št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2— K V Ljubljani, torek 18. oktobra 19^' Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglas!: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAV K >l(,Wn »p Uredništvo: Woltova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: *rg 8. Telefon 44, .opisi se ne vračajo, mjem je priložiti znamko za odgovor. Hrvatska opozicija in pariam. delovanje. Zagreb, 17. okt. (Izv.) Kakor se doznava iz poučenega vira, doslej Se ni rešeno vprašanje prisostvovanja hrvatske opozicije na sejah parlamenta. O tem se bo odločilo na seji vsega bloka, ki se vrši te dni. Izgleda, da bodo zastopniki opozicije samo tedaj prisostvovali sejam narodne skupščine, ako bi akcija Stojana Protiča imela pozitiven uspeh, t. j. ako bi prišlo do preloma med demokrati in radikalci, ker se opozicija noče izpostavljati nevarnosti neuspeha. Naša krona v Curihu še nadalje pada. Curih, 17. okt. (Izv.) Na današnji j pet točk na 1.85. — Pač posledica naše borzi je padla deviza Zagreb zopet za | »umne« gospodarske politike. (Op. ur.) 0 Predlog za zboljšanje naše valute. Zagreb, 17. okt. (Izv.) Današnja »Riječ« prinaša na uvodnem mestu Članek, ki se bavi s padanjem tečaja dinarja/ Clankar trdi, da se da kurs našega denarja v osmih dneh zopet spraviti na curiški borzi na 3 centime za našo krono. List napoveduje, da bo o tem predlogu jutri obširno poročal. Občinske volitve v Berlinu. Berlin, 17. okt. (Izv.) Pri včerajšnjih volitvah v berlinski občinski svet so dobili nemški nacijonabi 310.693 glasov, nemška ljudska Stranka 248.000, demokrati 120.000, večinski socijalisti 324.000, neodvisni 297.000, komunisti 145.000, centrum 56.000 ln gospodarsko udruženje 77 tisoč glasov. Iz izida je razvidno, da je socijalistična večina omajana in da je računati s šibko večino meščanskih strank. Domnevajo, da bodo v novem občinskem svetu imele večino delovni blok sredine, ki ga bodo tvorile vse meščžtnske stranke od nemške ljudske stranke do večinskih socijalistov. Jeziček na tehtnici bodo tvorili demokrati. ODGODITEV ZBOROVANJA AVSTRIJSKE SOCIJALNO - DEMOKRATSKE STRANKE. Dunaj, 17. okt. (Izv.) »Arbeiter Zeitung« poroča, da je vodstvo so-cijalno - demokratske stranke sklenilo odgoditi strankino zborovanje za nedoločen čas. Kot vzrok se navaja, da zaupniki stranke sedaj ne smejo zapustiti svojega mesta, da bi odpotovali na zborovanije stranke v Gradec, ker je avstrijska republika ogrožena, vsled burške krize. ZVIŠANJE POŠTNIH, BRZOJAVNIH IN TELEFONSKIH PRISTOJBIN V AVSTRIJI. Dunaj, 17. okt. (Izv.) Poštno in brzojavno ravnateljstvo objavlja, da so se zaradi razlike v valeti marale Povišati brzojavne in telefonske pristojbine. Odslej bo najnižja brzojavna pristojbina v Jugoslavijo in Madžarsko znašala 80 kron. MADŽARSKA IN BENEŠKA KONFERENCA. Budimpešta, 17. okt. Ministrski Predsednik grof Bethlen in zunanji minister grof Banffy sta danes dospela *emkaj. V odgovoru; na pozdravni nagovor je z javil grof Bethlen glede re-*ultata beneške konference, do so Uspehi te konference za Madžare sicer •Horda malenkostni, če bi se jih hotelo Primerjati z željami naroda in z na-POrom, ki ga je razvila vsa Madžarska v to svrho, da bi bil rezultat konference dober, vendar pa se ti uspehi tudi &e smejo podcenjevati. Doslej je igrala Madžarska v družbi narodov zelo žalostno vlogo, zakaj Madžarski se je doslej samo zopovedavalo, Madžarska pa jt morala slepo ubogati. Sedaj pa je Madžarska dosegla, da se vsaj pogajajo z njo kot z enakopravnim faktorjem. Madžarski narod *je pri vsaki Priliki dokazal, da vedno lojalno izpolnjuje obveznosti, katere se je obvezal jfpolniti. Madžarska mora odslej ho-u*ti po isti poti in bo gotovo tudi se-u^j izpolnila pogodbo, ki je bila podpisana v Benetkah, Madžarska akcija na slovaškem. utegnili škodovati varnosti države. V tej veleizdajniški aferi je bila aretirana že cela vrsta osebi Praga, 17. okt. »Slovenska politika« doznava, da so koncentrirali Madžari na Slovaški meji oddelke, obstajajoče večinoma iz častnikov, da bi povzročili na vzhodni meji Slovaške podoben konflikt, kakor v Burski, ker pričakujejo, da bo dopustila ententa končno morda vsaj za vzhodno Slovaško podobno glasovanje, kakor za ozemlje Soprbnja. t Košiče, 17. okt. Policijsko ravna-e*jstvo v Košicah je po daljšem opa-?®vanju prišlo na to, da pritiskajo Madžari na gotove voditelje delavstva ?a Slovaškem naj bi stopili v Portirjevo službo. Uvedli so natančne preiskave ter ugotovili, da obstaja na Slovaškem tajna Horthyjeva organizacija, .J je v tesnih zvezah z madžarskimi jUuitelji in ki je, kakor se je popolno-a zanesljivo dognalo, v kratkem nameravala udejstviti nasilen prevrat na sem Slovaškem. Ta tajna organiza-'Ja se ni omejevala le na osebno agi-'do, ampak je tudi pridno dopiso-ni'u’ M Pridobila zase delavce in ri*, *e vrtelje. Za to ima policijsko ^teljsh-D danes v rokah že neiz-'hiž •tne Pisnene dokaze. Pri ' neki c;,"* Preiskavi, ki jo je odredilo poll-«aSpi° ravnateljstv0 v Košicah, se je rok^do.Irav nič pomagati, ako bi oficijelno vsemu svetu zaklicala, da ,e z nami proti Italiji. Njen glas meritorno sploh ni prihajal v poštev, drugi činitelji so določali usodo narodov v tej dobi. Po drugi strani pa je njim kazala skrb za lastno državo — in teh ni bilo malo — velevala, da ostanejo v čim najboljših odnošajih z odločujočimi državami V Parizu. In tudi Italija je bila med njimi. Vedeli smo, da ne bo treba predolgo čakati, da se pota jugoslovanske in čehoslovaške politike sama od sebe zopet najdejo v isti smeri, pred istimi protislovanskimi nasprotniki, med katerimi bo tudi — Italija. - „ v . Ta trenutek je nastopil sedaj. Poravnava med Madžarsko m Avstrijo, sklenjena pod patronanco Italije v Benetkah, ima svojo ost proti mali ententl. Italiji se je mudilo s posredovanjem, da zmanjša ugled politični moči male entente; kajti čim manjša je sila zadnje, tem več ima govoriti italijanska politika v Podonavju. Italija danes nima dejansko, po stvarnih interesih, drugega nasprotnika nego .Jugoslavijo. Njena politika se nedvomno dobro zavedala bo v bližnji bodočnosti moč našega naroda večja, nego bi bilo pričakovati po številu prebivalstva, zato nas hoče izolirati, zato. si pridobiva nasprotnikov za našim hrbtom. Rot gotovo moramo tedaj pričakovati, da bo zoper nas favorizirala madžarske tendence,‘pa tudi avstrijske. Tako prihaja po indirektni poti do nasj)rotstva tudi do Čehoslovaške. Italija je v pred vojno dobro vozila v zvezi z Nemčijo in Avstrijo, dočim je imela na tihem v mislih vlogo jezička na tehtnici med zapadom in centrom v Evropi. Nedvomno ima tudi za bodočnost slične namene. Protežiranje Avstrije in Madžarske naj tvori prvo stopnjo do take dobičkonosne situacije. V tej smeri se bodo razvijali dogodki tudi zanaprej; mi ne bomo mogli z lahkim srcem gledati v bodočnost. Trianonska pogodba je doživela prvo spremembo, jmoti kateri menda ne moremo reči ničesar, ker se je sklenila ob soglasju obeh direktno prizadetih delov. Nastop- male entente vzpričo činiteljev, ki so proti nam, ne more danes spremeniti ničesar več. Pač pa nam morejo in morajo biti Benetke šola za bodočnost. GORNJE - SLEZIJSKO VPRAŠANJE. Nauen, 17. okt. V vseh delih Nemčije se pojavlja gibanje proti odločitvi glede razdelitve Gorenje Šlezije. Iz Ilannovera je bila poslana poslana državnemu kancelarju brzojavka, v kateri se zahteva, naj država vsekakor odkloni versailleski mirovni pogodbi nasprotujoči sklep. Država ne sme prej, dokler ne zasliši zastopnikov gornješlezijskega prebivalstva, za.vzeti nobenega stališča. Iz Stuttgarta je bila s protestno skupščino poslana brzojavka deželni vladi, v kateri zahtfva prebivalstvo Wurtemberške, da se mora vztrajati z vsemi sredstvi proti sklepu in v kateri se zatrjuje, da je narod pripravljen na vsakršno žrtev. Istočasno je bila poslana brzojavka na državni svet, naj spravi sklep o Gorenji ’b!p-ziji v sklad z določili versailleske pogodbe. Saški ministrski predsednik je izjavil na' socijalno demokratskem zborovanju, ki se je vršilo' v Dresdnu, da je prizadeta Nemčiji ogromna izguba na industrijskem polju s 'sklepom o razdelitvi Gornje Slezije, ki onemogoča Nemčiji izvršiti nje,ne obveznosti, ker je sklep nasproten določilom mirovne pogodbe, vsled česar mora vlada vložiti najstrožji protest. Borzna poročila. ‘ Zagreb, 17. okt. Devize: Berlin 185 — 188, Italija, izplačilo 1055 — 1095, Italija ček 1070 — 1035, London, izplačilo 1045 —; 1055, London, ček 1025 — 1035, Newyork, izplačilo 274 — 0, New-ork, ček 0 — 275, Pariz 1930 — 1950, Praga 302.50 — 304.50, Švica 5100 — 0, Dun?j 12.5Q — 13. Bukarešta 204 — 206, Budimpešta 41.50 — 42, Valute: Dolarji 265 — 271, avstr, krone 13 — 14, carski rublji 9 — 0, napoleondor 900 — 0, nefnške marke 185 — 0, italijanske lire 1050 — 1070. Praga, 17. okt. Valute: Marke 56.75, švicarski franki 1762.50, lire 366, francoski franki 670.50, funti 364 dolarji 93.^0, dinarji 130.25, leji 71, levi 62.50, avstrijske 'krone 3.63,' poljske marke 1.80, madžarske krone 13.475. Dunaj, 17. okt. Devize: Amsterdam 85.200 — 85.300, Zagreb 898 — 902, Beograd 3590 — 3610, Berlin 1622 — 1628, Budimpešta 393.50 — 396.50, Bukarešta 1937 — 1945, London 9950 — 10.010, Milan 9940 — 9960, Newyork 2613 — 2617, Pariz 18.780 — 18.020, Praga 2722 — 2723, Sofija 1645 — 1655, Varšava 61 — 63, Curih, 48.975 —; 49.025. Valute r Dolarji 2588 — 2592, bolg. levi 1595 — 1605, nemške marke 1627 — 1633, angleški funti 9940 — 9960, francoski franki 18.680 — 18.720, hol. goldinarji 84.950 — 85.050, italijhn-ske lire 9790 — 9810, -diparji (tisočaki) 3580—3600, poljske* marke 69.50 do'' 71.50, rom. leji 1945 — 1955, švicarski franki 48.875 — 48.925, češkoslovaške krone 2697— 2703. Curih, ,17. okt. Devize: Berlin 3.20, Holandija 175.25, Newyork 532, London 20.55, Pariz 38.60, Milan 20.60, Bruselj 38, Kodanj 100, Stockholm 121, Kristi-janija 64, Madrid 69.50, Buenos Aires 172.50, Praga 5.70, Varšava 0.12, Zagreb 1.85, Budimpešta 0.77, Bukarešta 3.85, Dunaj 0.27, avstrijske krone 0.21. Kam plovemo? Gorja in krivic, izrečenih za vlade Susteršič-Lampeta nad učiteljstvom nekdanje Zaveze sedaj UJU je bilo toliko, da jih ne popravijo nikoli, tudi« če bi jih hoteli. Zaradi vnetega avstro-patrijotizma smo po šolah noč in dan morali prepevati cesarsko himno. Dogodil se je celo slučaj, da je tak nadzornik nadzoroval učitelja štirikrat v desetih dneh in vselej so mu morali otroci memoriratj cesarsko pesem. Takih in podobnih slučajev imamp do-volj. Da se obvaruje učiteljstvo strankarstva za danes in v bodoče, je neobhodno potrebno takoj kreniti na drugačna pota nego je hodila Slomškova zveza kot vladarica takratnega učit. položaja. Naši organizaciji bi morali načelovati tovariši, polni idealov in hrepenenja po napredku šolstva, odvrnivši od sebe vsak dvom in od pas vsak sum, da se hoče dajat* v organizaciji prednost tistemu, ki je, ne glede na sposobnost, slučajno postal pristaš iste pok struje kakor je slučajno poverjenik UJU. Ne v teoriji, še manj v praksi, ne bi smelo nobeno stanovsko društvo na tihem trpeti zaščite tistih, ki so slučajno pristaši gotove struje, med tem ko se drugače misleče na čudne in dostikrat na nedostojne načine zmerja, zasmehuje, postavlja na laž, po kavarnah in gostilnah javno obrekuje ter tako daje javno diskvalifikacijo lastnemu stanu. Ako ga pa hoče prijeti za usta »Pravica«, utihnejo. To so bridki spomini, ki mi Vzbujajo mnenje, da po tpj poti nikamor ne pridemo. S tega stališča motrim »Jutrov«, članek z dne 13. oktobra t. 1. pod naslovom: »Bridki spomini«. Preobjedli smo se že; kakor otroci smo! Na poti v šolo pojedo ves kruh in ne pomislijo na prihod-njost prav nič. Danes se res več ne vpraša, ali si UJU, kakor svoj čas: Ali si Slomškar? Finejših manir so danes nekateri gospodje; tudi ne vprašajo po pol. prepričanju, ker jim že zadostuje, ako vedo, s kom da občuje! In ako prijateljski govoriš s tovarišem iz NSS, si že narodni'socijalist. Zato dol ž njim, ta ne sme nikamor. Na razpolago imam slučaj, da je učitelj rekel ob volitvah delegatov • Ljubljanskega učit. društva za letošnje delegacijsko zborovanje svojemu tovarišu: »Preveč občuješ ž njimV naroden socijalist si! Ali ne veš, da komentiraš?« Za taka in enaka dejanja je odgovoren voditelj učiteljstva. Ali ni UJU naravnost iluzorna organizacija za tiste njene člane in 'članice, ki ,ne najdejo zaščite celo v predsedniku UJU, dasiravno je ta predsednik obenem tudi zastopnik učiteljstva izvoljen tudi z glasovi nar. soc.? V roki imam pismo učiteljice. Glasi se med drugim: V tej dolgi dobi sem se živo zanimala za težnje našega stanu. Kako se je vzradostila moja duša, ko sir.o picjeli svobodo v znamenju pravice in pravičnosti... Velik del učiteljstva v našem okr. učit. društvu je kmalu spoznal, da v vodstvu .organizacije niso povsem zdrave razmere, da vlada absolutizem, terorizem , . . Ti naj V2gajajo značaje!?« Tako učiteljica dobesedno! Kdor je tako trden, da h;če spodbijati resničnost teh besed, naj čita »Jutrov« članek pod nrisl<<-vom »Bridki spomini«. Ker računam, da ima slov. javnost po vročih poletnih dneh in vsled ptujskih dogodkov, o katerih, žal, še ni izrečena zadnja beseda, precej izmučene živce, samo kratek odgovor na članek g. Luke Jelenca: Se enkrat izjavim, da sem se na zborovanju učiteljskega društva glasovanja o predlogih g. Jelenca, vzdržal. To sem povedal v mojem zadnjem članku. Apeliram Pri *em na navzočnost in lojalno priznanje ostalih 60 članov in članic, ki lahko, ako hočejo, potrdijo, da je vsako drugačno poročanje po g. Jelencu —* laž. Obmetati me hoče z blatom ter me prikazati tovarišem in tovarišicam kot odmetpika našega stanu, dasiravno ve g. Jelenc prav dobro, da nisem napravil nobenega stanovskega pogreška. Vem Pa prav dobro, da sem g. ravnatelju trn' v peti, od takrat, odkar je šel on v JDS, jaz v NSS. Očkddno gre g. ravnatelju za' rehabilitacijo gotove stranke, drugače bi mu moja 'politična pripad-. nost ne delala toliko preglavic. Spraviti na trdne noge stranko s tem, da se ubija lastnega tovariša, to je unikum naše stanovske politike. Škandal ie tol Ker sem po mnenju gospoda Jelenca precej nezanesljiv, ga opozarjam na dejstvo, da sva »usko-člla« oba skoraj Istočasno. G. Jelenc iz narodno-riapredne stranke v JDS, jaz v NSS; kaiti oha sva bila »narodno-naprpdna.« Opiral se g. Jelenc ne bode na trditev, da je JDS samo nadaljevanje narodne naprednosti; saj so tiste dni demokratski listi pisali, da je poklicanega v svet nekaj novega, čimur je dana podlaga novi politični smeri itd. V 20. letih sva menjala prepričanji vsak po enkrat. Na tak nezanesljiv način, kot je to skušal napraviti g. ravnatelj, oblatimo danes lahko vsakega neljubega nam tovariša; imeti je treba na razpolago »Jutro« pa gre. V članku primerja g. Jelenc dogodek iz’ zborovanja LJ. učit. društva s trnjevo potjo, po kateri je hodilo napredno učiteljstvo takrat, ko smo imeli priliko poslušati na galeriji deželno-zborske dvorane Jakličev ne. Ne boš. Luka, primera šepa! Na zborovanju sem ti v obraz povedal, da so za tvoje predloge glasovali tudi kompetentl Na te besede nisi reagiral, iz česar sklepam, da si se na galeriji takratne deželne vlade mnogo naučil in da je imela Susteršičeva era mnogo vernih naslednikov, dobrih učencev. V odgovor moram omeniti tudi pošast, ki straši gospoda Jelenca po noči in po dnevi. To je klerikalizem! prav! Vse njegovo življenje Je boj tej pošasti. Kaj je strahovlada vemo tisti z g. Jelencom vred, ki smo v tem boju delali in vse naše moči črpali in izrabljali, zraven pa se izpostavljali za narodno-napredno stranko- Pri tem je učiteljstvo, prezrlo eno. Nikdar ni Iskalo pravih sredstev za pobijanje klerikalizma, a stranka, kateri smo pripadali, nas je pustila dostikrat v tem .boju osamljene, ker ni imela v svojem programu ne sredstev, zmožnosti, še mani volje, da bi bila paralizirala vpliv kler. na ljudstvo s sredstvi, ki se imenujejo socijalno delo. Ali ni posebnost za nas učitelje, da smo se borili ramo ob rami za stranko, ki je bila nasprotnica konzumnih društev, ustanavljanja ljudskih posojilnic, sploh vseh naprav javnih, ki so hotele rešiti našega malega kmeta ljudskih pijavk. Reči moram, da je bila narodno-napredna stranka najreakcijonarnejša stranka1 v celi Avstriji; celo proti splošni in enaki volilni pravici se je borila z vso njeno srditostjo; ni čuda, ako je ljudstvo vse«to videlo, spoznalo in nas kot eksponente te stranke začelo sovražiti in dalo orožje v roke onim, ki so nas dostikrat po zasluženju bičali. Kdor pripada stranki, ki ne živi od načel, principov, Idej, temveč od denarja in tradicije, ta nima v'stranki, še matij v sebi moči in sredstev, da uspešno nastopa v boju proti kler. Danes, v časih socijalne mizerije, bede, pomanjkanja so tradicije nekaj konservatlvno- reakcijonarnega; zato se pojavljajo na političnem obzorju nove stranke s svetovnim nazorom, najsi bode to krščanski, mater, ali ideologični socija-lizem i. dr. Druge poti ni! V smeri ča-stikraje poštenim ljudem iz lastnih vrst ni spas učiteljstva; klerikalizmu ne bodemo kos; ako se bodo voditelji učiteljstva posluževali takih sredstev kot to predvidevajo »Obupni spomini«, prišlo bode celokupno učiteljstvo na družabni in socijalni kant. V življenju se menda ni treba ravno dvajsetkrat leviti vsaj ne tistim, ki so svoje vzore dosegli s spoznanjem svetovnega nazora. Želeti je g. Jelencu še dolgega življenja- Videl bode okoli sebe vse prazno in pusto. Izginila bode narodna naprednost, demokratski demokratizem bode bankrotiral in zopet bode potreben to pot — radikalen skok. Še ISkrat, a ne na cilju! Član Zveze sem 20 let. Pogleda naj g. Jelenc v imenik članov in videl bode, da ne trdim neresnice! Bil sem član Zaveze že v tistih časih, ko krilnih pobočnikov Jelenčevih ni bilo nikjer videli, ali so se solnčili v milosti stanovske indiferentnosti. — V LjuLIjar.o sem . .1--! brez Jakličeve in Jelenčevo milosti. Ako bi bil odvisen od g. ravnatelja, r lom bi ml bilo vsako kompetiranje brezuspešno In nepotrebno izdajanje denarja za kolpke. Da so takratni, klerikalci imenovali Zveza rja Ambrožiča v Ljubljano, ie dokaz, da so vsaj v enem slučaju upoštevali kvalifikacijo nepolitičnega prepričrnja; takega mnenja v objektivno postopanje g. Jelenca nimam. Učit. org. pojmujem prav dobro; najmanj pa toliko, kolikor g. ravnatelj, ki je celo leto kolebal in se lovil, če sploh še spada v Ljubljansko učiteljsko društvo. Predno končam, omenjam, da ni bil mišljen v zadnjem mojem dopisu Šušteršič. To je bil g. Turk, ki je kandidiral na narodno - napredni lis-ti namesto g. Jelenca in bil tudi izvoljen. Logično je tudi, da Lušteršič ne bi nikdar hodil prosit k SLS občinskim odbornikom za liberalce. Toliko se mi je zdelo vredno odgovoriti g- Jelencu. Josip Ambrožič. V polemiko, ki se je ‘razvila zadnji čas glede potrebe in eksistenčne zmožnosti dveh fakultet našega vseučilišča v Ljubljani, kojega ustanovitev so pozdravili svoj ča$ kot realizac. naših stoletnih. sanj z navdušenjem brez izjeme v$i na*i politični časopisi, sva posegla tudi podpisana. Kaj je na-ravnejše in razumljivejše kakor da brani univerzitetni profesor-dekan fakulteto, ki mu je poverila svoje zastopstvo kot častno nalogo. Pa pride človek, ki identificira sebe in svojo stranko z državo in napiše v listu za »gospodarstvo, prosveto in politiko«, sledeče stavke: »Jaz sem že večkrat opominjal, da naj vseučiliški profesorji ne segajo preveč v javnost z neprevidnimi polemikami. To kvari simpatije.« »,In tudi sedaj, ko je finančni minister storil samo svojo težko doli-, nost, zahtevajoč, da §e tudi pri vseučiliščih črtajo nekatere investicije, je vsa malkontentna klika složno spravila stvar na politično polje, Ali res misli kdo, da se je njenega krika samo en vrabec oplašil?« »Epizoda je končana in čim manj bi je sprcmljevalo separatističnega krika, in neslanih člankov, holje bi bilo. Ce bi n. pr. prečitali v\parlamentu, kaj se je vse napisalo ob tej priliki v »Avtonomistu«, bi samo ogorčenje poko- palo celo univerza, češ, da nam bo ona take izdajice vzgajala.« Kdo je to, — vprašava, — ki si jemlje pravico »opominjati« univerzitetne profesorje in državljane iste države, ki redi tudi njega, kaj in kako smejo pisati in kako ne?! Odkod ima drznost zamenjavati Simpatije naroda z antipatijami svoje stranke?! • Kdo je, ki si nam upa groziti z ukinjenjem cele univerze, če se ne bo ugodilo njegovi želji?! Izjavljava, da nisva politično ne klerikalca, ne. radikalca jn ne socija-lista, da naju pa veže vkljub temu na našo državo, kraljevino Slovencev, Hrvatov ip Srbov, najmanj tako iskrena ljubezen kakor gospoda, ki misli, da glas celega naroda pe bo oplašil vrabca na strehi. Zaradi tega protestirava kar naj-odločnejše proti temu, da se naju označuje kot vzgojevalca državnih izdajic, da se nama podtika, da spravljava iz malkontentskega klikartva vso styar na politično polje in da se označuje najin nastop v prid ogroženih, fakultet kot separatistično kričanje. Protestirava proti naziranju, da so poedine fakultete našega vseučilišča nekake investicije, ki jih prta lahko vsak dan finančni minister na željo ljudi, ki ki se upajo javno pisati, da je odvisen naš najvišji kulturni zavod od ogorčenji politične stranke nad članki, ki ji ne prijajo. Ljubljana, dne 17. okt. 1921. Prof. Hinterleehner, s. (. Prof. Šerko, s. r. VI (Iz Zveze jugoslovanskih železničarjev.) V zadnjem času se jc pričelo govoriti med železničarji mnogo o nekaki koaliciji ki naj bi se styorila med obstoječimi železničarskimi organizacijami, v svrho dobojevanja pravično in današnjim razmeram odgovarjajoče službene pragmatike in odpravo krivic, ki jih zadava dan za dnem ministerstvo saobračaja, odnosno posamezne direkcije uslužbencem. Povod tem govoricam je bil dan na shodu »Zveze jug. železničarjev« v Mestnem domu, dno 27. julija 1921 s sprejemom točke 21. v resoluciji za kongrtes v Beogradu, katera se je glasila sledeče: »Delegatom se naroča, da se pozove splošno železnlčarstvo, da se zjedint na predlog narodnih že lezničarski.h organizacij,« Na podlagi te točke je izšel poziv tako v našem društvenem glasilu, kot tudi v nekaterih ljubljanskih dnevnikih, s katerim se je priznala pravica udele-žitve na III. kongresu vsem železničar* Jem, bre? ozira na to, ali pripadajo le-ti narodno železn. organizacijam ali pa drugim. S tem še je dala možnost vsem stanovskim tovarišem železničarjem, ki še verujejo blatenju in podtikavanju raznih podlih laži našim stanovskim organizacijam, od strani podlih političnih hujskačev in agitatorjev, ki hočejo nezavednost železničarjev glede stanovskih organizacij izrabljati v umazane politične svrhe in izigravati železničarje po navodilih gotovih krogov, od katerih vlečejo mastne plače. Dati se jim je hotela taka prilik^, da se na lastne oči prepričajo, kako vršijo sta-novsko-strokovne organizacije svojo dolžnost napram svojemu članstvu in kako se le-te borijo za obstanek in pravico železničarjev cele države. . Toda naš poziv ni našel odmeva med onimi katerim je bil namenjen. Politična straSt in zaslepljenost, kakor tudi nezrelost so zmagale tudi v tem Karel Capek: T slučaju. Toda naj bodo vsi ti obžalovanja vredni tovariši prepričani, da se bo to nad njimi strašno maščevalo; bič ki jih tepe jili bo tepel še bolj in vse tiste politične stranke katerim danes nasedajo, ne bodo imele niti pogleda zanje. Tako gotovo, kakor danes, ko pri-> tiska neznosna draginia železničarja k tlom, in se jim zakonito priznane pravice dnevno kratijo, da postaja jugoslovanski železničar suženj v lastni državi, ne. bodo tiste politične stranke in politiki niti z mazincem ne ganili tudi pozneje nikdar da bi se železničarjem njih borni položaj vsaj nekoliko zboljšal in se jim pustilo pravice pridpbjjenp v mačehovski prejšnji državi, Žalibog da bomo trpeli z njimi tudi mi, ki se za celokupni železničarski stan in njegove pravice borimo do skrajnosti in žrtvujemo vse, kar imamo na razpolago, da ta politični, za dober razvoj železnic škodljiv sistem pri najvišj} železniški upravi in podrejenih oblasteh ubijemo ter pripomoremo zdravemu razvoju na jugoslovanskih železnicah. Kongres v Beogradu ie dovršil po 3dnevnom trudapoluem del« veliko' delo, ki naj bi bilo v dobrobit vsemu železničarstvu. Skušalo se je zainteresirati vse dq-tične kroge in oblasti, ki imajo nsodp nas in naših rodbin ter naših železnic v. rokah, da ob priliki bližnjega zasedanja narodne skupščine spregovore odkrito in odločilno besedo v rešitev našega bednega in krivičnega položaja in v obče žalostnih razmer na naših železnicah. Pa so se našli ljudje, ki hočejo (n# višji migljaj?) uspeh tega trudapolnega 3 letnega organizacijskega dela onemogočiti in zanetiti zopet razdor in sovraštvo, ki je v zadnjem času med nami železničarji ponehalo. »Prometna Zveza« alias klerikalna stranka in Kopač sta se znašla !n hočeta pod krinko nekake »Koalicije« uničiti delo »Narodne* stanovskih železhiških organizacij«. Bili smo nezaupljivi, ko smo dobili od obeh vabila na ne^e sestanke. Upravičenost te nezaupljivosti nam Je dokazal od »Koalicije« sklifcani shod v Mestnem domu predpretečeni petek. Kdor izmed čitateljev je bil udeležen na tem shodu,, nam bo priznal, da se pnotpo nastopanje v naših obupnih zahtevah ne bo posrečilo na ta način, kot sta skušala to doseči sodruga Kre-kič in Kopač, ki je videl rešitev položaja železničarjev v tem, da je z njemu lastno surovostjo napadal »Zvezo Jugoslovanskih železničarjev« in deloma nesramno zavijal, deloma hotel nesramno zavijati pošteno delo in tem®* ljito premišljene predloge in zahtevg vseh kategorij stavljene na kongresu. Toda stari lisjak se je ujel. Gospod so-drug Jože Kopač je namreč izjavil, da bo prečital rezolucijo »Zvezarjev« in je pričel lagati, da niso imeli »Zvezarji« ničesar nujnejšega zahtevati kot to: da se odpuste iz službe vsi železničarji, M niso naši državljani. S tem je mislil odbiti naše Primorce in druge člape slovenske narodnosti od »Zveze jug. železničarjev« češ: tudi vi še nimate državljanstva in bodete po zahtevi »Zvezarjev« odpuščeni iz siužbe. — Toda naši tovariši iz Primorja so prvič tako dobro prečitali resolucijo, da so takoj zasačili »Jožeta« na laži ter ga pozvali naj ne laže, temveč naj dobesedna čita, kar, le v resoluciji zapisano. In takrat je narodnemu poslancu Kopaču zmanjkalo besed in umolknil ie. Sele PO dolgem presledku je prišel do sape in čvekal še nekaj o godbi »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, katera mu Jo menda posebno v želodcu, ker ne trofej tržaške »Via Trieste«. ..................I 'I ' -•Ul* .. il- HM R. U. R. Hallemeler (pri oknu): Enajst trideset. »Amelija« spušča sidro. Domin: To je »Amelija«? - Hallemeler: Dobra, stara »Amelija«, ki je takrat pripeljala gospo Heleno. • Dr. Gali:' Sedaj je na minuto natanko deset let. Hallemeler (pri oknu): Zavoje razkladajo. (Se obrne od okna. Ljudje božji, to jc pošte! > Helena: Harry! Domin: Kaj je? Helena: Odpotujmo odtod! Donun: Sedaj, Helena? Pojdi nol Helena: Sedaj, kakor hitro mogoče! Mi vsi, kar nas je tul Domin: Zakaj ravno sedaj? < > Helena: Ne izprašuj! Prosim te, Harry, prosim vas, Gali, nalle-pieior, Aikvist, za Boga vas prosim, zaprite tovarno in — Domin: Zal mi j<» Helena. Sedaj ne more nihče od nas odpotovati. Helena: Zakaj ne0 Domin: Ker hočemo izdelovanje Robotov razširiti. Helena: Oh, sedaj — sedaj po tej revolti? Domin: Da, pfav sedaj po tej revolti. Sedaj hočemo pričeti z 1 Izdelovanjem novih Robotov.. 1 ■ . , Helena: Kakšnih? Domin: Ne bo več samo ena tovarna. Nf bodo yeč Univerzalni Roboti. V vsaki deželi, r vsaki državi ustanovimo po eno tovarno, in te nove tovarne bodo izdelovale — veš kaj? Helena: Ne. Domin: Nacijonalne Robote. ' Helena: Kaj pomeni to? Domin: To pomeni, da bodo izhajali iz vsake tovarne Roboti drugih barv, drugih las, drugega jezika. Da si bodo tuji, tuji kot kameni; da se ue bodo mogli več sporazumeti med seboj in da jih bomo ml ljudje nekoliko vzgojili k temu — razumeš, da bp Rpbot na smrt, do groba, na veke sovražil Robota druge tovarniške znamke. Hallemeler: Gromska strela, izdelovali bomo Robote zamorce, Robote Švede, Robote-Italijane in Robote-Kitajce, potem naj jim vtepe kdo v njih butice organizacijo, bratstvo (zaleti se mn) hup, pardon, gospa Helena, napolnim si čašo. Dr. Gali: Nehajte ž,e, Hallemeler. yjff- Helena: Harry, to je ostudno! Domin: Helena, sapio stq let Še ohraniti človeštvo na krmilu •— za vsako ceno. Samo sto let mu pustiti, da doraste, da doseže, kar sedaj končno zmore. Sto let hočem za povega človeka. Helena, tu gre za velike stvari. Mi vsega tega ne smemo pustiti Helena: Harry„ dokler še ni prepozno, —■ zapri, zapri tovarno! Domin: Sedaj pričnemo na velikol f.: (Fabry vstopi.) Dr. Gali: Torej kaj je, Fabry? Domin: Kako je, človek božji. Kaj je bilo? Helena (poda Fabryju roko): Hvala, Fabry, za vašo darilo. Fabry: Malenkost, gospa Helena. Domin: Ste bili pri ladiJi? Kaj so povedali? „ Or. Gali: Hitro, pripovedujte! Fabry (potegne iz žepa tiskan list): Prečitajte si tole, Domin. Domin (razgrne list): Ah! >v Hallemeler (zaspano): Povejte kaj lepega. Fabry: No, vse je v redu — približno. V celem je tako, kot smo pričakovali. Dr. Gali: Imenitno so se držali, kaj?i Fabry: Kdo? Dr. Gali: Ljudje. Fabry: Ah tako. Gotovo. To se pravi... Pardon, morali bi se o nečem posvetovati. Helena: Ah, Fabry, Imate slaba poročila? Fabry: Ne, ne, nasprotno. Mislim le — da bi šli v pisarno. Helena: Kar ostanite. Čez četrt ure pričakujem gospode k zajutreku. Hallettieier: Živijo 1 (Helena odide.) Dr. Gali: Kaj se je zgodilo? Domin: Prokletol Fabry: Prečitajte na glas. Domin (čita z lista): »Roboti sveta!« Fabry: Razumete, teh letakov je pripeljala »Amelija« cele sve|* nje s seboj. Nobene druge pošte. Hallemeler (plane kvišku): Kako to? Saj Je priplula toČnq PQ —j Fabry: Hm, Roboti cenijo točnost. Čitajte, Domin. Damin (čija); »Roboti sveta! Mi prva plemenska organizacija Rossuniovih Univerzalnih Robotov, proglašamo človeka zai sovražnika jn izgnanca v vsemirju.« Strela, kdo jih je naučil te fraze, pr. Gali: Čitajte dalje. Domin: To so budalošti. Tu razlagajo, da so, kar se tiče razvoja višji od človeka. Da so inteligentnejši in silnejšl. Da le človek njih parasit. To je kratkomalo neokusno. , . Fabry: In sedaj tretji odstavek. pomin (čita): »Roboti syeta, ukazujemo vam, da iztrebite človeka. ISe čuvajte mož. Ne čuvaite žen. Ohranite tovarne, Železnice, stroje, rudokope in surovine. Vse'drugo uničite! Potem se vrnite na delo. Delo ne sme počivati.« * Dr. Gali: To je pošastno! Hallemeier: Ti falotje! Domht (čita): »Izvršiti takoj po prejemu ukaza,* Slede podrobne inštrukcije. Fabry, in to se res vrši? Fabry: Očividno. Aikvist: Končano. , (Busmann plane v sobo.) gusmann: Aha otroci, imamo komedijo, kai? oniin: Hitro na »Ultima«! ■ , Busmann: Čakajte, Harry. Čakajte trenotek. Ni treba, oa. tefe0 hitite. (Sede v fotelj.) Ah, ljudje božji, to sem se upehal. Domin: Zakaj čakati? Busmann: Ker ne gre, dragec moj. Le ne hiteti. Na »Ulflmu« so že Robotu Dr. Gali: Fej, to je slabo. : ' Domin: Fabry, telefonirajte v elektrarno — Plismaun; Fabrv, dragec, ne delajte tega. Smo brez toka. Domin: Dobro. (Pregleda revolver.) Grem tja. , (Dalj* prlhodoUČJ Ostalili zastopnikov narodne skupščine dr. Gosarja, g. Gostinčarja in drugih, ki so bili vabljeni, da bi dali' izjavo kako sc bodo v narodni skupščini zavzeli za ubogo železničarsko paro — sploh ni bilo, pač pa jih je oprostil neki neželezničar kakor je to za take gospode že običajno. Največ je bilo na shodu navzočih bivših komunistov, (ki so kot izgubljene ovce zašle v hlevček »Prometne Zveze«) ki pa so slavnega sodnega Perdana, ki je začasa stavke I- 1920 z drevesa »Jaškarjevega borata« proglasil svojetsko republiko, en-tuzijastično proslavljali, kot svojega Preizkušenega voditelja. Ta čislani so-drug Perdan ,pa je zafrkaval ves čas sodruga Perdana, ki je začasa stavke sledno nazival samo z »Joža«, čemur se le vsa dvorana prisrčno smejala. Priglasila sta se h govoru tudi tovariš Rupnik in Korošec ter pobijala laži obeh predgovornikov. Tovariš Korošec kot predsednik ZJZ je povedal zaslepljenim železničarjem resnico v obraz: da bodo še bridko obžalovali, bodisi svojo trmo ali pa nezavednost, 'da se puste od par političnih kričačev voditi za nos in izdajati železničarske interese v svojo lastno propast. Pokazal je na sodruga Krekiča, češ: »Lastni njegovi rojaki, bosanski železničarji, so g* kot hujskača vrgli iz organizacije na cesto. Slovenski nezaveden železničar pa ga posluša kot pol Boga in m« Ploska!« »Pa bridko bodete obžalovali to Vašo zmoto, a takrat bo prepozno«, Jim Je zaklical in končal užaljen, kot mož - tovariš, ki nesebično žrtvuje vs« svoje moči stanovski organizaciji. Bojimo se, da se bodo prejcn)aly uresničile njegove besede, če ne bo železničarstvo v kratkem izpregledalo in uvidelo, da je rijih rešitev v ujedinje-nju stanovsko strokovnih organizacij Pa bodisi, da je to »Zveza jugoslovanskih železničarjev« ali pa enaka pod drugim imenom. Le v taki organizaciji, kot je ZJ2, se mora organizirati celokupno železničarstvo naše drž^vp in 'Prepričani smo, da doživimo v kratkem času — vstajenje! Na naslov »Koalicije«, pa naj jo Vodi kdorkoli, pa izjavljamo odkritega lica in jasnega čela tole: če bi Vam šlo - resno za to, da- se doseže enotno nastopanje v naših najvažnejših življenskih vprašanjih, bi bil predpogoj, da ste raznim Kopačem, Krekičem in osebam, ki s b?elezni‘”?rske zadeve že .tolikokrat konipi m''rali, zabranili vstop. Kot mininii!! Pa bi bila dolžnost predsednik. 'da, ki ima nalogo ustvariti zgc i, inenjeno enotno složno nastopanje,, Mt}ji, ki je vodil nato sam potek ankete. ~ Ankete so se udeležili sledeči zastopniki: ravnatelj oddelka mi«. trgovine industrije sekc. svetnik dr. Marn, za oddelek za kmetijstvo sv?t. Rohrmann, mestni trzni nadzornik Slavko Plemelj, za Zvezo industrijcev gg. Hribir« inž. Suklje in tajnik «r. Ciril Pavlin, za trgovsko zbornico fg, Ivan Knez, Ivan Jelačin ml. in tajnika I. Mohorič in dr. Pless, za Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah IV Noof in dr. Pavliček, načelnik Zveze ®Rrtnib zadrug g. Eng. Franchetti, za »plošno gospodarsko zadrugo za Slo-nadzornik Iv. Zupan, za Gospodarsko poslovalnico južne železnice, l*n*p. južne železnice g. Fran Planin-l!«k, predsednik trgovskega gremija v |H*nboru g, Vilko Weixl, predsednik —— --------------------------------------- trgovskega gremija v Radovljici gosp. L. Fiirsager, predsednik trgovskega gremija Ljubljana-okolica. g. Fran Zebal, za Kmetijsko družbo za Slovenijo predsednik g. Gustav Pirc, za Trgovsko zbornico v Celju g. Rudolf Stermecki, narodni poslanec prof. Josip Reisner, predsednik Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo, ravnatelj dr. Pipenbacher za Nabavljalno zadrugo državnih nameščencev, za Socijalno Gospodarsko in kulturno žensko društvo njega predsednica gca. Alojzija Štebi, za Kolo jugoslovenskih sester gospe Tilka dr. Zbašnikova in Ruža prof. Santlova, za Krščansko žensko društvo gospe dr. Brejčeva in Fina Menardi, za Splošno žensko društvo gospe Antonija Gogala in Natalija Kermavner, za Zvezo jugoslovanskih železničarjev gg. Fran Rupnik in I. Medved, za Drušivo zasebnih nameščencev g. Fran Orehek, za NarodnOTSocijalnb zvezo tajnik Vladimir Kravos, za Slovensko krščansko socijalno zvezo tajnik Ivo Peršuh, za Jugoslovansko strokovno zvezo Avgust Cvikl, nadalje g. Klemenčič, trg. v Kamniku, g. C. Tekaučič, prokurist tvrdke I. , C. Mayer, g. Leo Souvan, g. Konrad Elsbacher, trgovec v Laškem, g. Janko Tavčar, g. Anton Šarabon, trgovec v Lubljani, in g. M-Čuček, trgovec v Ptuju. Otvoril je debato in prosil tozadevne predloge, ute-meljavanja in resolucije. O debati sami poročamo v eni prihodnjih številk. Bila je stvarna obsežna i temeljita, osobito kgr so se je udeležili res samo zastopniki, ki so strokovnjaki in ki so posegali resno, globoko in reelno v riaše pravo življenje. -=• Debate so trajale skoro 3 ure in so se osredotočile končno v v sledečih resolucijah, kj jih pred? loži pokrajinska vlada merodajnim mestom naše osrednje vlade. — 1. Pokrajinska uprava naj doseže sporazum med slovenskimi poslanci v svrho skupne demarše vseh strank v Beogradu za revizijo naše agrarne politike v sledečih točkah: a) izvoz ijaj se uredi z regulačho carino tako, da obdrži domači trg stabiliteto cen najvažnejši# življenskih potrebščin. — Carirta na živila naj služi kot najprimernejši davčni sistem produktivnih slojev; b) odpravi naj se predpis osi-guranja tuje valute; izvoz naj se dovpli izključna le proti plačilu v našem denarju; p) v preprečitev pomanjkanja posameznih življenskih potrebščin na domačih trgih naj se določi na izvoz odstotna oddaja blaga za pasivne pokrajine; č) bankam naj se prepove direktno trgovanje z živili. Drživa naj skrbi za brezobzirno pobijanje nelegitimne trgovine. 3. Uvoz v Jugoslavijo naj se nemudoma do skrajnosti omeji na najnujnejše predmete s prepovedjo uvažanja luksuznega blaga ter z revizijo uvozne carine. Oddaja državii. do bav v inozemstvo je dovoljena izkjuč-no le tedaj, če domača produkcija dokazano ne mor« tatkih dobav izvršiti Dalj«; j. V^da naj nastavi izjemne železniške tarife za krmija (posebno za slamo) za preskrbo krajev, ki danes vsled suše trpe pomanjkanja. 2. Vlada naj takoj potrebno ukrene, da se nanovo organizirajo mestne in občinske aprovizacije za najpotrebnejša živila. Te organizacije naj se snujejo po načelu samopomoči. »Nabavljalnim za* drugam naj se takoj izplača potrebni začetni obratni kapital iz vsote, ki se Steka v finančno ministrstvo iz vsakoletnih desetodstotnih, odtegljajev meseca januarja. Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu se pa takoj odpravi, ker je njegov poslovni aparat daleko predrag. Ker je ustanovitev občinskih aprpvizacij ter redilo njih poslovanje odvisno od delovanja občinskega sveta in ker aprovizacije razpolagajo z občinskim imetjem, se poživlja pokrajinska vlada, da ukrene potrebno, da bo zamog^j ljubljanski občinski svet čimprej poslovati. Končno je poudarjal g. vlad. svetnik Derma-stija, da bo treba za izvedbo resolucij ustanovit; na pokrajinski vladi poseben samostojen referat, kjer bodo imeli razni interesenti tudi priliko predlagati svoje želje in nasvete v svrho pobijanja draginje za življenske potrebščine. Sklep se je vzel i