprila, od 17.30 do 19.30 za trienij liceja uporabnih znanosti, znanstvenega liceja in jezikovnega liceja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje »Civilna in kazenska odgovornost staršev za dejanja otrok - culpa in educando - odgovornost neprimerne vzgoje«, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opčinah. Predaval bo odv. Mitja Ozbič. POLETNI CENTRI IN PREŠOLA v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 13. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da se nadaljujejo vpisi otrok v jasli od 1. leta dalje za š.l. 2016-17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72), od pon. do pet. od 8.00 do 16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it. POLETNI JEZIKOVNI KAMP v Ljubljani za srednješolke in srednješolce iz Trsta in Gorice od 22. do 28. avgusta organizira goriški Dijaški dom, v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program. Info in vpis do zasedbe mest (št. omejeno) na tel. št. 0481-533495 (v popoldanskih urah). M Izleti KRUT IN SKD RDEČA ZVEZDA obveščata udeležence enodnevnega srečanja v Benečiji, v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod«, da bo danes, 23. aprila, avtobus odpeljal iz Trsta (trg Oberdan) ob 7. uri, postanek na Op-činah (parkirišče na c. 202 proti Pro-seku) ob 7.15, v Zgoniku (pred županstvom) ob 7.30, v Nabrežini ob 7.45, v Sesljanu ob 7.55, v Tržiču ob 8.10 in v Ronkah ob 8.15. Prosimo za točnost! ŽUPNIJA REPENTABOR organizira 6-dnevno popotovanje Po Korziki in Sardiniji od 30. maja do 4. junija, namesto potovanja na Poljsko. Odhod z letalom iz Benetk. Vpis do 30. aprila na tel. št. 335-8186940. m slovensko ^-tO^i stalno gledališče Slovensko stalno gledališče in UL - AGRFT MOJ DEVETSTO Avtorski projekt Patrizie Jurinčič DANES - sobota, 23. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 24. aprila, ob 16.00 S® v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi ponovitve se nadaljujejo do 22. maja Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com 8 Četrtek, 21. aprila 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji Na Univerzi v Veroni, v sodelovanju z Univerzo v Regensburgu, je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo o italijanskem in nemškem civilnem pravu Tereza Pertot Ob ponovnem študijskem uspehu ji čestitajo vsi domači ¿i Čestitke Draga SARA, že 16 let uživaš ta svet. Bodi vesela in uči se rada, da boš kmalu pridna natakarica postala! Vse najboljše, z Matildo v prvi vrsti, ti želimo mi vsi. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 1. maja, vsak dan, od 10.00 do 22.00. Ul. Ventura 31/1 Tel.: 040-391790 AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 25. aprila. Tel. 040-229439. KLARIČ - PIPAN (osmica), Mavhinje 58/a, odprto vsak dan do 1. maja. Tel. 040-2907049 [H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DEVAN je odprl osmico pri Edvinu v Prebenegu št. 84. Tel. 388-8820811. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. V BOLJUNCU je Parovel odprl spomladansko osmico. Tel. št. 3467590953. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni! Tel. 040-229224. ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi vse člane društva v nedeljo, 24. aprila, na zaključno družabnost na teniškem igrišču (Gaje) na Padričah od 11.30 dalje. VZPI-ANPI - REPENTABRSKA SEKCIJA bo v nedeljo, 24. aprila, po običajnih proslavah, v Kulturnem domu na Colu predvajala celovečerni film »Črni bratje«. Vabljeni vsi člani in simpatizerji. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 26. aprila, ob 18.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo potekal na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. LJUDSKI DOM CANCIANI v Podlo-njerju vabi na tradicionalni praznik osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila. Odprtje kioskov - kosilo in tovariško srečanje po proslavi v Rižarni (v slučaju slabega vremena bo praznik v dvorani Ljudskega doma), ob 16.00 polaganje vencev ob plošči padlim v NOB, ob 17.30 koncert Jolly Folk. OBČINA NABREŽINA sporoča, da bo v ponedeljek, 25. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, polagala vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjevas, ob 8.00 Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Trnovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj, ob 9.10 Križ in ob 9.15 Nabrežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: nastop nabrežinske godbe, pozdrav župana, priložnostni govor, zborovski nastop in zaključni nastop nabrežinske godbe. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v ponedeljek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 26. aprila, na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 ob 20.00. SKD LONJER - KATINARA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih ŠKC v Lonjerju v torek, 26. aprila, v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem sklicanju ob 19. uri. TEČAJ HATHA JOGE poteka pri društvu SKD Škamperle, Vrdelska cesta 7, ob torkih, od 19. do 20. ure. Info na tel. št. 347-2429556 (v večernih urah). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. aprila, ob 20.45 generalka za prvomajski koncert, ki bo v nedeljo, 1. maja, ob 16.30 pod šotorom v Križu. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA vabi na občni zbor, ki bo v prostorih Ljudskega doma v Trebčah v sredo, 27. aprila, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v sredo, 27. aprila, ob 10.00 v prvem sklicu in v četrtek, 28. aprila, predvidoma ob 20.30 (po občnem zboru SKD Primorec) v drugem sklicu v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINSKI SVET V ZGONIKU se bo sestal v sredo, 27. aprila, ob 18.00 v sejni dvorani Občine Zgonik. Dnevni red je na razpolago na: www.sgoni-co.ts.it. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju ter v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Pred občnim zborom bo možno poravnati članarino. ZADRUGA VESNA sklicuje v sredo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem sklicanju in v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v operativnem sedežu DSMO Kiljan Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22 (1. nad-str). JUS MEDJAVAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo pri Blžin'vih v Medjevasi v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri. Informacije in dnevni red na tel. št. 338-7738027. STARŠEVSKI KROG obvešča, da bo potekalo naslednje srečanje v četrtek, 28. aprila, s pričetkom ob 18.30 v prostorih Stadiona 1. maja v Trstu. Info na iztok.spetic@tin.it ali na tel. št. 366-3625523. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 28. aprila, ob 20.00 v prostorih Kraške hiše v Rep-nu. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v prvem sklicanju, ki bo v petek, 29. aprila, ob 18.00 v novem sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. Srenjaše vabimo, da predlagajo imena za seznam kandidatov za volitve novega odbora. MD BOLJUNEC organizira telovadbo v bazenu s segreto morsko vodo v Ankaranu ob sredah zjutraj. Odhodi iz Brega in iz mesta. Info na št. 3358045700. OBČINSKA UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da bo ob 71. obletnici osvoboditve, v soboto, 30. aprila, polagala vence na spomenike in obeležja, postavljena v spomin padlim po sledečem razporedu: ob 12.00 prose-ško pokopališče, ob 12.20 Proseška postaja - spomenik; ob 18.00 Zgonik - zbirališče, ob 18.15 Repnič - spominska plošča, ob 18.30 Briščiki - hiša spomenik, ob 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, ob 19.00 Samatorca -vaški spomenik, ob 19.15 Salež - vaški spomenik, ob 19.30 Zgonik - vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo nastopil MoPZ Rdeča zvezda. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE prirejajo tradicionalni prvomajski nočni pohod na Kokoš v soboto, 30. aprila. Ob 20.15 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.30 pri Kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.40 prižig tabornega ognja in ob 21.00 pričetek vodenega pohoda (približno ura nezahtevne hoje - obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja v priredbi tabornikov Rodu Kraških J'rt iz Sežane, sledi družabnost v koči. V nedeljo, 1. maja, bud-nica v Bazovici ob 7.00. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v nedeljo, 1. maja, na prvomajski praznik. Ob 13. uri kosilo in odprtje kioskov (v primeru slabega vremena v dvorani Ljudskega doma), ob 17.30 prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Chi-riche«. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI PRAZNI K pod šotorom v Križu v nedeljo, 1. maja. Ob 12.00 odprtje kioskov, ob 16.00 pozdrav 1. maju, ob 16.30 koncert TPPZ P. Tomažič, Darka Nikolovskega, skupin Ovce in Dirty Fingers, sledi ples s skupino Ne-bojsega. ODBORNIŠTVO ZA PRODUKTIVNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce vina (4 steklenice »bordo-lese« za vsako vrsto vina, brez etikete) na Občino najkasneje do ponedeljka, 2. maja, do 12. ure. SLOVENSKI KLUB prireja delavnico kreativnega pisanja s pisateljem Markom Sosičem. Potekala bo ob sobotah dopoldne (10.00 - 12.00) in sicer 7., 21. in 28. maja ter 4. in 11. junija na sedežu Slovenskega kluba v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Število udeležencev je omejeno, info in prijave na sloven-skiklub@gmail.com. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na predavanje o »Suhozidnih gradnjah na Krasu«, ki ga bo vodil Boris Čok (vodnik Krasa in Brkinov, mojster kraške suhe zidne gradnje in poznavalec staroverskih običajev) in bo v sredo, 11. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. SKD RDEČA ZVEZDA vabi starše, da pripeljejo svoje otroke v soboto, 14. maja, ob 18.00 v društvene prostore v Salež na ogled animiranega filma Animals United - Živalska konference (2010, sinhroniziran v slovenščino). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 50. redni občni zbor in 8. izredni kongres »Bodočnost je naša« v soboto, 14. maja, ob 15. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Uradnemu delu bodo sledile tematske delavnice. PRIMORCI BEREMO 2016 - do 11. novembra vabljeni k branju del slovenskih avtorjev. Sodelujoče knjižnice: Narodna in študijska knjižnica - Trst, Knjižnica D. Feigla - Gorica, Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev - Opčine, Občinska knjižnica v Saležu in Knjižnica B. Pahorja na Proseku. Info v knjižnicah ali www.knjiznica.it. S Poslovni oglasi PODJETJE išče tehnika z znanjem mehanike in elektronike za servisiranje CNC strojev za obdelavo lesa. Curriculum vitae poslati na: servis.int3@gmail.com. S Mali oglasi DAM V NAJEM ali prodam stanovanje v Gorici (središče mesta, blizu parka), 113 kv.m. in garaža. Tel. št.: 3393924888. GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot varuška otrok od Milj do Op-čin. Tel. št.: 345-4383779. PRODAM avtodom elnagh l. 1998, motor ford 2500 cc, za 6 oseb, lepo vzdrževan. Tel. št.: 340-3172833. PRODAM dve čeladi za motor v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 331-7114399. PRODAM zemljišče v bregu pod Kon-tovelom (1700 kv.m.). Cena po dogovoru. Tel. 329-4372448. V CENTRU LJUBLJANE oddam v najem od julija dalje, za poletne mesece ali dlje, sobo ali stanovanje. Tel. št.: 00386-41865706. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (kuhanje, likanje, čiščenje), kot negovalka starejših oseb ali varuška. Tel. št.: 00386-31409423. 0 Prireditve ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Prazniku osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, Istrska ulica 192. Slavnostna govornica: novinarka in zgodovinska raziskovalka Claudia Cernigoi. Sodeluje MoPZ Tabor (vodi David Žerjal). Danes, 23. aprila, bodo člani odbora od 15. ure dalje polagali rože k spomenikom padlim na Vojaškem pokopališču, nato na glavnem pokopališču pri Sv. Ani. KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled gledališke predstave »Ta (ne)srečni dan« gledališke skupine Mosp-a in Skk-ja v nedeljo, 24. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA VZPI DOLINA MAČKOLJE PREBENEG in SKD Valentin Vodnik vabita na proslavo osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 17.00 v Dolini na Taborju. Sodelujejo: Majenca, pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik, taborniki RMV, predsednik krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever in pokrajinski predsednik VZPI Fabio Vallon. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v ponedeljek, 25. aprila, ob 71-letnici osvoboditve izpod nacifašizma v Rižarno okoli 12.30 na tradicionalni koncert Pesmi, besede in cvetje za 25. april. SKD BARKOVLJE IN OŠ FINŽGAR vabita v sredo, 27. aprila, ob 14.45 na počastitev padlih na domačem pokopališču. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel Sandra Poljšak, nastop učencev OŠ Finžgar, glasbena kulisa ŽeVS Barkovlje, ki jo vodi Aleksandra Pertot. SKD LIPA organizira v sredo, 27. aprila, ob 20. uri v Bazovskem domu srečanje »Moj pogled skozi kamero«, ki ga bo vodil Sergio Zoch - Čok, sledi ogled njegovih kratkometražnih filmov. Ob priliki bomo predstavili tudi videozapis s pričevanji o osvoboditvi Bazovice. SKD TABOR - Knjižnica P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah vabi v sredo, 27. aprila, ob 20.00 na večer z Miroslavom Košuto in njegovim 1. majem »Še vedno živel 1. maj?«. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360, v sodelovanju z ZSŠDI, vabijo v sredo, 27. aprila, na kavo s knjigo »50 let naše košarke. 1965-2015«. Sodelovali bodo avtorji in sodelavci zbornika Branko Lakovič, Veronika Sossa in Sergio Tavčar. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. MEPZ F. VENTURINI od Domja, pod vodstvom Cinzie Sancin, vabi na zborovski koncert v podzemske prostore Kleine Berlin v četrtek, 28. aprila, ob 20.30. Vhod iz Ul. Fabio Severo, nasproti hišne št. 11. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Bakrene stvaritve« Patrizie Marino v četrtek, 28. aprila, ob 18.30 v kavarni Gruden v Nabrežini. NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je do 29. aprila na ogled razstava Gianne Viez-zoli »Mandale in simboli«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.00-13.30 (ob ponedeljkih in sredah tudi 15.30-17.30). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na »Dan mladinske ustvarjalnosti« z nagrajevanjem zmagovalcev literarnega natečaja za mlade in s kulturnim programom, v petek, 29. aprila, ob 18.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. LJUDSKI DOM V PODLONJERJU (Ul. Masaccio 24) vabi v soboto, 30. aprila, ob 18. uri na predstavitev knjige »Diego De Henriquez - Il testimone scomodo«. SEKCIJA VZPI-ANPI E. ANTONČIČ IN SKD VESNA prirejata v sodelovanju z vaško srenjo in konzorcijem ICS v soboto, 30. aprila, ob 20. uri v Domu A. Sirka v Križu proslavo obletnice osvoboditve in odkritja spomenika. Slavnostni govornik Marko So-sič, sodelujejo OŠ A. Sirk, ansambel Ovce, harmonikaš Jan Novak in Danijel Božič (ZZB). Sledi baklada do spomenika z nastopom zbora Vesna, nato prvomajski kres pr Procesji. GLAS HARMONIKE - KD F. Venturini vabi na mednarodno prijateljsko srečanje godcev na diatonično harmoniko v nedeljo, 1. maja, ob 15. uri v Centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. SKD TABOR, VZPI-ANPI in društvena gostilna na Opčinah vabijo v nedeljo, 1. maja, ob dnevu osvoboditve na Prvomajsko budnico in Pohod miru. Zbirališče ob 9.15 pred spomenikom na Dunajski cesti. Sodeluje godba V. Parma - Trebče. RAZSTAVA z novimi slikami Nivee Mi-slei »Ne samo baker« je na ogled v gostilni v Zgoniku do 15. maja. RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. [Pogte&fw podjetje sa □KDM^r.1 M ^F FtRl ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 URAD NA OPČINAH ODPRT TUDI POPOLDNE OD 14. DO 16. URE (RAZEN OB SOBOTAH) Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 / Primorshi MNENJA, RUBRIKE Petek, 22. aprila 2016 1 Q SLOVENIJA TA TEDEN Grenki sadovi domačijskega upravljanja Darja Kocbek V tednu, ko je bila dokončno prodana prva podržavljena banka in tretja največja banka v državi, mariborska Nova kreditna banka Maribor (NKBM), so davkoplačevalci izvedeli, da jih bo sanacija bančne luknje, ki je nastala, ker so bankirji dodeljevali posojila na lepe oči, stala vsaj še dodatnih 50 milijonov evrov. Tega dodatnega denarja za spremembo ne bodo plačali za mašenje lukenj državnih bank, ampak zasebnih Probanke in Factor banke, ki ju je Banka Slovenije pred tremi leti poslala v nadzorovano likvidacijo, prejšnja levosredinska vlada Alenke Bratušek pa jima je odobrila za več kot pol milijarde evrov vredno garancijo za črpanje tako imenovanega posojila v skrajni sili. Novinarji portala Siol.net so v tem tednu razkrili vsebino poročila o pripojitvi obeh bankrotiranih bank Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabi banki, ki ga je februarja prejela sedanja levosredinska vlada Mira Cerarja. Nekaj dni po prejemu tega poročila, ki ga je poslal upravni odbor DUTB, je vlada soglašala s pripojitvijo obeh bank. DUTB je z njo prevzela za 417 milijona evrov premoženja obeh likvidiranih bank in s tem ustvarila dodatno izgubo med 40 in 50 milijonov evrov. To izgubo bodo morali pokriti davkoplačevalci prek države, ki bo morala v DUTB vplačati dodatni kapital, sicer bo ta postala insolventna, kar pomeni, da ji grozi stečaj. Da Factor banka in Probanka nimata dovolj sredstev za pokritje terjatev upnikov, je po podatkih novinarjev Siol.net znano že ves čas, odkar je bila sprejeta odločitev o njuni likvidaciji. Banka Slovenije kot nadzornica bank in politiki na oblasti od leta 2013 do zdaj očitno menijo, da je za davkoplačevalce lažje, če jim vsega ne povedo takoj. Toda ob več kot pol milijarde evrov garancij za bankrotirani zasebni banki, ki sta financirali več nasedlih nepremičninskih projektov, propadlih finančnih holdingov in me-nedžerskih odkupov, dodatna informacija, da potrebujeta še nekaj deset milijonov evrov za pokritje dodatnih terjatev upnikov, za davkoplačevalce ne bi bila šok. Če bi jim takoj povedali vso resnico, bi oblast in bančni nadzornik državljanom prihranila sedanji šok. Še večji šok za državljane pa je novica, da podjetje Elan ne bo več izdelovalo skakalnih smuči. Novo vodstvo podjetja je to odločitev sporočilo javnosti le mesec dni potem, ko sta v Planici prejela veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu Peter Prevc in Sara Takanaši, ki sta si ga v lanski sezoni priborila z Ela-novimi smučmi. V Elanu po poročanju agencije STA pravijo, da je bil program skakalnih smuči marketinški in ne prodajni ter je v strukturi izdatkov za marketing predstavljal pomemben delež. Novo vodstvo se je odločilo, da bo podjetje v prihodnje usmerjeno predvsem v razvoj blagovne znamke Elan in na trge z razvitimi zimskimi športi, njegova ambicija pa je postati »najbolj inovativna blagovna znamka med smučkami za alpsko smučanje«. Dodali so še, da želijo poiskati prevzemnika programa skakalnih smuči, ki bi lahko na osnovi dolgoletnih izkušenj in nabranega znanja uspešno nadaljeval proizvodnjo. Od lanskega poletja sta lastnika Elana finančni družbi Wiltan Enterprises Limited (ta je v lasti sklada VR Capital) in Merrill Lynch International. Prodali so jima ga državni lastniki Slovenski državni holding (SDH), Triglav naložbe, DSU in Modra zavarovalnica. Elan so se odločili prodati potem, ko je bruseljska evropska komisija zahtevala vračilo 12 milijonov evrov nedovoljene državne pomoči. Glede na to, da je politika za saniranje bančne luknje brez pomisleka namenila 5 milijard davkoplačevalskih evrov, da bo do 50 milijonov davkoplačevalskih evrov dala DUTB za propadli zasebni banki Probanka in Factor banka, za nekdanje državne lastnike Elana ne bi smelo biti večja težava zbrati 12 milijonov evrov za vrnitev sporne državne pomoči. Odločitev, da tega denarja ne bodo zbrali, je bila samo zadnja med mnogimi nerazumnimi, ki so jih glede Elana sprejeli politika in različni državni organi v zadnjih 25 letih. Pri tem jih niti malo ni zanimalo, da je Elan eden od redkih nekdanjih paradnih konjev slovenskega gospodarstva, katerega blagovna znamka je globalno prepoznavna, njegov razvoj, ki je delo domačih strokovnjakov, pa je v svetovnem vrhu. Da v Sloveniji ni katastrofalno le upravljanje državnih podjetij, je vlada v tem tednu spomnila davkoplačevalce s soglasjem k imenovanju nekdanjega direktorja Alpine Andraža Kopača za generalnega direktorja ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra, ki je največja bolnišnica v državi. Ta bolnišnica je bila kar tri leta brez generalnega direktorja s polnimi pooblastili, ker politika in interesne skupine niso mogli najti kandidata, ki bi jim ustrezal. Še isti dan se je bitka za iskanje »našega« človeka preselila v Maribor. Tam je v sredo po 21 letih z mesta generalnega direktorja univerzitetnega kliničnega centra, ki je druga največja bolnišnica v državi, odstopil Gregor Pivec. Jezikovne različnosti na Telefriuli VIDEM - Na Telefriuli bo danes ob 17. uri na sporedu oddaja o pevskih zborih in jezikovnih različnostih v FJK. Oddajo, ki jo bo vodila Rossana Pa-liaga, bo skozi glasbo in predvsem zborovsko petje predstavila pisano jezikovno in narodnostno stvarnost naše dežele. Solinarski praznik PIRAN - Z okraševanjem Pirana se je včeraj začel 14. Solinarski praznik. Poleg bogatega kulturnega in zabavnega programa pripravljajo tudi poseben kulinarični kotiček. Praznik se tradicionalno odvija ob prazniku piranskega zavetnika sv. Jurija, z njim pa se spominjajo odhoda solinarske družine na delo v soline. Sol sicer ni le prehrambni dodatek, saj jo uporabljajo jo v različnih panogah, tudi v rokodelstvu in wellnessu. Vse to bodo danes in jutri na stojnicah razstavljali, predstavljali in prodajali različni ponudniki. Praznik bodo danes odprli s tradicionalno povorko in blagoslovom soli, nato pa se bodo na Tartinijevem trgu odvijale solinarske igre in delavnice za otroke. Sledila bosta rajanje s skupino Čuki in nastop vseh pevskih zborov v občini, navzoči pa se bodo lahko pomerili tudi v vlečenju vrvi. sežana - Večina posekanih dreves je bila menda obolelih Sežanska »vojna kostanjev«: Občina pod udarom domačinov Pred sežansko pošto ni več starih kostanjev jan grgic SEŽANA - Pred sežansko pošto so posekali drevored osmih velikih dreves, v večini kostanjev. Naročnik del je Občina, ki pa pred posegom občanov ni obvestila, še manj pa jih prosila za mnenje. Iz Občine Sežana pojasnjujejo, da je bila večina dreves obolelih in zato nevarnih za mimoidoče ter da bodo kmalu tam posadili nova drevesa, posekanje je vznemirilo domačine in sprožilo proteste, pišejo Primorske novice. »Ljudje so se , ko so delavci žagali velike, mogočne kostanje na trgu pred pošto, jokali. Moj oče, star 83 let, mi je rekel, da so bila ta drevesa starejša od njega. A kaj, ko zadnje čase v Sežani kar vse vprek podirajo drevesa. Nedavno tega na Sejmišču, sedaj tu, katera še pridejo na vrsto? Slišati je si- cer, da so bila bolna, a nekateri ne verjamemo. Če sem malo piker, naj dodam, da je bolan tisti, ki je ukazal drevesa posekati. Predvsem pa se sprašujem, ali so bila ta drevesa njegova, da jih je kar tako vehementno naročil odstraniti?« je hitel pojasnjevati Sežanec, ki želi ostati neimenovan. Skupina ljudi, med njimi sta tudi Igor Tunjic in Andrej Pirjevec, zbira podpise za ustanovitev civilne iniciative, ki se bo borila proti tovrstnim posegom. Drevesa so sekali delavci Komunalnega stanovanjskega podjetja Sežana, direktor Iztok Bandelj je za Primorske novice pojasnil: »Drevesa smo posekali v skladu z aneksom k pogodbi, na osnovi katere bo naše podjetje na trgu pred pošto uredilo javno razsvetljavo in zelene površine. Posekali smo osem dreves, na mestih odstranjenih dreves bomo zasadili nova. Sadike so že pri nas. Posaditi jih moramo najkasneje do polovice maja.« Ob tem se arhitektu Mateju Mlja-ču iz Lokve poraja vprašanje: »Kako to, da Občina že ureja območje mesta, za katerega bo šele začela postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta? Ali bodo v primeru, da bo slednji predvidel drugačno ureditev trga pred pošto, tamkajšnje območje še enkrat prekopavali?« Kakšne vrste dreves bodo posadili in koliko stara, Bandelj ni vedel povedati. Dejal je le, da ne bodo kostanji. Z Občine Primorskim novicam niso zaupali, koliko je stala sečnja pred pošto, koliko nova drevesa in čigav je ter koliko je vreden les posekanih kostanjev. TA TEDEN Ali se bliža mir? »Človeški, psihologiški je razumljivo in naravno, da se zopet in zopet oglašajo o nedaljnjem, ali celo bližnjem miru. Kje je človeški čuteč in blag — kulturen človek, ki bi ne želel, da bodi skoraj konec klanju med narodi, medsebojnemu uničevanju človeka in pridobitev skupnega dela vseh teh narodov v dolgih časih?! Naravno je, da ta želja poraja misli in tudi ugibanja in pro-rokovanja miru. V tem svojem hrepenenju, da bi se zopet povrnili časi skupnega dela za skupni kulturni napredek in splošno materijalno blaginjo, ko zavlada med narodi zopet bratstvo in medsebojno spoštovanje, ko bodo ljudje tudi v človeku drugega naroda videli v prvi vrsti — sočloveka, zasledujejo vsak dogodek, vsak pojav, vsako besedo, ki se jim zdi znak, da so posredovalne roke že na delu, ali da skoro posežejo vmes, da se začne mirovna akcija z vso nado do uspeha. Želja poraja nado, a nada narekuje besedo o dejanjih in o dosegi cilja. Tako nastajajo glasovi o bližnjem miru. PRED 100 LETI Tudi zadnje dni smo čuli več takih glasov, ki so se sklicevali na razne pojave in enuncijacije na odločilnih mestih in odločilnih straneh. Govorili so o neki akciji v ruski dumi; sklicevali so se na Asquitov govor v angleškem parlamentu, da Anglija hoče pač uničiti nemški militarizem, ki da stalno ogrožava in vznemirja ves svet, da pa ne misli na uničenje Nemčije; tudi iz zadnjega govora nemškega kancelarja v Rajhstagu so čuli akcente, iz katerih so sklepali, da je Nemčija pripravljena za sklep poštenega in častnega miru; tudi nedavno avdencijo angleškega ministrskega predsednika pri papežu so tolmačili miru v prilog. Na vse to so opirali svojo nado, da se pripravlja podlaga za mirovna pogajanja. Največje nade pa stavljajo mi-roljubi v današnjega plemenitega poglavarja katoliške cerkve, papeža Benedikta XV., ki v resnici vzlic vsemu in vsemu nadaljuje svoja prizadevanja za lepi in vzvišeni cilj in je v ta namen neprestano v zvezi z državniki obeh vojskujočih se skupin.« TA TEDEN V Slovenskem klubu so postavili razstavo umetnika Branka Radunkovica. »"Slovenski klub je v času svoje štiriletne dejavnosti dal pobudo za marsikatero umetniško prireditev in med temi je bilo tudi nekaj likovnih razstav. Rad bi podčrtal zlasti tiste, ki so imele globlji pomen in ne le umetniško uveljavitev razstavljalcev. Takšna je bila razstava, ki smo jo priredili tržaški slikarji v prid porušenega Skopja in po elementarni nesreči prizadetega Vajonta. Danes odpiramo razstavo dragega nam gosta Branka Radun-kovica, kateremu bi rad iskreno zaželel, naj bo dobrodošel med nami v Trstu. Kakor se lahko sami prepričate, ne gre za vrhunskega umetniška dela, pač pa za to, da sočloveku ki mu narava ni dala vsega, kar je nam dala, izrečemo priznanje in občudovanje njegovemu talentu, še bolj pa njegovi veliki moralni moči, ki se je razodela v njegovi volji in optimizmu, s katerim je našel smoter svojega življenja." Tako je med drugim dr. Robert Hlavaty pozdravil umetnika - invalida Branka Radunkovica, ki je prišel v Trst, PRED 50 LETI da bi prikazal nekaj svojih del, nekaj maket, v katerih nam prikazuje svojo panonsko rojstno vas, samostan Mileševo pri Prijepolju, samostan Veliki Dečani, ki ga je dal v štirinajstem stoletju zgraditi Stevan Dečanski, cerkev samostana Studenice, ki ga je dal zgraditi srbski kralj Milutin, eno izmed cerkva samostana Žiče pri Kraljevu, ki ga je v trinajstem stoletju dal zgraditi srbski kralj Stevan Prvovenčani in še več drugih zanimivih objektov, med katerimi je tudi rojstna hiša jugoslovanskega predsednika Tita. Branko Radunkovic se je zahvalil za topel sprejem in nato občinstvu pokazal, kako on ustvarja, kako dela, pa čeprav ga je priroda tako kruto prizadela, da bi na njegovem mestu le redek našel v sebi toliko moči, da bi bil pripravljen živeti, kaj šele delati, ustvarjati. Doselj je Radunkovic imel v Jugoslaviji že osemdeset razstav, ki so povsod vzbudile veliko zanimanje, saj jih je obiskalo na stotisoče ljudi; njegova tržaška razstava pa je prva v tujini in zato upa in si želi, da bi si jo ogledalo čim več ljudi.« 10 Sobota, 23. aprila 2016 KULTURA Primorski ki y TOMIZZEV DUH Rdeče in črno Piše Milan Rakovac Teden dni krožim po deželi-ki-je-ni in državah-ki-so, toda kot da to niso. Rdeča je bila znak države, ki je ni. Črna je barva duha držav, nastalih na ruševinah Jutlantide Aleša Debeljaka. Njihovi sinovi se oblačijo v črno, pojejo tisto črno pesem in po stadionih črno tulijo. Vračam se v Zagreb: požgana romska hiša, na drugo vržena bomba ... Rdeča kot skrajni znak za nevarnost, opozorilo, rdeča kot ideološka barva po-nikle države izginja v vsesplošni črnini njenih naslednic. Črn duh kleronacionaliz-ma s prenovljeno silo, zdi se močnejšo kot pred Balkanskimi vojnami, kot cunami preplavlja politični korpus Hrvaške in še posebej Srbije. Toda: povsod najdeš oaze svobodne besede, kritike in sodelovanja. Malce skrite sicer, a pomembne. Reportažno, še sveže: v Novem Sadu Šešeljevi četniki pred cerkvijo zbirajo podpise (za kaj le, saj je Haag šefa opral vse krivde ...), akademsko izobražen Rom igra Ravela ... Dnevi Istre v Vojvodini, razstava puljskega Slovenca Alojza Orla, gostovanje Knjižnega sejma iz Pulja, tribuna znamenitih istrskih pankerjev KUD IDIJOTI, predstavitev zbornika Lapis Histriae, ponosa Foruma Tomizza . Beograjski Center za kulturno de-kontaminacijo, ki od leta 1995 trmasto brani umetniško (in vsako drugo) svobodo sredi zatemnjene Srbije. O knjigah podpisanega govorijo Borka Pavičevič, Saša Cirič, Dragan Velikič: v zraku trepeta rdeči duh ranjke države, ki ga v prihodnost zrcali poezija mladih srbskih pesnikov Bojana Krivokapiča, Miloša Ži-vanoviča . V Sarajevskem Muzeju književnosti spet najlepši ljudje, Ahmed Burič, Fe-rida Durakovič, Borde Krajišnik. Svoji s svojimi smo tu, zastave in himne so nekje drugje, tu brije pesniška beseda, dobre vibracije. Goli nagon obstoja, en sam, čeprav s štirimi nacionalnimi prefiksi poimenovan jezik ... Naše države naj kar bodo, ne bomo jih rušili, le povzdigujemo jih in njim pomagamo z vetrom v jadra njihove nacionalne in kulturne dekontami-nacije. Ampak čas literarnih salonov in ro-kenrola je mimo, na ulicah je črn mrak, ko pa se zdani, črnina vztrajno preglasi »rdeče zore« iz »Maljčikov« Idolov ... Nimam iluzij. Iz Beograda se v Bosno vozimo ob Drini, skozi kraje, kjer je bilo zagrešeno načrtno kolektivno iztrebljanje muslimanov iz Srebrenice. Blage gomile množičnih grobišč, kot v fatamorgani se mi prikazujejo obrisi bagrov, ki izkopavajo trupla in jih premeščajo v neko drugo jamo, da bi jih ne našli . Bra-tunac, Zvornik, griči v cvetju .... Skozi okno kombija na vsakem drevesu in telegrafskem stebru gledam strašljive slike zločincev, ki so tu - heroji: Karadžič, Mladič, Šešelj ... Nekaj dni kasneje na poti iz Sarajeva proti Zagrebu v Ahmičih spominska tabla z imeni 116 ahmiških žrtev ... V lepo obnovljenih krajih v Lašvanski dolini zastava Republike Hrvaške in ne Federacije Bosne in Hercegovine. In ogromen bilboard z napisom Skupaj za močno Hrvaško. Na vseh toponimih prekrižani napisi v cirilici. Malce po Jajcu z Muzejem Drugega zasedanja AVNOJ-a, velika tabla v dveh pisavah REPUBLIKA SRBSKA. Nobene zastave Federacije, le srbska trobojnica. In preimenovani nazi- vi krajev: nekdanja Bosanska Dubica sedaj Kozarska Dubica, Bosanska Krupa je Krupa na Vrbasu, Bosanska Gradiška sedaj samo Gradiška. Vse »bosansko« izločeno. Na meji s Hrvaško končno le zastava Federacije BIH, na pritisk Zahoda, povedo. Zahod naj raje pritisne Zagreb in Beograd in revidira Daytonski sporazum, ki državo Bosno in Hercegovino duši v kaf-kovskem labirintu. Sarajevo med Beogradom in Zagrebom, med Banjo Luko in Zahodnim Mostarjem, med propadom in upanjem. Tu črno ne preplavlja rdečega: Sarajevo, otok v srcu sveta, bi rekel Abdulah Sidran. V samem srcu Sarajeva še gori Večni ogenj, spomenik partizanom, osvoboditeljem mesta, Sarajevčanom »Srbom, Muslimanom in Hrvatom«. Po čudežu rdečega plamena niso pogasile niti črne granate med četniškim obleganjem v zadnji vojni ... Tako je to v »širši domovini«, ki je ni več, dragi moji. Jutro ni pametnejše od večera in tako imenovana zgodovinska distanca (prav tako kot mirno prespana noč) je zgolj priročni izgovor za pobeg od resnice in močnega vtisa. Iz ožje domovine sem potoval v širšo, in po njej, mrtvi. Jutri grem v svojo najožjo, v Istro. Strašen in hkrati nedopovedljivo lep paket globokih vtisov nosim domov. Jasno mi je, da je najširša od vseh mojih domovin prav ta, najožja, od Premanture in Preluka do Ankarana, Križa in Šempasa ... Ker nam je tu sreča bila bolj mila, smo ta dom dolžni nositi v srcu, v glavi, na jeziku, v roki. A morje je odprto in slika sveta se vzpostavi le, ko se sprostijo vrvi varnega priveza. Saj vemo: navigare necesse est. chamber music - S komornim orkestrom I solisti di Pavia Virtuozni Dindo TRST - Mario Brunello, Giovanni Sollima in Enrico Dindo so trije sijajni italijanski čelisti, ki imajo mnogo skupnih točk, predvsem to, da so se vsi trije izpopolnjevali pri slovitem Antoniu Jani-gru, ustanovitelju in dolgoletnemu vodji orkestra Zagrebških solistov (zanimivo je, da je Dindo postal umetniški vodja Simfoničnega orkestra iz Zagreba). Vsi trije so osvojili najpomembnejše mednarodne nagrade in muzicirajo z vrhunskimi orkestri in partnerji, zato je bilo pravo razkošje poslušati Enrica Dinda, ki je s komornim orkestrom I solisti di Pavia uvedel Komorni salon, niz, ki ga društvo Chamber Music prireja v Mali dvorani tržaškega gledališča Verdi. Čelist je orkester ustanovil leta 2001, dobil nujno potrebno podporo bančnega zavoda Fondazione Banca del Monte di Lom-bardia ter pripeljal ansambel na odličen nivo, ki mu omogoča nastope v najpre-stižnejših evropskih in ameriških gledališčih. Kvaliteto smo ugotovili že v prvi skladbi, ki sicer ni ponudila veliko užitkov, razen blagozvočnega muziciranja - šlo je za Romanco za godala v C-Duru op. 42 Jeana Sibeliusa. Znatno bolj tehtna in zanimiva je Romanca v F-Duru op. 75 Ric-harda Straussa, ki jo je Dindo iz originalne partiture za simfonični orkester prilagodil godalni zasedbi. Prelestni zvok če-lista je brž nasičil dvorano ter se lirsko, čustveno in vzhičeno povzpel nad orkester. Sledila je Rossinijeva Une larme, prijetna salonska skladba, ki jo je Eliodoro Sollima (oče prej omenjenega čelista in skladatelja Giovannija) priredil za violončelo in godala. Dindovo muziciranje zna oplemenititi tudi najbolj preproste Enrico Dindo je sijajen italijanski čelist glasbene zamisli, vsaka fraza je pravi vzor doživete interpretacije, virtuozne pasaže pa pravi rafali energije, ki jo čelist sprošča s polno naslado. Drugi del koncerta je odprl Vival-dijev Koncert v g-molu RV156, ki so ga go-dalci pod Dindovim vodstvom podali zelo ubrano, z zanimivimi barvnimi odtenki, ki so baročnim linijam dodali primerno razgibanost. Haydnov Koncert v D-Duru Hob.VI-Ib:1 smo že slišali v izvedbi največjih solistov naše dobe, od Rostropoviča do Natalije Gutman, zato lahko trdimo, da Dindo v ničemer ne zaostaja za velikimi vzor- fotodamj@n niki (leta 1997 je v Parizu osvojil nagrado Rostropovič in prijel zelo laskave čestitke od velemojstra): čudovit zvok, ki ga umetnik oblikuje s pretanjenim okusom in globokim čustvenim pristopom, po-ustvarjalno veselje, ki ga uspešno prenaša na orkester, vseskozi zapeljivo frazi-ranje, bogastvo vsakovrstnih odtenkov in ne nazadnje osupljiva virtuoznost, ki je zablestela v vrtoglavem tempu zadnjega stavka, so nas popolnoma prevzeli ter navdušili celo dvorano, ki je z dolgimi aplavzi priklicala žal le en dodatek, sa-njavo Dvoržakovo Gozdno tišino. Katja Kralj svetovni dan knjige - Nov izbor pesmi in misli Sr< Kosovelova poez med konsi in žari TRST - Zdi se, da je Srečko Kosovel eden tistih pesnikov, ki ne bodo nikoli nehali nagovarjati bralcev. Še več: zdi se, da so njegovi verzi danes veliko bolj aktualni kot pred dvajsetimi ali petdesetimi leti. Kot bi današnjemu bralcu postavljali številna vprašanja (in ponuja nekatere odgovore), v katerih se zrcali naša sedanjost. Najbrž se tudi zato v zadnjih letih množijo knjižne objave Kosovelovih verzov in misli. Novi izbori, prevodi, manifesti. Kajti Kosovela ni nikoli preveč. Kosovela k sreči tudi nikoli ne zmanjka, saj nam je leta 1904 v Sežani rojeni pesnik, kljub temu, da je živel samo dvaindvajset let (26. maja bo minilo natanko devetdeset let od njegove smrti), zapustil pravi zaklad: več kot 3000 pesmi in nešteto drugih besedil - esejev, člankov, ocen, pisem in dnevniških zapiskov. Nov zanimiv izbor iz njegovega opusa prinaša najnovejša knjiga, posvečena temu kraškemu pesniku Barž = kons: Besede v prostoru, ki je lani izšla pri založbi Miš. Vsebinsko in grafično zelo lepo oblikovano knjigo so v četrtek, ob svetovnem dnevu knjige, predstavili v Tržaškem knjižnem središču. Z avtorjem izbora Igorjem Saksido in ilustratorjem Damijanom Stepančičem se je pogovarjala novinarka Neva Zajc. Literarni zgodovinar in univerzitetni profesor, ki vzgaja bodoče slovenske učiteljice in učitelje, je v naslovu združil svojo novotvorjenko barž, ki si jo je izposodil pri Kosovelovi baržunasti, žametni liriki, in pesniku ljube konse. In oboje združil v enačbo. Pri sestavi svojega izbora je upošteval predvsem dva kriterija. »Izbral sem tisto Kosovelovo poezijo, ki me najbolj nagovarja in ki je najbolj primerna za ta čas, predvsem za najstnike in nastajajoče bralce, za tiste, ki si postavljajo vprašanja: kdo sem, katera je moja identiteta, kaj lahko naredim, da bi spremenil družbo ... In še en kriterij sem upošteval: izbral sem tiste pesmi, ki ne potrebujejo velikega kritičnega aparata.« Saksida se je pri sestavi izbora spraševal, kako lahko Kosovela beremo sto deset let po njegovem rojstvu, kaj nam lahko njegovi verzi in misli povedo o današnji resničnosti. »Pri tem se nisem oziral po drugih izborih, temveč svoj izbor sestavil na podlagi zbranega dela, ki se mi zdi najbolj nevtralen. In skoraj naključno izbral natanko 110pesmi...« Pesmi je nato razdelil v dva temeljna razdelka (z več podrazdelki): Nihil-o-melanholija, ki nosi podnaslov Vse je pesem! in H2SO4 - Skrij se, mesečina! Izbor ni kronološki, temveč vsebinski, pesmi iz konstruktivističnega obdobja se torej prepletajo z impresijami. »V središču prvega je pesniški jaz v širokem pomenu besede: jaz, narava, potovanje, vprašanje smrti ... Drugi pa je posvečen družbeno-angažirani poeziji, med katerimi najdemo tudi nekatere eksplicitne kritike časa in družbe.« Zelo zanimiv dodatek predstavljajo citati iz Kosovelovih dnevnikov, ki spremljajo večino objavljenih pesmi. »Kosovelovi dnevniki so tako lepo napisani, da so nekateri odlomki že poezija, haikuji, ali vsaj estetizirani teksti. Izbral sem tiste, ki so se mi zdeli najbolj čvrsti in prepričljivi. Najprej sem mislil, da bi odlomke objavil v dodatku, potem pa sem si zaželel ustvariti dialog, napetost med Kosovelovo poezijo in mislijo. Nekateri citati namerno uničijo mehkobo poezije, da bralec razume, v katerem času so nastali. Tudi to kaže na www.primorski.eu 1 Od leve Damijan Stepančič, Igor Saksida in Nev mnogopomenskost Srečka Kosovela.« Kaj pa grafična podoba knjige? Kaj je Damijana Stepančiča vodilo pri ilu-striranju pesmi? »Pomembno mi je bilo predvsem narediti Kosovelov duhovni zemljevid, njegove tone in podtone,« pravi likovni umetnik, ki se je že preizkusil v ilustriranju poezije. »Zelo rad imam vi- »Nekateri citati namerno uničijo mehkobo poezije, da bralec razume, v katerem času so nastali.« zualno poezijo, meja med risanjem in pisanjem ni tako ostra, kot bi sodili na prvi pogled. Vsi smo bili pod vtisom Kosovelovih integralov, najtežje je bilo se otresti ste-reotipov: vedeli smo, kaj ne smemo narediti, ne pa, kaj moramo. Za naslovnico je naposled izbira padla na tople barve in kraško pokrajino, na karton, ostre robove, brez nepotrebnih zavihkov. Moja želja je bila, da bi platnica sprovocirala bralca, da bi jo vzel v roke.« Stepančič, čigar družinske korenine segajo v Sovodnje, pravi, da mu je zelo blizu konstruktivizem, ilustrirani manifesti, ki so zaznamovali futurizem. Na vprašanje, ali je sorodnik drugega Stepančiča, tržaškega slikarja Edvarda, ki je bil prav tako doma v konstruktivističnem svetu, pa je z nasmeškom odvrnil, da bi rad to tudi sam ugotovil ... (pd) / Primorski KULTURA Sobota, 23. aprila 2016 11 ečka Kosovela :ija netom Srečko Kosovel: Razočaranje a Zajc v TKS foto ls. Smrt je legla na moje srce, ogenj pod skalo pa ni zamrl; ubijaj, kriči, zatiraj me, jaz se bom uprl. Zlati oltar med sivim kamenjem, vem, kdo ga je razdrl; jaz pa ga obnovim z vstajenjem, jaz se bom uprl. Smrt je legla na moje srce. Mislila je, da se bom strl. Ali duh, ki je v meni do zadnjega dne, bo klical: jaz se bom uprl! nova gorica - Koncert pianista Alexandra Gadžijeva Od Mozarta do Fa u sta NOVA GORICA - Na sedmem abonmajskem koncertu 35. sezone Glas-senega abonmaja Kulturnega doma Nova Gorica se je na klavirskem recitalu predstavil enaindvajsetletni Alexander Gadžijev. Nadarjeni glasbenik sodi med najmlajše pianiste, ki so v novogoriškem abonmaju dobili priložnost koncerti-ranja na solističnem recitalu. Pianist, ki se šola v razredu prof. Pavla Gililova na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, je prve korake v glasbo opravil pri starših, priznanih pianistih, in na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Goriškemu občinstvu je v poslušanje ponudil vrhunske izvedbe treh različnih sonat Wolfganga Amadeusa Mozarta, Frederica Chopina in Franza Lisz-a, ki so jih poslušalci sprejemali z zbranostjo, toplino in velikim navdušenjem. Prva na programu je bila Sonata št. 3 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. Drobne Mozartove glasbene finese je Gadžijev skrbno nizal bodisi v ši-oke pasuse muzikaličnih mislih bodisi jih je zbiral v miniaturne lirične pripovedi. V interpretacijo je subtilno položil živahnost, ki je bila po značaju uglajena in sončna. Kot kontrast Mozartovi sonati je sledila Sonata v b-molu, op. 35, Frederica Chopina, ki je s svojim znamenitim tretjim stavkom Marche funèbre - pogrebno koračnico - zazvenela kot svarilo o bivanjski resnici minevanja. Kon-ert je vsebinsko zaokrožila Sonata v h-molu Franza Liszta, ki je združevala obe načilnosti predhodnih del, Mozartovo razigranost in Chopinovo filozofijo. Pri obeh obsežnejših delih, tako pri Chopinovi kot pri Lisztovi sonati, je pianist vzdrževal intenzivnost drame. Čeprav so skladbe v svoji naravi polne strati in tragike, pa je poskrbel, da niti ena niti druga lastnost ni vstopila v ospre-je. Njegovo podajanje je bilo prepleteno z željo po odkrivanju drugačnosti in po razkrivanju vseh tudi najbolj skritih in neznatnih glasbenih misli, kar je za-otovo uspel polno izraziti. Glasbo je podajal z jasnim artikuliranjem in zgo-rorno pripovednostjo. V celoti pa je pripravil večer, kjer se je umetelnost mojstrovin prepletala s sočasnim utripom in filozofijo življenja. Metka Sulic književnost - Založba Beletrina Figa - Vojnoviceva družinska epopeja LJUBLJANA - Pri založbi Beletrina je izšel roman Gorana Vojnovica z naslovom Figa Družinska epopeja, kot ga je označil urednik založbe Mitje Čander, prinaša zgodbo treh generacij - generacije avtorjevega dedka, očeta in avtorja samega, pri čemer je šel Vojno-vic izrazito v globino odnosov. Figa je tudi roman, ki govori o mejah med kulturami, narodi in ljudmi. Kot je na novinarski konferenci povedal Čander, gre za izjemno dobro in ambiciozno besedilo, ki ga je Vojnovic ustvarjal več let. Poudaril je slikovitost scenerija - dogajanje je postavljeno v Ljubljano in Istro, deloma tudi v Bosno in Egipt - in zelo širok časovni lok, ki ga je v romanu zajel avtor. Zgodba sega od 50. let do danes. Goran Vojnovič arhiv Figa je po Čandrovih besedah simbol življenjske moči in veselja ob vseh mejah, na katere naletimo v življenju. Po besedah urednice Špele Pavlič pa predvsem zgodba o glaven junaku Jadranu, ki iz mozaika spominov sestavlja veliko zgodbo povezav, da bi razumel samega sebe. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, poskuša razkriti, zakaj je, domnevno s pomočjo sumljive stekleničke zdravil, odšel njegov dedek Alek-sandar. Poskuša si pojasniti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence, in odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne. Prav tako poskuša razumeti svojo mamo Vesno, njeno nerazložljivo jezo na dedka in njeno zamolčano razočaranje nad očetom. Ko pa je zgodba sestavljena, ko so vzroki pojasnjeni, povodi osmišlje-ni in motivi razkriti, Jadran spozna, da mu razumevanje družinske preteklosti ne daje navodil za njegovo prihodnost. Vojnovic je povedal, da je že od nekdaj imel občutek, da si vsi na nek način sestavljamo svoje zgodbe. Že z rojstvom smo postavljeni v nek kontekst, nato nam nekaj povedo, nekaj zamolčijo in pozneje postopoma odkrivamo in sestavljamo zgodbe. Ko jih pripovedujemo, pa iz svoje preteklosti izbiramo tiste dogodke, ki naj bi nas najbolj zaznamovali. Roman je zasnoval kot avtobiografsko pripoved glavnega junaka, ki jo ta pripoveduje zato, da bi samega sebe opravičil. Vojnovic pri literaturi najbolj občuduje, da je verjetno zadnja od umetnosti, pri kateri ima avtor še možnost, da ustvarja dolgo, tudi več let. Roman je nastajal tako, da je najprej napisal posamezne dele, te je nato po principu montaže sestavljal v celoto, ki jo je dodatno prečiščeval. Vojnovic je leta 2008 izdal romaneskni prvenec Čefurji raus.', za katerega je dobil nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši roman leta. Leta 2012 je izdal roman Jugoslavija, moja dežela, za katerega je dobil drugega kresnika. (sta) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Ali si novi človek? Vprašaj se vsak dan. Dnevnik VIII (1925) IV Black Mountain '.'.Z. Psihedelični rok Jagjaguwar, 2016 ' Ocena: ★★★★★★★ 21-letni Gadžijev na novogoriškem odru ivi. vidmar Na naši skupni glasbeni poti se po dolgem času spet srečujemo z neodvisno glasbeno založbo Jagjaguwar. Ameriška založba je namreč prvega aprila izdala nov album kanadskega benda Black Mountain s preprostim naslovom IV. Na novo ploščo skupine iz Vancouverja smo čakali kar šest let, končno pa so fantje le posneli in izdali nov glasbeni produkt. Black Mountain sestavljajo pevec in kitarist Stephen McBean, pevka, kitaristka ter pianistka Amber Webber, basist Colin Cowan, pianist Jeremy Schmidt ter bobnar Joshua Wells. Sound kanadskega benda sega v daljna šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Komadi so dobra mešanica težkega roka in psihedelije, ponekod pa tudi garage in bolj alternativnega roka. Bend se uspešno poslužuje dvojnega pevca, se pravi ženske in moškega, kar daje pesmim res originalen pečat. Po neskončnih glasbenih turnejah so se torej člani skupine Black Mountain odločili, da spet stopijo v glasbeni studio in posnamejo nov plošček. Na pomoč jim je priskočil producent Randal Dunn, bend je komade posnel v njegovem Avast! Su-dios v Seattleu. Album IV sestavlja deset pesmi, traja pa malo manj kot eno uro. Skupina se je tokrat odločila za glasbeno raznoliko ploščo, v smislu, da lahko prisluhnemo tako rokerskim skladbam kot tudi bolj umirjenim in dolgim, »vesoljskim« pesmim. Mešanico vsega tega pa dobimo na primer že v prvi Mothers Of The Sun: daljši, umirjen intro, nato pa prijetni kitarski rifi. Med boljše komade spada naslednji, Florian Saucer Attack, poskočna electro rock skladba, sledi anonimna Defector, nato izrazito psihedelična You Can Dream, polna elektronskih efektov. Drugi del albuma se začne z rokenrolom pesmi Constellations, ki se nato prelevi v akustično balado Line Them All Up, v kateri izstopa nežni vokal pevke Amber Webber. Na koncu imamo še dve dolgi »vesoljski« pesmi in sicer (Over and Over) The Chain in zaključno Space To Bakersfield, ki tu pa tam (rahlo!) spominja na starejšo uspešnico Maggot Brain ameriškega benda Funkadelic. Dobra plošča, nič več. 1 2 Sobota, 23. aprila 2016 APrimorski r dnevnik O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Konkretna posledica ustanavljanja novih medobčinskih zvez S skupno službo več laserskega merjenja Merjenje hitrosti v Jamljah S prihodnjim letom lahko pričakujemo, da bodo mestni redarji še pogosteje merili hitrost vozil z laserjem po cestah doberdobske občine, kot to počenjajo letos, ko je v pomladanskih mesecih njihova prisotnost že itak opaznejša predvsem na državni cesti št. 55 v Jamljah in Dolu. Ena izmed konkretnih posledic ustanovitve novih medobčinskih zvez bo namreč tudi nastanek skupne redarske službe, ki bo krila celotno območje od Zagraja do Doberdoba, od Tržiča do Škocjana, San Piera in ostalih občin v Laškem. Občina Doberdob ima trenutno skupno redarsko službo z občinama Škocjan in Zagraj, potem ko sta pred leti pri njej sodelovali še občini San Pier in Foljan-Redipulja. »Z letom 2017 bo nova medobčinska unija Kras Soča Jadran dobila skupno redarsko službo, kar bo nedvomno eden izmed najbolj konkretnih dosežkov nove zveze. Lahko pričakujemo, da bo več osebja na razpolago tudi za potrebe občine Doberdob,« pravi doberdobski župan Fabio foto dr Vizintin, po katerem je prisotnost mestnih redarjev posebno pomembna ob raznih cestah v občini, kjer številni vozniki premočno pritiskajo na plin. Domačini se v glavnem držijo hitrostnih omejitev, kar pa nikakor ne drži za vse ostale avtomobiliste, med katerimi se včasih najdejo tudi tuji državljani. V pomladanskih mesecih predstavljajo veliko težavo tudi motociklisti, med katerimi jih je kar nekaj takih, ki državno cesto št. 55 imajo za dirkališče. V preteklih letih se je ravno na cesti skozi Dol in Jamlje zgodilo več prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje več motoristov. Kljub temu številni med njimi še vedno ne spoštujejo hitrostnih omejitev, kar sicer velja tudi za mnoge av-tomobiliste. Mestni redarji so nazadnje izvajali poostren nadzor nad spoštovanjem hitrostnih omejitev včeraj dopoldne. Z laserjem so se postavili v središče Jamelj in merili hitrost vozil; nekaj voznikov se je po vasi peljalo s hitrostjo nad 50 kilometri na uro, tako da so jih redarji Dno Korza odprto za promet Včeraj zgodaj popoldne so ponovno odprli odsek Verdijevega korza v Gorici med križiščema z Mamelijevo in Semeniško ulico, pred pokrajinskim poveljstvom kara-binjerjev. Delavci so pod voziščem najprej speljali električni kabel, nakar so cesto na novo pretlakovali s porfirnimi kockami. Ta je bil - kakor še druge ulice v mestu -v slabem stanju in posejan z asfaltnimi krpami, ki so posledica vzdrževalnih del na vodovodnem, električnem in plinskem omrežju. Zaradi obnavljanja cestišča pa ostajata zaprta za promet Saurova ulica pred sodiščem in trg pred županstvom. doberdob - Hitri internet Nova oddajnika Namestili ju bodo ob nogometnem igrišču in pri Sabličih Oddajnik bodo namestili na žaromet nogometnega igrišča bumbaca Ob doberdobskem nogometnem igrišču in pri Sabličih bodo postavili nova oddajnika za prenos podatkov preko radijskih lokalnih omrežij - Hiperlan, kar bo omogočilo dostop do hitrega interneta. V kratkem bo občinski odbor potrdil sklep, ki bo podjetju Wolnext omogočil postavitev oddajnika. Enega bodo namestili na eden izmed žarometov doberdobske-ga nogometnega igrišča, drugega pa na vrh hriba med Sabliči in Jamljami, tako da bo hiter internet na voljo prebivalcem obeh vasi, ki bodo seveda morali s ponudnikom storitve podpisati pogodbo in se zatem opremiti s spre- jemnikom signala. Zupan Fabio Vizintin pojasnjuje, da je tehnologija Hiperlan povsem varna. »Frekvenc, ki jih oddajajo, so varnejše od tistih, ki jih uporabljajo za zagotavljanje signala za mobilne telefone,« pravi Vizintin in pojasnjuje, da so na županstvu ravnokar prejeli obvestilo, s katerim so jim z dežele sporočili, da sta tako občinska stavba kot sedež krajevne ekipe civilne zaščite in šola povezani na optični kabel. Slednjega je namestilo podjetje Insiel po naročilu dežele, ki si prizadeva, da bi zagotovila hiter dostop do svetovnega spleta vsem občinam v Fur-laniji Julijski krajini. (dr) oglobili. Na območju doberdobske občine je letno prehitrim voznikom skupno naloženih za več tisoč evrov glob. V Jamljah in Dolu večkrat merijo hitrost vozil tudi karabinjerji in policisti, ki pogosto za pregled ustavijo tudi tovorna vozila. Tudi v tem primeru se letno nabere kar nekaj glob, saj možje postave ugotovijo najrazličnejše kršitve. Na nekaterih tovornjakih je preveč tovora, na drugih ni primerno zavarovan, včasih je dokumentacija pomanjkljiva. V najhujših primerih so na tovornjakih elektronske naprave, ki začasno prekinjajo delovanje tahografov. Danjel Radetič goriška - Družbeno koristna dela Sedem zaposlitev, dve v Sovodnjah Občine Gradišče, Vileš, Gorica in Sovodnje bodo v okviru štirih projektov za družbeno koristna dela s ter-minskimi pogodbami skupno zaposlile sedem ljudi. V Gradišču bodo zaposlili uradnika z višješolsko izobrazbo, ki bo v pomoč uslužbencem finančnega in tehničnega urada. Pogodba bo veljala 19 tednov. V Vilešu iščejo uslužbenca, ki bo 32 tednov delal v občinskem arhivu. V Gorici bodo zaposlili dva uslužbenca za obdobje petih tednov in enega za štiri tedne; sodelovali bodo pri organizaciji razstav in raznih dogodkov, delali bodo tudi v gledališču. V Sovodnjah iščejo dva delavca, ki bosta skrbela za vzdrževanje poslopij in objektov v občinski lasti, opravljala bosta tudi razna cestarska in vrtnarska dela. Zaposlili ju bodo s 36-tedensko oz. 26-tedensko delovno pogodbo. Zahtevajo nižješolsko izobrazbo in posedovanje vozniškega dovoljenja kat. B. Prijave za zaposlitev v Gorici, Gradišču in Vilešu bodo zbirali do 4. maja. Prošnjo za zaposlitev v Sovodnjah bo mogoče oddati med 26. aprilom in 10. majem. Vse prošnje za zaposlitev bodo zbirali v deželnem uradu za delo v pokrajinski palači na Korzu Italia v Gorici, ki je odprt med 9.30 in 12.30. Prošnje lahko vložijo delavci na mobilnosti in v dopolnilni blagajni. ajdovščina Pipistrelov trg se je razširil na 150 držav Pipistrelov Virus SW Na letalskem sejmu v nemškem Frie-drichshafnu, kjer so predstavljeni največji dosežki na področju letalstva, je ajdovska družba Pipistrel prejela certifikat Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) za ultralahko letalo Virus SW. Certifikat pomeni, da lahko Pipistrel to letalo brez dodatnih certifikatov prodaja v vse države, teh je skoraj 150, s katerimi ima EASA sklenjene sporazume o prodaji letal. »Počasi gradimo to, da bomo v prihodnje lahko mirno spali, kar se tiče naročil, in se posvetili tistemu, kar je naša glavna ideja, to je načrtovanju novih tipov letal, novih pogonov in tako pomikati meje naprej,« je ob tem uspehu povedal solastnik in direktor Pipistrela Ivo Boscarol. Za slovenska podjetja, ki so povezana s Pi-pistrelom, to pomeni dolgoročno možnost prodaje na novem segmentu, ki ga doslej še niso imeli. Letala imajo po pridobitvi tega certifikata tudi druge možnosti uporabe, saj se lahko uporabljajo tudi za komercialne namene ali šolanje. Pot do pridobitve tega certifikata je bila zelo dolga, trajalo je kar šest let in potrebnih je bilo preko 17.000 različnih dokumentov. Cena za pridobitev tega certifikata je bila kar 2,5 milijona evrov, zato ob pridobitvi v Pipistrelu upravičeno veliko pričakujejo. Boscarol je poudaril še, da je v preteklih petih letih Pipistrel rasel z deset- do dvajsetodstotno letno rastjo, sedaj pa ima možnost za letno rast tudi več kot sto odstotkov. Prihodnji teden bo medtem v Ajdovščini na obisku kitajska delegacija, ob obisku Pipistrela pa bo minister za transport in direktor kitajske agencije za civilno letalstvo Feng Zhenglin družbi predal certifikate za prodajo letal na kitajskem trgu. Pipistrel je v preteklem tednu obiskalo pet inšpektorjev omenjene kitajske agencije in opravilo t.i. validacijo. To je pregled skladnosti vseh podatkov, ki so navedeni na slovenskih tipskih certifikatih, za pridobitev certifikatov za prodajo na kitajskem trgu. Inšpektorji nad dokumentacijo in preizkusom letal v zraku niso imeli nobenih pripomb, zato Boscarol pričakuje, da bodo certifikate prejeli v prihodnjih dneh. Sejem Aero v nemškem Friedrichs-hafnu velja za enega vodilnih evropskih strokovnih sejmov s področja letalske industrije. Na njem razstavljavci predstavljajo izdelke, tehnologije in storitve s področja letalske industrije, poslovna, korporativna in zasebna zračna plovila, lahka zračna plovila, jadralna letala, pogonske sisteme in opremo za vzdrževanje. Sejem je bil odprt do včeraj, na njem pa se je pod okriljem javne agencije Spirit predstavilo tudi osem slovenskih podjetij. Agencija Spirit je v Friedrichshafnu organizirala skupinsko predstavitev slovenskega gospodarstva, podjetjem Kanardia, LX Navigation, Lxnav, One Pro, Oxyge-nium, Pipistrel, Trixy Aviation in Tronog pa je bilo na voljo 772 kvadratnih metrov skupnega razstavnega prostora. Slovenska podjetja tovrstne sejme izkoristijo za spoznavanje novih strank in vzdrževanje stika z obstoječimi ter promocijo letaliških novosti in destinacije. GORIŠKA Sobota, 23. aprila 2016 13 gorica - Igrišče bodo poimenovali po Bearzotu V stadion vložili 800 tisoč evrov Zaključila se je obnova nogometnega stadiona na Rojcah, v katerega je goriška občinska uprava vložila približno 800.000 evrov. V torek, 26. aprila, ob 17.30 ga bodo uradno predali namenu in ga poimenovali po Enzo Bearzotu. Ob zaključku svečanosti - ob 18. uri - bodo na igrišču odigrali tekmo med državnimi reprezentancami pod 15. letom starosti iz Italije in Rusije, ki je vključena v spored 13. turnirja narodov iz Gradišča. »Na Rojcah imamo več objektov, ki športnikom nudijo najboljše pogoje za vadbo in tekmovanja. Lani so obnovili teniška igrišča, atletski štadion ima eno izmed najboljših tekaških stez v deželi, potem imamo še bazen. Zdaj se je zaključila še obnova nogometnega igrišča, zaradi česar upamo, da se bo goriški nogomet dvignil na nekdanji nivo,« poudarja župan Ettore Romoli in dodaja, da je po srečnem spletu okoliščin Pro Gori-zia ravnokar na prvem mestu 1. amaterske lige in tudi Juventina odigrava dobro prvenstvo v promocijski ligi, saj je trenutno na drugem mestu. V okviru obnove nogometnega stadiona so porušili tribune na strani Ulice San Michele, prenovili in povečali so slačil-nice, uredili nova stranišča. Obnovitveni poseg je stal 680.000 evrov, zatem je morala občina pristaviti še okrog 100.000 evrov za dokončanje nekaterih manjših del. Na občini so se odločili, da obnovljeno igrišče poimenujejo po Enzu Berazotu, bivšemu selektorju italijanske nogometne reprezentance, ki je leta 1982 osvojila svetovno prvenstvo v Španiji. Bearzot se je rodil leta 1927 v Ajellu, leta 1946 je prišel v Gorico, kjer je igral za ekipo Pro Gorizia dve sezoni. Zatem se je preselil k Interju iz Milana, nakar je nastopal še za Catanio in Torino. Na obnovljenem igrišču bodo v sredo, 27. aprila, ob 16. uri odigrali še eno tekmo, ki je vključena v prvi ženski turnir narodov iz Gradišča. Pomerili se bosta ženski državni reprezentanci pod 17. letom starosti iz Irana in Italije. Irančanke prvič nastopajo izven svoj domovine, zato je v mednarodnih športnih krogih za tekmo kar nekaj zanimanja. Septembra bo v Gorici odigrala eno tekmo tudi moška italijanska reprezentanca Under 20. (dr) vipava V Agroindu dogovor z lastnikom Stavkovni odbor v vipavskem Agroindu je z vodstvom družbe, ki je od nedavno v ukrajinski lasti, dosegel dogovor za razrešitev stavkovnih zahtev. Podpisali naj bi ga prihodnji teden, v torek ali četrtek. Ukrajinski lastnik bo predvidoma v torek ponovno prišel v Vipavo, vse dotlej pa ne bo znano, ali so odgovorili na poziv novogoriškega sodišča v zvezi s predlogom za stečaj podjetja, ki so ga v začetku aprila vložili delavci. Teoretično namreč obstaja možnost, da bi predlog za stečaj umaknili sami zaposleni, če bo vodstvo podjetja izpolnilo zahteve stavkovnega odbora. Tribune obnovljenega stadiona na Rojcah že krasi posvetilo Enzu Bearzotu bumbaca gorica - Ravnanje z odpadki Skupaj z vrečkami za pravilno sortiranje trojezična zgibanka V začetku maja bodo Goričani dobili na dom vrečke za ločeno zbiranje odpadkov. Nabavi vrečk za suhe odpadke, plastiko-pločevino in organske odpadke bo goriška občina namenila 70.000 evrov, ki so bili na zadnji seji občinskega sveta vključeni v proračun. »Gre za del dobička, ki ga je komunalno podjetje Isontina Ambiente - ISA pred kratkim razdelilo med občinami,« pravi goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi in pojasnjuje, da bodo Goričani do- bili na dom tri vrste vrečk. »Na voljo bodo imeli trideset 110-litrskih sivkastih vrečk za plastiko in pločevino, šestdeset 50-litrskih rumenih vrečk za suhe odpadke in 120 manjših razgradljivih vrečk za biološke odpadke. S temi vrečkami bodo oskrbljeni za eno leto,« razlaga odbornik. Skupaj z vrečkami bodo Goričani prejeli tudi zgibanko v italijanščini, slovenščini in angleščini, na kateri bodo glavne informacije o pravilnem sortiranju odpadkov. »Ravnokar izbiramo najboljšega ponudnika za odvažanje odpadkov v prihodnjih šestih letih. Na podlagi novega razpisa bo moral poskrbeti tudi za oskrbo uporabnikov z vrečkami, kar bo moral storiti enkrat letno,« pojasnjuje direktor podjetja ISA Giu-liano Sponton in napoveduje, da bodo v Gorici vrečke začeli deliti 2. maja. Kjer stanovalcev ne bo doma, bodo v poštnem nabiralniku pustili navodila za prevzem vrečk v pristojnem uradu goriškega županstva. (dr) ronke - Pet tisoč evrov za sanacijo divjega odlagališča Malomarnost stane Po šestih mesecih se je ob nekdanjem strelišču nabral nov kup najrazličnejših odpadkov Malomarnost drago stane. Ronška občina bo potrosila 5000 evrov za sanacijo divjega odlagališča ob nekdanjem strelišču in za odvoz odpadkov iz še nekaterih krajev. Posebno veliko se jih je nabralo ob pokrajinski cesti, ki iz Selc vodi v Doberdob, gozdna straža je občinsko upravo opozorila, da so neznanci razne odpadke odvrgli tudi ob jezercih pri Močilih, medtem ko so stanovalci klicali na županstvo zaradi treh velikih plastičnih vreč in akumulatorja ob eni izmed ulic pri letališču. Občinska uprava je poverila nalogo podjetju Esperteco, da sanira divje odlagališče ob nekdanjem strelišču za Romjanom in Selcami. Omenjeno podjetje je nekajkrat že delalo za ron-ško občino - nazadnje jeseni lanskega leta. Takrat so delavci očistili območje ob nekdanjem strelišču, kjer se je po šestih mestih že nabralo cel kup odpadkov. Neznanci so odvrgli več starih mavčnih plošč in gradbenega materiala, s svojimi tovornimi vozili so se zapeljali do kraške gmajne, čeprav je na tem območju promet prepovedan. Poleg gradbenega materiala je ob nekdanjem strelišču tudi več črnih plastičnih vreč, na tleh ležijo razne plastenke in pločevinke. Ronška občina še preverja, ali ležijo odpadki v Ulici Laghi na zasebnem oz. občinskem zemljišču, takoj zatem bodo sprožili postopek še za njihov od- Kup odpadkov pred zabojnikom Karitas za obleke foto c v. voz. V Ronkah letno namenijo sanaciji divjih odlagališč in odvozu odpadkov iz naravnega okolja okrog trideset tisoč evrov, kljub temu se iz leta v leto novi odpadki pojavljajo na vedno istih mestih. Od lani je mogoče opozoriti občino na nova divja odlagališča in na kupe odpadkov tudi preko spleta; mogo- če bi bilo po zgledu sosednjih občin razmisliti, ali bi veljalo izvajati poostrene nadzore z redarji v civilnih oblačilih. V Tržiču se je ta izbira že obrestovala, saj so v mestnem središču zasačili kar nekaj ljudi, ki so vreče odpadkov puščali na nedovoljenih mestih in ob robu ceste. ob 25. aprilu Medalje partizanom in zaprtim v taboriščih Ob 25. aprilu bo v ponedeljek v Gorici ceremonija, med katero bodo izročili spominske medalje nekdanjim partizanom in internirancem v nacističnih taboriščih. Pobuda je prišla z italijanskega obrambnega ministrstva, pristopilo pa je tudi notranje ministrstvo, zato bo »medalje za osvoboditev« izročila goriška prefektinja Isabella Alberti. Ponedeljkov dogodek bo potekal z začetkom ob 17.30 v avditoriju v Ulici Roma v Gorici. Poleg prefektinje bo zbrane nagovoril pokrajinski predsednik partizanskega združenja VZPI-ANPI Ennio Pironi, ki vabi javnost k čim bolj množični udeležbi, člane VZPI-ANPI pa poziva, naj prinesejo s seboj prapore sekcij. Na ozemlju goriške pokrajine je ministrstvo evidentiralo 102 upravičenca; sezname je pomagalo sestaviti omenjeno partizansko združenje. Dogovorjeno je bilo, da imajo pravico do medalje tisti, ki so bili živi 25. aprila lani, zato pa so v seznamih, ki nam jih je poslal pokrajinski odbor VZPI-ANPI, tudi nekateri, ki so danes že pokojni. V nadaljevanju objavljamo imena vseh upravičencev, kakor nam jih je posredoval VZPI-ANPI, ki jih je razvrstil po občinah, kjer delujejo sekcije partizanskega združenja. Doberdob: Antonio Burba (rojen leta 1926), Giuseppe Croselli (1926), Giuseppe Ferfolia (1928), Maria Gergolet (1925), Vilma Gergolet (1929), Ida Juren -Marusig (1928), Maria Kuk (1927), Luigi Leghissa (1927); Foljan: Claudio Calligaris (1925), Fiorello Cechet (1923); Gorica: Ric-cardo Bizjak (1921), Vilma Braini (1928), Giovanni Bregant (1923), Vilma Bregant (1922), Antonio Bressan (1927), Rudolf Bu-dal (1927), Bernarda Devetak (1924), Albino Klavcic (1926), Edoardo Maligoi (1927), Severino Okroglic (1928), Federico Peric (1923), Luigi Giulio Pich (1922), Silvino Po-letto (1921), Daniele Princic (1924), Marino Roset (1928), Annamaria Roset Poletto (1920), Karolina Rusjan (1926), Isidoro Sirk (1927), Vittorio Visintin (1924), Viljem Za-vadlav (1924), Bruno Simeoni; Gradišče: Erminio Biancuzzi (1922), Giovanni Cebula (1926), Odorino Furlan (1927), Mauro Marussi (1926), Ermete Novelli (1923), Lido Spessot (1926), Dino Zanuttin (1926), Arrigo Zuppel (1928); Krmin: Silvano Tomasini (1921); Romans: Arialdo Cumin (1925), Giordano Godeas (1925); Ronke: Guido Boscarol (1926), Giusto Croci (1925), Rodolfo Franzi (1923), Vertunno Fruch (1920), Olimpia Gellini (1924), Bruno Mauro (1923), Gregorio Mosut (1925), Mario Pahor (1925), Dino Pressacco (1925), Emilio Pribaz (1920), Longino Sardon (1925), Romano Simonetti (1926), Armando Soranzio (1921), Elda Soranzio (1928), Mario Sverco (1925), Giacomo Tardivo (1924), Carmen Tonini (1928), Giuseppe Trevisan (1924), Giacomo Zorzenon (1926), Mario Candotto (1926); Sovodnje: Cecilia Cernic (1924), Virgilio Cernic (1927), Oscar Kovic (1926), Slavica Krsten (1921), Ferdinando Monti (1927), Giuseppe Ozbot (1920), Valentino Pavletig (1927), Emilia Peric (1928), Angelo Petean (1921), Francesco Petejan (1916), Ida Semolic (1928), Mario Visentin (1927), Giovanni Zotti (1924); Škocjan: Aldo Canziani (1925), Adelchi Donda (1925), Giuseppe Fa-bris (1924), Duilio Manzan (1922), Guido Russi (1924), Silvano Fontana (1926); Šta-rancan: Cosmo Anastasio (1925), Nordio Bertogna (1928), Francesco Pieralisi (1927); Tržič: Caterina Cosoli (1926), Riccardo Ferro (1926), Alberto Gergolet (1922), Livio Pe-rin (1924), Pietro Perin (1922), Ruggero Ra-gazzi (1926), Bruno Romano, Giuseppe Rondi (1925), Ennio Visintin (1923); Vileš: Elio Buffolin (1926), Ruggero Cabass (1925), Giorgio Morich (1926); Zagraj: Francesco Cernic (1927), Ruggero Ceschia (1921), Livio Clemente (1928). 1 4 Sobota, 23. aprila 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji gorica - Društvo upokojencev srečalo in nagradilo nižješolce Z vnuki skok v preteklost »Spoznavanje preteklosti pomaga pri reševanju problemov sedanjosti in je namenjeno uresničevanju boljše prihodnosti. Zato pravimo, da brez preteklosti ni prihodnosti,« je predsednik Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Emil Deve-tak, nagovoril učenke in učence treh prvih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so se v torek zbrali v Kulturnem domu. Tam je potekala prireditev Skok v preteklost, ki jo je društvo organiziralo s sodelovanjem šole ravno z namenom, da poveže mlado in staro generacijo. »Življenje vaših dedkov in babic ni bilo rožnato. Živeli so v hudih razmerah, tako v šoli, doma in v družbi. V preteklosti pa so si nabrali veliko izkušenj, izredno koristnih za življenje. Zato vam dedki in babice in tudi starši nudijo veliko dragocenih nasvetov. Vi ste nam, starim staršem, v veliko veselje, mi pa smo vam v veliko pomoč! Zato je Skok v preteklost mišljen kot priprava za vašo boljšo prihodnost,« je še poudaril društveni predsednik. Poleg učencev se je v dvorani zbralo lepo število njihovih sorodnikov, predvsem stari starši. Uvodoma sta spregovorili ravnateljica Elizabeta Kovic in odgovorna za organizacijo v okviru šole prof. Solange Degenhardt. Namen srečanja je pojasnil društveni podpredsednik in glavni pobudnik Jože Cej, ki je šestim učencem podelil priznanja in nagrade. Kot pripravo na srečanje so namreč za nižješolce organizirali literarni in likovni natečaj na temo iz naslova. Številni prispeli spisi in risbe so bili na ogled v preddverju Kulturnega doma, med njimi pa so izstopali izdelki, za katere so bili učenci nagrajeni. Vsebinske značilnosti nekaterih likovnih del, ki so s svojo sporočilnostjo presenetila, je obrazložil Cej. V literarnem pisanju so se najbolje izkazali ter prejeli priznanje in nagrado Jan Kosic (1.A), Giada Cristancig (1.B) in Janiki Cingerli (1.C). Za likovna dela pa so bili nagrajeni Mojca Srebrnic (1.A), Alessia Ven-turoli (1.B) in Samuel Sluga (1.C). V zaključku prireditve je nastopil mladi »čarodej« Filip ter za njim še starejši in spretni »čarodej«, ki je prikazal celo vrsto »čarovniških« trikov. Mlada publika v dvorani (levo) ter pobudniki srečanja in nagrajenci na odru Kulturnega doma (desno) foto k.d. gradež - Državni kongres krvodajalske zveze Fidas Rešujejo življenja Nagradili tri novinarje - Jutri v Gorici krvodajalski praznik z množično udeležbo Krvodajalci rešujejo življenja. Transfuzijska medicina ima danes vse pomembnejšo vlogo in je v pomoč pri zdravljenju najrazličnejših bolezni, zaradi česar je izredno pomembno primerno ovrednotiti človekoljubno poslanstvo krvodajalcev. S tem sporočilom je v dvorani Biagio Marin v Gradežu včeraj stopil v živo 55. državni kongres krvodajalske zveze Fidas. Uvodoma so prebrali pisni pozdrav italijanske ministrice za zdravstvo Beatrice Lorenzin, ki je posebej izpostavila, da so krvodajalci nosilci plemenitih vrednot, zato se gre po njih zgledovati. Med včerajšnjim zasedanjem so nagradili letošnje dobitnike novinarske nagrade organizacije Fidas. Žirija, ki ji je predsedovala novinarka dnevnika Il Resto del Carlino Donatella Barbetta, je izbrala prispevke na krvodajalsko tematiko, ki so jih pripravili Alberto Bobbio, Ni-coletta Carbone in Francesco Caielli. Bobbio je zaposlen na tedniku Famiglia Cristiana; nagrajen je bil za članek o jubileju krvodajalcev, ki je bil objavljen 27. februarja letošnjega leta. Nicoletta Carbone je novinarka Radia 24; 8. januarja je vodila oddajo o novih varnostnih protokolih, ki veljajo za darovanje krvi. Francesco Caielli piše za časopis La provincia di Varese; 21. junija lanskega leta je napisal Krvodajalci so včeraj nagradili tri novinarje članek o svojem prvem darovanju krvi, po katerem se je srečal z najstnico, ki je potrebovala transfuzijo krvi. Kongres, ki se ga udeležujejo predstavniki krvodajalskih združenj iz vse Italije, se bo v Gradežu nadaljeval še danes, medtem ko bo jutri v Gorici 35. krvodajalski praznik, na katerem pričakujejo okrog deset tisoč ljudi. V Gorico bodo prišle delegacije iz raznih dežel. Po položitvi venca v spominskem parku (ob 9.15) se bodo udeleženci v sprevodu sprehodili do Travnika, kjer bo v cerkvi sv. Ignacija ob 11. uri daroval mašo goriški nadškof Carlo Maria Redaelli. Sledili bodo nagovori predstavnikov krajevnih uprav. (dr) Stekle priprave na poletno sezono V Marini Julii se že pripravljajo na novo poletno sezono, kjer bodo lanskem mestu tudi letos izpeljali praznično prireditev Summer Fest. Ker je visoko plimovanje 4. in 5. marca povzročilo nekaj škode, so občinski delavci že na delu; v prejšnjih dneh so se lotili pobiranja odpadkov in alg, medtem ko so zunanjemu podjetju poverili nalogo, da zravna pesek in gramoz, ki ju je morje odplaknilo vse na kup. Poseg bo občino stal 2700 evrov. »Zadovoljni smo, da se je urejanje plaže že začelo in da nam ni bilo treba čakati na deželni prispevek. Za začetek sezone bo plaža nared,« zagotavlja tržiški odbornik Fabio Gon. gorica - V Viatorijevem botaničnem vrtu gorica - Pokrajina V muzejih dvojna obletnica Avtoportret z bratom Francem V goriških Pokrajinskih muzejih, ki so bili ustanovljeni pred 155 leti - 17. aprila 1861 -, pravkar obeležujejo še eno obletnico. Na včerajšnji dan je pred 150 leti umrl Jožef Tominc. Znani slikar in zlasti portretist se je rodil leta 1790 v Gorici, umrl pa je na svoji pristavi na Gradišču nad Prvačino leta 1866, kjer je tudi pokopan. Da bi primerno proslavili obletnico, bosta jutri, 24. aprila, oba goriška sedeža Pokrajinskih muzejev odprta s prostim vstopom. V pinakoteki palače Attems Petzenstein na Kornu si je mogoče ogledati sobo, ki je posvečena Tomincu in v kateri sta njegovi znameniti deli Avtoportret z bratom Francem in Zaročenca, medtem ko sta na vhodnem stopnišču razobešena po-treta cesarjev Franca I. in Ferdinanda. V grajskem naselju je še nekaj Tominčevih del - portreti družine Senigaglia, zakoncev Birti in gospe Cristofoletti. Meseca maja bodo Tomincu posvetili več javnih srečanj. Niz se bo začel v četrtek, 5. maja, ob 18. uri, ko bo predaval umetnostni zgodovinar in kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi, ki je avtor doslej najbolj popolne monografije in kataloga o Jožefu Tomincu. V sredo, 11. maja, ob 18. uri bo o Tominčevi umetnosti predavala Maria Masau Dan, direktorica tržaškega muzeja. V torek, 17. maja, ob 17. uri bo srečanje na temo portretiranja bur-žuazije; govorila bo direktorica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin. Niz se bo zaključil v četrtek, 26. maja, ob 18. uri, ko bo srečanje vodil umetnostni zgodovinar Daniele DAnza. Vsa srečanja bodo v palači Attems Petzenstein z izjemo predavanja Raffaelle Sgubin, ki bo v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju, kjer bo ob zaključku voden ogled Tominčevih del. Ze 3000 obiskovalcev Odprt bo v ponedeljek, 25. aprila - Praznična odprtja tudi za muzeje, palačo, razstavo in kostnico V prvih štirih vikendih po odprtju so našteli tri tisoč obiskovalcev; tudi med zadnjim koncem tedna se je v Viatorijevem botaničnem vrtu med Pevmo in dolino Grojne gnetlo obiskovalcev - bilo jih je preko tisoč. Zaradi tolikšnega uspeha se je vodstvo Fundacije Goriške hranilnice odločilo za podaljšanje urnika; vrt bo med dnevi odprtja od danes do 2. junija mogoče obiskati že od 15. ure dalje, doslej so ga odpirali ob 16. uri. Vrt si bo mogoče ogledati do 19. ure, in sicer ob vseh sobotah, nedeljah in praznikih. Vodeni ogledi se bodo začenjali ob 17. uri. Viatorijev vrt bo odprt tudi v ponedeljek, 25. aprila, ko si bo med 9. in 19. uro mogoče ogledati tudi Pokrajinske muzeje v grajskem naselju; med 10. in 17. uro pa bo odprta palača Attems-Petzenstein. V ponedeljek, 25. aprila, bo med 10. in 13. uro ter med 15.30 in 19. uro odprta tudi razstava o goriških vojašnicah, ki je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. Med 9. in 12.30 ter med 13.30 in 18. uro bo odprta kostnica na Oslavju, med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro pa palača Coronini. Voden ogled Viatorijevega vrta / Primorshi GORIŠKA Sobota, 23. aprila 2016 15 Poleg frtalje »kokošje igre« Med lanskim praznikom bumbaca V Rupi je že vse pripravljeno za tradicionalni Praznik frtalje, ki ga prireja Prosvetno društvo Rupa-Peč. Jutri, 24. aprila, ob 17. uri bo nastop otroških zborov, sledile jim bodo »kokošje igre«; slavnostni govornik bo publicist in raziskovalec goriške preteklosti Vili Prinčič, sledil bo ples z duom Casablanca. Praznik se bo nadaljeval v ponedeljek, 25. aprila; ob 17. uri bo tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, sledila bosta nastop športno plesnega kluba Dance Sport Connecting in ples z duom Ivo&Marjan. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče ~M Koncerti Ogled briških cerkva Ferruccio Tassin bo jutri, 24. aprila, in v ponedeljek, 25. aprila, vodil ogleda nekaterih briških cerkva. Jutri ob 9. uri se bodo zbrali na Trgu Liberta v Krminu, sledil bo ogled cerkva sv. Katerine, sv. Mavra in Kristusa kralja na Subidi ter sv. Janeza. V ponedeljek se bodo zbrali ob 14. uri na Trgu XXIV Maggio v Krminu, s kombijem se podali do cerkve sv. Kvirina, cerkve v Borgnanu in cerkve sv. Apolonije. Ponedeljkov izlet stane 10 evrov; informacije na naslovu elektronske pošte almatas@libero.it. Pohod v Redipulji S prireditvenega prizorišča v Ulici San Michele v Redipulji bo v ponedeljek, 25. aprila, od 9. do 10. ure start pohoda v odkrivanju Krasa in ostankov prve svetovne vojne. Na voljo bodo tri trase, dolge 6, 13 in 25 kilometrov; vpisnina znaša 8 evrov. Od fašizma do svobode V središču Poclen v Ulici Fontanot v Tržiču bodo danes ob 10. uri odprli razstavo satiričnih stripov z naslovom »C'era una volta l'Italia. Dal fascismo alla liberazione« avtorja Daniele Pane-barco. Spregovoril bo Dario Mattius-si; razstavo postavljata VZPI-ANPI in center Gasparini. gnolin, Daniele Tarticchio); prijave po tel. 0481-46861 (vstop prost). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 23. aprila, ob 19.30 koncert ob 55. obletnici Goriškega pihalnega orkestra; informacije po tel. 00386-53354010. U Kino ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH - Niz veseloiger ljubiteljskih odrov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v sredo, 27. aprila, ob 20. uri nagrajevanje natečaja Mladi oder in glasbena predstava »Kako srce se veseli, ko lepa pesem zadoni«, SKPD F.B. Sedej - Števerjan.; informacije in rezervacije po tel. 0481531445, info@centerbratuz.org in tel. 0481-538128, zskp_gorica@yahoo.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 23. aprila, ob 10.30, 12.30 in 16. uri »Psiček iz megle« (Borut Gombač) in ob 20. uri »Draga Jelena Sergejevna« (Ljudmila Razumovska); informacije po tel. 003865-3352247. »SNOVANJA 2016«: v četrtek, 28. aprila, ob 20. uri v grofovi dvorani na goriškem gradu bo celovečerni koncert »Glasbene afinitete« v izvedbi profesorjev SCGV Emil Komel in društva Arsatelier in bo vključen v manifestacijo »Un castello ... in festa« v organizaciji društva Smilevents, ki ponuja tudi enogastronomski dogodek z naslovom »1015 let ... vse najboljše Gorica« ob 18. uri v prostorih Taverne al Castello v grajskem naselju. V TRŽIČU v občinski galeriji sodobne umetnosti na Trgu Cavour 44 iz niza »Galleria musicale«: v nedeljo, 24. aprila, ob 11. uri bosta nastopila harmonikar Stefano Bembi in saksofonist Tomaž Nedoh. V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov klasične glasbe »Musica in Corso«: v nedeljo, 24. aprila, ob 18. uri nastop kvarteta saksov AX4T (Mitja Zerjal, Marcello Sfetez, Walter Cra- M Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -19.50 - 21.45 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 15.40 - 17.40 - 20.15 -22.10 »Le confessioni«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Les souvenirs«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.40 -18.30 - 20.30 - 22.20 »Il libro della giungla«. Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 20.00 -22.15 »Zona d'ombra«. Dvorana 3: 15.30 »Codice 999«; 17.45 - 20.00 »Lo chiamavano Jeeg Robot«; 22.10 »Nonno scatenato«. Dvorana 4: 14.45 - 16.30 »Nemiche per la pelle«; 18.10 - 22.15 »Codice 999«; 20.20 »Nonno scatenato«. Dvorana 5: 15.20 - 17.30 - 20.10 -22.10 »Le confessioni«. H Šolske vesti POLETNI JEZIKOVNI KAMP V LJUBLJANI za srednješolke in srednješolce iz Gorice in Trsta organizira od 22. do 28. avgusta goriški Dijaški dom v sodelovanju s tržaškim. Program: dopoldne tečaja in delavnice angleščine in slovenščine, popoldne in zvečer bogat in zabaven spremljevalni program (Hiša eksperimentov, Narodna galerija, vodni park Atlantis, pohod na Rožnik, druženje z vrstniki iz Ljubljane itd.); informacije in vpisovanje do zasedbe mest (število je omejeno) po tel. 0481-533495 (v popoldanskih urah). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bo-lonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Natečaj je namenjen študentom, ki so v času natečaja opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih, s katerimi se ukvarja SLORI. Prijavni obrazci na sedežu SLORI v Trstu (Ul. Beccaria 6); informacije po tel. 040-636663, info@slori.org, www.slo-ri.org. Rok za oddajo je ponedeljek, 13. junija 2016, na sedežu inštituta ali po pošti (s priporočenim pismom, oddanim do vključno 13. junija 2016). POHOD SPOZNAVAJMO BRDA: 4-ur-ni sprehod po stranskih poteh in kolovozih po briških gričih v nedeljo, 1. maja, zbirališče ob 9.30 na Bukovju v Šte-verjanu, start ob 10. uri; informacije po tel. 0481-884226 (Silvan Pittoli). KOLESARSKI TOUR PO BRDIH: 3-ur-na proga po briških gričih v nedeljo, 1. maja, zbirališče ob 9.30 na Bukovju v Števerjanu, start ob 10. uri; informacije po tel. 328-1751208 (Joško Terpin). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 7. maja, enodnevni izlet v Avstrijo z ogledom Minimundusa, hiše plazilcev, postankom v turističnem letovišču v kraju Vrba-Vel-den in sprehodom ob Vrbskem jezeru; informacije po tel. 338-8962776 (Franco od 14.00 do 22.00) in 3335746178 (Fabio od 18.00 do 22.00). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest za sedemdnevni izlet v Apenine od 22. do 28. junija; informacije po tel. 331-7059216, vlado.klemse@vir-gilio.it (Vlado). SPDG prireja v nedeljo, 24. aprila, izlet na Javoršček (1557 m). Zbirališče ob 6.50 na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 3493887180 (Gabrijel). PROMOTURISMO FVG prireja vodene oglede mesta Gorica v sobotah, 23. aprila, 21. in 28. maja, 11. junija, 9., 23. in 30. julija, 13., 20. in 27. avgusta ter 3., 10., 17. in 24. septembra ob 15.30 s startom pred sedežem PromoTuri-smoFVG na Korzu Italia 9 v Gorici; nujna najava po tel. 0481-535764, in-fo.gorizia@promoturismo.fvg.it. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja izlet v Kampanijo od 21. od 25. avgusta z ogledom Caserte in Neapelja, obiskom obalne ceste Costiera Amal-fitana in vulkana Vezuva ter mest Sorrento in arheološkega najdišča Pompeji; informacije in vpisovanje do 30. aprila po tel. 328-9181685 (Ana Saksida) ali 0481-536807 (Katerina Ferletič). 23 Obvestila AŠZ DOM sklicuje volilni občni zbor v torek, 26. aprila, ob 19. uri v prvem in v sredo, 27. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. I. Brass 20 v Gorici. DRUŠTVO TRŽIČ sklicuje redni občni zbor v petek, 29. aprila, ob 18. uri na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču. GORIŠKA MEDIATEKA bo zaprta do vključno ponedeljka, 25. aprila, v torek, 26. aprila, bo delovala po običajnem urniku. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do 31. maja. 0 Prireditve OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo svečanosti za obhajanje obletnice osvoboditve potekale pri spomenikih padlim: v ponedeljek, 25. aprila, bo polaganje vencev ob 9.20 na Peči, ob 9.35 v Rupi, ob 10. uri odhod izpred centra Danica na Vrhu in slovesnost pri spomeniku, ob 10.45 v Sovodnjah pri spomeniku pred občino in pri spominski plošči na cerkvi. OBČINA DOBERDOB, VZPI-ANPI, domača društva in organizacije prirejajo na dan osvoboditve izpod na-cifašizma v ponedeljek, 25. aprila, ob 9. uri mašo za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu, sledilo bo polaganje vencev na spomenike padlim: ob 10.40 v Jamljah, ob 11. uri v Doberdobu, ob 11.15 na Poljanah, ob 11.30 osrednja slovesnost na Palkišču, slavnostni govornik bo župan Fabio Vi-zintin. Sodelovali bodo pihalni orkester Kras, ženski pevski zbor Jezero, kulturno društvo Kremenjak. V PEVMI prirejajo ob dnevu osvoboditve v ponedeljek, 25. aprila, ob 9.15 recitacijo otrok osnovne šole Josipa Abrama iz Pevme in nastop moškega pevskega zbora Štmaver, slavnostna govornica bo Majda Bratina. V ŠTANDREŽU prireja sekcija VZPI-ANPI Štandrež proslavo ob dnevu osvoboditve in 75-letnici OF - dneva upora proti okupatorju na glavnem trgu pred spomenikom v ponedeljek, 25. aprila, ob 11.15. Sodelovali bodo vokalna skupina Sraka, taborniki RMV, ob recitaciji in solopetju bo slavnostni govornik David Sanzin. VZPI-ANPI PODGORA prireja svečanost ob obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom v ponedeljek, 25. aprila, ob 10. uri pri spomeniku padlih v narodnoosvobodilni borbi. Na programu polaganje vencev s strani borčevskih organizacij, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore, slavnostni govornik bo Igor Komel. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVER-JANU na pireditvenem prostoru na Bukovju: v soboto, 30. aprila, ob 21. koncert Pink Passion Pink Floyd Cover band (vstopnina 5 evrov, brezplačno do 16. leta); v nedeljo, 1. maja, ob 17.30 nagovori, koncert godbe na pihala Kras iz Doberdoba in ples s skupino Orange jouce. KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja v četrtek, 28. aprila, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«; gostja bo profesorica Marija Mercina, ki bo v pogovoru z Jurijem Paljkom govorila o svoji knjigi »Je trden kaj most (skice iz Nove Gorice)«. DRUŽBA ROGOS prireja danes, 23. aprila, v Sprejemnem centru Gradina v Doberdobu srečanje, namenjeno spoznavanju kraških užitnih rastlin: ob 14.30 bo botanik Pierpaolo Merluzzi pospremil obiskovalce na brezplačen voden ogled po rezervatu Doberdob-skega in Prelosnega jezera, od 16. do 18. ure bo sledilo srečanje z Vesno Gu-štin na temo priprave in uporabe užitnih in zdravilnih rastlin v preteklosti. Cena udeležbe na srečanju s pokušnjo znaša 5 evrov, voden ogled bo potekal v italijanščini, srečanje bo dvojezično; informacije po tel. 333-4056800. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja v četrtek, 28. aprila, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Gorici prireditev z naslovom »Naj ... pojejo, plešejo, igrajo in ustvarjajo !«. Nastopali bodo mažoretne skupine Kras Doberdob (male, srednje, velike), gledališka skupina KD Skala Gabrje, Oder mladih KD Briški grič, Jazz balet SKD France Prešeren Boljunec, duo Glasbene matice, trio Glasbene matice, mladinska plesna skupina Vi-gred Šempolaj, pevska skupina srednješolk in srednja plesna skupina Dijaškega doma Simon Gregorčič. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giovanni Lampe (iz splošne bolnišnice ob 8.50) v cerkvi v Svetogorski ul. in na glavnem pokopališču; 11.00, Cecilia Rossi vd. Grandi (z glavnega pokopališča ob 10.45) v cerkvi Sv. Roka v Podturnu in na pokopališču v Gradišču; 12.00, Jolanda Zitter (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.50) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Arrigo Trevisan (iz hiše za starejše občane v kraju Muscoli ob 9.30) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču; 11.00, Amelia Tosolini vd. Boschetti (iz bolnišnice v Tržiču ob 10.45) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Orazio San-don (iz bolnišnice ob 9.50) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 11.00, Ernesta Laurenti vd. Anicich (iz bolnišnice ob 10.50) v cerkvi Sv. Jožefa, sledila bo upepelitev. »O, saj ni smrti! Samo tišina je pregloboka.« (S. Kosovel) t Z neizmerno bolečino v srcu sporočamo, da nas je prerano zapustil naš ljubljeni Adriano Sivec Žena Damjana, hči Valentina, sin Erik, sorodniki in prijatelji Od njega se bomo poslovili v sredo, 27. aprila, med 11.30 in 13.30 na sedežu gasilcev v Tržiču, ob 14. uri bo maša v stolnici Sv. Ambroža. Zadnji pozdrav bo na pokopališču v Jamljah. Jamlje, 23. aprila 2016 Zadnji pozdrav dragemu Adrianu Igor, Patrizia, Gaja, Sara ... V naših srcih boš ostal za vedno. Žalovanju se pridružujeta Gianni in Ljuba Dragi Damjana, Valentina in Erik, v tem žalostnem trenutku smo vam blizu Družina Mikolj Ob prerani smrti dragega moža in očeta Adriana Sivca izrekamo Damjani, Valentini in Eriku naše iskreno sožalje Mirjan, Sandra, Dunja, Nevenka, Irina, Mirjam in Irena Kolegice OŠ Virgila Ščeka v Nabrežini Ob prerani izgubi dragega moža izrekamo učiteljici Damjani iskreno sožalje Učenci in starši O.Š. Virgil Šček iz Nabrežine Ob boleči izgubi dragega Adriana izrekamo iskreno sožalje ženi Damjani ter otrokoma Valentini in Eriku Adriano, hvala ti za vse! Ravnateljica ter učno in neučno osebje VŠ Doberdob Adriano, vedno z nami! Združenje staršev vrtca in osnovne šole v Romjanu in Zbor Starši Ensemble Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje svetnici Valentini in ostalim sorodnikom Upravitelji Občine Doberdob Ob boleči izgubi dragega moža izrekamo Damjani Kobal in družini naše iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev 1 6 Sobota, 23. aprila 2016 RADIO IN TV SPORED Primorski RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.00 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Sabato In 16.15 Nad.: Legami 17.15 A Sua immagine 17.45 Passag-gio a Nord-Ovest 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Ballando con le stelle RAI2 7.00 Serija: The Millers 7.20 Serija: Sea Patrol 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Serija: Il nostro amico Charlie 10.35 Senti chi abbaia 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40 Dnevnik in rubrike 13.25 Dribbling 14.25 Film: The Dream Team (kom., '89, i. M. Keaton) 16.00 Serija: Il commissario Lanz 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike RAI3 7.00 Serija: Zorro 7.55 Film: Donne e ve-leni (noir, '48) 9.25 Film: Arriva Dorellik (kom., '67) 11.0012.25, 14.45, 18.00 Rubrike 12.0014.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Report 18.05 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse: il piacere della scoperta 0.20 Un giorno in pretura RAI4 13.15 The Voice of Italy 2016 16.00 Atlantis 16.45 Doctor Who 17.45 Novice 17.50 Ghost Whisperer 19.20 Rai Player 19.30 Medium 21.10 Film: Chloe - Tra seduzio-ne e inganno (triler, '09, i. A. Seyfried, J. Moore) 22.45 Criminal Minds RAIS RAI MOVIE 14.10 Film: Il cacciatore di indiani (vestern, '55) 15.45 19.40 Rai Player 15.50 Film: To End All Wars - Fight for Freedom (voj., '01) 17.55 Film: Il ritorno di Zanna Bianca (pust., '74) 19.35 Novice 19.45 Film: La banda delle frittelle di mele (kom., '75) 21.35 Film: Feast of Love (dram., '07, i. M. Freeman) 23.15 Film: Mystic Pizza (rom., '88, i. J. Roberts) RAI PREMIUM 11.35 16.35 Rai Player 11.45 Ri... parlia-mone 12.35 Film: Emilie Richards - Nostalgia di Sandy Bay (dram.) 14.40 Anica -Appuntamento al cinema 14.45 Nad.: Una grande famiglia 16.45 Ballando con le stelle 17.30 0.55 Novice 20.20 Nad.: Paura di amare 21.20 Nad.: Come fai sbagli 23.10 Nad.: Una famiglia in giallo _RETE4_ 7.25 Media Shopping 7.55 Serija: Quincy 9.45 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ciao bellezza! 16.30 Ieri e oggi in Tv 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Dentro la no-tizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Il vendicatore - Out for a Kill (akc., '03, i. S. Seagal) 13.40 Gledališče: Shakespeare, streghe, ri-belli e altre passioni 15.05 Gledališče: Tim Robbins' Dream 16.35 23.05 Memo Off 16.50 Rai Player 16.5519.00 Gledališče: Der Park 18.55 Novice 21.15 Diario di Amleto a Gerusalemme 22.30 In viaggio con Ric-cardo III 23.20 Gledališče: Amleto2 CIELO DMAX kiJi 23.10 Film: Teresa (kom., It., '87, i. S. Grandi) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Star-bene 9.45 Super Partes 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Nad.: Il segreto 16.10 Verissimo 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Amici di Maria _ITALIA1_ 7.05 Risanke in otroške oddaje 8.40 Film: Scooby-Doo e il terrore del Messico (anim.) 10.30 Nad.: Una mamma per amica 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 19.00 L'isola dei famosi 13.15 Šport 13.55 Film: Superman IV (fant., '87) 15.50 Film: Single by Contract (kom., '10) 17.55 Nan.: Mike & Molly 19.20 Film: Casper (fant., '95, i. C. Ricci) 21.10 Film: Shrek (anim., '01) 23.00 Serija: The Musketeers _IRS_ 12.30 Film: Gorilla nella nebbia (dram., '88) 15.00 Adesso cinema! 15.25 Film: In ricc-hezza e in poverta (kom., '97, i. T. Allen) 18.05 Amleto al cinema 18.55 Film: I tre giorni del Condor (spio., '75, i. R. Redford) 21.00 Film: Riccardo III - Un uomo, un re (dram., '96, i. A. Pacino) 23.10 Film: Amleto (dram., '69, i. A. Hopkins) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Serija: Jack Frost 18.00 Film: King Arthur (pust., '04, i. C. Owen) 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: L'ispettore Barnaby _lazd_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.10 I menu di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 SOS Tata 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Seabiscuit - Un mito senza tempo (dram., '03, i. T. Maguire, J. Bridges) 23.50 Film: Cartoline dall'inferno (dram., '90, i. M. Streep) TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Ring 13.00 Do-dici minuti con Cristina 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.35 Pronto, dottore... 14.00 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Con-fartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta 11.0012.15 Fratelli in affari 12.00 Novice 14.15 MasterChef USA 16.15 MasterChef Spagna 18.15 Cucine da incubo 20.15 Top Gear UK 21.15 Film: Fruits of Passion (erot., '81) 9.55 20.20 Affari a quattro ruote 14.10 Te l'avevo detto 15.05 Affare fatto! 16.50 Affari in valigia 18.35 Cacciatori di tesori 19.30 Storage Wars Canada 21.10 Due macchine da soldi 22.55 Supercar: auto da sogno SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 18.40 Risanke in otroške serije 9.05 Kviz: Male sive celice 9.50 Kratki film: Zamrzni! 10.05 Infodrom 10.15 Razred zase 11.00 TV arhiv 11.55 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Dok. serija: Ambienti 14.50 Dok.: Vse in nič - Nič 15.55 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Vse je mogoče 21.35 Nan.: Pogrešana 23.00 Film: Borgman (triler) SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 9.00 Dober dan 10.00 Dok.: Nenavadne ganske krste 10.55 Na lepše 11.35 10 domačih 12.25 Polnočni klub 13.50 Slovenija danes 15.05 35 let oddaje ŠTOS: Še v Torek Obujamo Spomine 16.30 Judo: EP 17.55 Košarka (m): Tajfun - Union Olimpija 20.00 Film: Maraton (kom.) 21.50 Zvezdana 22.30 Večer z lutkami 23.15 Bleščica 23.50 Aritmija _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.30 Festival zlati glasovi 50-ta in okolica 16.00 Webolution 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.15 22.20 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 17.25 23.40 Vseda-nes - Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Kulisje življenja 21.30 Dok.: Sula losa de Buie 22.15 Dok.: Mister Gadget 22.25 Pozdravljeni 22.55 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.45 13.20 Tv prodaja 11.00 Film: Lassie - Vodnjak ljubezni (pust.) 12.50 Vrhunske usluge na Beverly Hillsu 13.35 Čista hiša 14.30 Znan obraz ima svoj glas 17.30 Film: Mišek Stuart Little 2 (pust.) 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Seks na eks (kom.) 21.50 Film: Neslavne barabe (voj., '09, r. Q. Tarantino, i. B. Pitt) _KANAL A_ 7.00 Risanke 7.25 19.00 Pozor, priden pes! 7.55 16.10 Serija: Vzgoja za začetnike 8.20 19.35 Serija: Veliki pokovci 8.50 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.45 ŠKL -Šport mladih 10.15 TV prodaja 10.30 Serija: Snowboarderji 11.35 Film: Ta veseli dan (kom.) 13.25 Motociklizem: MotoGP, VN Katarja, kvalifikacije 16.35 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpija - Krško 20.00 Big Brother 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.00 Film: Slabo zaščitena priča (kom.) IRIS Sobota, 23. aprila Iris, ob 18.55. uri VREDNO OGLEDA I tre giorni del condor ZDA 1975 Režija: Sidney Pollack Igrata: Robert Redford Faye Dunaway in Cliff Robertson V vlogi, ki ga je zapisala legendi, je Robert Redford agent Cie, popolnoma prevzet od nadvse zanimive službe. Joe Turner ima namreč čudovito delo. Tako je vsaj prepričan, saj mora poklicno prebirati in analizirati kri-minalke. Toda literarno - zgodovinska družba, pri kateri je zaposlen, je v resnici le tajna krinka pod katero deluje Cia. In ko se Joe nekega lepega dne vrne po krajši pavzi v urad, ugotovi, da je nekdo pobil vse njegove sodelavce. Edini, ki je preživel okrutni smrti je Kondor. In prav s pomočjo ženske roke, predvsem pa intuicije, bo Joe Turner uspel razvozlati zagonetko in razumel zakaj je prišlo do pokola. PLANET TV 11.05 Hiša vaših sanj 12.05 Peklenska kuhinja 13.00 Nan.: Gospod Bean 13.45 Nan.: Nor, zmeden, normalen 14.30 Nan.: Pretkane služkinje 15.25 Nad.: Ljubice 16.20 22.15, 23.30 Bilo je nekoč 17.45 Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 18.45 22.05 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 Planet kuha 20.00 Film: Nune pojejo 2 (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.10 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Cervantes in Shakespeare: Dogovor o življenju in smrti; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V oddaji Ta rozajanski glas ob 12.00 bo Silvana Paletti pripovedovala izbrane pravljice. Sledi 30 minut country glasbe, v kateri predstavljamo zgoščenko "Bob Dylan, Johnny Cash, And The Nashville Cats", ki je izšla ob istoimenski razstavi, ki je na ogled v Muzeju slavnih country glasbe v Nashvillu. Razstava izpostavlja obdobje od konca 60. let dvajsetega stoletja, ko so v Nashvillu začeli snemati tudi pop in rock pevci, seveda ob spremljavi country glasbenikov. Bavarska diskografska hiša ECM je zaslovela na prehoda iz 60. v 70. leta prejšnjega stoletja po zaslugi Manfreda Eicherja in njegovih nekonvencionalnih izbir. V oddaji Jazz odtenki ob 17.10 boste slišali, kakšen posluh ima ta založba do mednarodnih trobentarjev. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / _dnevnik_ _VREME, ZANIMIVOSTI_Sobota, 23. aprila 2016 1 7 vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. A 1030 1020 Nad srednjo Evropo je območje enakomernega zračnega tlaka. Vremenska fronta je od zahoda dosegla Alpe. Pred njo z jugozahodnim vetrom priteka k nam postopno bolj vlažen zrak. Danes bo pretežno oblačno vreme; pojavljale se bodo zmerne padavine. Krajevno se bodo pojavljale tudi plohe ali kakšna nevihta z možnimi bolj močnimi padavinami. Meja sneženja bo na okoli 1700 m a se bo začasno spustila do 1400 m. Pihal bo zmeren jugo. Danes bo večinoma oblačno. Ponekod na zahodu bo že zjutraj občasno deževalo, čez dan pa se bo dež postopno razširil na vso Slovenijo. Še bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C. Razvoj vremena je deloma še negotov. Kaže na oblačno vreme tudi z občasnimi padavinami; meja sneženja bo na okoli 1000 m. Proti večeru bo dež povsod manj verjeten. Pihala bo zmerna do okrepljena burja, hladneje bo. Jutri bo oblačno, predvsem na jugu in ponekod na zahodu bo občasno še deževalo. Ohladilo se bo, pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V ponedeljek bo spremenljivo oblačno, nastalo bo nekaj ploh. Še bo pihal severni veter. Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.02 □ Dolžina dneva 13.58 Luna vzide ob 21.14 in zatone ob 7.32 1968 - V večjem delu nižinskega sveta so izmerili najvišjo april: sko temperaturo od začetka meritev. V Ratečah se je ogrelo na poletnih 25,4 °C, v Celju < je bilo 28,8 °C, v Novem mestu 28,9 °C, v Mozirju 29,0 °C in v Ljubljani 29,3 °C. Danes: ob 3.58 najnižje -54 cm, ob 10.17 najvišje 32 cm, ob 15.56 najnižje -26 cm, q ob 21.54 najvišje 46 cm. 2 Jutri: ob 4.23 najnižje -54 cm, ob 10.46 naj' višje 31 cm, ob 16.25 najnižje -21 cm, ob 22.20 najvišje 42 cm. Morje je mirno, temperatura morja 15,2 stopinje C. 500 m ..........12 1000 m ...........9 1500 m ...........7 2000 m ...........4 2500 m ........... 1 2864 m ..........-3 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah do 6,5 in v gorah 7,5. Dolar proti rasizmu WASHINGTON - Na novi izdaji bankovcev za 20 dolarjev bo obraz temnopolte borke za državljanske pravice oziroma odpravo suženjstva Harriet Tubman (na sliki). Upokojili pa bodo podobo sedmega predsednika ZDA Andrewa Jacksona, borca proti britanskemu imperiju in lastnika sužnjev. Jackson je med drugim kriv tudi za smrt več tisoč domorodnih ameriških Indijancev, saj so jih z njegovim ukazom nasilno selili z vzhoda na divji zahod ZDA, kar spada v definicijo etničnega čiščenja. Tubmanova je slavna, ker je pomagala reševati pobegle sužnje z ameriškega juga. Hamilton pa si zasluži podobo na denarju, ker je ustanovil zvezno ministrstvo za finance. Ministrica postala tarča posmeha OSLO - Norveška ministrica za migracije Sylvi Listhaug je obiskala grški otok Lezbos, da bi prepričala, kako se tam soočajo z migran-ti, nato pa se je vrgla v morje in »pustila rešiti«, da bi izkusila tudi, kako je biti migrant. A zaradi tega teatra se je nanjo že usul plaz kritik in posmeha. V morje se je vrgla v zaščitni obleki, zato je priznala, da podvig »ni ravno primerljiv«, saj begunci take opreme nimajo. Fotografije ministrice, kako v oranžni zaščitni obleki skoči iz norveškega reševalnega plovila in kako jo potem "rešijo", so po družbenih omrežjih naletele na kritične odzive. Mnogi so to videli le kot poceni trik za nabiranje političnih točk na račun bede beguncev. revija time - Seznam sto najbolj vplivnih ljudi na svetu Vplivna Obama in Putin V kategoriji titani Mark Zuckerberg in papež Frančišek, med ikonami Usein Bolt in Leonardo Di Caprio NEW YORK - Na lestvici sto najvplivnejših osebnosti, ki jo vsako leto pripravi ameriška revija Time, sta letos znova ruski in ameriški predsednik Vladimir Putin in Barack Obama, pa tudi nemška kanclerka Angela Merkel in turški predsednik Recep Tayyip Erdo-gan. Med najvplivnejšimi sta med drugimi še jamajški atletski šampion Usein Bolt in papež Frančišek. Vsakoletni seznam najvplivnejših Zemljanov ni lestvica in imena niso rangirana. Tisti, ki se nanj uvrstijo, so le razdeljeni v skupine, in sicer v skupino titanov, pionirjev, umetnikov, voditeljev in ikon. Med tistimi, ki so bili uvrščeni v skupino voditeljev, so poleg Obame, Putina, Merklove in Erdogana še severnokorejski voditelj Kim Jong Un ter vsi štirje vodilni ameriški predsedniški kandidati -Hillary Clinton, Donald Trump, Ted Cruz in Bernie Sanders. Prav tako so se v skupino voditeljev uvrstili ameriški zunanji minister John Kerry, legendarna voditeljica mjanmarske opozicije Aung San Suu Kyi, direktorica Mednarodnega denarnega slada (IMF) Christine Lagarde ter nizozemska kraljica Maxima. Med titani se je letos znašel ustanovitelj družbenega omrežja Facebook Mark Zuckerberg s soprogo Priscillo Chan, pa tudi papež Frančišek ter izvršna direktorja Appla in Googla, Tim Cook in Sundar Pichai. Med pionirje na lestvici sta se uvrstili znanstvenica Kathy Niakan in muslimanska sabljačica Ibtihaj Muhammad, ki bo letos na olimpijskih igrah v Riu de Janeiro zastopala ZDA. Na predlog nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona se je med pionirje uvrstil tudi Raj Panjabi, ki je z delom svoje organizacije Last Mile Health Usein Bolt arhiv državam Zahodne Afrike pomagal v boju s smrtonosnim virusom ebole. V kategorijo umetnikov so se tokrat prebili igralec Mark Rylance, ki ga je predlagal ameriški režiser Steven Spielberg, japonska slikarka, kiparka in vsestranska umetnica Yayoi Kusama ter kitajska modna oblikovalka Guo Pei. Med ikone pa so se poleg Useina Bolta uvrstili še hollywoodski igralec Leonardo DiCaprio, britanska pevka Adele, dirkač Formule 1 Lewis Hamilton ter zdravnik Denis Mukwege, ki je v Demokratični republiki Kongo ustanovil bolnišnico, v kateri pomaga ženskam in dekletom, žrtvam spolnih zlorab. Predlagala ga je soproga ameriškega podpredsednika Joea Bidna, Jill. Seznam pri reviji Time vsako leto pripravijo na podlagi priporočil dopisnikov, sam postopek oblikovanja pa traja več mesecev. Vsako od imen spremlja opis, ki ga včasih pripravi kakšna posebna oseba. Tako je denimo vodjo ameriške diplomacije Kerryja predlagal pevec irske skupine U2 Bono, ameriški predsednik Obama pa je na seznam predlagal mjan-marsko političarko Aung San Suu Kyi. zda - Svet žaluje za Princem V ozadju smrti morda odmerek mamila LOS ANGELES - Princa, ki je preminil v četrtek, so teden pred smrtjo sprejeli v bolnišnici zaradi prevelikega odmerka mamil, poroča ameriški spletni portal TMZ. Zdravniki so mu svetovali, naj pod nadzorom ostane vsaj 24 ur, a je bolnišnico, ker ni dobil zasebne sobe, zapustil po treh urah. Sožalje ob smrti je sicer izrazil tudi ameriški predsednik Barack Obama. Obama je v izjavi za javnost Princa označil za eno najbolj ustvarjalnih osebnosti svojega časa, ki je pomembno vplivala na slog pop glasbe in se s svojo nadarjenostjo dotaknila tolikšnega občinstva. Ameriški predsednik je spomnil na vse glasbenikove talente in mojstrstvo v več žanrih: funku, R&B in rock'n'rollu. Bil je virtuozen instrumentalist in izjemen vodja benda. Pretresen je tudi frontman Rolling Stonesov Mick Jagger. »Nadarjenost Princa je brezmejna. Bil je eden najbolj izvirnih in nadarjenih umetnikov zadnjih 30 let,« je zapisal na Twit-terju. Po Instagramu se je oglasila tudi Madonna. »Spremenil je svet. Popoln vizionar. Kakšna izguba. Obupana sem.« Kraljica soula Aretha Franklin je Princa označila za resnično edinstvenega in hkrati izrazila prepričanje, da bo njegova glasba živela dalje. Glasbenikovo truplo so našli na njegovem posestvu Paisley Park v Minnesoti. Star je bil 57 let. Vzrok smrti še ni znan. V četrtek je v medijih najprej zaokrožila vest, da je bil Prince v bolnišnici zaradi gripe. Včeraj pa je ameriški spletni portal TMZ poročal, da je bil v bolnišnici zaradi prevelikega odmerka mamil. V glasbenikovem rojstnem kraju se je zbralo na tisoče oboževalcev, ki so se prišli poklonit preminulemu zvezdniku. Množica ljubiteljev njegove glasbe se je zbrala že na četrtkov večer v središču mesta, kjer je prepevala njegovo uspešnico Purple Rain, pesem iz filma 1984, ki so ga snemali prav v Minneapolisu. Pevčevi privrženci so se zbrali tudi v New Yorku pred gledališčem Apollo, v Brooklynu, kjer je tisoč glavo množico vodil režiser Spike Lee, ter v številnih drugih ameriških mestih. Prince je veljal za glasbenega genija in legendo t.i. novega funka. Pevec, avtor pesmi in tudi igralec je bil na glasbeni sceni pomembna osebnost skoraj 40 let. Prodal je več kot 100 milijonov plošč. Med njegovimi najbolj znanimi uspešnicami so Let's Go Crazy, When Doves Cry, Little Red Corvette, 1999, Kiss in Purple Rain. Nagrajen je bil s sedmimi grammyji, dobil je tudi zlati globus in oskarja, leta 2004 pa je bil izbran v dvorano slavnih rock'n'rolla. Glasbena revija Rolling Stone je Princa uvrstila na 27. mesto med sto največjimi umetniki vseh časov. 1 8 Sobota, 23. aprila 2016 APrimorski r dnevnik Oproščeni RIM - Peterico italijanskih atletov, med njimi nekdanjega svetovnega prvaka v skoku s palico Giuseppa Gibilisca (na fotografiji), je tribunal Italijanske protidopinške agencije (Nado) oprostil suma kršenja dopinških pravil. Italijanska protidopinška agencija (Nado) je v začetku decembra lani zahtevala dvoletne prepovedi nastopov kar 26 italijanskim atletom zaradi izogibanja dopinškim testom. Med osumljenimi in zdaj oproščenimi še sprinterja Ri-parelli in Vistalli, metalec kopja Bertolini in troskokaš Schembri. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Kakovostna rešitev? LJUBLJANA - Na Smučarski zvezi Slovenije so po odločitvi Elana, da proda program skakalnih smuči, poudarili, da je v pogovorih za prevzem izdelave skakalnih smuči na vidiku realna, kakovostna in verodostojna rešitev, ki bo omogočala, da bodo slovenske skakalke in skakalci tekmovali s skakalnimi smučmi vrhunske kakovosti, v kolikor se bodo za njih odločili. Hkrati pa bodo smuči pod novo blagovno znamko na voljo tudi članom slovenskih skakalnih klubov. naš pogovor - Agent poklicnih košarkarjev in trenerjev Massimo Raseni Dva različna svetova Polurni telefonski pogovor z Massimom Rasenijem lahko primerjamo s pravim univerzitetnim predavanjem o preteklem, sedanjem in bodočem košarkarskem dogajanju. Tržaškega Slovenca, ki se je pred leti odselil v Biello, kjer si služi kruh kot agent poklicnih košarkarjev in trenerjev, smo zmotili, ker je v petek, 15. aprila, predaval na prestižnem košarkarskem seminarju v ZDA. V kraju Portsmouth v zvezni državi Virginia se namreč vsako leto zberejo najboljši ameriški univerzitetni košarkarji. Tam odigrajo turnir PIT ali Portsmouth Invitational Tournament Basketball, kjer si njihove predstave ogledajo skavti klubov iz lige NBA, omenjen turnir pa večkrat kroji izbire na poletnem naboru severnoameriškega poklicnega prvenstva. Poleg turnirja prirejajo organizatorji zanimiva predavanja za bodoče agente, trenerje in košarkarske delavce, med predavatelji pa je letos bil, ob npr. generalnem menedžerju kluba Detroit Pistons, tudi Massimo oz. po ameriško »Max« Raseni. Massimo Raseni, kako je sploh prišlo do tega, da ste predavali ameriški in svetovni košarkarski eliti? Že kakih osem let se kot košarkarski delavec udeležujem seminarjev v Pittsburghu. To je tudi odlična priložnost, da agenti navežemo stike s kolegi in s klubi, sploh pa si ogledamo predstave perspektivnih košarkarjev. Pravzaprav sploh ne vem, zakaj so mene povabili, tako da sem bil kar presenečen. Udeležencem seminarja sem predaval o tem, kaj sploh pomeni biti agent v Evropi, orisal sem jim razlike med državami, med pravilniki, med zakoni, opisal pa sem jim tudi odnose med trenerji, košarkarji in upravitelji klubov, ki se zelo razlikujejo od odnosov, ki jih imajo v ZDA. Za omenjene teme je bilo veliko zanimanja, saj so mi nato Američani postavili kakih 15 vprašanj. Bilo je kar prijetno. Kaj lahko pričakujemo od letošnjega nabora lige NBA, ki bo 23. junija v Brooklynu? Govori se, da bo zelo kakovosten ... Drži. Letos bomo priča dobri »letini«. Veliko je talentiranih košarkarjev, tudi iz Evrope. Med temi naj omenim Hrvata Dragana Benderja (letnik 1997 op.av.) in Avstrijca Jakoba Pöltla (letnik 1995). Zagotovo sodijo med prve izbire. Naj omenim, da sem se pred leti že dogovarjal z družino perspektivnega Pöltla. Lahko bi ga pripeljal v Biello ali Reggio Emilio, ker pa je fant odličen tudi v šoli, so se starši odločili, da je zanj najbolje, da nadaljuje študijsko kariero v zvezni državi Utah, kjer igra tudi košarko. Sumim, da ga bodo klubi iz lige NBA izbrali med prvih šest ali sedem košarkarjev. Na letošnji nabor se je prijavil tudi Slovenec Blaž Mesiček (letnik 1997) ... Tako je. Preboj v ligo NBA je sicer zelo zahteven. Lani je to skoraj- Ameriški »zvezdnik« Stephen Curry (Golden State), na fotografiji zgoraj Massimo Raseni ansa da uspelo »mojemu košarkarju« Abassu. Vsekakor se na nabor lahko prijavi vsakdo, tudi kak mlad košarkar Bora ali Doma. Nato pa izbirajo klubi iz lige NBA. Ali zanimanje za neameriške košarkarje onstran luže še vedno narašča? Da. Srbske agencije imajo v glavnem najboljše evropske košarkarje. Ti pa so zelo cenjeni v ligi NBA. V nekaterih evropskih državah se še vedno na mladinski ravni dela mnogo bolje kot v ZDA. Mislim predvsem na Srbijo, Litvo in Španijo, ki so prave kovačnice talentov, medtem ko se v Italiji ne dela tako dobro. Recimo, da je evropski košarkar, ki je dobro tehnično pripravljen, a fizično šibkejši, v povprečju trikrat boljši od Američana, ki, ko skoči, z glavo preseže višino košarkarskega obroča. Evropa »proizvaja« torej veliko talentov, čeprav morda ne ravno najboljše košarkarje v svetovnem merilu, kot sta npr. LeBron James in Stephen Curry. Kako pa se sploh proizvede nekega Curryja, ki s svojimi 191 centimetri fizično sploh ne izstopa, v ligi NBA pa kraljuje? To vprašanje morate postaviti Curryjevi materi (smeh). Sam ne vem, kako je to mogoče. Spominjam pa se obdobja, ko smo opazovali mladega Predraga oz. Sašo Danilovica, medtem ko je v Puli ure in ure treniral pod soncem pod vodstvom Duška Vujoševica. Kaj pa menite o mladem slovenskem upu Luki Dončiču (letnik 1999)? Luka Dončic je izredno talentiran košarkar. Lahko bi še štiri leta ostal v Evropi, sumim pa, da bo čez dve leti že odpotoval čez lužo. Sicer je Real Madrid velik klub, tako da zagotovo ne bo dovolil, da mu Dončica iztržejo po nizki ceni. Omenili ste, da v Italiji se z mladimi ne dela ravno dobro. Kako pa je stanje v Sloveniji? Tudi kakovostnih slovenskih košarkarjev je vse manj ... Mislim, da je Slovenija država, ki se lahko pohvali z največjim številom košarkarjev v ligi NBA glede na število prebivalcev. Prihodnost pa ni najbolj rožnata. Vlaganje v mlade košarkarje se klubom ne obrestuje, saj nato talente privabijo v svoje vrste košarkarski velikani, včasih ne da bi za to plačali kake odškodnine. Košarkar, ki je priden, zbeži, kot se je zgodilo v Dončicevem primeru. Po drugi strani pa v Sloveniji ne uspejo več proizvajati košarkarjev, kot so jih nekoč. Če je nekega Smodiša težje »ustvariti«, je vzgoja branilcev lažja, v Sloveniji pa s težavo prihajajo tudi do solidnih zunanjih košarkarjev, kot sta Lakovič ali Udrih. V Španiji je stanje npr. različno, saj sta lani kar dva košarkarja, ki sta zrasla v Sevilli, odpotovala v ligo NBA. Slovenija sedaj ne bo nastopala niti v evroligi, vprašati pa se je treba, kaj se bolj splača. Nastopati v evroligi z ameriškimi košarkarji ali npr. izstopati v državnem prvenstvu z domačimi košarkarskimi igralci. Ker smo že pri evroligi, kako ocenjujete spor med podjetjem ECA, ki upravlja evroligo, in Fibo? Košarka je danes posel, Fiba pa je nastala kot Fédération Internationale de Basketball Amateur oz. kakor krovna organizacija amaterske košarke. Sedaj ni več tako, pri zvezi pa so opazili, da zanimanje za evroligo narašča, to pa pomeni več denarja za televizijske pravice, tako da je sedaj Fiba organizatorje evrolige in državne košarkarske zveze napadla z grožnjami. Zanima me, kako se bo to razvilo. Sicer imam svoje razmišljanje, s katerim se marsikdo ne bo strinjal. Sumim pa, da nogometni svet čaka na odgovor Evropske Unije. Ko bi Evropa priznala določene pravice evroligi, kar se bo najverjetneje tudi zgodilo, saj zagotavlja Evropa prost pretok blaga in oseb, kar pomeni, da lahko nek privatnik svobodno priredi svoje tekmovanje, se bodo prebudili tudi nogometni velikani. Ni izključeno, da bi se lahko bogati klubi, kot so Manchester United, Real Madrid, Barcelona in ostali, dobesedno požvižgali na Uefo in Fifo in bi organizirali lastno prvenstvo po zgledu lige NBA. Denar, ki se vrti okoli košarke v Evropi pa je le kapljica v morju v primerjavi z denarjem, s katerim razpolagajo v nogometu. Če se za konec povrnemo na domače kraje. Med vašimi košarkarji je tudi Stefano Bossi, član tržaške Alme. Kako bi ocenili letošnjo sezono moštva? Sezona je res neverjetna. Čestitati moram klubu, predvsem pa trenerju Eugeniu Dalmassonu, ki že štiri leta z vsako sezono slabšo ekipo dosega vse boljše rezultate. Kakovost ekipe še zdaleč ni vrhunska, košarkarji pa so se kljub temu uvrstili v končnico prvenstva. Ali je možnost, da bi v prihodnjih letih tržaško moštvo nastopalo v košarkarski A1 -ligi, le utopija? Bojim se, da bo to nemogoče. Sicer je trener odličen, potrebovali pa bi mnogo bolj kakovostne košarkarje, a denarja zanje ni. Trst je vsekakor mesto, ki bi še vedno lahko privlačilo, kakega pokrovitelja. Ni sploh nujno, da bi to bil Tržačan. Danes prihaja denar z Japonske, iz Kitajske itd. Morda bi se lahko res kdo zanimal za mesto, za tako dvorano in tako publiko. Najlepša hvala za pogovor. Najlepša hvala vam, dovolite pa mi, da pozdravim vse športnike in košarkarje ter da čestitam bratu Ga-brieleju, ki je z opensko Alabardo napredoval v rokometno A2-ligo (Gabriele Raseni je predsednik Alabar-de op.av.). Albert Voncina nogomet Ljubljansko Olimpijo bo vodil Vanoli LJUBLJANA - Italijanski nogometni strateg Rodolfo Vanoli je novi trener vodilne ekipe državnega prvenstva ljubljanske Olimpije. Triinpetdesetletnik je na klopi kluba iz slovenske prestolnice nasledil Marka Nikolica, ki ga je v ponedeljek odpustil predsednik Olimpije Milan Mandaric. Vanoli, lani s Koprom zmagovalec pokala in superpokala, bo na klopi Olimpije sedel na zadnjih šestih tekmah državnega prvenstva, na katerih bo skušal zadržati prvo mesto. V primeru obojestranskega zadovoljstva bo italijanski trener v Ljubljani ostal še dlje. Italijan na današnji prvenstveni tekmi proti Krškemu še ne bo vodil ekipe, prvenec bo doživel 1. maja na gostovanju proti Kopru. »Ni bila težka odločitev. Njegovo navdušenje, želja sta me takoj osvojila. On bo vodil ključnih in velikih pet tekem. Po uspehu lahko nadaljuje delo dolgoročno. Verjamem, da sem sprejel pravo odločitev. To se bo pokazalo na koncu sezone. Zadovoljen sem,« je med drugim v uvodnem govoru dejal predsednik Olimpije. »Nogomet je univerzalen jezik. V Ivatkem času ne morem spremeniti filozofije. Dve, tri zadeve je treba spremeniti. Želim si, da Olimpi-ja ostane na vrhu lestvice. Kot je predsednik zahteval. Želim si, da bi Olimpija kot klub in mesto ostala na vrhu,« je še razložil italijanski trener. Kolajni za Slovenijo KAZAN - Slovenija se veseli dveh novih medalj z evropskega prvenstva v judu. Tina Trstenjak je v Kazanu v kategoriji do 63 kg osvojila zlato, Rok Drakšič pa je v kategoriji do 73 kg v slovenskem zgodovinskem dvoboju za bron ugnal Martina Hojaka. Drevi Inter - Udinese VIDEM - 35. krog nogometne A-lige se bo razvlekel do ponedeljka, ko bo na sporedu »big-match« med Romo in Napoli-jem. Drevi ob 20.45 bo Udinese v Milanu igral proti Interju. Danes od Poreča do Umaga OPATIJA - Avstrijski kolesar Riccardo Zoidl je zmagovalec kraljevske pete etape dirke po Hrvaškem. Član ekipe Trek Se-gafredo je imel po 122,1 km od Crikveni-ce na Učko 28 sekund prednosti pred dru-gouvrščenim Hrvatom Matijo Kvasino, ki pa je s tem oblekel majico vodilnega. Danes kolesarje čaka ekipna vožnja na čas, ki jih bo popeljala med Porečem in Umagom; dolga pa bo 40,3 km. Poraz »bojevnikov« HOUSTON - Košarkarji Houston Rockets so v končnici severnoameriške lige NBA premagali najboljšo ekipo rednega dela Golden State Warriors s 97:96 in tako zaostanek v zmagah znižali na 1:2. James Harden je za zmagovalce prispeval 35 točk, osem skokov in devet podaj. Bojevniki so znova igrali brez poškodovanega Stephena Curryja. VATERPOLO - V A1-ligi bo tržaški Pal-lanuoto TS danes ob 15.30 v domačem bazenu Bianchi gostil Acquachiaro. ROKOMET - V skupini za prvaka A-lige bodo Tržačani danes ob 18.30 v športni palači na Čarboli gostili Bozen. Tekmo bodo predvajali tudi po spletni televiziji pallamano.tv. / Primorshi ŠPORT Sobota, 23. aprila 2016 19 nogomet - Predzadnji krog Kras in Vesna doma, zapleteno v 1. AL odbojka - B2- in deželne lige V Portu Viru #Filipday, Sloga Tabor (C) za točke Jutrišnji predzadnji krog v deželnih amaterskih prvenstvih bo zanimiv predvsem v boju za obstanek. V elitni ligi mora repenski Kras osvojiti še vsaj točko, kriška Vesna pa dve, da se izogne play-outu. V elitni ligi je mehanizem v končnici za obstanek namreč kompleksen, saj bo treba počakati na končni razplet v D-li-gi, iz katere je že izpadel Sacilese. Izpad pa grozi še Fontanafreddi, Trie-stini in tržiški ekipi Ufm. V primeru treh izpadov bi iz elitne lige izpadle štiri ekipe. Dve neposredno, dve pa po play-outu. Vesna in Kras se morata torej izogniti 11. mestu, ki je dva kroga pred koncem oddaljeno pet (Kras) oziroma štiri točke (Vesna). Kras bo jutri v Repnu na zadnjem letošnjem domačem srečanju gostil zadnjeuvrš-čeni Rivignano, ki je skoraj z obema nogama v promocijski ligi. Težje delo pa čaka Vesno, ki bo še zadnjič letos pred domačimi navijači, gostila Tricesimo. Slednji je vsekakor brez vsakršnih ambicij. V D-ligo bi jutri v primeru zmage proti Manzaneseju napredoval Cordenons, ki ima pet točk prednosti pred Lumignaccom. V promocijski ligi sta lahko povsem brez skrbi Juventina, ki bo doma igrala proti Trieste Calciu, in Primorec (v Seveglianu). Juventina si je že zagotovila nastop v play-offu. Primorec pa je dva kroga pred koncem sezone že rešen. Najbolj vroče, čeprav napovedujejo vremenoslovci deževno in bolj hladno vreme, bo v 1. amaterski ligi. V boju za obstanek so v najboljšem Trener Fabio De Fabris (Breg) položaju nogometaši Sovodenj, ki pa morajo jutri doma premagati Aqui-leio. Mladost bo vse tri točke iskala v Terzu. Najtežje delo bo imel Breg, ki bo gostoval v Gradežu. Nogometaši Brega morajo nujno zmanjšati zaostanek desetih točk na lestvici za Aquileio, če želijo igrati dodatno tekmo (play-out) za obstanek. Zarja bo v Bazovici gostila Pro Romans Medeo. V 2. amaterski ligi tvega podobno usodo kot Breg gropajsko-padriška Gaja. 12-uvrščeni Montebello ima že 17 točk prednosti. Gaja bi lahko upala le, da bi obakrat zmagala in da bi prav tolikokrat izgubila Alabarda, vsaj enkrat pa Campanelle. Misija nemogoče. Proti Aalabardi bo jutri na Opčinah igralo Primorje. Gaja pa bo v Dolini igrala proti Chiarboli, ki se še bori za play-off. (jng) Sloga Tabor Televita in Olympia, ki nastopata v kakovostni državni B2-ligi, bosta kot prvi zaključili letošnjo sezono. Že danes bo potekal zadnji krog prvenstva, tako da bodo odbojkarji omenjenih ekip od jutrišnjega dne že na počitnicah. Drugouvrščena Sloga Tabor Televita (40 točk) se bo odpravila na gostovanje v Treviso, kjer bo ob 18. uri nastopila proti že izpadlemu Volley Treviso (22 točk). V C-ligo je že zdavnaj nazadovala tudi zadnjeuvrščena goriška Olympia (7 točk), ki se bo poslovila od B2-lige s tekmo v kraju Porto Viro proti ekipi, ki ima 33 točk na lestvici in je že dosegla obstanek. Na prvi pogled nezanimiva tekma, ko ne bi šlo za poslovilno tekmo kapetana Olympie. Ne pretiravamo, če Kapetan Olympie Filip Hlede napišemo, da je Filip Hlede eden izmed najbolj priljubljenih in najboljših odboj-karjev na Goriškem, tako da bo marsikateremu ljubitelju tega športa žal, da bo po koncu sezone obesil copate na klin. Sicer Hlede ne izključuje, da bi si premislil, zaenkrat pa so današnji dan v Gorici preimenovali v #Filipday oz. v Filipov dan. Na gostovanje se bodo odpravile tudi odbojkarice Zaleta Sloge (26 točk) v ženski odbojkarski C-ligi. V Štaranca-nu jih čaka danes ob 20.30 zelo zahtevno srečanje proti ekipi, ki zaseda drugo mesto na lestvici (56 točk). Še težja bo naloga Sloge Tabor (15 točk) v moški C-ligi, ki bo igrala danes ob 20.30 v Mor-teglianu (37 točk) proti četrti sili prvenstva. Stanje na lestvici čete trenerja Ber-lota ni najboljše, saj jo je Pasian di Pra-to v prejšnjem krogu dohitel na pred-predzadnjem oz. predzadnjem mestu. Mnogo manj privlačna bodo srečanja v moški odbojkarski D-ligi. Še najbolj zanimivo bo v Sovodnjah, saj ohranja Soča (32 točk) še vedno teoretične možnosti za uvrstitev v play-off. Odbojkarji trenerja Kustrina bodo danes ob 20. uri igrali proti moštvu Blu Team, ki ima dve točki manj na lestvici. V telovadnici v Štandrežu bo danes ob 20. uri nastopil Val (58), ki si je že zagotovil drugo mesto na lestvici. Njegov nasprotnik bo Altura (10 točk). Zmagovalka prvenstva Olympia (58 točk) bo igrala šele jutri ob 17.30 v telovadnici na Vialu v Gorici proti Rojaleseju (23 točk). V ženski odbojkarski D-ligi se bo Zalet Kontovel (4 točke) odpravil v Roveredo, kjer ga ob 20.45 čaka pomembno srečanje proti ekipi, ki ima dve točki več na lestvici. (av) 3polfinalno tekmo play-offa prve moške divizije je zmagal ^ft goriški Naš pra-^^ por, ki si je tako izboril pravico za nastop v finalu. Naš prapor se bo za napredovanje v D-ligo boril s tržaško ekipo Sant'Andrea. Prva tekma bo 3. maja v Trstu. Povratna pa 12. maja v goriškem Kulturnem domu. Dolga Krona: v ponedeljek etapa deželnega prvenstva V ponedeljek bo na Dolgi kroni v dolinski občini prva etapa deželnega prvenstva v treku (jahalni športi). Etapo bo organiziralo domače jahalno društvo Dolga krona, ki bo nastopila tudi s svojimi tekmovalci. V jutranjih urah bo tekmovanje v orientaciji. Od 14. ure do 16.00 bodo na vrsti še druge discipline (galop, hoja in preskakovanje ovir). 14. in 15. maja bo v Man-tovi etapa evropskega pokala, v kateri bosta tekmovala tudi Irina Pockar in Andrej Kosmač (oba JK Dolga Krona). DOMAČI ŠPORT Danes Sobota, 23. aprila 2016 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 17.30 v Vidmu: Ubc -Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg Mediachem -Pordenone D-LIGA - 20.00 pri Briščikih, Rouna: Kontovel -Cussignacco ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Porto Viru: Porto Viro - Olympia; 18.00 v Trevisu: Treviso - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Štarancanu: Staranzano - Zalet Sloga MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Morteglianu: Mortegliano - Sloga Tabor ŽENSKA D-LIGA - 20.45 v Roveredu: Roveredo -Zalet Kontovel MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča - Blu Team; 20.00 v Standrežu: Val - Altura UNDER 13 - 16.30 v Trstu, Ul. Veronese (telovadnica liceja Oberdan): Breg - Sokol NOGOMET POKRAJINSKI MLADINCI - 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Cgs - Sovodnje KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.30 v Trivignanu (VE): Mestre - Jadran ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici, Spacapan: Olympia - Rojalese UNDER 16 DEŽELNI - 10.00 v Trstu, Ul. Veronese: Azzurra - Dom ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Trstu, Ul. della Valle: Volley Club - Zalet Sokol UNDER 19 MOŠKI - 15.00 v Morteglianu: Mortegliano - Sloga Tabor Pojutrišnjem Ponedeljek, 25. aprila 2016 ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, Ul. della Valle: Volley Club - Zalet Kontovel Košarka D-LIGA, play-off Sokol - Aviano 60:89 (Gallocchio 17, Babich 15) PROMOCIJSKA LIGA: Dom Mark - Don Bosco 70:81 (G. Zavadlav 23, M. Zavadlav 17) V Sovodnjah reprezentanca ZDA Športno društvo Sovodnje bo danes in jutri na domači zelenici gostilo mladinsko državno reprezentanco do 16. leta starosti Združenih držav Amerike, ki bo od nedelje do 1. maja nastopila na 14. turnirju Narodov. ZDA bodo v Sovodnjah trenirale danes od 9.30 do 11.00 in od 16.30 do 18.00. Jutri pa, če bo vreme dopuščalo, od 9.30 do 11.00. Prva tekma Turnirja narodov bo jutri ob 18.00 v Gradišču, kjer bo Italija gostila Anglijo. ZDA bodo igrale v ponedeljek v Vi-polžah (17.00) proti Hrvaški. 25. aprila bo v Ajdovščini igrala tudi Slovenija. Ob 17.00 bodo Slovenci igrali proti Braziliji. ŠD Sovodnje bo 1. maja ob 10.30 gostilo tekmo za 5. mesto. Jutri Ü3 Obvestila AŠD SK BRDINA vabi v nedeljo, 24. aprila, vse člane društva na zaključno družabnost ob žaru in glasbi na teniškem igrišču Gaje na Padričah od 11.30 dalje. OOZUS sklicuje v torek, 26. aprila ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Hrast v Doberdobu, Trg Sv. Martina štev. 12, 6. redni občni zbor. AŠK KRAS sklicuje v sredo, 27. aprila 2016, 54. redni občni zbor, ki bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 19.30 v prvem in v četrtek, 28. aprila 2016, ob 20. uri v drugem sklicanju. AŠZ DOM GORICA vabi na mesec odprtih vrat. V mesecu maju bodo potekale brezplačne vadbe: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45-18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.3017.30), Cheerleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgorica@gmail.com). Nedelja, 24. aprila 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Repnu: Kras Repen -Rivignano; 16.00 v Križu: Vesna - Tricesimo PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Standrežu: Juventina - Trieste Calcio; 16.00 v Seveglianu: Sevegliano - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Aquileia; 16.00 v Bazovici: Zarja - Pro Romans Medea; 16.00 v Gradežu: Gradese - Breg; 16.00 v Terzu: Terzo - Mladost 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Opčinah: Alabarda - Primorje; 16.00 v Dolini: Chiarbola - Gaja DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Nuova Sandanielese NARASČAJNIKI - 10.30 v Terzu: Terzo - Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Cavolanu: Cavolano - Kras Repen NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 na Padričah: Kras Repen - Porcia f sledi nam na tcuifcfcerju 10 primorski_sport facebook 4 in več točk razlike med 12. in 15. na lestvici oziroma med 13. in 14. v deželnih amaterskih prvenstvih in play-outa se ne igra. Reši se seveda boljša ekipa na lestvici, slabša pa neposredno (brez dodatne tekme) izpade v nižjo ligo. Ob morebitnih spremembah urnikov tekem pokličite na 040 7786350 ali pišite nam na sport@primorski.eu D-liga: Na Roccu Triestina - Ufm V nogometni D-ligi, ki se bo končala v nedeljo, 8. maja, bo jutri na tržaškem stadionu Nereo Rocco zanimiva tekma v boju za obstanek med domačo Triestino in tržiškim Ufm, pri katerem igrata »bivša« Godeas in Zubin. Tekma bo ob 15. uri. Navijači Triestine pa so napovedali množični prihod na stadion, saj so se odločili, da ne bodo več bojkotirali kluba, ki ga je po novem prevzel Mauro Milanese. Triestina ima točko manj od Tržičanov. Obe ekipi pa sta v coni play-out. Triestina bo nato igrala še z Luparensejem (v gosteh) in Venezio (doma). Ufm pa: Sacilese (doma) in Giorgione (v gosteh). bogdan stopar Navdušuje ga »stara šola« bodybuildinga Bogdan Stopar je fitnes vzljubil pri osemnajstih. Dvigovanje uteži ga podobno navdušuje tudi pri dvainštiridesetih. »Od takrat je minilo že dosti let. Medtem sem večkrat tudi miroval. Priznam, da nisem neprekinjeno treniral. Vedno pa sem ljubil ta šport. Pravzaprav je to neke vrste bodybuilding. S prijateljem Ro-gerjem trenirava v bazovskem Hard Core Gym, kot smo poimenovali naš prostor. Od septembra sva se odločila, da resneje popri-meva uteži v roke in dvigujemo vse višjo kilažo,« je dejal Bogdan, ki je po poklicu, po družinski tradiciji, mizar. »V fitnesu treniram štirikrat, včasih tudi petkrat tedensko. V glavnem po službi v večernih urah. Zame je to neke vrste sprostitev. Reši me pred aperitivi v baru (smeh),« pravi Bogdan, ki je kot otrok igral odbojko pri Slogi in se obenem preizkusil kot lokostrelec pri bazovski Zarji. Bogdan je bolj navdušen nad staro šolo bodybuildinga: »Treniram na star način. Navdušuje me tako imenovana 'old schoolna primer še tista od Arnolda Schwarzeneggerja. Uteži dvigujemo z največjim naporom. Treninge in vaje iščem v starih športnih revijah, ki jih prijatelj še hrani.« Bodybuilding je Bogdan izbral ... »Ker smo takrat, konec osemdesetih let, imeli v Bazovici svetovnega prvaka v tem športu. V telovadnici se nas je zbralo precej. Zdaj pa vztrajava v dveh. Včasih se nam pridruži še en prijatelj. V tolikih letih sem nabral veliko izkušenj in že sam lahko sestavljam treninge po meri.« V prihodnje bi Bogdan rad še nadgradil znanje: »Že nekaj časa razmišljam, da bi se izučil in pridobil licenco najprej vaditelja in nato instruktorja. Tečaji so zahtevni. Resno razmišljam, da bi se nanje prijavil že prihodnje leto.« O tekmovanjih pa ne razmišlja. »Morda se bo na eno izmed teh vpisal Roger. Jaz ga bom spremljal. V tem športu pravimo spremljevalcu spooter.« Stopar v prostem času rad hodi na bližnje vzpetine: »Največkrat grem na Kokoš, Slavnik ali v dolino Glinščice. Pozimi pa rad smučam.« Bogdan sodeluje tudi v vaškem življenju, saj je odbornik pri Gospodarski zadrugi v Bazovici. Šport rad spremlja tudi po televiziji: »Najraje odbojko, smučanje in motorne športe.« OPTIČNI CENTRI PACCIO OCCHIALI VISION ob nakupu očal s protirefleksnim premazom podarimo okvir za dodatn par očaVza vasici za kogaržELite Ponudba velja do 31. maja 2016 A Preberite pogoje :v naših trgovinah L > i mL : I k FHrTViMSkli POMLAD - POLETJE 2016 GORICA Ulica Trieste 225/1 Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE SESLJAN (TS) Sesljan 27/I Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE it5 POSTANITE FAN NASE STRANI! FACEBOOK.COM/SPACCIOCCHIALIVISION SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI www.spacciocchialivision.it