^iJJSJXiE^JES-' tPhe Oldest and Most Popular Slovene Newspaper, in United States of, 'America. amerikan LOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico— od boja do zmage!. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDI NJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations} Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 218 CHICAGO, ILL., PETEK, 11. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 11, 1932 LETNIK (VOL.) XLI Velike izpremembe vsled volitev - Iz Mia Roosevelta MNOGO ZNAMENITIH REPUBLIKANSKIH KONGRESNI-KOV POKOPAL DEMOKRATSKI PLAZ. — PRIHODNJI KONGRES BO V PRETEŽNI VEČINI DEMOKRATSKI IN "MOKER ". — SOCIJALISTI MALO NAPREDOVALI V GLASOVIH. Chicago, III.— Izvolitev Roosevelta bodočim predsednikom ije potegnila za seboj tudi izvolitev skoraj celotne demokratske liste, tako, da bo prihodnji, 73. kongres, ki prične svoje zasedanje v decembru prihodnjega leta, 1933, v popolni oblasti demokratov. Naval demokratskih glasov je porušil pod seboj celo več znamenitih republikanskih kongresnikov. Med temi je bojeviti poslanec La Guardia iz New Yorka, ki je pri prejšnjem zasedanju kongresa marsikomu povedal kako gorko, ne glede, katere stranke je. Drugi, ki je tako pogorel, je senator Smoot iz Utah, kateri je sestavil sedanji carinski zakon skupaj s kongresnikom Hawley iz Oregona; zadnji je !že pri primarnih volitvah propadel. Dalje ne bo videl pri- NAŠ BODOČI PREDSEDNIK Roosevelt v 51. letu starosti. — 22 let ima politične karijere. — Znan kot visoko naobra-žen mož. Hyde Park, N. Y. — Novoizvoljeni predsednik Franklin D. Roosevelt (pravilno izgovorjeno rouzveltj bo prihodnjega 14. januarja star 51 let. Njegova rodbina izhaja iz starega flamskega in nizozemskega po-kolenja. Njegovega očeta pred-i niki so prišli v Ameriko 1. 1662, njegove matere pa 1640. Politična karijera Roosevel-ta sega nazaj do leta 1910, ko se je ipo zgledu svojega brat-t ranča, bivšega preds. Theo- DUNAJSKI PEVCI V AMERIKI , dore Roosevelta, podal na poli-hodnjega kongresa več senator tično bojišče. Kot mlad senator W. L. Jones iz Washingtona,; je omenjenega leta učinkovito zagrizeni suhač, započetnik pobijal diktaturo, ki je tedaj "'five and ten" zakona. Demokratski plaz pa je pokopal tudi vladala v njegovi stranki. Ko je kandidiral za senatorja, so senatorja Bingbama iz Connec-;se politični nasprotniki norče-"cut, sovražnika prohibicije, ki vali iz njega, češ, kaj bo to fan- KRIŽEMSVETA — London, Anglija. —- Cela Evropa je s skrajno napetostjo pričakovala, kak bo izid ameriških volitev. Zaradi velike razlike v času so po mnogih mestih morali vztrajati nestrp-neži do zgodnje jutranje ure, da so dobili približne rezultate. — Rim, Italija. — V torek zvečer je bil min. predsednik Mussolini gost ameriškega raz-orožitvenega delegata v Ženevi, N. H. Davisa. Slavnostna večerja se je vršila v nekem ho- !telu. Pozneje je Davis doma ! poslušal radio o ameriških vo-jlitvah. j — Monte Carlo. — Tukajšnja mala republika Monaco je i 'finančno propadala, da ne more več izhajati. Namerava se | zato "prodati" Franciji, ki bo Iz Jugoslavtfe. PRASTARA NAVADA UGRABLJANJA NEVESTE V BOSNI IN NJENE ŽALOSTNE POSLEDICE; EN SAM HRUST UŽUGAL 14 SVATOV. — NA DOMAČEM PRAGU SE JE UBIL. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE. Krvav dogodek pri ugrabljanju neveste "Otmica", to je ugi-ablenje neveste, je v Bosni že silno stara navada, ki se pa sedaj le bolj poredko pripeti. Fant namreč kar enostavno odvede dekle na svoj dom, če mu le ne stoje na poti prevelike zapreke. Navadno je pa, da tako ugrablje-nje ne ostane brez zlih posle-Idic. Tako se je nedavno bila v romantičnih hribih v okolici Jajca med svati, ki so odvedli neko nevesto, in med sorodnikom bogatega dekleta, huda za določeno svoto dobila nad . ... ,,, , -p . u 1 , . , ,, , bitka. Mlada Fatima iz boga- republiko popolno kontrolo, to- , ,, ,.v , o. t i- . . te Mehceve zadruge v Sokolim financami m . U1 se je zaljubila v revnega hlap- _ ' 'ca Osmana Kovačeviča, ki je 'služil na Dobrem Brdu. S 14 rej tudi nad nji carinami. Pa ni med suhimi republikanci dosti dosegel. Splošno so volitve v veliki večini pomedle s sunači. Ker pa si je demokratska stranka v Svoji platformi na konvenciji v Chicagi postavila eno glavnih točk odpravo prohibicije, se Pričakuje, da se bodo tudi tisti demokratski kongresniki, ki se Prištevajo bolj med "suhe", u-•klonili strankini disciplini in te napravilo v okrožju, ki je izrazito republikansko. Znal pa si je Roosevelt pridobiti priljubljenost pri ljudstvu in na svoje lastno začudenje je bil pri volitvah nasprotnik potol-čen. Od tedaj se je Roosevelt vneto udeleževal političnega življenja do leta 1921, ko ga je zadela paralizr, vsled katere je delno ohromel na obeh nogah. Popravil pa se je v toliko, Slika je bila vzeta pred nekaj dnevi v New Yorku na ladji, s katere se je izkrcalo 22 dunajskih dečkov-pevcev, ki naprav-ljajo pevske ture po tej deželi. Ti dečki so člani pevskega društva Wiener Sangerknaben, najstarejše pevske organizacije na svetu, ki je bila ustanovljena pred 500 leti. EVROPSKO JJPANJE Veliko upanje Evrope v demokratsko zmago Pariz, Francija. — Vsa Evropa in z njo vred Francija upa, Glasovali za odpravo prohibici-|da lahko uporablja noge s po-|da se bo z izpremembo v ameri-J Zato se s sigurnostjo upa, moč->° Podpornikov, in leta ''-----5-----------■ 3e da bo prihodnji kongres uredil Preklic 18. amendmenta. Pričakovati je tudi, da bo novi pred-Sednik Roosevelt takoj po inav-KUraciji sklical v ta namen izcedno zasedanje kongresa že v ^arcir. Enako pa se tudi pričanje, da bo že zasedanje sedanjega kongresa, ki se sestane mesec, ukrenilo preklic v°lsteadovega zakona in bo legaliziralo izdelovanje in prodajanje piva. Sedanje volitve, v katerih je ljudstvo tako očitno Pokazalo, da se je naveličalo ^'haškega diktatorstva, gotovo ,e bodo ostale brez vpliva na J0ngres, dasi bodo zdaj sedeli , še isti možje, ki so v eJŠnjih zasedanjih že ponov-Pobili tozadevne predloge a Preklic Volsteadove postave. . ^ri sedanjih volitvah je tudi j^ClJalistična stranka pomnoži-■svoje glasove, vendar ne to-'(jJ3' bi imela večino v kaki cer •Vi.' kandidat Thomas je si-Sal' 17'Javil> da bodo imeli soci-ako*1' dosti Prilike za veselje, Blu° (l°be skuPno dva milijona V«-' vendar je bilo pričako- f*ih k b0d° dobili več> V ča" SVoivakoršni 80 sedanji, se v do nKm obupu ljudstvo kaj ra-"°rne k nw.------ 1924 je zopet pričel aktivno delovati v politiki. Izvoljeni predsednik je viso- ški vladi popolnoma izpremeni- lo tudi razmerje med Evropo in Ameriko. Zlasti Francija se nadeja vseh mogočih in nemogo- ko naobražen mož. Strastno je'čih reči, od znižanja ali pa ce- S.v°iem re im~'1,e k okstremom, za kate-lo ^ koli5kaj smisla. Pokaza-!daleč Sve je zdaj, da je še zelo PrigeJ Caj> ako bo sploh kdaj stv0 ' . 11 bi 8e ameriško Ijud- hacijon i Za utopi8tično inte)'" vdan čitanju in znan je kot mednarodna avtoriteta za mornariško zgodovino. Poleg angleščine popolnoma obvlada francoski, nemški in deloma tudi italijanski jezik. Izvršil je univerzo kot pravnik. Rooseveltova žena, s katero ima pet otrok, dve leti mlajša od njega. -o- UGODEN VPLIV AMERIŠKIH VOLITEV Tokio, Japonska. — Ko so posebne izdaje listov prinesle novico, da je Roosevelt ir.voljer predsednikom v Zed. državah, so na tukajšnji borzi poskočile cene delnicam za več točk. Pri čakirje se bržkone, da se bo pod novo ameriško upravo omililo napeto nasprotje, ki je vladalo zadnje čase med obema velesilama. -o- STARI PREGOVOR NE VELJA VEC Portland, Maine. — Že stari ameriški pregovor pravi: "Kakor glasuje država Maine, tako glasuje cela dežela." Ta pregovor pa je pri zadnjih volitvah postal neresničen. Do-čim je Maine ena šesterih držav, v katerih je dobil večino republikanec Hoover, je cela ostala dežela postala demokratska. PREFRIGANA SLEPARJA Prebrisanca si znala služiti denar. Berlin, Nemčija. — Pred tukajšnjim sodiščem se vodi obravnava proti dvema prebrisanima sleparj ema, katerih ime je Gelagin in Afschar. Dolgo sta vodila za nos vodilne liste kakor tudi tujezemske diplomate. Nastanila sta se v bližini lo izbrisanja vojnih dolgov, do; kolodvora, od koder vozijo vstopa Amerike v Ligo naro-j vlaki v Rusijo in iz nje. Kadar dov. Spominja se namreč, da so sta zapazila kako nenavadno bili demokrati vedno naklonje-J osebnost, sta iz nje napravila ni Franciji. Pod demokratskim j kakega višjega sovjetskega u-predsednikom ji je prišla Ame-j radnika, in tako izmišljeno vest rika med vojno na pomoč, in prodala listom. Diplomatom pa demokrat je ustanovil Ligo na-;sta prodajala kake sovjetske rodov. Republikanci pa so ji dokumente, in sicer vsem tuje-nasprotno vedno nasprotovali, jzemskim diplomatom, dočim — Neki tukajšnji list je na sta vsakemu posebej zatrjeva-predvečer volitev zapisal :'la, da je skrivnost samo zanj. "Zmaga Roosevelta bo velika i -o- ŽELJA SE MU IZPOLNILA Seattle, Wash. — 83 let stari James McDonald je slaboten, da zdravniki v kratkem pričakujejo njegovega konca. Kljub temu pa ni opustil, da bi ne bil šel na volišče pretekli torek. Že prejšnji teden je prosil zdravnike: "Ne pustite me, da bi umrl. Želim namreč še prej glasovati za Roosevelta." Res ga niso "pustili umreti" in tako so moža peljali njegovi sorodniki iz bolnišnice na volišče in od tam zopet nazaj v bolnico. --o- DRŽAVNI PRAVNIK OBLJUBLJA Chicago, 111. — Novoizvoljeni državni pravnik, demokrat Th. J. Courtney, ki je pobil svojega republikanskega opo-nenta Swansona, je na večer volitev obljubil, da bo uporabil vso svojo moč in oblast, da bo HOOVER OB PRIČAKOVANJU REZULTATOV Palo Alto, Cal. — Na večer volitev je predsednik Hoover sedel v svojem tukajšnjem do-Le par njegovih prijate- zmaga za Francijo." -o- OD ROOSEVELTA HOČEJO NAČRTE Washington, D. C. — Vodil ni demokratski člani kongresa mu so v torek zvečer, ko ie bil ljev je bilo z njim. Poročila o izid volitev znan, brzojavih no- izidu volitev je sicer poslušal voizvoljenemu predsedniku navidezno mirno, a njegovo no-Iiooseveltu, naj čimprej objavi tranje razburjenje se je kazalo svoj program, kako namerava v tem, ko je nervozno grizel ci-izvleči deželo iz sedanje depre- garo, katero je kadil. Vedno sije. V prvi vrsti naj se izjavi, nova poročila z vedno isto ne-ali misli sklicati izrednp zase danje kongresa prijatelji je prišel Osman, da odvede dekleta na svoj dom. — Družba je imela s seboj puške in se je streijaje in veselo pre-pevaje vračala z nevesto na ženinov dom. To pa ni bilo po volji Osmanu Meliču, sorodniku bogate neveste. Ves srdit se je silni junak podal na pot in zasledoval svate z velikim kolom. Dohitel jih je in udrihal s kolom na vse strani, da bi rešil nevesto in jo zopet spravjl nazaj na dom. Pri tem je v svoji nepremišljenosti in razburjenosti do smrti pobil na tla svojega najboljšega prijatelja Selima Šeho, miskč, da je pobil ženina. Ostali svatje so se, videč silnega borca, razkropili na vse strani. Melič je občutno potolkel še nekaj svatov, nakar se je vrnil domov brez neveste, ki je kljub temu srečno prispela na ženinov dom. Drugi dan so očistil okraj gangsterjev in ra- Meliča arftiral| orfniki in ketirjev, da bo do prihodnjega za sv°Ja dejanja dajal oster I odgovor. -o- leta, ko se bo vršila svetovna razstava, Chicago čista, kakor [ še ni bila nikdar prej. -o- OGROMNI KAMPANJSKI STROŠKI New York, N. Y. ■ Smrten padec Viničar Eker iz Cretnika pri Poljčanah se je nekega večera v družbi nekoliko zakasnil. Kakor jPozno ponoči je prišel domov, Dill iz'a mu je na stopnicah pred do- Obnova konzulata v Švici Poročajo, da je Jugoslavija zopet obnovila svoj generalni konzulat v Švici, v mestu Curih, ki je bil pred tremi leti ukinjen. Generalni konzulat bo posloval pod vodstvom generala Milana Švarca. sporoča senator C. D Washingtona, je stala celokup- mačo hišo nesrečno spodrsnilo, na predsedniška kampanja skupno okrog pet milijonov dolarjev. Samo za kampanjske govore po radio se je izdalo nad milijon in četrt dolarjev. Tako stane samo Columbia radijsko omrežje, ki obsega 91 postaj, na uro $15,600. -o- ČUDNE STAVE Nekaterim ljudem je Rooseveltova zmaga odločila tudi njih življenjsko usodo. Tako 'smrt, ker je ponesrečencu od-je neki Patty Jaggers iz Teli teklo že preveč krvi. Star je bil da je padel in se tako močno pobil po glavi, da je ostal nezavesten pod stopnicami do jutra. Žena ga čez noč ni pogrešala, ker je radi opravkov večkrat prišel pozno domov, ali celo šele proti jutru. Nemalo se je pa prestrašila, ko ga je zjutraj ugledala, da leži pred hišo pod stopnicami. Poklicala je takoj zdravnika, ki pa ni mogel drugega ugotoviti kakor Ustavljen obrat Velika jeklarna v Zenici v Srbiji je okoli 20. oktobra sko-ro popolnoma ustavila ves obrat,ko je bilo poslanih domov 780 delavcev. Ostalo je na delu le še >par sto delavcev, ki bodo za stražo in pa, da bodo izvršili manjša naročila. -o- Bolezen Iz Metlike poročajo, da je bilo tam po okolici več slučajev griže. Zlasti je hudo gospodarila na Lokvioi, kjer je bilo tudi nekaj smrtnih slučajev. Bolezen je v omenjeni vasi tako razsajala, da je bila vas zaprta in ni smel nihče ven iz vasi. ——o- Zastrupijenje s plinom V nekem skladišču blizu tobačne tovarne v Ljubljani se je po nesreči zastrupil s plinom neki 171etni bosanski delavec Mehmed Kovačevič. -o- Pod kolesi avtomobila V Mariboru je po nesreči dne 19. oktobra prišel pod kolesa tovornega avtomobila 19-letni raznašalec kruha Adolf Zupan, katerega so hudo poškodovanega odpravili v bolnico. -o- Nesreča Franja Matičičeva iz Ivanje-ga sela, tako poročajo iz Ljubljane, je tako nesrečno padla z lestve, da so jo morali peljati v bolnico. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Rado Jeglič, tajnik poštnega ravnateljstva v pokoju. — V Zgornji Šiški pri Ljubljani je umrl Iv. Poljanšek, uslužbenec pivovarne Union. — V Koprivnici pri Celju je umrla Antonija Kozo-le, mati šolske sestre Eleonore v Mariboru. — Na Vačah je u-mrl Rok Boljskar, posestnik. City, Ind., stavil, da Roosevelt 61 let. prijetno v3ebino: Roosevelt do-'ne bo izvoljen; in ako bo, daj --o- takoj posvoji biva. Do puldc3etih je Hoover |se bo oženil z neko Ruth Olber-1 Št. Jernej na Dolenjskem inavguraciji. Ta zgodnja obja- sedel in poslušal. Nato je vstal,'ding. Držal je besedo in v to va načrtov bi bila v veliko po- vzdihnil in štiri minute pozne- rek zvečer sta se poročila. — moč trgovini, da bi se lahko še je je poslal svojemu oponentu predčasno pripravila na izpre- v New York brzojavko: "Česti- Tako slabe letine za čebelarje ne pomnijo niti najstarej Enako se je vršila v torek poro- ši čebelarji. Spomladi sta dež ka v Chester, 111., med Clyde in mraz ovirala rojenje, v po- membe v upravi, ki jih namera- tam vam k priložnosti, da boste Meyrs in Ester Green, ki sta se letju in jeseni je pa suša uničiva uvesti Roosevelt kot novi mogli služiti svoji deželi. Ze-|prej dogovorila, da se bosta po- la ajdo. Ponekod, zlasti v bolj predsednik. j lim vam čim najbolj uspešno u- j ročila, ako bo zmagal newyor- hribovskih vaseh, čebele že se--o--! pravo. V stvareh, skupnih nam ški governor. daj umirajo glada, zlasti tam, Najzanimivejie vesti «o An-er. Slovencu; čitajtt ga I » vsem, sem vam na razpolago za' pomoč, kjerkoli mogoče." SIR.TE AMER. SLOVENCA) kjer čebelarijo še po starem načinu. Slikar tat Akademskemu slikarju Milanu Čeferinu je bila poverjena naloga restavrirati nekaj slik v cerkvi sv. Tripmia v Kotorju. Pa je policija v Sarajevu dobila obvestilo, da je baje ukradel tam štiri stare dragocene slike in sicer sv. Bonaventure, sv. Bernardina, sv. Klaro in sv. Elizabeto. -o- Stara korenina Čil in zdrav je praznoval svoj 90. rojstni dan Miha Kristan, bivši dolgoletni cerkovnik v Slivnici na Štajerskem. Rojen je bil v Čreti. — Kljub svojim visokim letom je čil in zdrav. JTWjiik 8 KMERiKAKSKI SLOVENEC Petek, 11. novembra 1932 I&MER1KANSKI SEOVENEC i Etvi in najstarejši slovenski k list v Ameriki, < Ustanovljen lote 1|9& T Mwja mk dan razna nedelj, pona-Ijljkov in dnevov po pnunikil*, Izdaja in tiska: FDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprava: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 1.50 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto __$6.00 Za pol leta - 3.00 Za četrt leta ----1.75 The first and, the Oldest Slovene Newspaper in Ameriegb Established 1891, Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays* Hon- Published By i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription: For one year---- For half a year________ For three months____ _$5.00 _ 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_____ _____$6.00 For half a year__3.00 For three month* _ _ 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na li»tu smači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, k®r s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-ttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa Be ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __ Narodnostni boji v Belgiji Flamsko-valonska kraljevina Belgija je slavila letos stoletnico svojega obstoja v skrajno neugodnih notranje-političnih razmerah. Dežela je v gospodarskem pogledu prekrasna enota, v kateri se agrarni sever srečno izpopolnjuje z industrijskim jugom; oba elementa sta zvezana s sijajno srednjeveško kulturno tradicijo in ravno silna težnja po osamosvojitvi izpod nizozemske oblasti je pred sto leti dala pobudo za zmagovito revolucijo, ki je današnje ozemlje Belgije odtrgala od Nizozemske. Za revolucionarni podvig sta bila tedaj merodajna dva razloga: frankofilstvo Flandrije in katolicizem prebivalstva, ki je hotelo na vsak način proč od protestantskega nizozemskega severa'. Nemška okupacija Belgije v svetovni vojni je z bistrim očesom spoznala, kje bi se dala zabiti zagvozda v enotno belgijsko politično nacijo, in generalni guverner von Besseler se je z veliko vnemo lotil posla. Protežiral je Flamce, jim skoraj vsilil flanisko srednje in visoko šolstvo ter do skrajnosti raz-plamtel protibelgijski flamski separatizem. Notranje-politični boji v Belgiji so se po veliki vojni še poostrili. Flamci so polagoma brez ozirov razbili enoto političnega naroda v Belgiji in šli celo tako daleč, da sedaj odkrito propovedujejo svojo narodno zajednico z Nizozemci. V uradnih spisih, osobito v jezikoslovnem zakonu, so celo nadomestili izraz "'flamski" z besedo "nizozemski". Primer Švice, ki ga glede na razcep belgijskega političnega naroda redno navajajo Valonci, kot dokaz, da bi bilo tudi v Belgiji možno sožitje dveh raznoličnih plemen, ako v Švici žive lahko v politični zajednici trije narodi, Flamci odklanjajo ter kažejo na dolgi zgodovinski razvoj helvetske federacije cb popolnem in širokogrudnem vpošteva-nju narodnostnih posebnosti nemškega, francoskega in italijanskega dela Švice. Borba med 38 odst. Valoncev in 43 odst. Flamcev — 12 odstotkov Belgijcev se je prijavilo za dvojezične — dosega ravno zadnje čase najvišjo stopnjo. Vse vladno delo je ovirano zaradi narodnostnih borb in celo proračunski problem ter gospodarska kriza sta stopila v ozadj"e spričo malenkostne zadeve Trefois, ki preti postati kamen spotike tudi za Renkinovo vlado. Gospod Trefois je sodni uradnik v Bruslju in valonski minister pravde Cocq ga je imenoval za šefa sodnih pisarjev. Minister trdi, da Trefois bbvlada flamščino, kolikor jo pač obvlada vsak Bruseljčan. Flamci pa trdijo, da zna samo francosko. Zadeva je tako razburila javnost, da se je moral ž njo baviti celo mirtisterski svet, ki je našel kompromisno rešitev, c!a dobi Trefois za pomočnika pravega in pristnega Flamca, ki bo obravnaval samo flamske zadeve. Minister za javna dela Sap in njegova tovariša Heyman in Van Devoet pa so zagrozili celo z demisijo, ako vlada ne prekliče Trefoisovega imenovanja. Toda imenovani trije flamski ministri niti med seboj niso edini. Sap je predlagal, da bi v petih minutah sam preizkusil Trefoisa o njegovem znanju flamščine. Ker pa je Sap rodom iz Roulerta (zapadna Belgija), oba ostala ministra nič kaj ne zaupata njegovemu znanju flamščine, češ, da se nepokvarjeni flamski jezik govori le ob inozemski meji, t. j. v rodnem kraju ministra Heymana in Van Devoeta. V tem ogorčenem narodnostnem boju Belgijci seveda izgubljajo pravo merilo za važnost posameznih vprašanj. Vsaka zadeva se rešuje le z vidika valonsko-flamskega narodnost- ~ — TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. nega nasprotja. Nestrpnost je prešla tudi že na Valonce, ki odkrito izjavljajo, da jim bolj prija razbitje belgijske enote, kakor pa, da bi prišla država pod gospodarstvo Flamcev. Ako flamski nacionalisti vidijo uresničenje svojega narodnostnega ideala združitev z Nizozemsko, je Valoncem seveda na dlani združitev s Francijo, ki se že pred 100 leti ni bila izvršila edino zaradi nasprotja velesil. Kakor razvidno, preživlja Belgija resne čase ogorčenih notranjih bojev in ni izključeno, da se bo morala stoletna politična in dovršena gospodarska enota podvreči strogi delitvi na dva dela, od katere je do popolne ločitve in priklopitve raz-druženih delov k sosednjima jezikovno in plemensko sorodnima državama samo še en korak. Zanimivo pa je vsekakor, da Flamci ne teže po popolni samostojnosti, ki bi imela v tem primeru značaj popolne osamljenosti, marveč po narodnostni združitvi z Nizozemsko, čeprav ločijo Flamce od Nizozemcev znatne razlike v jezikovnem, kulturnem in verskem pogledu. Skoro 4 milijoni Flamcev iščejo zaslombe pri močnejšem severnem delu istoplemenskega ljudstva, vedoč, da bodo sicer životarili kot večna igrača sosedov. V svojem gotovo lepem številu ne vidijo jamstva za svoj obstoj, niti ne v svoji kulturi, ki je nedvomno večja nego pri kateremkoli drugem manjšem narodu. Pač pa vidijo kot edini cilj svojega udejstvovanja v popolnem narodnem edinstvu z Nizozemci. Pač dragocen nauk za manjše narode. O TEM IN ONEM So. Chicago, III. Veliko vode se je že izteklo v morje, odkar je bil zadnji dopis priobčen v Amer. Slovencu iz naše naselbine, in tudi pri nas se je od takrat že marsikaj zgodilo. Mi pa molčimo, kakor da je največja popolnost v tem, da se človek zaplanka in nič v javnost ne pove,kako se imamo. Da ne bom prav nič lagal, bom rekel takole: Imamo se prav dobro in prav slabo; delamo in ne delamo; zadovoljni smo in nezadovoljni. — Torej v kratkem povedano, vse skupaj je z nami. — Po nekaterih tovarnah še nekateri možje delajo, pa ne vsaki dan, ker menda, kakor pravijo, tovarne nimajo naročil. Blaga imajo pa že toliko iz-gotovljenega, da ga nimajo kam spravljati. Zlasti tovarne železa, ki imajo cele gore železa, da ga dve leti ne izvozijo, pa če ga tudi noč in dan izvažajo. Slabo znamenje je to, ker dokler so taki kupi blaga v zalogi, se bo še počivalo. Po žit-nicah še nekateri delajo, vendar ne toliko, kakor je bilo prejšnja leta. Žitnice namreč obratujejo z zmanjšanim številom delavcev, kateri pa morajo vseeno opraviti vse kakor poprej, ko je bilo skoro še enkrat toliko delavcev zaposlenih. Seveda je tudi plača manjša kakor je bila. Ladjedelnica ozir. popravljalnica vsakovrstnih tovornih ladij, ki je bila svoj čas "zlata jama" za tukajšnje, delavce, kjer jc dobilo nekdaj toliko delavcev delo, kolikor jih je prišlo, počiva. Delavci se pa jezijo, da se noče več nobeden "šif" polomiti. Kako se bo pa polomil, če pa mirno leži v lu-ki, ali pa kje ob obrežju kanala že več kakor leto, ali dve. Sedaj, tako se je nekdo pošalil, smo pa še tisti ob delo, ki srrio muhe pobijali, ker tudi muh ni več. Ja, ja, tako je sedaj pri nas. Preveč se pa ni za podati v tako premišljevanje, ker smo včasih tudi racii veseli. Zadnjo nedeljo meseca oktobra so članice ženskega društva Marije Čist. Sp. št. 80 KSKJ. priredile kaj prijetno domačo zabavo vsem baseball igralcem v cerkveni dvorani. Igralci so se počutili prav počeščene, ker so vsi sedeli pri glavni mizi, pri kateri je bilo več odličnih o-sebnošti iz naše naselbine in tudi od drugod, med katerimi je bil tudi glavni tajnik KSKJ., Mr. Joseph Zalar iz Jolieta. — Vse se je pri bogato obloženih mizah veselilo in vzklikalo na-šdm zmagovitim baseball igralcem, ki so se med igralci srednjega zapada, kateri spadajo pod KSKJ., najbolj odrezali in odnesli zmago. Sicer je ta zmaga brez venca, pa ne po krivdi igralcev, ampak je vse kaj drugega vmes. Sicer pa še ni vseh dni konec in morda še kaj učakamo. — Zato so pa tudi ženske, ki na vse mislijo, pripravile igralcem to veselje, da se tako sami spravimo v dobro voljo, če nas že drugi nočejo. Mar ni res tako ? ! V nedeljo, 23. okt. dopoldne sem bil povabljen na prav okusen zajutrek. Dasi nisem vedel, koliko bo za jesti, sem se vseeno dobro pripravil in sicer tako, da sem se najprej najedel doma, potem pa še nekje drugje, nakar sem se šele poslužil povabila. Seveda, ko bi vedel, da bom tako postrežen, bi se tako ne pripravljal. Mrs. No-vak-Crtalič iz Milwaukee, Wi;>. je namreč prinesla dvoje vrste prav okusnih klobas, katere smo pokušali. Bile so tako izvrstne, da nisem nikdar verjel, da znajo v Milwaukee tako dobre klobase delati. Prav lepa hvala in pa le še jih prinesite. Isto nedeljo popoldne so prišli k nam na obisk Jolietčani in si- cer Mr. John Stori e s svojo soprogo in pa Joe Muren. Prav dobro smo se imeli pri rojaku Šaleharju- in Juvančiču skoro cel popoldan. Zadnjo nedeljo, to je G. novembra, je imelo društvo Naj-sv. Imena v dvorani pod cerkvijo svojo zabavo, 'Bunco party'. Bila je prav lepa udeležba in igralo se je, da je bilo veselje. Srečni dobitelji so odnesli nad 60 nagrad in se veselo vračali domov. Med nagradami je bila tudi polletna naročnina za list Amer. Slovenec, katero je dobila Mrs. Mary Vidic z Avenue L. in bo sedaj nova naročnica za iist Amer. Slovenec. — Tako se pridobiva nove naročnike v sedanji depresiji. Še nikjer ni-jsem bral, da bi kaj takega dajali za nagrade pri enakih zabavah-. Kaj kc bi se v kaki drugi naselbini kaj takega poskusili. Če ne more kdo posamezni dati tolike nagrade, naj bi pa društvo, katero prireja zabavo, dalo vsaj po eno tako nagrado. S tem bi pokazali, da jim je do j katoliškega tiska. Kaj mislite, i da bi to ne bilo mogoče? Mislim, da b,i, samo če je zanimanje za to in pa seveda, dobra volja. Pri nas se je to že drugič zgodilo, dasi je naša naselbina pri mnogih zapisana med najslabše. Volitve so končane in prišlo je, kar je moralo priti, tako vsak pravi. Ko sem včeraj, 8. novembra zvečer sedel pri radiju in poslušal izid volitev, moram reči, da so demokrati kapitalno zmagali. Naznanje-valec izida je večkrat poskušal priti v stik z newyorško postajo, na katero so mislili ujeti novoizvoljenega predsednika gov. F. D. Rcosevelta. Kakor je bilo slišati, gov. Roosevelt nikakor ni mogel priti do mikrofona, tako so ga množice oblegale in burno pozdravljale. — Pri tem sem si mislil to-le: ga li bodo tudi tako burno in veselo pozdravljali čez štiri leta? — Imejmo pač upanje, da ga bodo in če ga bodo, je z letošnjim volilnim dnem v resnici konec depresije. Nihče nam pa ne more povedati prihodnjosti, v katero lahko samo še zaupamo. Upajmo, da bo vsaj malo boljša kakor je sedanjost. V ponedeljek, 14. nov. imajo člani društva Najsv. Imena svojo sejo. Naprošen sem, da to naznanim, naj torej pridejo na sejo vsi društven: člani. Kakor se sliši, je od zadnje prireditve še nekaj ostalo in bo treba na seji ukreniti, kam se vse to spravi, da bo brez škode. Torej člani, pridite Vsi. Tisti pa, kateri imate še vstopnice od zadnjega bunco partyja, jih prinesite nazaj, ali pa, če ste jih prodali, prinesite denar. Novinar. -o- MARTINOVA VESELICA DRUŠTVA ZVON Chicago, 111, V soboto, 12. novembra, bomo poskušali, .ugibali in napravili sodbo, kako nas bo letos zadovoljil sv. Martin. Društvo Zvon št. 70 JSKJ. bo namreč isti večer priredilo Martinovo veselico in sicer v šolski dvorani na 2'2nd in Lincoln ulici. Ve-selični odbor se pridno pripravlja, da bo vsakdo zadovoljen. Pričakuje se velika udeležba, kajti volitve so končane, depresija se poslavlja od nas; vsaj take pravijo in mora že biti res, zatorej pozabimo na preteklost, glejmo z zaupanjem v bodočnost in udeležimo se veselice vsi, od prvega do zadnjega. — Na veselo svidenje vam kliče Odbor. -o- JEŽ JE PTICE Doslej smo vedno mislili, da je jež zelo koristna žival, ki po vrtovih pobira le miši in polže. Zadnje čase 'so se nekateri znanstveniki delj časa bavili z ježevim življenjem in ugotovili, da ježi jedo tudi ptiče. Tako so presenetili ježa, ki se je mastil s mladim škorcem. Enega pa je najbrž že pojedel. Verjetno je, da je jež nevaren za vse ptice, ki gnezdijo pri tleh. -o-- MARCONIJEVI SMRTNI ŽARKI Rimski listi so objavili brzojavko, ki jo je naslovil izumitelj senator Guglielmo Marconi svojemu prijatelji markiju Solari-ju in ki mu sporoča, da je z ultrakratkimi valovi 57 cm dosegel čisto radiotelegrafsko in ra-diotelefonsko zvezo na daljavo 270 km. Marconi že delj časa eksperimentira z ultrakratkimi valovi in je že lani odkril, da morejo na daljavo ubijati ribe in ptice. Ker so ti eksperimenti življenjsko nevarni, jih vrši na svoji ladji "Elektri" daleč na visokem morju in je baje dosegel že velike uspehe, o katefih pa noče ničesar povedati. Pač pa govori o njih tem bolj navdušeno — italijanski tisk. -o- ZALEZOVALEC DEKLICE UBIT Chicago Heights, 111. — Od neznane osebe je bil v ponedeljek zvečer ubit 451etni Sam Hoffman, 1646 Halsted St., lco je zalezoval neko 141etno deklico. Kakor je deklica, Viola Bruno, pozneje izpovedala, ji je Hoffman pisal več pisem, v katerih jo je vabil na sestanek. Ko se je pa omenjenega večera vračala domov, jo je počakal in tekel za njo, ko je bežala. Neki moški pa je temu lovu napravil konec, ko je oddal šest strelov na zalezovalca. OLAJŠUJOČE ZA SLABE JOHNSON'S HRBTE ^ RED CROSS PLASTER Ekonomična odpomoč Nn prodaj v vseh lekarnah. | Pazite na Kdcčl križ nn von- I? joISoas ^ kom zavoju. »♦fUO.CHOjS* C^mtft-'MHai.* tmiii. li»" »r^aHa^a i^miL ^ Mffi V šoli. — Ti torej ne veš, Janezek, kaj je volna ? Iz česa je pa narejen tvoj suknjič ? — Iz papanovega žaketa. * * * Pri gledališki blagajni. — Samo stojišča imamo še. — Torej dve stojišči prosim, samo da bo drugo kraj drugega Dvojni honorar. — Jaz pišem podlistke in dobivam 25'c od vrstice. — Jaz pa pišem politične članke in dobim tri mesece za en članek. * * * Čudno. — Iščem kapital, toda zdaj je težko dobiti denar. — Da, in to je čudno, če pomislimo, koliko denarja so ljudje-izgubili. * * * Razlika v eni črki. — Schult-zevi so znamenita rodbina. Mož je ugleden bančni ravnatelj žena pa slavna pevka. — Da, ona znižuje diskant, on pa zvišuje diskont. * * * Dober odgovor. — Neka višja upravna oblast zahteva od podrejenih uradov vsako leto med drugim natančna poročila o porabi raznega materijala, pisarniškega in podobnega. V nekem takšnem seznamu je višja instanca opazila pomanjkljivosti glede uporabe zavitka žebljev. Na svoje zadevno vprašanje je prejela naslednji lakonični odgovor: "So vsi zabiti." * * * Znal si je pomagati. — Neki gospod je v knjigarni kupil knjigo, ki jo je hotel podariti neki dami za god. Na poti do dame je po knjigi listal in je odkril, da je bila na naslovni strani cena označena s svineni-' kom. Kaj storiti? Od kod naj bi na hitro vzel radirko, da iz" briše nadležno številko ? Toda mož ni dolgo premišljal. Odločno je potegnil hlačnico kvišku in je poskusil izradirati nadležno navedbo z gumastim delom svoje podveze. BLAZN1K0VE Pratike ZA LETO 1933 smo prejeli te dni in jih že razpošiljamo. Pratika stane 20c s poštnino vred. Razpečevalcem, ki jih na-roče najmanj en ducat, dobijo possben popust. Naročila je poslati na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 W. 22nd Street, CHICAGO, ILL. (71) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS 0^°<>ock>ooooo<>oo<>o<><^^ Med premišljevanjem se je Tarran končr.o spomnil zamorca, ki je io Zlato zakopal. Brez-dvomno mora biti to zlato od zamorcev. Wer-per je torej kradel lastnino zamorcev, tako je domneval Tarzan, kakor je ukradel njegov mosnjiček oparskih draguljev. Tarzanove oči so iskrile same jeze. Rad bi poiskal dotične zamorce in bi jih vodil proti tem tatovom. Premišljeval je, kje naj bi bila njihova naselbina. Medtem se je neka druga skupina mož pomikala proti nekemu pogorišču. . . Bi5, j. to kraj, kjer je stal Tarzanov dom, toda Tarzanov spomin se tega ni zavedal, ker je 2gul.il vss spomin. Abdul Mourak, je zapazil medtem, da se približuje druga skupina jezdecev V smer proti njim. Takoj je dkazal vsem na konje in se pripraviti, ako piidc napad, da ga odhilejo. Naenkrat pa se začel belec W:rpsr tresti in prebledal je od strahu. Zašepetal je Motiraku: "To je Ahmed Zel; in njegovi vojni-ki. Tudi on jg prišel po to oparsko zlato." Ahmed Zek jo medtem že zagledal kup zlata, po katerega je tudi on prišel. Zagledal je tudi skupino Abisincev. Zdaj je vedel, da ga je nek-do prevaral :ri da jc prišel po zlato pred njim. Anmed Zek je postal razjarjen, kakor Rad. Zdelo sc mu je, da se je vse obrnilo proti njemu. Zgubil jr oparske dragulje, Belgijec mu je pobegnil in bela žena, ki jo je mis!)! prodati na sever. Nič, udariti treba je dejal sam nri sebi etari Zek in tako je ukazal svojim vojnikom. . . . . . hitro »a konje in nabite puškC; I.tpocVoo-dcl je konja in :: rrioče > v roki dirjal r.a čelu čete proti grmovju, kjer >-.o ravnokar odkopavali Abisinci ilato. Kmalu co dospeli v razdaljo, kamor so segali streli iz puik. Atisinski vojaki so sicer ustrelili par Zekovih vojakov, toda vseh ne in kniolu sta četi trčile skupaj. Zdaj se je začel boj nw nož. Z veliWln srdom so napadli Ahmed Zekovi vojaki in z junaško gesto so odbijali napad Abisinci. Tarzan je vse to opazoval. . • POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "11-32", je to znamenje, da se je vam izteki^ naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSRi SLOVENEC, 1840 W. 22nd St., Chicago. 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnino za "Amer. Slovenca". Ime ______ Naslov Mesto ............................,..... ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO' oooooooo«**0^ r Petek, 11. novembra 1932 ŠMIitoftSK! SLOVENEC inmiai ...............aiaiaiiiiiBiiiiiBiiiiiB............................................................ IZ MINULIH DNI VROČE KAMPANJE Dražba ■A sm s immmMi | -OOOoOO- «• sv. Družine (i>T<;v <) Sedež: Joliet, IIL (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914 Zedinjenih Državah Severne Amerike Naše geslo: "Vse za vero, dem in narod; vsi za enega, ederi za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stofiich, 815 N. Chicago St., Joliet, IIL 1. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: ICathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111 Glavni tajnik- Frank J. Wcdic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John PetriC, 1202 N. Broadway St., joliet, 111. Duhovni vodja: Re%. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik- Or. Martin J. 7vec, 900 N. Chicago St., Joliet. 111. NADZORNI ODBCK: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago; 111. Jacob Štrukel, 1199 ft. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St.. No. Chicago. 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 YVinchell St., Sharpsburg Station. E. Pittsburgh. Pa. Mary Krenr.sec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W 22rid St., Chicago, IIL Slika kaže prizor na ulici v New Yorku pred dvorano Madison Square Garden, ko je ime! v njej predsednik Hoover svoj kampanjski govor. V dvorani je bilo do 22,000 oseb, zunaj na ulici pa je slišalo potom zvočnikov govor nadaljnjih 30,000. (-"O-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO* -----N. Do dne 1. januarja 1932 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičim raznih podpor, poškodmn in posmrtnin v znesku $89,512.41. Zavaruje se lahko za 5250.00, $500.00 ali 8,1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini, CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA. tiiM;«iiriiBiiiifl![« stvu povedati, da so pri našem 'društvu sobratje in sosestre, ki :mislijo, da so že suspendani in da nimajo nikakega zavarovanja več pri društvu. — Nikar dragi sobratje in sosestre kaj takega misliti. Družba sv. Družine ni tako neusmiljena, da bi |ne spoznala naših slabih delavskih razmer, in nikar misliti, da Družba ne stori vsega, samo da more pomagati svojemu članstvu, da je tako dobro članstvo zavarovano. — Radi tega vas torej, sobratje in sosestre, prosim, da pridete in pogledate, kako je z našim društvom, da pogledate, kako sami obstojite, ste li suspendani ali ste začasni (reserve) člani, ali pa še dobro stoječi člani in članice. Pridite na redno sejo ali pa na moj dom in vam bom bratsko povedal, kako obstojite pri društvu. Doma me dobite lahko vsak večer od 5. ure naprej. Še enkrat vas torej prosim, da pridete vsi člani in članice na prihodnji dve i-edni seji, ki se še bodo vršile letos in katere so najbolj važne, da bomo tako v prihodnjem letu 1933 delovali z boljšim uspehom in še bolj v sobratski ljubezni kakor letos. — Upamo, da bo v prihodnjem letu se vse obrnilo na boljše in nas bo ta strašna mora brezposelnosti, ki nas tlači letos, vendar že enkrat zapustila. To leto nas je do sedaj še najbolj potrlo. — Torej na svidenje na seji in pa bratski pozdrav vsemu članstvu društva sv. Lovrenca in cele DSD. N. Pavlakovič, tajnik. -o-- Zloba in neumnost' še radi bratita. • ši Dopisi lokalnih | društev W^^nimishi^HniMiiiiiiauniaaua.^ii'iiMiviiraiititSiLiiiBaiiii^t® IZ URADA DR. SV. LOVRENCA ŠT. 14 D.S.D. East Pittsburgh, Pa. Par mesecev je že minilo, kar se nisem oglasil v našem glasilu. Zdaj vidim, da se nihče noče zanimati in nihče se ne zmisli, da bi kdaj napisal par vrstic v naše glasilo Amev. Slovenec o tej ali oni zadevi, za dobro ali slabo pri društvu in t>SD., pa se oglasim sam. Najprej naznanjam vsem či-tateljem, zlasti članstvu društva sv. Lovrenca, da je obiskala štorklja srečno družino Thomas in jih obdarovala z velikim zdravim fantom, katerega naj Bog varuje, in mu želim, da bi enkrat postal dober član društva sv. Lovrenca DSD. Cenjeno članstvo zgoraj omenjenega društva! Prav uljudno vas prosim, da se udeležite naše redne seje, ki se bo vršila sedaj v nedeljo, dne 13. nov. ob 2. uri popoldan. Imamo nekaj Zelo važnega za razrešiti, kar se tiče društva. — Dragi sobratje in sosestre. Dobro vam je znano, da se približujemo koncu letošnjega leta in cla se Moramo sedaj ob koncu zbirati in se kaj koristnega pogovarjati za dobrobit društva in DSD. Vsi dobro veste, da sam društveni odbor ne zmore vse-sam narediti, zato je pa najbolje, da ^e bomo skupaj zbrali vsi člani in članice in se skupno pogovorili marsikaj, ker več ko nas bo skupaj, več bomo u-krenili in več napravili za do-društva in članstva, ker je 2e tako, da več glav več ve. — ^l'di moram cenjenemu član- Our Young DSD •OO<>00KkKH>0 * oon mas and Mrs. Anna Goitan for the newly arrivals and we all hope they will be members of the DSD. as soon as possible. The St. Lawrence has not organized any activities for some yeai-s, so let's all get together and organize some kind of a team in some line of sport and make our lodge an interesting one and not one with a bunch on in fine shape before that time, so we can show everybody what we can do, and not only will the ones taking part j rumenih konjev, ki so bili vsi popolnoma osedlani in zmrznjeni. Mraz je ohranil te konje skoraj 2000 let nepoškodovane. Na vajetih, stremenih in sedlih je bilo sila veliko lepega okrasja. Tako so viseli s sedla lepo izrezljani leseni medajlončki. Nekateri od teh so bili pozlačeni in posrebreni, drugi pa pobarvani z modro, rdečo in r.tr-rpeno barvo. Po starodavnem skitskem načinu in stilu so bile izrezljane na teh medaljončkih dike raznih živali, tako orlov, severnih jelenov in medvedov. Nekaj medaljenčkov pa je imelo celo izrezljane človeške glare. Čez sedla so bile pogrnjene preproge iz klobučevine in usnja. Nekaj preprog je bilo spletenih tudi iz žime. Te pletene preproge so imele uvezene slike iz bojev med živalmi. Dva izmed konj, ki sta bila poglavarju najbrž najdržja, sta imela krasno izdelane in deloma pozlačene maske iz klobučevine in usnja. Ena od teh je bila okrašena z rogovjem severnega jelena. Od sedel so visele na jermenih lepo poslikane pletene ploščice. Poleg tega okrasja Lie našel raziskovalec v grobu m it enjoy it, but the ones ;ggVeliko zalogo živil, kožuhov, whom they represent will alsolorožja in potrebščin, ki enjoy it. gQ prijjj-avili mrtvemu po- So let s all get organized and |gIavarju ,p0di0žniki za not na come to the meeting and give oni- ^ your idea and I know it will help a whole lot. Let's make most in teški tovorni vozovi dr-drajo neprestano preko njega ter ga stresajo do temelja. Zgradba, ki ni bila temu namenjena, začenja kazati sedaj očitne znake razpada. Že se ločujejo posamezni kvadri od nje in padajo v sotesko, inženjerji pa so izjavili, da ne bo dolgo trajalo in se bo vse skup zrušilo. To bi bila velika umetniška in historična izguba, zato se sliši čedalje veČ glar;ov, da bi uporabo akvedukta za most oblasti prepovedale. -o- PRVA NAPRAVA ZA UMETNI DEŽ Zavod za umetni dež v Lje-ningradu je sestavil prvo aparaturo na svetu, ki more povzročati umeten derL Aparat je kompliciran električni stroj, ki deluje pod n&p£t6Stjo 75.000 voltov. Prvi poskusi so sfe prav dobro obnesli in že grade nov6 mnogo večjo napravo za napetost 200.000 voltov, katero bodo preizkušali na visoki šoli za gozdarstvo. Postavili jo bodo v visok stolp in delali umeten dež. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA* this lodge an enjoyment and not a headache by staying away and not saying a thing, and so I ask both young and old to come and give their PONT DU GARD V NEVARNOSTI Med Avignonom in Nimesom jv južni Franciji se dvigajo ponosni ostanki ene najlepših rimskih zgradb: ostanki slavnega idea. Now, don t be a straggler-;vodovoda; ki ga ie dal zgraditi and give your idea, it may help .cesar Avgugt iz obsekanega a lot and it may be the one that kamna brez vgake vezilne gno_ will be the best, so let's come ;vi> ometa a]i apna Vendar je-on Sunday at 2:30 sharp to the jvodovod brez posebne škode meeting Jacob Barcic, Treasurer. -o- GROBOVI V VEČNEM LEDU Visoko v Altajskem gorovju v Sibiriji leži že v pasu večnega ledu in snega mnogo starih skitskih grobov iz zadnjih sto- ; prenesel vplive stoletij posebno ,nad sotesko reke Gard, nad katero se boči kakor trinadstro-pen most. Spodnje nadstropje ima šest lokov, srednje enajst, najvišje pa šest in trideset. Pred daljšim časom so začeli akvedukt .uporabljati res kot of sleepy heads. We see that lefciJ P* Kr- Tak ^rob je odkril other lodges in the DSD. has some line of sport or something and all the members enjoy it So why couldn't we ? This I say mostly for the young members like myself, because they will be the future of St. Lawrence. So I think we all should get together and show everybody what we can do. Don't forget we want to have something going on soOn as the convention is approaching us very soon, and just think, it will be held right here in Pittsburgh and we should have everything going ROJ AMI SLOVENCE! Kadar želite o-.c^METfeRy krasiti grobove svo-MjMoaiAU- jih dragih, ne poza-JI |t bite, da imate na Oj^SU. razp°'ag° lastnega Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R - ■ ■ ■-- Naznanilo in zahvala. Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da se je za vedno poslbvil od nas naš soprog, oziroma oče, Marko Znidaršič, katerega je Bog poklical iz te doline solz dne 1. novembra, previ-denega s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 62 let. Pogreb se je vršil 4. novembra iz hiše žalosti, 618 Summit st., s peto sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa. Mašo so darovali č. g. župnik J. Plev-nik, udeležili pa so se maše društvo Presv. Imena, društvo sv. Cirila in Metoda, KSKJ., ter sosedi in farani v obilnem številu. Pokojni je bil rojen v vasi Čurile, fara Metlika, Belokrajina. V Ameriko je prišePleta 1893 in je ves čas delal v Jolietu. Bo-lehen je bil dalje časa. Naj bo izrečena naša prisrčna zahvala preč. g. J. Plevniku, ki so prinesli ranjkemu sv. popotnico za umirajoče. Zahvalimo Se dalje pogrebnemu zavodu Anton Nemanič, bratje, za lepo urejinl pogreb. Iz srca se zahvalimo našim bližnjim sosedom, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh bridkih, žalostnih urah. Hvala lepa vsem, ki so prišli pokojnik«1 pokro-pit, in tistim, ki so darovali za sv. maše in vence, kakor tudi tistim, ki so se udeležili sv. maše in spremili pokojnika do hladnega groba na pokopališče sv. Jožefa. Zahvaljujemo se tudi cerkvenim pevcem, ki so mu v slovo zapeli žalostinko. Ti pa, dragi in ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru; naj ti sveti večna luč in na svidenje. Saj sveti križ nam govori, da vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANA ŽNIDARŠIČ, soproga; ANTON, FRANK, sino-ELIZABETH, hči. 7. noyombra 1932. ruski arheolog dr. M. P. Gria-znov pred kratkim in je izkopal vprav čudovite izdelke Skitovi Grob sam leži v umetni kameni-ti votlini, ki je visoka 6 čevljev in napravljena 15 čevljev globoko pod zemljo. Votlina sama je precej obsežna in je široka 22 in dolga prav toliko čevljev, z debelimi in neobtesanimi hlodi je razdeljena v dVe kamrici. V eni izmed teh je našel raziskovalec z lepimi ornamenti in rezbarijami okrašeno mrtvaško krsto, v kateri pa ni bilo trupla. Tu so najbrž pokopali Škili svojega poglavarja. V drugi kamrici pa je ležalo 10 zaklanih " 1 m v domovino Ako nameravate v domovino, pridružite se rojakom, ki potujejo z izletom na najnovejšem parniku francoske linije " C H A M P L A I N " 26. novembra ali "PARIS" 9. decembra. Za pojasnila in navodila pišite takoj na: Leo Zakrajšek General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York, N.Y. ali pa na DOMOVINO Potujte z ogromnim ekspresnim parnikom "BERENGARIA" iz New Yorka 26. NOVEMBRA 1932 • t , in 14. DECEMBRA 1932 (preko Cherbourga) Osebno vodeni od izkušenih Cunard uslužbencev. — Uporabit; našo službo in pripravite se zi priglas še danes — Za vse podrobnosti se obrnite na THE NATIONAL TRAVEL AGENCY 1664 Blue Island Avenue ali CUNARD LINE Chicago va; Joliet Phones: 2575 in 2743 ANTOn MEMAMCH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1R9F. Na razpolago noč in dan. — Najboljši £-lo:ncbili za poRre-be, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois T v* v Za Božič potovanje v domovino 25. nov. — BERENGARIA — na Cherbourg. — Potnike spremlja g. M. Ekerovich. 26. nov.—CHAMPLAIN—na Havre. — Potnike spremlja g-. L. Goldberg. 6. dec. — SATURNIA — na Trst. 8. dec. — EUROPA — na Bremen. — Potnike spremlja g. Broz. 9. dec. — PARIS —, na Havre. — Naše glavno skupno potovanje. — Potnike spremlja naš uradnik g. F. Dajčman. Tudi potujete tudi ob drugem času in na drugih parnikih. Mi zastopamo vse vozne linije. za $ 5.7\7tt"kipt? " -_____ 35c LEGENGE. o sv. Frančišku in druge>. Ks. Me^ We LURŠKI ČUDEŽI. Francosko X u MAT A CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat.......... f MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B. ^ mesto NA" l^j .............................................75c ob sSiv^n v.RiH:5;:;;. ^ ljenje ..................--■-...................................................... 75c PAMET StW:7"M:'S^n^ovenSke- ^ siu narodu v potrdilo njegove vere ........-------------------- s« ^fe: POL NAUKA na ljud. šolah. A. Cadez........................ POTA MARIJINA. Kratka šola lepega z.vljenja za družbenice. Dr. Miroslav Brumat _.....—- premišljevanje o božjem srcu jezu 60c o^SL™ .....NAŠEGA PREGMoSaTuSA KRISTUSA za vse dnev^ celega 1. 1. del ....................................................................................................$1.00 PRIEike' ^A BONA^^ruRA-; p^- ^ nje raznih v«?kih in nravnih krščanskih resmc. SSc PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bern.k $1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ah slovenski ^ Goffine. Msgr. Val. Podforc-.^-..... SESTRA BENIGNA KONSOLATA FERRENO. ^ Nje življenjepis ..............................................IZ.T.$1.00 SIRAHOVE BUKVE -----------------v...................... $10o SONCE IN SENCA. Dr. A. Tommec......__................»"J SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. $ omsek. 50c SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga. ^ svetTkriževpotI;'^ 15c VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S J.,- 65c VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vodstvo Man- ^ jine družbe ................................................ 50c IZ LUČI IN TEME. E. Gangl.....................T '^' m" VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr;M$100 VZORMKl""^ $1cn° zf RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr M. Opeka 50c ZŽODBE SV. PISMA. D, Jan. Ev. Krek 1 m 2 del. Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00 Fino vezane v usnje, vsak del £0 .....—.-- ............ ?FNTNOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ ZSc Ž DELJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................ PESMI IN POEZIJE BISERNICE iz belokranj-skega narodnega zaklada. Tvan Šašelj. 1. in 2. del. Vsak del po ............75c BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA. Df Jos. Lovrenčič ...................................—..........--- c CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O. S. Urs................................................................................ ' ČRNA GORA. Pripovedna pesem ..................................- "c GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrencic ................... wc GORSKI VENEC vladike črnogorskega Petra II. Fe- troviča-Njeguša .......................■■■■■■..............;............— c HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. — XII spev. Vsak ......................................................■■•••••• IZBRANE PESMI. Ant. Funtek -................. IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs.................$1-00 JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih SOc JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ... ...........................«}.<» KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Sevcenka........................ KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur- , . ................25c kus ................................................................................................................................................-- KITICA MOJIH. B. Maister ........................................................................................"c PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ............-....................................50c PESMI. Jos. Cimperman ........................................................................................................W« PESMI. J. T. Turkuš ........................................................................................................................Z5c PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Dolinar.. SOc POEZIJE FRANCETA PREŠERNA ...........................- 65c POEZIJE. Frank Levstik ....................................................*100 POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del .........................................Wc IV. del ................................................................................ POEZIJE, Zamejski ............................................................................................................................^Oc PSALMI. Iv. Vesel ..........................................................................................................................75c RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ................................................................50c SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved.................SOc SLUTNJE. Iv. Albrecht ........................................................................................................3Sc STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar)........................................40c ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ................................................................................75c VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ............................15c ZBIRKA PESMI, Simon Gregorčič ....................-....................SOc ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach................50c RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923................$1.00 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921.... 20c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana s slikami .........................-................................................'2.00 Brez slik ............................................................................ MALA SANJSKA KNJIGA .........................................45c III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1906 35c Naročilom je priložiti denar, oodisi v gotovini, Money Ordru. bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. H B ■ f^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-J O TEM IN ONE .-OOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^. JESENSKE BOLEZNI V jeseni se rade pojavijo bolezni prehlada. Njih vzroki so mnogoštevlni. Dve okolnosti so pa posebno važne: pravi, bistveni vzrok prehlajenja in pa nagnjenje telesa k obolenju. Nenadno ohlajenje, prepih, hitra menjava temperature, nezadostna obleka -je pogosto pravi vzrok. Nekateri pa zopet prenesejo največji vihar brez posledic in tudi če so do kože premočeni, se ne prehlade. Ampak tudi za take hruste nastopijo lahko časi, ko se bolj dostopni za bolezen, tako če so močno utrujeni, pri pokvarjenem želodcu, črevesnem katarju itd. Vsak prehlad zmanjša odporno silo telesa, tkiva in sluznic. Na tako oslabelih krajih sedaj bakterije lahko izzovejo vnetja, česar v normalnih razmerah ne bi mogle izzvati. Telo oslabi vročina nastopi, obtok krvi ni več normalen nahod, kašelj, katarji, hripavost, rev-matizem so vidne posledice. Prva posledica prehlada je običajno zvišana ali pa zmanjšana telesna temperatura, to kar ljudstvo imenuje mraz.ga trese. Da se preprečijo nadaljnje posledice, je potrebno, da se bolnik že pri teh prvih pojavih vleže v posteljo in z vročim čajem zavžije par aspirinov. Tudi influenca je često posledica prehlada in nastopi pri dolgotrajnem dežju pogosto v obliki epidemije. Tudi v; tem pogledu veljajo prej omenjena pravila. Važno je pa tudi, da se človek v času epidemije čuva okužbe s tem, da desinficira (Ortizon) in da sploh pazi na skrajno čistost in na splošna pravila higiena. Razširjene epi-demičnih bolezni omejimo tudi s tem, da razkužimo roke z of-ridolom. Pri sumljivih boleznih je treba seveda takoj poklicati zdravnika. Bolezni, ki nastopijo vsled prehlada v nosu in grlu, se pa pogosto razširijo na bronihije in pljuča. Obratna je tudi pot ozdravitve, najprej preide katar na pljučih, potem pa nahod. Težka posledica prehlada je pljučnica, ki nastopi običajno nenadoma in je potrebna skrbne zdravniške nege. V jeseni se pojavi pogosto tudi revmatizem, in sicer skoraj vedno na m^stu, ki je bil izpostavljen prehladu: na tilniku, ki je bil izpostavljen prepihu, na ramenih, ki so bile odkrite, na nogah, ki so ostale v mrzli vodi itd. Živčne posledice prehlada. Sem spada tudi išias, trganje v križu (Hexenschuss) in v glavi. V jeseni se pojavijo pogosto tudi čreveseni katarji, deloma vsled prehlada, deloma zaradi nezrelega sadja. V tem primeru je najboljše najprej očistiti črevo s kakšnim odvajalnim sredstvom in nato par dni uživati strogo dijetično hrano. NAJVEČJA KNJIŽNICA ZA ČASOPISE Največjo knjižnico časopisov imajo v Angliji, kjer je knjižnica z 275.000 vezanimi letniki časopisov, ki so izšli po letu 1800 v Angliji in v inozemstvu. Skupna teža teh zvezkov znaša 20.000 ton in če bi polagali zvezek poleg zvezka, bi dosegli 200 kilometrov dolg pas, tlakovan z debelimi zvezki časopisov. Vse te vezane letnike časo-Ipisov so dodelili sedaj posebnemu oddelku britanskega muzeja v Colindale v bližini Londona. Ker jih je bilo vedno več, so morali zanje zgraditi posebno stavbo. Knjižnica zgleda na zunaj, kakor velikanska tovarna in ima šest velikih in obsežnih nastropij. Samo stavba je stala 13 milijonov dinarjev. Poleg knjižničnih prostorov ima knjižnica še obsežne čitalnice, knjigoveznico in uradne prostore. Ob otvoritvi knjižnice je zgodovinar Gilbert Murray poudarjal, da bo ta knjižnica za zgodovino preteklega stoletja čez sto let neprecenljiv zaklad za vse zgodovinarje poznejših rodov. -o- TRAGEDIJA MOJSTRSKEGA STRELCA V Batsi pri Bratislavi je sedela pri omizju večja lovska družba. Mlinar Ladislav Aujec-kji, ki je imel srečo, da je tisti dan ustrelil srnjaka in je slo-vil med lo^^kmi tovariši za prvovrstnega strelca, je stavil/ da bo odstrelil gorečo cigaro iz ust tistega, ki se mu v ta namen nastavi. Potegnil je samokres, ampak tako nesrečno da se je petelin sprožil pri prijemu orožja v njegovi roki ter je krogla smrtno zadela njegovo svakinjo, ki je sedela na drugi strani mize. Aujecega je to tako po-trlo, da je zbežal v gozd in se ustrelil v glavo. Tel. v uradu Crawford 2893 Na domu Rockwell 2816 DR. ANDREW FURLAN Slovenski ZOBOZDRAVNIK 3959 Ogden Avenue CHICAGO, ILL. Uradne ure: 9-12 dop., 1-5 pop. in 6-5 zvečer, v četrtek in petek; v sredo samo dopoldne. WAUKEGANSKI URAD JE na 424—10th Street, Tel. Ontario 7213 Ordinira v pondeljek, torek in soboto. m DENARNE P0ŠILJATVE BOZlCNA DARILA svojim domačim v stari kraj je bolje, da pošljete malo preje, kakor pozno zadnji teden. Cemu plačevati posebne stroške za brzojav? Ako pošljete pravočasno si vse to prihranite. Mi pošiljamo denar v stari kraj zanesljivo in točno brez vsakega odbitka po dnevnem kurzu. Denar prinese poštar direktno na dom prejemnikov. Včeraj smo raču^nli: LIRE: 100 Ur ................................t 5.75 200 Ur .............................$1140 300 lir _____________________________$16.60 400 lir ...............................$22.00 500 lir............................$27.00 1000 lir ...............................$52.75 DINARJI: 100 din ..............................$1.95 250 din ..............................$ 4.40 500 din ..............................$ 8.25 1000 din ..............................$16.25 2500 din .............................$40.00 5000 din .............................$79.00 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati----------------------------$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati ------------------------$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ..........................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ---------------------------$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati---------------------$102.50 Prejemniki dobijo izplačila ▼ dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.