SUBSCR.IPTIONs U- S- Canada & Mexico: Single Copy 2 cente. VOL. IX. No. 16. — (nLove^ic fi;uple) PITTSB URG, PA., Četrt ek, 10. junija ( Thnrsday, Jmic 10.) 191 5._ Geslo: ..Slovenijo Slovencem"- SLOV Phone: Cortland 5188 NEW YORK Leto IX., St. 16.. Leto 1915. je leto silnih dogodkov. Ni bilo dovolj kla- j nja že med onimi državami, ki so se Še lani začele lasati, streljati in klati, ampak poseči je morala tudi zahrbtna Ita- - lija v boj, in sedaj grozi nekaj takega celo Združenim drža¬ vam. Zbog tega se je pripetil minuli torek v Washingtonu ve- levažen in skrajno kritičen dogodek. Državni tajnik ali mi¬ nister za vnanje zadeve Združenih držav se je odpovedal svoji službi. Iz odpovedi same, priobčene pod sliko na tej strani, se da prav lahko izpoznati, zakaj je odložil Mr. Bryan ministr¬ sko službo. S predsednikom Wilsonom se ni mogel sporazu¬ meti glede poslanice, katero bi se imelo odposlati nemški vladi že pred petimi dnevi. Pismo predsednika Wilsona nam jasno priča, da ne želi Wilson zaplesti Združenih držav v vojno. Takisto se je tudi Mr. Brvan prizadeval. Torej sta imela oba državnika isti smoter. Le v načinu, kako izpeljati, oziroma doseči ta cilj, se nista mogla zediniti. y 'A : v Državni tajnik ali ministar vnanjih zadev je smatral p. I slanico za preostro, meneč, da kaj lahko zaplete le-ta v te’: 1 ' Združene drža" v boj z Nemčijo. In ker se je ni ma- , T. Bryan sledeč svojim dolžnostnim naji- vnanjega ministra. . p je vzbudil no celi Ameriki veljj senzacijo: M\ ga smatramo za krizo, ali večina tukaj snih ča¬ sopisov trdi, da to rn nikakšna kriza, ter pravi samo: „Bry- ana ni več, j. No, prebivalstvo je pa kljubtemu nekoliko dru¬ gačnega mnenja. Vsaj en del. Ta je naklonjen Bryanu, ker je odločno 1 za mir." Drugi del pa se celo veseli, da pride do razdora prijateljskih odnašajev med Združenimi državami in Nemčijo. No, dobe se pa tudi taki, ki hočejo kar odkrito vojno grmenje. ;.... : Ce se bolje poglobimo v sedanji položaj, moramo prizna¬ ti brez ovinkov m naravnost, da so sedanji momenti veliko bolj kritični in grozeči, kakor si kdo utegne predstavljati. — Utegne se vneti jresna švaja, utegne priti do zla in gorja, i do sovražnosti in klanja. Izjave raznih politikov in državnikov, in to uglednih in veljavnih, se glase za in proti Bryanovemu koraku, ne more se trditi, da šo vsi zanj, pa tudi ne, da so vsi proti njemu. Ali časopisje, zlasti pa neyv-yorško, je soglasno proti njemu, istotako orno na vzhodu, dočim je ono na zapadu in jugu zelo za Brvana ‘in mir. Govorice krožijo po deželi, da so vladala nekaka ne- sporazumljenja med Bryanom in Wilsonom že dalj časa. To pa zato, ker,je bil pristaš popolnoma mirne politike Združe¬ nih držav napram vnanjim državam, časopisje se je norče¬ valo iz njega ter ga naživalo ,,apostola miru . Nadalje mu je tudi očitalo, da ni državnik, kakršen mora biti za to de¬ želo — in zato je baje prišlo do razdora med njim in pred- j sednikom WiUonom. , . , Ali kakor.se da razvideti iz pisanja obeh državnikov, so bili prav prijateljski/odnošajj med njima. Saj pravi Mr. Brv¬ an v svojem pismu na Wilsona, da odstopa zato, ker ne mara biti krivičen niti njemu, niti samemu sebi, L j. stvari sami, ki mu je tako silno na srcu, namreč preprečitev vojne. Na¬ dalje zagotavlja Wilsonu, da hoče še tudi kot zasebnik pod¬ pirati njegovo politično smer. Toda danes se še ne more reči prav nič gotovega, ker se še ne ve. kakšno je besedilo ameriške poslanice, in kako bo odgovorila Nemčija nanjo. Le to lahko zatrdno rečemo, da še niso bile Združene države po L 1860. v tako kritičnem'položaju, kakor so se¬ daj. Lahko,.pravimo, prav lahko se utegne pripetiti, da pri¬ de do vojno z Ne nčijo, in potem-seveda tudi^ Avstro-Ogrsko In kaj potem?! Kaj bo potem z onimi Avstrijici, ki še niso ameriški državljani? ! Toda, nebodimo, prest rogi črnogledeži ter upajmo, da se. vse mirnim potom izteče. , . • •: '/ Gornja slika nam predstavlja na levi sl,s »j WiUiania Jennings Bryana, ki se je odpovedal državno-tajniški -službi, in na desni pa Roberta Lansing, ki utegne biti imeno¬ van naslednikom Mr. Bryana. Mr. Lansing se baje popolnoma strinja s predsednikovimi nazori glede vnanje politike. On je znamenit strokovnjak na polju mednarodnega prava ter uživa odstrani predsednika Wikona najvišje zaupanje. DRŽAVNI TAJNIK MR, BRIAN JE RESIGNIRAL, Dogodki sedanje evropske vojne silno v pi i va jo nikorekoč na ee! svet. Pretresajo ga v vsoti smereh in v vsakem, oairrn Tako ni prav nič čtfrfn.o. da so, dosegli tudi Združene države. Zajedajo se pa ne samo v telo gospodarskega sveta, nego učinkujejo odločilno tudi na vlado omenjene države V dokaz tega. dejstva nam lahko služi resignacija državnega tajnika. Zdru¬ ženih držav. POSLOVILNO PISMO MR. BRYANA. Washingtpn,, 8, junija, — Poslovilno pismo državnega tajnika Brvan a se'glasi kakor sledi: ..Moj dragi g. predsednik: .... Iz srca mi j? žal, da sem se odločil vrniti Vam službo dr¬ žavnega tajništva, s katero ste me bili počasti!i ob početim svoje administracije. ..Sledee svojim dolžnostim in ravnaje se po najplemenitejših nagibih ste pripravili za v nemško, vlado poslanico, s katero se ne morem strinjati ne da hi zatajil obveznosti, ki jih'ču¬ tim napram svoji domovini In ta zadeva je to likšne važnosti, da bi dela 1 krivico 'Vam. čo bi še nadalje ostal član Vašega kabineta, kakortu di stvari; ki mi je najbolj na srcu — namreč preprečitev vojne. '...Zato Vam. polagam s spoštovanjem svo jo 'resignacijo,, ki naj vadobi veljavo, bržkood- pošljete poslanico, oko se Vam ne zdi to potreb no prej;, Daši stremiva oba za tem/da se bazne- šij.i problemi, ki nastajajo vsled rabe podmor skih čolnov proti trgovskim ladjam, sva si ven¬ dar prišla glede tozadevnih metod navskriž. y,Yaša stvar je govorili službeno za nar od. Vendar" pa smatram tudi jaz kot državljan za švejo dolžnost, da poizkušam doseči kemečni cilj. za, katerim stremite tudi Vi, s sredstvi, katerih se Vi ne upate posluževati. ' „0b pretrganju zaupnih in prijateljskih vezi, kljso noju združevale tokom zadnjih dveh let, mi dovolite izraziti najgloblje zadoščenje v lom, da mi je bilo dovoljeno ‘clb Vaši strani opravljati važno posle, ki so dospeli v področje državnega departmenta, ter se Tam zahvaliti za vse Vašo prijaznosti. ..Iskreno želeč Vam osebno zdravje in ve liko uspehov v Vaši administraciji. Vam osta¬ jam. mio.j dragi g. predsednik. Vaš vdani W. J. Brya n , PREDSEDNIKOV ODGOVOR. V naslednjih vrsticah sledi predsednikov o pismo kol odgovor na. Brvanovo poslovilno pi¬ sanje : »Moj ljubi gospod Brvan! — Vaša odpo ved sprejemam, zato, ker vztrajate ob njej. Ali to storim z zelo težkim srcem, s čustvom, oseb rje žalosti. Najino dvoletno tesno delovanje, ra¬ mo ob rami, mi je napravljalo veselje. Najini n azori v službenih zadevah in političnih vpraša¬ njih so se doslej skoro vedno docela strinjali. Vaše podpiranje dela in smtotrov v administra¬ ciji je bilo tako obsežno in vestno, da se ga ne more prehvaliti. Izpolnjevanje dolžnosti v Vaši službi in Vaša vnema porabiti vsako priliko, ki se je ponudila izpolnitvi te dolžnosti, je bila nam, drugim za zgled. Zaslužili ste si najiskren ejš ( > občudovanje in prijateljstvo. In celo sedaj nisva razločena. vkolikor sp tiče cilja, za katerim stremiva, nego samo vtoliko. vkolikor gre za način, po katerem naj se doseže ta cilj. Iz teh. razlogov obžalujem Vašo umaknit ev še tem globlje. Najni nalogi sta isti, in rešiti bi ju morala skupno. Vaši zahtevi sem se vdal. ker sem moral to storiti, in ob slovesu Vam kli¬ čem zbogom. 8c nadalje bova stremela za sknp nim ciljem., čeprav ne na isti način. S prijateljskimi pozdravi. Vaš vdani Woodrow Wilson. MMIMtn ■M* nil| wi 1 «™i« i iaw » ™^ w i w^ wiii f B B at »ag«Ba rMKB» * w» ii H> , i i ft i cff « c'BgnTrwr i irTmwMMffliiirTwiwr»WOT BaiT MMS8 liai iiiw8B» > i LVOV PRED SKORAJŠNIM PADCEM, 26.200 RUSOV ZOPET VJETIH. — VELIKANSKA MNOŽINA VOJNEGA MATERIJALA ZAJETA. — ZA- VEZNIŠKE ČETE ČEDALJE BOU NAPREDUJEJO. Za, Przemvslom priete s;toro Lvov, glavno gališko mesto, na vrsto. Na. podlogi službenih poročil o gališkem bojnem pohodu avstrijskih junakov se mora smatrat; sedaj to za dejstvo, in eelo v Londonu nič veič ne dvomijo o tem. Tamkaj se eelo domneva, da Rusi sploh ne til¬ do poizkusili hraniti gališke prestolice. tomuč jo bodo kar brez vsa¬ kega boja izpraznili, To pričakovanje se da v resnici smatrati wi opravičeno. Kajti velikanski nspe.i obeh zaveznikov so pripomoči da že sedaj skoro objemajo Lvov avstrijske in nemške čete. Lub^ : ezpvv. katerega je doseglo levo krilo armade generala v. Makensen, leži na severno-zapadni strani Lvova ter obvladuje eno obeh železnic, ki držite cdtarnkaj na Rusko. Tako preostaja Rusom samo še ona! ki pelje preko Brodi. « Pomoči od svojih čet, iz južno-vzhodne Galicije tudi ne morejo pričakovati; kajti uspehi zavezniških čet. poročanj včeraj iz ja in Berlina, kažejo, da je zabil general v. Linsingen s svojo armado velikansko zagozdo med to rusko vojsko in Lvov. Tako je gališka prestolioa popolnoma odrezana od vsakršue bli¬ ske komunikacije. Zafro lahko vsak bip z gotovostjo pričakujemo veselega poročila, da jc Lvov zopet v avstrijskih rokah. LUBACZ0W DOSEŽEN. Berlin, 10. junija, preko Londona. — O bojih v Galiciji m da»e» j poroča službeno naslednje; - ;$*• ,.Na vzhodni strani Przemyšla je položaj neizpremenjen. §f.evj |9 j ujetnikov, ki jih je zajela vojska generala v. Makemson od 1. jujitja | do danes, znaša več kakor 20,000 Rusov. Na gričih bjizu Novoeini. i sevemo-Vzhodno od Curalta, so čete generala v. Makensen zopet po- | bile Ruse. Na pogonu za sovražnikom so doseglo zavezniške čete Uni¬ jo LubaezoAva (45 milj severno-vzhodno od Przemvsla.) »Na južni strani roke Dn jest er sino prekoračili reko Lukvo iu vzhodno od Kaluča dosegli Bislov, Vojnilov, Feredne in Kolodzičjov. Današnji plen znaša 4.300 ujetnikov, štiri topove in 12 strojilih , pušk* *. OB PRUTU TUDI ZMAGA. , Dunaj, 10. junija, preko Londona. — Velik in važen uspeh av- I atrijskega orožja v južno-vzhodni Galiciji javlja službeno poročilo is I glavnega stana : . .. p 1 . »V distriktih ob reki Prnt iu ob Dnjestru so včeraj naše' $ele | izvedbe na črti Lancin-Nadvorna-Kaluč napad ter potisnile naspkot- Jnika tja do Stanislave in Haliča. ,,Nadalje napredek naših čet je zaznamovati na levi strani reke j Dnjester, na vzhodu in severu od Znravna. Ob tej priliki smo ujeli | 6200 Rusov. Pcdrugod jo položaj neizpremenjen**. ALI RUSI ŽE ZAPUŠČAJO LVOV? ( London, 10. junija. — Tukajšni vojaški strokovnjaki kar narav¬ nost izjavljajo, da ne bo vest o izpraznitvi Lvova prav nič noprl&a- :| kovana in presenetljiva. • -jji-'. Brzojavke iz Dunaja in Berlina namigavajo na to, da 'se prodi¬ ranje avstrijskih in nemških čet proti Lvovu razvija brez vsakršnih zaprek. Test,, da Rusi odvažajo iz Lvova milnici jo in živila, se trdo¬ vratno vzdržuje. Službeno rusko poročilo omenja prodiranje zavezni¬ ških čet, ne da bj so izpustilo, v podrobnosti in učinke tega prodi¬ ranja. . . • ' POLOŽAJ NA SEVERNEM POLJSKEM »NORMALEN**. Berlin, 10. junija, preko Londona. »Naše napadalnio gibaiijo v okrajih okoli Šavli in vzhodno od Dnbise se razvija normalno.*' Tako se glasi službeno poročilo o ‘bojih na severnem Pcljiskem i Komur je znano lakonično poročanje nemškega generalriegA štata^ fcahko razbere iz tega kratkega poročila, da se vrše velike stvari, in da je tamkaj položaj zelo ugoden za Nemce. Poročilo še pri* J stavi ja: »Južno-zapadno od .Plodoka smo zaplenili eno sovražno letalo;**. Z ZAPADLEGA BOJIŠČA Berlin, 10. junija. - - Na zapadnem bojišču se bijejo bitke sever¬ no od Arrasa, pri Soissinsa. ki je na fronti najbližji kraj mestu Pa¬ rizu. • ' V Francozi niso niti za ped zemlje napredovali, dasi so z napadom započeli prošlo noč. Ali zaman je njihovo prizadevanje. Nič drugega ne dosežejo kakor ogromne izgube človeških življenj. Južno od Ne.uvilloa sme premagali nasprotnika, nakar se je mo¬ ral le-ta umakniti z bojnega polja- V okolici južno od Hebuternea traja bitka še dalje. Sinoči je sovražnik poizkušal izvršiti napad na našo bojno črto Mo.ulin-3o.ufe- Toutvent. severno-zapadno cd Soiss.onsa, ali naše čete so ga odbile k silnim protinapadom ter mu prizadjale silno težke izgube.: Takisto so imeli Francozi sila velike izgube pri Ville-au Bois. V bližini tega bojišča smo strmoglavili francoski zrakoplov iz zraka ha tla, ki je nekje v okoli padel- ves poškodovan na zemljin. Dva zrako- plcvca sta bila ob tej priliki ubita. t i ; Slovenci in Slovenke, naročajte se na ,,Si o venski Narod' 1 , najboljši slovenski list v Ameriki! — 2 — SLOVENSKI NAROD", 10, junija 1915. 'tfigr' DOMOLJUBNOST OGRSKIH SIOIENDEV: fUl IMA KRATKE NOGE. O življenju in trpljenju ogrskih Slovencev smo vso premalo po- učeni. Nepoznamo njihovih gospodarskih razmer ne P^^icmh boicv, ne poznamo njih slovstva, ne njih zemlje. In vendar bi bila naša dol¬ žnost, da s paznim očesom opazujemo vsak najmanjši pokre, nas .h bratov onkraj Mure. Zavednost ogrskih Slovencev se dviga polagoma. Poznajo svojo dolžnost napram ogrski domovini, obenem pa ne popuščajo v svoji ljubezni napram ogrski domovini. Seme, ki ga je sejal z veliko lju¬ beznijo in modrostjo tišinski voditelj dr. Ivanoci, gre v klasje. Zanimivo je, da so tudi ogrski Slovenci morali začetkom mobili¬ zacije in vojske pretrpeti marsikatera sumničenja. Sedaj je tudi to minilo in na njihovi zanesljivosti ne dvomi noben pošten človek več. O tem piše glasilo ogrskih Slovencev „Novine‘‘ v zadnjetedenski šte¬ vilki pod naslovom ,,Domolubnost slovencov tako-le. ..Pred kratkim so pohvalile peštinske in tiidi lendavske novine doraoliibnost vogrskih slovencov. Nam je to veliko zadostilo, ka ravno tisti spoznajo nagega lud- stva jakosti, ki so je prle črnili. Omenjeni listi poročajo, ka se Slovenci za slovencc imenujejo, radi majo svoj materinski jezik, ali goreči vogrski domoliibci so r ' vogri po domovini, štere je od vogrske domovine nikaj nej moglo odvmoti, nikše od zviinaj pridoče zapelavanje. Mi se na tom izjavi zahvalimo; veseli nas to spoznanje. Dvoje pa na nje odgovorimo. Obprvim, naj nam naznanijo dragi člankarje tiste zviinske, ki 30 naše Slovence proti vogrskoj domovini hujakali. Takšni na naj¬ dejo. Naše liidstvo je z neprijatelji domovine nikdar nej v dotiki bilo. Nikdar se je ešče kaj takšega nej posvedočilo. Pisalo se je dosta proti nam Slovencem, ali istinske podlage za to obtužitev so tisti spisi nik- Samo naj ostanejo sovražni listi i nadale v tem spoznanji. Ob drugim pa to prosimo drage sovražniške list®, naj po boji tudi spoznajo, ko je mogoče liibiti svoj materni jezik i vogrsko do¬ movino z ednim potom tudi. Naj nam ne mečejo na oči slovenske pe¬ smi, slovenskih na vukov, slovenskih n o vi n i driige rabe svojega mi- loga maternega jezika, nego naj nas ešče navčijo.kde ga sloboclno ra¬ bimo i naj nas pokarajo, če to ne včinimo". KRASEN DAR vsakemu izmed naših naročnikov. Vaša mala fotografija umetniško povečana v velikosti 13X17 palcev BREZPLAČNO. Gotovo ima vsakdo izmed vas kako sliko, bodisi svojo ali svojih še živečih ali že umrlih dragih, katero bi želel imeti v povečani obliki, in tu se Vaih nudi prilika dobiti tako sliko in to popolnoma- brez¬ plačno. ^ Tako povečana slika v novi in zelo priljubljeni, podolgasto okro¬ gli, izbočeni obliki stane povsod od S3.— do $5.—. Za točno repro¬ dukcijo male slike v veliko se jamči. Pomen tega darila je razširjenje kroga čitalcev našega lista in utrjenje prijateljskih razmer med nami in njimi Sliko, katero vam bomo napravili bode točen povečan posnetek vase male fotografije, kateri bodete z veseljem odbrali častno mesto med drugimi slikami v vaši sobi. Pošljite nam svojo naj priljubljenejšo sliko in pet novih naročnikov za ..Slovenski Narod" skupno z dotični naročnino za celo leto, to je $5.— in natančnimi naslovi dotičnili. na kar bomo začeli novim naročnikom pošiljati list, vam pa gori omenjeno pove¬ čamo, in vašo nam za vzorec poslano sliko. Ako pa najdete deset novih celoletnih naročnikov in nam pošljete njihova imena in na¬ ročnino tedaj vam bomo dali napraviti enako sliko, toda v barvah, Ne odlašajte, pošljite nam svoje slike in izpolnite ostale pogoje, da cim prej dobite to krasno darilo. Uprava »Slovenskega Naroda". •Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski Narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! SAKSER V LASEH S PATRI FRANČIŠKANI 4>4 ❖ * * <• •!* >;• * <•-i ^ >>.j-;..), BOJNE MAPE EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V OBLIKI VELIKE KNJIGE l 20 STRANI, SAMO 2 5 CENTOV, Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika 14cV 2 palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in. onih, ki se se utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. '/.i Umu prva pulpu v Ijurvtib porazdeljuje cele Evropo, kakor se v scrtp.iijt vojni grupirajo 'Irža.-e. in kdo in proti komu se bori, je tudi o?.natur.o v barvah. tolrr;. stran f.bsoara oel -ve;, na kateri je označeno, koliko itna vsaka vpjujočn se država koloni! ali naselbin in kje se nahajajo Xn neti sfrnui Je -- bnrvnh ■uemiiko cesarstvo, obkroženo od sovra- bojujejo. !n kje se bojujejo. 1 -sti Struni Itusiia Z irieja.mi NemCije .iii Avstro.Ogrske, edaj bijejo silno krvavi boji. .scJiu.i el ra:, "to: ga AntfMJo /. njoftim otnfjesn Irt Irsko, okoli ka • tere bl.le.1o velikanske pomorske bitke. Na ..srni .sln.nl i, Kruncija ■/. mejami r.a Nemčijo in Belgijo, koder razsoja U> n d i! i i i g j s i i.»< i j j. n JŠTf f ,Un ol -’ se * 8 Cel ° avstro ..-»»reko državo z njunimi mejami • ‘ V 1 ” 1 ; 11 ' " ,m "° 6 ' amovl - brat i* 111 ►■'se.lje, in pa z mejam: na Ru^ko-kjcr s- tseilaj morijo avstrijske in ruske vojske boli}). Na deseti strani jc Srbija z novo terltorijalno posestjo in kjer se nahaja sedaj *rl.«ka vojska i t. J. Znlk. IfJer v najsrdi - mejami. SAMO 50 CENTOV, pa dobite velikansko knjigo istotako s Tolikimi stran¬ mi in k ritkami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih držav, poleg te pa še eno kniigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. No sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. Kdor torej želi prvo. samo mapo alt drugo; mapo s slikami z. bojHča". naj >-e takoj uaročl ter polije obenem 25 ali 50 centov na 4> upravo ..Slovenskega Naroda". *> Frank Sakser, naj večji in -naj- papolnejši lažnjivee med vseini-pri keijenci v Združenih državah,-ju zopet javno zagazil v svoje stare navade; ali topot pa ne zato, ker je napadel -priproste ljudi, ampak zato. kep se je lotil samih svetih patrov frančiškanov. Ker ni vedel Sakser v svojem deliriju, kako bi se otresel očita rija, katerega so mu zabrusili v Obraz tuka.jšni slovenski časopisi in oni v stari domovini/ trdeč, da je skubel po štiri dolarje pri vsa¬ kih sto kronah naše ufbožno ljud¬ stvo. ki mu je zaupalo svoj denar, namenjen njihovim dragim v .da ri domovini, je začel sedaj hudo polemiko s svetimi frančiškani iz Brooklynti. Na čelu le-tem stoji naš proraz svetljeni Reverend Kazimir Za¬ krajšek. ki izdaja v slovenskem je¬ ziku pisan mesečnik v korist gre snih duš slovenskega ljudstva v Ameriki. Na svoji prvi strani nosi ta na božua publikacija sliko križanega Jezusu Krista. Na levi strani -Kri¬ sto vi je Devica. Marija, nekoliko nižje na desni pa kleči junaška deva Slovenija, roko na svojih pr¬ sih, a pogled ji je obrnjen v jutrno zvezdo. Na, drugi strani omenjene pu¬ blikacije je zapisano z velikimi črkami: »Frank Sakser pošilja naj hitreje in najceneje denarje v sta¬ ro domovino". Vse to. je napisano tako, samo Sakserjeve slike manjka. Zato pa tudi ne moremo povedati, v katero zvezdo so uprte njegove oči. No. vsak še tako preprost člo¬ vek mora takoj reči, da to ni pra¬ va kombinacija —- pravo združe¬ vanje, zlasti še ne. če se pomisli, da veruje vse slovensko ljudstvo v JezUsa Krista ter ga, kleče pro¬ si odpuščanja svojih grehov. Ali Jie poznamo pa človeka, ki bi >'e zgrudil pred Frankom Sakserjem na svoja kolena. Samo mi s; rt o ti¬ sti, ki ga kleče prosimo, naj povr¬ ne našim ljudem tiste težko pri- služene dolarje, — po štiri dolarje pri vsakih sto kronah, — katere je ukradel ubožnemu slovenskemu narodu, naj povrne tisti dena r se¬ daj ubogim, vdovam in sirotam ki stradajo v Evropi ter so napadene vseh strani, v zadnjih dneh napa¬ dene tudi od Italijanov, katere smatra Sakser za veliko bol jše od Avstrijcev, in o katerih je pisal v svoji umazani reklamni plenici po- vzdigovaje jih V deveta nebesa. Nadalje je trdil, da bodo zma¬ gali Lahi in Srbi, in da sta Italija in Srbija edini deželi, ki lahko pri¬ pravite Slovencem paradiž že na tem svetu. Mi molimo pred sliko na prvi strani — pred Križanim — da bi Frank Sakser, ki sto ji, že z eno no¬ go v grobu, tudi molil kleče pred Kristam — to pa v mali kapelici v Hollis Court, Long Islaud. — naj mu odpusti ljubi Bog- grehe. Prej pa mora seveda vrniti ubož¬ nemu slovenskemu -narodu ukra¬ deni denar. Ali mi vemo nataukc, da ne mo¬ re, vrniti vsega, ker je pač zako¬ pan v prevelike dolgove-. Toda mi mu odpuistimo, in tudi usmiljeni Bog mu takisto stori to.uslugo. da le povrne polovido ..Rdečemu kri¬ žu" v Ljubljani; Če Frank Sak sfer stori to. potem prosimo s pov¬ zdignjenimi rokami presv. Rev. Kazimira Zakrajška, prosimo tak¬ isto poglavarja jezuitov v Rimu. prosimta Njegovo -svetost, papeža Benedikta XV. in vse angele bož¬ je. všteval t tudi-tiste, ki so jih po¬ slali razni škofje na italijansko fronto v varstvo lahonskih čet. naj rešijo ubogo Sakserjevo dušo gro¬ znih peklenskih muk. In če ga ne izpusti Sv. Peter, vratar nebeški, v sveta nebesa. naj ga pošlje vsaj v vice, kjer si očisti vsaj deloma grešno dušo. ČLOVEKU ¥ FRANČIŠ¬ KANSKI OBLEK! V ODGOVOR. Človeku v frančiškanski obleki ni dala kaizimirska žilica miru, dokler se ni obregnil tudi ; ob mo ¬ jo osebo, da-si sem javno zmenil zanj doslej toliko, kolikor za uma •žani kamen na cesti, ki mi ni na¬ poti. Najprej odločno zavrača ta člo¬ vek podlo namigavanje, priobče¬ no v »Glasu Naroda", češ, da so bili naslovi naročnikov ..Sloven¬ skega Naroda" ukradeni iz hiše omenjenega nevrednega božjega namestnika. V zvezo s to zadevo hoče po svoji ..krščanski ljubez¬ ni"' spravili tudi moj.: osebo, da- si prav dobro ve, da bi me kol pošten nasprotnik niti -oddaleč ne mogel osumi jati takega dejanja. No. pa mu ne zamerim tega. Od¬ puščani mu iz dna srca ter ga po¬ milujem iz vse svoje duše Saj lo¬ pov napade svojega poštenega so¬ seda. le po lopovski navadi S satansko škodoželjnostjo je dal natisniti v svojem, listu, tisto brozgo, nedostojno in nespodobno za ..božjega" namestnika, priča- ; ko vaje. da napadem v tem odgo¬ voru tudi vero. Pa se je temeljito urezal Kajti cisto natiho mu povem na uho, ■la bolje ločim vero od njenega nov rednega zastopnika, kakor pa človek v frančiškanski obleki, ki¬ si prizadeva na vse kri pije krasti čast ljudem, boljšim od njega. Zvonko Novak. PISMO Z VZHODNEGA BOJIŠČA; ZDNF, 24, FEBRUARJA 1915. Dragi brat! — V začetku svo¬ jega pisanja Te prav lepo pozdra¬ vim tel; ni naznanjam, da sem pre¬ jel Tvojo.-razglednico, za. katere, se Ti prav lepo -zahvaljujem. V naslednjem Ti hočem razložiti, kako se nam godi tukaj tia boj¬ nem polju. Tzpočetka nam je šlo prav sla¬ bo. ker smo stradali, da je bilo kaj. Na- maršu ni bilo prav nič kpuha. Prodirali smo 14 dni n el prestane, in kuhinja se nam je v tem času večkrat izgubila Moj naslov je sedaj takle: p/v ,fv Vl Moja \ osebna poslanka nade. pelinu. tla n?« pozna vsaki mož in vsak h žttna v tej deželi, katera trpi na bolezni. Želim, da me poznajo vsi kol prijatelji*--.da vedo kdo sem |az*kaj sem storil v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko sRričujfc, cia sem osi¬ vel v medicinski praksi, katero vrŽim že dolgo vrsto let j moji lasje so danes snežo- heii po dolgih letih Žtudiranja, raziskavama iu dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse lisic stare, kronične in globoko vkor- j‘erunjenr.- bolezni, ki se tako tesko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, dami vsak bo¬ lan moški iu vsaka bolna ženska zaupa svoje tečkoče in tajnosti; vsakemu bom dal -počit c n nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knji¬ žico, katero vam nudim, in Čitojte .utojo BOLEZNI okorela jetra, žolčnica, xa}>eka, zlata žila, revmati* zem, katar, naduha in funkcijonalnc bolezni mm se lahko vspešno zcliavijo priva.uio na UdHlU in z majhnimi stroški. Želimo tudi, da sc seznanile z našim vapcgninl načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možga¬ nov, konpestivna stliktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar- nih organih na katerih mnogi nioški toliko trpijo. Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj. PiSitc Sr danes po to knjižico in u njej boslc našli cnoelavjia fakta v razumljivem, materinskem jeziku. I n knjižica je zaloga znanosti ir, vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koiisfhi tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi'do. bili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po lo ftrcr.pMno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni! Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov nft spodnjem kuponu. Ne trošite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je Kažipot k zdravju, in črpajte Jz ’ ©Časne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite se more vaša teškoča oovladati. nje prav in kako KsapoK za breseplačn« Itujlžlco. Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še dane?. Plačujte potrebno poštnino, da dbbinio pismo o pravem času. Dii, !. RUSSEL.L Fricf, Co., S. 1102, 208 N. 5tb Ave„ Chicprt*’. ttt:, Gospodje: Prosim, pošljite mi tako) vašo zdrovnlžinr »vstjižleo nenolnontsa zastonj in poštnine prosto. Ime in priimek -- -- - - --- -- -- Štev. in ulica ftli Box -- ------ -- -- -- - - Mesto- -... . Država. VV»> DR. DERNBURG ODPUTUJE V SOBOTO. Ncw.York, 10. junija. - Dr. Dernburg zastopnik nemškega rdečega križa v Ameriki odpotuje v -oho to na norveškem parniku ,.Bergensfoird" v Bergen, Norve ško. kjer osnuje y imenu nemške vlade vnanji časnikarski urad križem. Danes je tudi -zelo ropu, tal o tod na ok rog. V bližini jc na¬ mreč neko mesto, v katerem sb bili Rusi. Misleč, da ni nobenega Rusa v njem, je korakala naša in- fanterija — pehota — proti tiste¬ mu mestu. Tedaj so pa. kar nena¬ doma začeli Rusi streljati iz hiš skozi okna na naše čete. Ruske strojne puške so kar žele med na¬ šimi. Naglo smo jim prišli mi s svojimi topovi ny pomoč, in kma¬ lu so se jele ppdjrati hipe, ju go¬ reti. Ni 'dolco trajalo/ pa je'bilo celo mestece le kup raizvalin iu pepela, in naokrog je ležal mrtev vojak pri vojaku. Jaz seta še-ved¬ no zdrav, dasi seta že pet mese¬ cev na bojišču. Sedaj na spomlad bodo še stra¬ šne bitke, v katerih se bo šlo za življenje in smrt, in srečen bo ti¬ sti, ki bo še ostal, pri življenju. Toda za domovino svojo in svoje¬ ga vladarja vsak pravi Slovenec prav rad prelije svojo srčno kri. Zakaj pa domov nič ne pišeta f; To pismo Ti bodo mama odposla¬ li, ker jaz ne vem. na pamet Tvo¬ jega naslova. Sprejmite vsi trije, T.i. Reza in Tvoja žena srčne pozdrave z boji nega polja. Tvoj brat A. Pavlič. • ut. ir POZOR! KRASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obstoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje. — Združene države v poseb¬ nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Poučne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vneh vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih držav od Wasbingtona do ,Wilsona, — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in pošlje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $ 1.—), na upravo, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. nr A Pavlič, e, in kr. F. K. R. št. 25., G. baterija, bojne pošta št. '9. Po tem smo se kar nenadoma ustavili ter ostali na. tistem me¬ stu mesce dni v 'ognju. Nato srno se umaknili na Ogrsko. Toda tam¬ kaj, nismo dolgo ostali. Kajti Ru- d so jih prav pošteno dobili po hrbtu. Zatem smo zopet prodirali; nazaj - v Galicijo, kjer stojimo se-l laj neprestano v ognju že šest tednov na enem ki -istem mestu, kjer streljamo, tla se vse kadi in trese. Tu:se odigravajo hude bit¬ ke. Zadnjič so ujeli trije Nemci var 25 tisoč Rusov te,- uničili pre¬ cej 10. ruske armade. Dva dni -po¬ zneje smo pa nul ujeli 26 tisoč Ru¬ sov. Gez nekoliko dni se je vnela PISMO IZPOD URALA. T- dni mu -prejeli iz rok g. La L pajjiaria -dopisnico, pisano tam pod I ralom, ki je obmejno go¬ rovje velike ruske države. Na tej karti so napisane naslednje vrsti- 1*0 : -Jsem v ruskem zajeti v nu-ste 1 fa. gubernija 1 la Ise.m zdrav nejse-m rančnv. Mužote me psift, česk.v. S j' d e en v polzdrav. Jmeno i prijmeni: Franc Robida, uple¬ njeni A vstrijec. V slovenskem pre vodu se glase te vrstice: ..Setu v ruskem ujetništvu v mesili Ufa gubernija Lfa, Zdrav se-m in ni sem ranjen. Lahko mi pišete pa češko. Ime in priimek:, Franc Ro¬ bida. ujeti Avstrijec. , . .Lfa. dne 14 aprila 1915. Dragi 'orat! Naznanim Ti. da sem prejel 1 •°j‘; pismo 11. aprila z velikim veseljem. \ vojski je bilo triba prestali marsikaj. Sedaj je malo hoojse. ker se ni treba bati s vi n-' ceiik-Kusi so me ujeli zdravega; Pozneje sem pa nekaj zbolel Ta¬ ci va dni, in v kateri smo zajeli 110 tisoč RiusoV. ter zaplenili 300 to¬ pov in zelo veliko število strojnih pušk. Tega bi skoro nihče ue ver¬ jel. a je vendar čista resnica V- čeraj smo Ruse zateli ravno na cesti, ki so imeli 1*50 voz muhici- je; Naglo smo se vrgli nanje, ter' jih tako popln-oma -razbili, da nain niti en mož ni ušel. Vsa naša arti¬ lerija je streljala nanje kar vse- no prav v bili ,N TAKA PRILIKA SE VAM REDKOKDAJ PONUDI. ’ Zdaj, ko so vsi sovražniki nape« I ')l rili svoje orožje proti Vaši domo- vivPBtž!/ vini, se mora pozabiti vsa majhna nesporazumljenja V stari domovi¬ ni. V avstro-ogrski državi je uidž ki ga vsak rojen Avstrijec spoš¬ tuje. Ime mu je Frane .Josip I/ Učili ste se še kot otrok v šoli, kako visoko ga morate ceniti. Le¬ to za letom ste potem culi z ust¬ nic svojega izpovednika, kako do¬ ber je avstrijski cesar. Izkratka mi vemo, da ga visoko spoštujete. Ali sedaj ne morete bolje poka¬ zati svojega spoštovanja do njega, kakor če si nabavite uro z nje* . . govo sliko, ki vas bo obenem ved-* pommjaia na vase mlade dni. Ta ura je zanesljiva, iu za o zlato na ujej jamčimo dvajset let. Denar Vata povrnemo u. da bi ne bili zadovoljni z uro. Pošljite $2.— i u do- boste uro, prosto vsakršnih- nadaljnih stroškov, aročajte na naslov : WAR SOUVENIER BUREAU, Starokrajski Dept. Room 6002, 1 Madismi Avenue N e w Y o r k, N. Y. SAMO $2.00, Ura ’ jv neltolifeo včeja Lot kaže slika. mrnsmam , n -vm .pa uenai zon e -i iznova veh z a bitka, ki je traja la\ ko sem moral biti 12 Vri č bolni f tM 4 Vt 1 in '•vr rufAVU .Mivn 1 T <\ ~ ..... I snii-i. Sedaj Aem pa vedno zdrav. Kako *e mi tukaj godi. Ti zdaj ne morem pisati. Kada v bo mir. in ko boui duma. Ti bom že obširnej- He prial. Pisma od doma ue do¬ bim nobenega. Pisal seiu jih več. pa odgovora ni nobenega Prisr- čno Te pozdravljam in To zaliva ljujem za pismo. '! voj vedno ljubeči brat Franc Dobida POSTA V AVSTRIJO IN NEMČIJO. New-York, N. Y. 7 junija, — Meseca junija je. oziroma bo od¬ plulo iz Amerike v Evropo samo pet parnikov, ki bodo, oziroma so vzi-M seboj’tudi pošto -za. Avstrijo ,h .Nemčijo. Odkar je posegla Ita¬ lija v vojno, se ne more dostaviti nobene pošte več preko Na polja v Avstrijo iu Nemčijo, nego mora jo iti vse poštne pošiljat ve sedaj preko Holandske, Norveške in Danske. Prvi parnik po j e odrinil' Neiy-Yorka 3. junija proti Rot¬ terdamu. PraVtja odpluje 22. junj- ja drugi parnik. Ostali trije jo od¬ vrnejo. .prvi 24.. drugi 26. in tretji u /. J u ajja p noti Kodanju in Kri- stijaniji. NAŠIM NAROCNI NA ZNANJE. V zadnjih dneh nam veliko vprašanj glede zadev. Mnogi naši rojak priložili tudi zneske po 1 sleč. da tudi mi računan Mopinj na avstrijski koi 50 c - kakor je to storil; Sakserjeva. šifkartašnica Da obvarujemo roja] »epotrebnimi stroški, i tuo vsem naročnikom „S ga Naroda", da izvršuji štvo ,,Slov e nskeg a Naro zadeve, ki so v zvezi z av konzulatom in katerih n opraviti naši naročniki polnoma BREZPLAČNO je treba vrniti listine p 0 nam priloše poštnih znar merni vrednosti. Uredništvo ,,Slovenski »SLSvENBKI NAROD' ‘, 10. junij«. 1915. •*- 3 IN UNIČEN JUNAŠKI CIN DVEH POMORSKIH ČASTNIKOV, — AVSTRIJSKI AEROPLANI OBSTRELJUJEJO BENETKE IN LASKA MESTA. — ITALIJANI OB SOCl ODBITI. —— ■■ ■■ ■ ,.4 Dunaj, preko Londona, 10. junija. — Uradno obvestilo z itali¬ janskega bojišča se glasi: Italijanski zrakoplov ..Citta di Ferrara", ki je hotel metati bom¬ be na našo Reko, je bil napaden, zapaljen in uničen od našega aero- plana .,L-48". Na aeroplanu je zapovedoval poročnik Glasing, a pilot na njem je bil pomorski kadet Fi'itsch. Dva talijanska častnika in pet vojakov, ki so bili na tem zrakoplova, so odpeljali v ujetništvo. Hvdrcpluu naše vojne mornarice št. ..L 47", kateremu je pove¬ ljeval poročnik Boufioli, a kol opazovalec je bil na ujem. pomorski kadet Stfobl, jo včeraj zjutraj poletel nad Benetke ter vrgel na me¬ sto mnogo bomb, na vojno sjkladišec v Murano in na italijanske tor¬ pedne rušilce. Škoda je ogromna. Kakor vse kaže, sc Italijani pripravljajo na splošni naskok na avstrijske postojanke, ob Boči. Dosedanji italijanski napadi pri Gradiški in Gradežu so bili vsi odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Na koroški in tirolski meji napada italijansko topništvo naše postojanke, alb brezuspešno. Oddelek italijanskih alpincev so razpršilo, naše čete pri Mont e - piano. ITALIJANI SO PRED POZICIJAMI AVSTRIJSKE VOJSKE OB REKI SOČI. Videm, preko Ohiosso. in-Pariza, 10 junija. — Italijanska voj¬ ska se je že spoprijela z avstrijskimi četami na vzhodnem obrežju reke Soče. Na morju nameravajo Italijani zavzeti zaliv Panzano, da odtam navale na Tržič (Monfalcoueh kjer se. nahaja velikanska avstrijska ladjedelnica. * tl j 8 JI? C jgN E R A L DAN K1,. J E GOSPEL V TRIDENT. Inomost, preko Parka, 10, junija. — Avstrijska vojska, se pri¬ pravlja, da se vrže potem na Italijana. General Danki je dospel v nedeljo z nilske fronte v Tri lent, da prevzame vrhovno poveljstvo avstrijskih vojsk ob italijanski meji. Tudi veliko nemških čet jc že dospelo v Trident. Z vzhodnega bojišča pride težko topništvo na ita¬ lijansko bojišče. STANISLAVA ZAVZETA. Berlin, 10. junija. — Sedaj je, padlo tudi zadnje važno rusko oporišče v južnovzhodni Galiciji. Skrajno desno krilo Linsingenove vojske, ki je prodrlo skozi Dolino in Kaluč, se je spojilo z raznimi četnimi skupinami e. in kr. bukovinske armade ter zavzelo Stanisla¬ vo. Sliritisoč ruskih v jetnikov in trinajst strojnih pušk je padlo ob tej priliki Avstrijcem in Nemcem v roke. TURŠKA ZMAGA PRI SEDDUnm TISOČI PADLIH ANGLE- ZEV POKRIVAJO BOJNO POLJE, f — Berlin, 9. junija'. — Glasom slu¬ žbenih poročil iz Carigrada se je posrečilo Turkom odbiti angleške napade pri Seddul-Baru. Na tiso če angleških vojnikov je padlo v tej bitki Turki so.zajeli 17 stroj¬ nih pušk in veliiko množino drugih vojnih potrebščin. Iz nadaljnih poročil o britskem porazu pri Seddul-Baru se da po¬ sneti, da so Turki uprizorili pro¬ tinapad, zagnali nasprotnika, na¬ zaj, ujeli mnogo angleških voja¬ kov ter zaplenili veliko munieijo' in pušk Angleške postojanke so silno ogrožene, ker jih ne morejo več podpirati topovi bojnih ladij. Čete se zavedajo tega opasnega položaja, in njihova uporna silai p o j ema h o I .j infbol j. Amsterdam, 9. junija, pr e ko Londona. Iz Carigrada je do¬ spelo semkaj naslednje službeno obvestilo o bojih v Dardanelah:) „Naša artilerija je razrušila so¬ vražno postojanko v »bližini Avi Burim, s katere so grmeli topovi. Sosedni za kopi in nasipi so bili takisto razdejani. ,,V okolici Seddal-Bara ni po¬ kazal sovražnik po svojem za d- TURŠKA VOJSKA V PRED ODHODOM NA BOJNO POLJE. PO DRUGEM PADCU TRDNJAVE PRZEMVSL, Dobro izvežbana turška vojska, ki se je že večkrat odlikovala v sedanji vojni, ima lu Hi v, Jeruzalemu dokaj k bornih čet, ki se vztrajno bore zoper avstrijske sovražnike -..M J&*^**tsr* V gornji sliki je predočen svečani prizor tik pred odhodom turške čete na bojno polje. Vojake blagoslavlja nji¬ hova cerkev. Jf ujem brezuspešnem napadu prav nobene aktivnosti. i . „Naše baterijo na arijski strani so streljale na izmučene sovražne čete v okolici Seddtil-Bara. So vražhikove artilerijske postojan¬ ke in njegove transportne ladje za municijo smo tudi obstrelje v ali. „Dve sovražni križarki sta brez uspešno obstreljevale vas Ajanesj ki leži nasphoti n toku Mvtelene. Fozneje je poslal naš nasprotnik en parnik vojakov proti imenova neonu pristanišču ter poizkusil od-' shraniti nekaj tamkaj se nahaja jočih čolnov. 7, obrežja so začeli naši streljati na parnik, in ladja je kmalu odplula. ..MEDJIDIJE" DVIGNJEN. Odesa, 8. junija, preko Loti do na. — Turško križarko ..Medjidi- je". katero jc začetkom aprila po¬ topila ruska podmorska mina bli¬ zu Odese-, so Rusi dvignili ter jo privedli v pristan. ZAVEZNIŠKI NAPAD VZRAK13 London, 9. junija. — Neka ( br> zojavka. došla iz Bukarešta, pra vi. da jo predikratkim 9 za vezni škili aerotplantov bombardiralo Ga lli-polis. Ob tej priliki so bili ubiti trije vojaki in več jih je bilo ra' njenih Brzojavka pristavlja, da je do¬ spel nemški podmorski čoln ,,L 23", ki je uničil angleški bojni lad¬ ji ..Triumph" in Majestie". v Ca¬ rigrad Prebivalstvo ga je po\ zdravljalo z velikanskim navdu šen jem. pisu n i a n j i s c SLOVENCI SMO ČILI IN ČVRSTI. Četovodja topničar Josip Holc, doma od Sv. Jurija na Ščavnici, prideljen gorskemu 1 opničarskemu polku št. 3, piše dne 8. aprila svoji sestri Ani Fras v Župetincili pri Sv. Antonu v Slov. goricah s karpatskega bojišča : Ljuba, sestra! Oh, kako naglo nam je potekel čas, ti mili dnevi velikonočni, katere smo morali letos ločeni drug od drugega obhajati. Udeležil sem se sv. maše kar tu na pokopališču blizu cerkvice, torej na prostem. Službo božjo je daroval e. g. vojni kurat ter imel po sv. evangeliju tudi nemško hi češko pridigo. Veliki ta spomin na one ki so dali življenje za domovino, in mi nad njimi čuli in prisostvovali pri službi božji, ob. vedi, to je žalosten spomin na vojsko! Mnogo na grobnih križev naznanja — da tu so tisti vrtovi, — ki spe mladostni cvet, — razrušeni gradovi, — strašan je ta pogled! Ob, mnogi doma :i, ki so lansko lelu skupaj v veseli družbi obhajali kot mož in žena. sinovi, bratje, sestre, sploh vsi, velikonočne praznike, so letos že mno¬ gi možje in fantje obhajali Alelujo tam gori nad zvezdami pri nebe škem Jagnjetu, veseleči se, kajti angel j smrti jil\ je vzel iz naše sre line in zanesel tja, kjer ni nobenega sovraštva in preganjanja. Bog poravna vse sovraštvo. Vem, da ste se Vi v domačiji tudi nas veliko spominjali, pa tudi teh dogodkov tisti, katerim je že izguba predra¬ gih naznanjena, vedo izgube ceniti. V duhu si lahko predstavijo slc- lečo kitico, ki pravi: Kje so tisti, ki so lani — še današnji dan veseli >!i. — V zemlji so že pokopani, — Križ na grobu jim stoji! Da. odprta noč in d«n so groba vrata, vsak dan stojimo na bra¬ niku. gledavši smrti v oči, dokler flas morda pokosi. Naznanjam Ti. da imamo od Velike noči prav gorke in prijetne »evc, čeravno je po tukajšnjih gorah tupatam še debel sneg. Ali že kiij delate po vinogradih in poljih? Mislim, da je težko za delavec, ker so večinoma na drugih poljih, a domovina, kje si ti? Sedaj nam ni več tako hudo, zima, katere smo se- bolj bali. kot šrap- uelov in granat . je rtiinila iu za streljanje pušk in topov se dosti ne zmenimo več. <>li koliki so vendar spomini! Veliki razgrajači-hudo lelei so zdaj ponižani, posebno, tisti, ki imajo ozeble noge. Velike so e sirote, ki se opirajo na palico in gredo kakor berači. Glej, tako nas Sokro vse tukajšiio časopisje se z velikim zanimanjem kavi z vpr-a šanjem, kam jo mahnete Rumu ni-' ja in Bolgarija Kakor je posneti iz raznih spisov, .so balkanski od- nošaji napram v boj zapletenim državam silno nejasni. Zato se pa samo ugiba iu ugiba. Nihče nam ne pove kaj pozitiv¬ nega, nihče, ne ve kam se nag¬ nete omenjeni državi. Le edino to je jasno, da ju suubijo avstrijski sovražniki neprestano ter jima pb- jubljajo vse mogoče in nemogoče, kakor so t'o delali v Rimu. preden je napovedala Italija svoji zavez-, niči Avstriji vojno. Zlasti sp vzelil na piko Romunijo. človek bi pričakoval, da bo tu¬ di ..uboga" Avstrija napela vse strune, da pregovori Rumunijo svojo korist. Toda nič tega. Avstrija se je odločila zavrniti vsakršne zahteve odstrani Ru mlinske. Ruiuunjska vlada se takoreč nor č-uje iz aliirce-v, Saj zahteva ved ne več in več ,>d njih. Ob tem svo¬ jem zahtevanju pa bo najbrže v ztrajala na tajni pogodbi, ki je-v veljavi še do 192.1. V tern dogo¬ voru jc med drugim tudi točka v kateri se zavezujete obe državi da ne bosta započele sovražnosti druga proti drugi, kadar jc ena izmed obeli zapletena v -boj z dru¬ gim sovražnikom. Koln, preko Londona, 9. junija Politično obzorje na Balkanu se je nekoliko razjasnilo. Rumun ska je prvi ponudek zaveznikov; VS! SE PEHAJO ZA VAŠIM Dl POSLUŽUJEJO SE VSEH MOGOČIH IN NEMOCOČIH SREDSTEV, DA SE DOKOPLJEJO DO VAŠEGA ZAUPANJA IN DENARJA. Veliko število neodgovornih baukiirekov in šifkartašev je pre pla¬ vilo naše kolonije po Združenih državah s cirkularji ali okrožnicami, v katerih prav po kramarsko ponujajo najhižje cene za odpošiljanje denarja v staro domovino. Zavedajo se svoje dolžnosti smo že večkrat 'opozorili naš narod na to. in »Sovenski Narod" je edini slovenski list, ki neprestano sva¬ ri naše ljudi, naj se nikar ne da preslepiti potom imenovanih cirku- larjev. Zato tudi ne mara prinašati oglasov takih dvomljivih ban- ki rčkov, da si sam trpi vsledtega škodo, a narodu koristi mnogo. Kakor smo že poudarjali, je sedaj čas, ko morate dodobra premi¬ sliti, preden poverile Romu svoj denar. Kadar prejmete cirkular, spisan v slovenskem jeziku, ki vam ga je poslal kak zakotni bankirček, se ne smete dati takoj speljati na led ter mu poveriti svoj denar. Vi dobite tak cirkular od bankirja, ki ga prav nic ne poznate. Le ta je mogoče pošten, ali njegovo bančno podjetje mu lahko vsak čas izpodleti, in vaš denar zapleni potem pristojna oblast, od katere ga ne morete dobiti tako naglo.' Ali prav pogosto se pa tudi zgodi, da jc tak bankirček nepoštenjak, in v tem slučaju je izgubljen ves denar, katerega ste zaupali teum sleparskemu bankirčku. Po tem zdravem premisleku i vam svetujemo, da poveravate svoj , denar bančnim zavodom, ki so pK>d nadzorstvom naže države. Take inštitucije so na primer narodne banke. Vsaka »Narodna banka" je pod neposrednim nadzorstvom kon¬ trolorja of the Currency v Wasliingtonu. Ta, pregleduje natanko njene knjige, in ona mora podajhti natančen,-račun vladi Združenih držav o svojem denarnem poslovanju. Izrečno vam priporočamo FirsJ-Second National Bank Gor. Fifth A ve., and Wood Str. Pittsburgh, Pia., ker je ravno ta banka osnovala in upeljala slovenski oddelek prve vrste, kjer so nameščeni Slovenci, ki razmejo vaš jezik, dopisujejo z vami v vaši materini govorici ter vam morajo biti vedno in v vsakem slučaju uslužni. Njene zveze s tepe šiba božja. Zahvaliti se imam angel ju varuhu, da sem obvaro- \ Sloveni i° v starem kra -b’ so take, da more hitrejše doposl.ati vašim van že vseh teh hudih bolezni in sovražnih krogel. Sploh smo Sloven- 1 r h a £* in ha h or katerikoli drugi denarni zavod, ci, kakor je pokazala ta vojska, čile in čvrste narave. Ako Bog da, Teden dni je minilo, odkar je postal PrzeinVsl zopet avstrijski. Veselje je zavladalo po celi av¬ stro ogrski monarhiji. Vsa večja mesta so bila v sve¬ čani obleki. Zastave so plapolale raz hiš, narodne in državne so bi¬ le te zastave. Ljudstva so se vzradostila, po-' % trtost jim je izginila z obrazov, vsa gorja, ki jih morajo prenaša¬ ti v sedanjih budili časih, so bila namali pozabljena, in jiolios jim jc za blesket al v očeh. Narodni in državni ponos je bil to. ' Saj so se spomnili vsi brkati, la so jim oteli njihovi hrabri si¬ novi in možje ključ avstrijske dr¬ žave in ožje domovine — silno tr¬ dnjavo Przemvsl — iz ruskih rok.' Saj so sc spomnili vsi hkrati, zadali hrabri avstrijski vojščaki in zvesti nemški zavezniki Rusom z zavzetjem Przemysla smrtni udarec. Rešena je sedaj naša draga do¬ movina na severu, in sovražnik bo skpro iztiran iz naših krajev. Vesel teden je bil ta teden za vas. dragi nam rojaki onkraj mor¬ ja, vesel je bil pa tudi za nas tu v Ameriki, ki čutimo z Vami, a ne moremo na pomoč svoji ogrože¬ ni domovini. • I Tudi tu si videl vzradošeene o- braze, ko je došla semkaj vest, da so zavzeli Avstrijci Przeinysl. Bliskoma se je razneslo od ust, do ust to veselo poročilo, in naši zvesti rojaki so širom Amerike slavili ta velevažni dogodek v pri¬ jateljskih krogih svojih znancev in sorodnikov. Vam, hrabri avstrijski junaki- promagovalci ruske posadke v Przcniyslu, — Vam, slovenski or¬ jaki, ki se po levje borite za našo milo domovino, pa kličemo vsi zvesti Slovenci v daljni Ameriki krejiatk nazdar, in le korajžno na-’ prej! Saj ste si izvojevali z zavzet¬ jem trdnjave Ptzcmysl najslav¬ nejšo in obenem na jvažnejšo zma¬ go v sedanji vojni. Edina in najmočnejša opora, ki so jo imeli Rusi v Galiciji, je iz¬ gubljen«, in sedaj jili avstrijske in nemške čete čedalje bolj priti¬ skajo za vrat. Še Lvov, in konec bo ruskih porazov v Galiciji za vselej. Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski narod", najboljši slovenski list v Ameriki? se še kdaj vidimo. Sedaj pa Te iz Srca prav iskreno pozdravlja Tvoj brat Josip, , » « e. # f RUS! NIMAJO KORAJŽE. 1 renski vojak kari Bračko piše svojim starišem v SpielM-du s karpatskega bojišča- Dragi oče in nuli! Slovenski možje in mladeniči, ki mas je cesar poslal zoper mogočnega sovražnika Rusa. smo krepki, gotovo eni naj¬ bolj čvrstih in vstrajnih braniteljev Avstrije. Godi sc nam še ne pre¬ slabo. Prestali smo k mnogo gorju,in trpljenja, a Slovenec nikoli ne obupa. Vilami v voljo božjo, prenašamo vso.bridkosti vojne. Ruse pa tepemo, da je vesele/ Mnogo suhih češpljev smo jim že poslali. Bil sem že neštokrat liavzioč, ko smo vojaki domačih is love niških polkov ujeli po več st,, Kusiv. To vam je veselje, če zakliče Avstrijec Rusu: Roke kvišku! Vdajte se! Posebne korajže sc- menda Kusi doma niso učili. Da ponekod j ep redu je jo, je krivo le to, da jih je po tri do petkrat več kbt naših. Pa opatu, da se Rusom ne bo posrečilo prodreti drf>) ko>H so sedaj. Angležev. Francozov iu Kusov cd- plonila s pretvezo,'češ, da je pre¬ majhen. Tudi Bolgarija je preje¬ la odstrani zaveznikov gotove po¬ nudbe. Ni pa znano, je-li jih je for¬ malno zavrnila, ali m.,Ker sta pa Bulgarija in Rumunija, /porazum¬ ij eni. se prav lahko domneva, da sledi Bulgarija riunuiski politiki. Ta doumeva je tem bližja, če se pomisli, da je Bolgariji predvsem za Macedonijioi, ki so ji jo iztrga¬ li. h rok po drugi balkanski vojni. Zavezniki ji še niso ponudili tega ozemlja. Bulgarija je naravno za¬ interesirana ob. turški meji. aili bolgarski državniki vedo prav na¬ tanko, da se nudi le sedaj prilika Bulgariji, da dobi macedonsko o- zeadje t sicer nikoli več. Zalo gojimo nado. in to pa le v vašo korist, da se poslužite tega ftaš/rg« gj&feveta. in da boste nam še hvaležni, ker smo vam pokazali pravo pot. Prava in najvažnejša banka, v kateri opravite Vse svoje denar¬ ne zadeve v svojem materinem jeziku, je torej First-Second National Bank, Gor. Fifth A ve. and Wood Str. Pittsburgh, pa, A. Slovenci in Slovenke, naročajte se na .»Slovenski Naroči^, najboljši slovenski list v Ameriki! 1 ZASLEDUJTE Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko žc na prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi¬ kajo razne vojslte. Poleglega imate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa. v njihovih najzadnjih fotografijah. Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave iu grbi v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa. tudi onih, ki utegnejo poseči v hoj. Razontega je poleg prve mape še druga, na,kateri so nari¬ sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od Washingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti, To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo »Slovenskega Naroda". NEGUJTE SVOJE LASE! Uspešno znanstveno zdravljenje popolnoma zastonj za moške in ženske. Ali- vam izpadajo lasje? Ali se vam priče- ujajo lasje predčasno redčiti? Ali so vaši lasje su¬ hi in lepljivi? Ali imate luskino in vas srbi slava? Ako ste plešasti, alt pričenjate dobivati Pred lečenjem plešo? Ako trpite na kateri gorinavedenlh bolezni, ne čakajte, ai*palt se pričnite takoj zdraviti, kajti vsako zavlačevanje e nevarno. Pišite takoj po našo ilu- strovano knjižico z naslovom: »RESNICA O LASEH“ (spisana od Slavnega evropskega špecijalista.) Knjižica vsebuje sle¬ deča poglavja: Pouk o laseli, II- slroj las in temena. Vzroki izpadanja laa In pleše. Kako ohra- ,lriti zdrave ih dobre lase. Zdravljenje, vsled: katerega zrastejo lasje v šestih tednih. Osive- lost. Brada in brke. Pri Četrti teden, znanja iu zalivale ozdravljenih ljudi. ' Brezplačen poskus zdravljenja. Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo „Calvacura“ u- staviio izpadanje las, odstranilo luskine in srbečico ter pospe¬ šilo rast las. Pošlje¬ mo vam JI. vredno steklenico ..Catvaeu- re‘* št. 1. obenem Z gorinavedeno knjiži¬ co »Resnica o laseh", ako naim pošljete svo¬ je ime in 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne stroške. Šesti teden. Izrežite kupon spo- daj ter ga pošljite še'danes na: UNION UAP.OR ATORY, Box 422, Union. N. Y, UNION L A BOR ATO RY, Box 422, Union, N. Y, Priloženo vam pošiljam 10 centov za poštnino ter vas prosim da mi pošljete $1. vredno steklenico „Gadvacure“ št, 1, ter vašo knjižico z naslovom »Resnica o laseh”, (Ta hupon priložite pistnui sefc ==5Š SLOVENSKI NABOD (SLOVENIC P E O P L E) Established 1906- Published every Thursday- Published by Slovenski Narod Publishing Co- Felix Dolinar. Owner. AMERICAN IN ŠPIRIT. FOREIGN IN LANGUAGE ONLY- The best advertising Medium to reach the Slovenic Tpeople in the United States and Canada-_ Entered as second olass of mali matter at the New Tork Post Office under act of Congress of March 3- 1379. _ i NaroCnino pošljite po Post., Express- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem olsmu na: »SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. N e w Y o r k, N. Y. 9th YEAR. — Thursday, .Tune 10. 1915. —No. 16. ŠTEVILKI 10 IN 2532. Deset številk »Slovenskega Naroda" je že šlo med naše rojake po širni Ameriki in daljni stari domovini. Desetkrat je že izšel ,,Slovenski Narod" v New-Yorku na Vesej Str. v hrvaški tiskarni kot popolna in edina last zavednega in pošte¬ nega Slovenca, g. Dolinarja. Desetkrat je žigosal in bičal »Slovenski Narod" neustrašen^ in skega naroda ter ga vlekel iz izdajalskega ip sramotnega ligaškega; blata. ' id- t« Desetkrat je že okrcnil »Slovenski Nar.od" neumne in brezglave ligaške karmarje natanko tako,'kakor so'ŽaskižilL Desetkrat je že ponesel »Slovenski Narod" med naše ljudstvo glas o nevednem in zabitem ligaškem glavarju in najhnši kramarski pijavki, ki se je hotela pod ligaškim plaščem še globlje in občutneje vsesati v telo slovenskega naroda v Ameriki., Desekrat je žigosal in- bičal »Slovenski Narod", neustrašeno in pravično vse tiste, ki si hočejo na: rovaš našega ljudstva napolniti nenasitne, umazane in kramarske žepe potom svojih kramarskih ča¬ sopisov. Desetkrat je že poudarjal »Slovenski Narod" svoje neomajno stališče napram ožji domovini Sloveniji — in napram Avstriji, rodni državi večine tukajšnjih Slovencev, smatraje to monarhijo za edino možno državno skupino, v katere okviru ne bodo Slovenci raz¬ cepljeni in razdeljeni. Desetkrat je moral »Slovenski Narod" odbijati brezuspešne na¬ pade odstrani gotovih slovenskih listov, ki so ga proglašali za narod¬ ni strup, ga nazivali glasilo avstrijskega konzulata — kar bi bil prav rad —- ga psovali s cunjo, obmetavali njegove delavce s fakini, faloti itd., ter tako uprizorili Uajnizkotnejšo časnikarsko gonjo proti nj mu, podtikajo temu ali onemu članu njegovega uredništva celo tatvi¬ no naslovov za njegove naročnike. Na vse to je neustrašeno odgovar jal »Slovenski Narod", če se mu je zdelo vredno, v nasprotnem slu čaju pa je pomilovaje prezrl svojega »napadovalca". Desetkrat se je že »Slovenski Narod" ravnal natanko po pro¬ gramu, priobčenem v njegovi prvi, oziroma šesti številki letošnjega leta, ter odločno korakal po začrtani poti. In v tej, v 16» oziroma v 11. številki, odkar je začel izhajati v Neiv-Yorku, pa z zadovoljstvom in ponosom bonštatira »Slovenski Narod", da je v vseh desetih številkah vestno vršil svojo nalogo da je prebudil slovensko ljudstvo iz pogubnega spanja, v katerega so ga uspavali kramarski listi. V- dokaz za to dejstvo mu lahko služi že nepričakovano velika četa njegovih čitateljev in čitateljic, katerih ni nič manj kakor 2532 kot zvestih in neomajnih naročni kov in na¬ ročnic. Do tega števila se je tako naglo povzpel samo in, edinole zato, ker ima zdravetin jasne nazore in poštene namene. Ljudstvo je izpoznak' in izprevidelo, da je »Slovenski Narod" navdušen zagovornik njegovih pravic in neizprosen nasprotnik in preganjalec vseh narodnih pijavk -- torej ga je izpoznalo za nekaj povsem nasprotnega onemu, za kar si ga prizadevajo naslikati liga ške plenice in neko »nabožno" trobilo nekega 'človeka v frančiškan¬ ski obleki. Zato se ga oklepa tesneje in tesneje, iskreno želeč, da sko- to postane dnevnik. Skorajšno izpolnitev te njihove vroče želje tudi ubij Ubijamo na tem mestu, in na obljube »Slovenskega Naroda" se lahko zanese vsakdo brez vsakega straha. Cenjenemu čitateljstvu »Slovenskega Naroda" naznanjamo, da so že vse predpriprave, potrebne za izdajanje dnevnika, v polnem teku. Bržko bodo le te izvršene, izide »Slovenski Narod" kot največ¬ ji in najboljši slovenski dnevnik. Medtem pa prosimo vse, ki jim je všeč »Slovenski Narod", naj nam gredo na roko ter razširjajo naš list kar najbolj med svojimi prijatelji in znanci. Ne strašimo se niti dela, niti stroškov. »Slovenskemu Narodu" je obstanek zagotovljen, kakor nc-bouemu drugemu slov. listu, šte¬ vilki 10 in 2532 pa jamčite, da se bo kot dnevnik glede naročnikov še pomnožil najmanj za petkratno število.. RJAVI ŠČUREK JE PRILEZEL NA PLAN, KRA¬ MARSKA LIGA JE V RAZSULU, IN SILNO JE ZAKRULIL CLEVELANDSKI NERESEC. Vsakdo pozna silno nadležne živalice, katerim pravimo navadni ljudje ščurki ali Žoharji. Obenem pa nam tudi njihove navade in razvade niso neznane. Kajti vsakdo izmed nas ve, da prilezejo te ži- viliee navadno ponoči iz svojih lukenj ter oblazijo vse, kar ni pod ključem na varnem pred njimi. Tudi ščurek, ki ga imamo sedaj v mislih, se je dolgo skrival v svoji luknji ter dlakocepil lepo doma zapečjo. Dotlej in v tem oziru je bil popolnoma podoben Žoharjem, le da se je razločeval po svoji rjavi suknji od njih. Sedaj pa je izpremenil tudi to svojo navado. Izlezel je namreč kar podnevi jz svoje luknje ter nam povedal v silno dolgi klobasi, da je vnet ligaš. Zato pa tudi ni hotel nagajati kramarski ligi. Mirno je čakal v svojem brlogu, da zaspi naša ne baš preslavna srbsko-ruska-italijanska kramarska zme¬ šnjava. Sedaj mu je bilo zadosti tega dolgočasnega čakanja. Zazdelo sc je temu rjavokožnemu ščurku, da je storila brezglava kramarska liga že vse svoje dolžnosti, (katere obstoje edinole v nabiranju de¬ narnih prispevkov med našim narodom.) Tako je zinil ta dlakocepec po ligaško, ko je dal natisniti oklic na vse verne Slovence, naj se sedaj po razblinjenju kramarske lige zbirajo poddrugo ligaško marelo, namreč pod zastavo laži-katoliške zveze. Mi nismo in ne bomo nikdar zoper sraotrena in vobee koristna združevanja slovenskega naroda. Na podlagi takih nazorov hi tudi ne mogli biti nasprotni katoliški- zvezi, če bi bili overjeni, da bo to zdru¬ ženje koristno našim ljudem. Tesne združitve je treba vsakemu na- rodu v svrho izobraževanja in pobližjega izpoznavanja. Ali takšna združitev ne srne biti pobarvana z nobeno strankarsko tendenco ter ne bi smela imeti za tajnika in duhovitega vodjo -človeka, ki je vse kaj drugega kakoi veren Slovenec. Saj je ligaš, silno navdušen ligaš in zagrizen in,strupen sovražnik naši; stare domovine, in avstrijske mo¬ narhije. Bržko- pa,'ima 'tak Človek svoje prste poleg te, ali‘one organi¬ zacijo, .poiiiem -.se ne more od le-te pričakovat-, prav nič dobrega. Po¬ tem se mora že vnaprej vedeti, da bo ta organizacija kramarska liga št. 2, samo pod drugačnim naslovom. Kajti kramarska, liga št. 1, je faktično prenehala biti. Tako trdi tudi sam tajnik in duhovni vodja kramarske lige št. 2. Dovolj infamno je, da si se,d,aj še kakšna ligaška pokveka-upa javno vabiti ljudi,ppd drUgso^Tcramarsko-ligaško mareloppod katoli¬ škim naslovnih, sedaj, ko so s Mn slabi oas; v delavskem ozira, sedaj, ko si miora sfcoro slednji »izmeči nas odtrgavati od ust marsikaten košček kruha, da vsaj nekoliko olehča svojim dragim, v stari domo¬ vini bedno stanje. Ali niti ligaši št. 1. se niso dosti zmenili m to, niti se ne bodo ligaši št. 2. . Kramarji-ligaši pod Št. 1, «o se prednedavnim ošabpo pobaha h vedno ligaš iste vrste, pa naj bo v civilni, ali pa fančiškanskl 'obleki. Kramarji-ligaši pod št. 1. so se prednedavnim ošabna pobahali, da so že $1000 izželi iz našega bednega in ubožnega delavskega naro da. Kaj pa bodo počeli s tem denarjem, niso povedali svojim zaslep¬ ljencem. Tega pa nismo niti pričakovali. - ‘. Jlovblj je,’ da. so nabrali hekaj žuljev slovenskih trpinov v Ame¬ riki. dovolj je, da s.e je nekaj časa predstavljalo par ligaških petrlh nov našim, ljudem za ..narodne dobrotnike". No, in to je bil vendar mlini namen naše isr-autarslie lige žalostnega in sramotnega spomina Da 'hi bilo nasprotnikov, bi se ligaši še sedaj norčevali iz naših ljudi ter jih ožemali prav po kramarsko. Ljudstvo se mora zahvaliti le-tem. da se, je še dokaj naglp .iznebilo te kramarkse -more. Toda niso se mogli še prav dobro oddahniti, pa je že- zapel pov¬ sem drugačen človek prav tako pešem, stoto da ji je* dal' drugačen naslov. »-. Misleč, da se bo dalo kaj več opraviti med našim skozinskoz ver¬ nim narodom kakor s srbijanskimi čenčami, je zapel to pesem pod versko krinko, ki vabi naše ljudi pod zastavo kramarske-lige št. 2. . Mi nismo nasprotniki nobene zveze, pa. naj bo le-ta katoliška ali kakšnega drugega značaja, samo da vidimo, da je koristna za naše 1 ju (li. Ali po.venfo.pa tudi brez oklevanja in ovinkov da bomo nasprotova H nameravani katoliški zvezi ter jo smatrali za kramarsko ligo št. 2, dokler bo njen tajnik omenjeni ligaš v frančiškanski obleki. čudno se nam zdi, da niso poklicali ligaši št. 1, tega človeka v svoj odbor. Zares, prav čudno se nam tudi zdi, da ga ni poklical na pomoč clevelandski neresec. ko je predkratkim prav po kramarsko zakrulil ter pozval vse, kar leze in gre, naj se vsi brez izjeme vržejo nad »Slovenski Narod", ga uničijo ter pišejo za ponesrečeno in po tapljajočo se kramarsko ligarijo. ■' Kadar teče človeku veda ž e v grlo, takrat pograbi vsako še tako šibko bilko, da si morda' utegne oteti življenje. Takisto je storil tudi clevelandski neresec. Grom in žveplo je klical z neba na »Slovenski Narod", ponižno poprosil.socijaiiste pomoči ter rotil pri nebesih in peklu vsa ligaška trobila, naj še huje udrihajo po »Slovenskem Na¬ rodu". Le nekoga je bil pozabil. In to je- tajnik in duhovni vodja katoliške zveze. No, pa temu človeku ni treba nikakšnega povabila. Usiljiv je zadosti. Tn priskočil je prvi clevelandskemu' neresen na pomoč. ■ No, če misli, da se bo zda j svet podrl pod nogami' »Slovenskega Naroda", se silno moti. RESNICOLJUBNOST, MOŽATOST, DELAVNOST V DOMAČI VZGOJI* 3. VZGOJA K DELAVNOSTI. nadomeščajo mater tudi kot vzor delavnosti, a. pri današnjih posel- skih razmerah so to vendarle izjeme; kajti kako je pričakovati, da bi plačana krščeniea in pestunja bolje vršila vzgojiteljski posel, nego pa rodna mati? Svarilen zgled poselske vzgoje pa naj nam bodo Rim¬ ljani, katerih končni propad je gotovo dobršen del pripisovati pre¬ puščanju otroške vzgoje učenim — sužnjem. — A še dandanes je baš v najvišjih i nkjimovitejših slojih narodov, ki korakajo na Čelu novodobne kul ture,-(razširjena navada poselske vzgoje, če so tudi ti »posli"- strokovno izobraženi vzgojitelji in vzgojiteljice: »bone" in »guvernante", »hofmajstri" ali kakorkoli se že imenujejo. Tej na¬ vadi ali bolje razvadi so pač vzrok posebne soeijalne razmere ome njenih slojev — da-li tem slojem in njih naraščaju v korist, je veli ko vprašanje. FRANCE BEVK: VOJNA: BITKA, Boj divja. Kido si, ki kličeš človeka? - - Človeka ni! — Ki kličeš brata, očeta? — Ne očeta, ne brata ni! —— Zver je prišla iz okov in divja . . . Vse, kar so nabrali od veka do veka —- gori! Moč dvajset stoletij v curku krvi do nebes se podi. Vso zavest sta jim vzela kri in šum, Groza smrti jim daje pogum zverine: dvoje belih oči, dvoje ustnic penečih, dvoje vrst zob, da se v meso zajedo - . - in štrčečih bajonetov ost in pok ... O, razum se prelil je v instinkt: za svoj Jaz se borijo. Ko krogla zapoje, pretrese ga mraz in upogne se bajonet odbije in peklo ran in smrti, naprej ! — Da ni mrtev: mori, mori: da bi živel še samo en dan! , Dim ... S telesom na tleh.se umikajo smrti . . . Polna in glasna ravan: bajoneti, rjovenje, grmenje topov, da se tresejo griči . - Pok granate Naskok! - (Konec.) Poleg privzgojitve možate značajnosti je pač najvažnejša vzgo¬ ja k delavnosti. Plodonosno delo, ročno in duševno, je človeštvu naj¬ večja blaginja; zatira nezdrave nizkotne nagone, utesnjuje odvisne noči v pravo strujo ter ustvarja vrednote, ki dohajajo vprid še pri¬ hodnjim rodovom. V znamenju dela se razločki med raznimi sta novi najbolj zabrišejo in razpori med njimi najlaže umilijo. Uspešna vzgoja k delavnosti najbolje rešuje soeijalne probleme. Res je, da je prva otroška doba zlasti čas igre, ki spričo svoje neprisiljenosti in čarobne mnogoličnosti še veliko bolj ustreza naj razno vrstne j šim vršilnim potrebam nego-li resno, enakomerno sta¬ novsko delo in baš radi igranja blagrujemo in proslavljamo leta zor¬ ne mladosti ter zdihujemo po njih. In vendar mora vzgojitelj že v tej dobi misliti, kako bi gojenca rahlo, skoro neopaženo izprevedel od igre do dela; čim dalj se ta prehod odlaša, tem težji je in Slabo uslu¬ go bi storil gojencu samemu vzgojitelj, ki bi ta važni trenotek od¬ ložil do vstopa v šolo. In vendar se omenjena vzgojiteljska umetalnost brez posebne težave posreči pod kmetskim krovom in v obrtniških hišah iz pre prostega razloga, ker tu deluje najimenitnejše vzgojno sredstvo — zgled. Kmetska in obrtniška deca izprva zgolj igraje posnema mar¬ ljive svoje roditelje in druge odrastle rodbinske člane v njih navad- lih domačih opravkih in strokovnih poslih ter se jim takisto igraje privadi. Njih na ta način pridobljene spretnosti pa potem odrastleei iz potrebe kmalu uporabljajo ter se okoriščava,jo z njih delom. Koli¬ kega pomena pa je ponosna zavest, ki navda otroka, ko vidi, da na njegovo pomoč računajo že odrastleei, in iz te zavesti izvirajoča pri- vada k delavnosti za vse poznejše življenje, ni treba dokazovati. Se¬ veda naj bi se poraba deee pri delu vršila v dopustnih mejah in se mladina nikakor ne izkoriščala ter takisto zamorjevala. Žalda se to prečesto godi zlasti v nižjih, velikomestnih slojih in da mora skrb¬ stvena oblast celo zaKonodajskim potom nastopati proti izkoriščanju hedorastle mladine po tvorničah, kamor jih roditelji sami priganjajo. Veliko na slabšem pa je glede vzgoje k delavnosti delavska rod )ina, katere gospodar opravlja svoje vsakdanje posle izven hiše, tako la se njegova delavnost odteguje očem njegovih otrok. Trudoljub- mst skrbne matere, ki nikoli ne miruje, nego si daje ves dan opraviti, bodisi po sobah, bodisi v kuhinji,, vsaj deloma nadomešča nedostatek gospodarjevega zgleda, zlasti napram hčeram, ki se posnemaje in graje privadijo vsem njim pozneje se pritikajočim opravilom. Toda mdo je, alco mora celo mati, ker ne zadostuje možev zaslužek, za¬ puščati dom ter kakor delavka hoditi za zaslužkom, zadovoljna, ako ie deca med tem časom vsaj telesno obvarovana. Tu pač nastopa zla- ti v velikih delavskih središčih potreba primernih zavodov, ki naj bi poleg telesnega negovanja in varovanja izročene jim dece iz nave¬ denih vzgojnih razlogov skrbeli tudi za primerno nje zaposlenost, prav kakor domača hiša, ter, jo popolnoma privadili delu. Še na slabšem pa je ona gosposka deca, katere oče — uradnik tli trgo\ ec je tudi ves dan iz hiše, kamor se vrača le za malo časa, utrujen in malo voljan, da bi skopo odmerjeni prosti čas posvetil otrokom; a materi, morda modni dami, se tudi ne ljubi, da bi se ukvarjala z negovanjem in vzgajanjem otrok nego rajša’ubija čas ’ toaleto in s poseti, a deco prepušča v otroški sobi in pa v kuhinji poslom, katerim je naposled vse bolj vdana nego roditeljem. Tako so izpodbita tla vsake prave vzgoje: neposredni stik med roditelji in »troei, a na mestu le-te se ščeperi — poselska, vzgoja z vsemi usodni- ni posledicami., Siaer je res, da se tudi med družino najdejo zlate duše, ki se z iskreno ljubeznijo oklenejo poverjene jim deee ter ji — m nakmg se napravi strašen kup krvi, prsti, mesa in kosti . . . Nove čete tonejo v grozo . . Kot sila plazov konjeniki gredo, pod kopiti umirajo . . . Naprej! . . . Prodirajo. — Ranjeni, razbiti ne čutijo nič, le v točo se krogel, šrapnelov podijo blazni in v vihar strojnih pušk, ki škropijo, bot bi rože zalival vrtnar, in obraz ne razloči, obraza vse en tok valovi — v smrtni krohot . . . In polja ječijo, visi se pepelij-o, ljudje bežijo, umirajo starci, otroci, žene dojencem zakrivajo nedolžne oči, da ne vzrejo grozot. i. Tam — iz divjega meteža hipno se dvigne mozaik, puško vrže v zrak, ^ poklekne na tla in objame mrliča in ga boža . . . Ha, ha, ha, ha! —- se smeje, poljublja, na licih mu roža ' krvi je razcvela . . . Ha, ha, ha, ha! —Oko mu blodno sije . - . Tam sedi . . . strmi . . . sedi . .... , da konjsko kopito ga ubije Drugi bajonet je na prša obrnil zagrgrala je kri in oblila ga . . . Tretji z neznansko. m»oei(r jo kopito vihtel: razločila ni več sovražnika druga I vseeno mu r kamen ali drevo i * , mm f ufpž 9 t Dva brata sta se spogledala v klanju, ubila se: Tabo jima obraz je bil izpremenjen in sivi lasje . . . In vse: dim in kanoni, puška, ostrina, rjovenje, gorje! Ognjeni vihar divja naprej. Dvoje železnih valov se je splušeilo v kri in sam zrak strepeni do visokih nebes in še solnce rudeče viši sredi vej razplamtelega gozda. Č-as k robota j e blazni in prostor pada . . . Črna slepa žena, ogromna si ! roda" za lepe vrstice. ■ Konečno ga pa. tudi še prosimo, naj nam ostane še nadalje zvest dopisnik. — Opomba uredništva.) . New-York, N. Y. -- Članom in članicam podp. društva »Orel" št. 90. J. S. K. J. — Dne 19. junija je tretja sobota v mesecu. Kakor vedno, sb tudi. topot vrši mesečna društvena seja v društveni dvo¬ rani. To je znano vsakomur iz¬ med naših članov in članic, in mi bi tega ne priobčili še posebe v časopisih, da, ni ta seja velevažna za naše društvo in vse njegovo članstvo. Na tej seji boste namreč z volil¬ nimi listki odločili, ali naj še na¬ dalje plačuje Jednota bolniško podporo kakor doslej, se-li ovrže centralizacijo bolnine, ali ne, ali naj -plača potem Jednota $20. — na mesec skozi eno leto po prete¬ ku prvih šestih meseeev, ali pa po $30. — na mesec skozi šest mese¬ cev po preteku pivih šestih mese¬ cev. In koheenio tudi, ali naj se premeni število Članov s 50 do 100 na 30 do 100 za. podlago volitve delegatov na glavno zborovanje.' To so tako važna vprašanja, da ne sme manjkati nobenega člana ali Članice na društveni seji, ki se vrši 19. junija zvečer v društveni dvorani. Zato je sklenilo društveno taj¬ ništvo v dogovoru s predsednikom) in ostalim odborom, da tem potom zaukaže vsem članom in članicam društva »Orel" sigurno udeleži- tev omenjene seje. Kdor bi se je ne udeležil, bi moral plačati dolo¬ čeno globo. Z bratskim pozdravom Peter Petek, predsednik. Valentin Orehek, tajnik. Kam pa v nedeljo, dne 18. ju¬ lija t. 1.? Kam drugam, kakor na VII. letni pic-nic, ki ga priredi slov. podporno društvo »Orel" št. 90. J. S. K. J. v nedeljo, dne 18. julija 1915. v . prostorih »Hotel zu-m griinen Wald" na vogalu Co- lumbus Ave. in Elm Street, Mas- peth, L. T. — Cenjena slovenska društva v Greater Nevv-Yorku prosimo že sedaj, naj blagovolijo upoštevati to našo prireditev ter e polnoštevilno Udeleže gori ozna¬ čene veselice. Natančnejši vspored priobčimo pravočasno v tukaj¬ šnjih slovenskih listih. Valentin Orehek, tajnik. DOPISI. New-York, N. Y. —Cenjeno Uredništvo »Slovenskega Naro¬ da" ! — Prosim Vas, priobčite ta moj dopis. Najprej Vam moram povedati, da veliko občujem s .tukajšnimi Slovenci. Slednji dan se snidem s tem, ali onim našim človekom. Mnogo se pomenkujemo ob teh se¬ stankih o tem, kar izvemo iž slo¬ venskih časiapisov o vojni v Evro¬ pi. Zlasti nas zanima vojna sreča avstrijske vojske, h kateri se pri¬ števam jaz in še mnogo drugih new-yorških Slovenčev. Vsi ti pa želimo, da bi zmagala avstrijska armada, v kateri se bojuje sedaj toliko naših rojakov. Večina sio¬ nskega časopisja v- Ameriki ne drzuz Avstrijo, dasi je Večina slo-- genskega naroda za Avstrijo. Vla¬ da ^avstrijska nam ni bila sicer vedno povsem prarvična; ali take grehe se-mora bičati in šibati v mirnih časih, ip p a sedaj, ko je ogrožena ne simo avstrijska dr¬ žava, nego tud: naša lepa domovi¬ na, naša Slovenija. Neizrečeno nas je razveselilo, ko smo zagledali pred desetimi čedni v Ne-vv-Yovku Prvič slovenske list, ki se je odlo¬ čno postavil izdajalskim ligašem po robu ter jim bral levite, kakor se spodobi. Brez kakšnega, zafrka¬ vanja ali zavijanja se je zavzel -za Avstrijo, ki je naša domovina v širšem pomenu besede. Izuhljal je odločna zlasti tiste hgaske plenice, ki so na tako po¬ del način blatile in sramotile av-. strijskega vladarja, čečkale take nesramnosti in obenem budalost o avstrijskem dvoru, da se naš je polastila silna jeza, ko so nam pri¬ šle v roke. Še samo nekoga se ni lotil naš mladi, a izborni list »Slo¬ venski Narod". V sredini naše greater new-yor- ške naselbine živi nek; človek v frančiškanski kuti. ki je silno v- net za zdražbe med Slovenci, a za službo božjo med našim ljudstvom mu je toliko mar kakor za lanski sneg. -Jaz bi ga niti ne omenil, da ni po hišah hujskal naše ljudi zo¬ per »Slovenski Narod" in njego¬ vega urednika. Tem potom opozarjam! slavno uredništvo »Slovenskega Naroda 1 naj se zanima tudi za tega moža¬ karja-, ki že veliko let kaizi in kali mir med ameriškimi Slovenci. Bog je hotel, da je dobil tujio župnijo. Takrat smo mislili, da bo vsaj odslej miroval ter deloval med svojimi farani. Toda zmotili smo se. Neprenehoma se je usiljeval ter vtikal nos povsod, kjer ga je bilo najmanj treba. Kakor podrepna muha se zaganja -zdaj v tega, zdaj yonega. In kakšetn ogenj izbruhne co se ne podvrže njegovi koman¬ di. Torej pozo r tudi na to plat! 1. Ž. — New-yorski naročnik. (Ta depis smo sprejeli že za zadnjo številko. Ker se je pa nas še dotlej pustilo od tiste strani pri miru, smo ga shranili, kakor smo bili pripomnili v 15. številki »Slo¬ vaškega Naroda" v listnici ured¬ ništva. Danes pa ga priobčujemo na gornjem mestu v polnem obsegu ter se loibenem zahvaljujemo cenje¬ nemu naročniku »Slovenskega Na- Denver, Colo. — Cenjen)! ,g. urednik »Slovenskega Naroda!" Tem potem Vam naznanjam, da sem sprejel Vašo nagrado, ter se Vam najtopleje zahvaljujem. II- vi-del sem ob tej priliki, da se dr¬ žite svoje dane besede. Za malo truda je ta ura, verižica, in nožek skoro bi rekel preveliko darilo. Zato opozarjam vse rojake po šir¬ ni Ameriki, naj se kar najbolj po¬ trudijo za raizširjanje »Sloven¬ skega Naroda" med svojimi pri¬ jatelji i-n znanci. Če to storite, do¬ bite gori omenjeno nagrado, vrb-} tega pa vršite obenem silno ko¬ ristno delo za naš narod. Saj je »Slovenski Narod" nadvse kori¬ sten za naše ljudstvo-, ker nepri- stransk, pravičen, neomabljiv in neustrašen kakor malokateri med ameriškimi, slovenskimi listi, iu nas vseh je sveta dolžnost, da ga tudi brez kake nagrade širimo! med svojimi znanca in prijatelji. Nats je večina, ki ne maramo za liste, ki so zdaj teh, zdaj onih na¬ zorov, ter bi nas radi navsezadnje še posrbili ali pa porušili. Zato- vsi na delo za »Slovenski Na¬ rod!" Pozdrav vsem čitateljem, Slo¬ venskega Naroda" Louis Andolšek. od cenjenih čitalcev še nima Imeni¬ ka ranjenih* padlih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski, naj istega naroči. Nadaljevanje tega imenika izhaja sedaj v »Slo¬ venskem Narodu". Cena 1. 2. in 3. zvezku je 50 c. Naročite jih naravnost od upra* ve lista, ali pišite na naslov: FELIX M. DOLINAR 4o Vesey St. New York. Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod", najboljši slovenski list v Ameriki! ž.SfcOVBNSlU V 19. jUiUja 1913. i ‘~rn ’ ~'~i>'~~r m AVSTRIJSKI GENERAL VIKTOR DANKI, Štajersko. Generali se odkrivajo pred slovenskimi jimaki. " fe, i o so bogato nastavile. Hruške, -jab¬ lane in slive imajo vse polno plod¬ nih popkov. Želeti je sedaj tople¬ ga vremena, da se ho- moglo c vet¬ je pravilno razvijati. —• Vinograd- no delo zelo zaostaja. Razna dela na Štajerskem z ruskimi uj e tniki. Zidan Most. Poštni oficijal Ivan David v Karlovih varih na Češkem je ime¬ novan za poštnega upravnika na tukajšnji pošt 1 . KOROŠKO. Junaški Štajerc. Desetnik Ivan Pavčnik -pešpol¬ ka št. 87. je bil odlikovan š srebr¬ no hrabrostim svetinjo. Rusi bi se bili polastili dne 28; decembra. neke strojne puške, da je ui pourabil z nekim tovarišem Pavčnik in jo odnesel v najhuj- šem ognju. Plezati sta morala vo- joke. po~rr-dst-f*trinini, Par onika je zadela v sredi strmine dnm-dnm •krogla v levo ramo., a junak je rekel naprej in mu gre zasluga, .la, .je bila spravljena strojna pu¬ ška na varno. Njegov tovariš de¬ setnik ni bi! ranjen in je bil po¬ višan za narednika, ker je bil že prej odlikovan s hrabrostno sve¬ tinjo. zadovoljen. Kave pa imamo, hva¬ la Bogu, dovolj. Te dni sem bil po¬ sebno- počaščen. Dobil sem hrabro- st no svetinjo. Naš polkovnik mi jo svojeročno pripel na prsi. Prisr¬ čen pozdrav in poljub! Vaš sin Adolf". Ta vest je tembolj razveseljivr.- ker je kmalu po izbruhu vojne do*' šlo v Celovec zasebno poročilo, da je Francot nadel in pozneje o uiom ni bilo več slišati. bra lanskega leta. v Kobaridu na deklici Mariji S. Zaslišanih je bi¬ lo obilo prič in štirje zdravniški izvedenci. Razprava je trajala ves dan in končala z obsodbo Ahčina na tri leta. težke ječe'z enim po¬ stom in trdim ležiščem vsako leto na dan 11. septembra. Razprava se je. vršila pred vojno sodnijo.- 0 K LICI, PRIMORSKO. Zadnji teden so se-na namestni¬ štvu strokovnjaki in referenti de ¬ želnega odbora posvetovali, kate¬ ra dela bi se lahko izvršila z ra¬ škimi vojnimi ujetniki. Določilo se je šest melioracij, za katere so na¬ črti že izdelani. Posvetovalo, se ie tudi o uravnavah rek in o grad¬ nji cest. ki sc bodo lahko izvršila zlasti tam, kjer bodo okrajni 'za¬ it op i prevzeli podjetja. Slov. Bistrica. Naše mesto dobi električno luč. Mestni zasrop je sklenil tozadev¬ no pogodbo s štajersko družbo za proizvajanje elektrike. • Skrb za invalide. Kruh v Trstu. Kruh v Trstu ki ga peče .Pani- fieio", bi bil, kakor piše ,,Piecolo‘ lahko boljši, če bi -pekarna dobiva¬ la obe vrsti mok, iz, katerih obsto¬ ji, posebej, ne pa že zmešani. Ka- t Josip Mahorčič. A’ Sežani je umrl učitelj Josip Mahorčič: služboval je nazadnje v Dutovljah. Pokojni Mahorčič je bil doma iz Štorij na Krasu. Naj počiva v miru 1 f Josip Štanta UVEDBA POSTOPANJA, DA SE ZA MRTVEGA PROGLA¬ SI JURE MAVBIN ML. Dne 3. avgusta 1883. rojeni Ju¬ re Mavrin iz Staregatrga št. 8, se je podal leta. 1900 ali 1901 v Ame¬ riko, od koder, že 11 let ni nika- kega glasu vec n njem. Ker -utegne potemtakem nasto¬ piti zakonita domneva smrti po zmi.slu § 24., št. 1 obe. drž. za,k., se uvaja po prošnji Jureta Mavrin star,, posestnika v Staremtrgu št. 8. m Otonu Ploju. e. kr. notarju Črnomlju, postopanje v namen proglasitve pogrešanega za mrtve¬ ga.. Vsakdo se torej poživlja, da sporoči sodišču ali skrbniku gospo da Mihaelu Rade, županu in tr¬ govcu v Predgradu. kar hi vedel o imenovanem. Jure Mavrin m.1. se poživlja, da. se zglasi pri. podpisanem sodišču ali mn na drug način da na zna¬ nje. da še živi. Po 21. maju 1916 razsodilo bo sodišče po zopetni prošnji o pro¬ glasitvi za mrtvega. C. kr. okrožno sodišče v Rudol¬ fovem. odd. T.. dne 1. maja 1915. V Medjivasi pri Devinu je. umri tamkajšnji učitelj g. Josip Štan ker je splošno znano, se mora ko- j ta 28 let. star. Naj počiva v miru razna, moka popariti, preden se v- I - mesi. pšenična in druge pa n c. To , Vojno priznanje. pa sedaj ni mogoče. Pekarna iz-1 _ delava zdaj okrog 163 metrskih . Vojno priznanje radi hrabrega stot-oA. kruha na dan. Za nekaj J držanja .pred sovražnikom je do- časa je dobava kruha še zagotov¬ ljena, Zmes pa bo odslej nekoliko drugačna: na mesto pšenične mo¬ ke bedo dajali rženo. Intendanca poveljništva vojne luke v Pulju. bil c. in kr. rezervni poročnik dr, Fran Rostaher, suplent na nem¬ ški gimnaziji v Gorici. Se nič ne ve o Valentinu Doljaku. Celje. Pekovski mojster Štefan Kren v Spodnji Hudinji ob časa mobili¬ zacije in izpolnil svoje čmovojni- Ike dolžnosti. Radi tega je bil Kren dne 7. majnika pred. graš¬ kim. deželnobrambovskim sodiš- čem obsojen na pet mescev težke ječe. Slovenjgradec. Tukaj j c umrl konjiški učitelj- Franc, ”Winkler, star 29 Tei. Pred predsestvtom deželnega predsednika -še .je dne 29. aprila) vršil v sejni dvorani deželne vla¬ de' ustanovni shod deželne komi¬ sijo za preskrbo vračajočih se bo¬ jevnikov iz Koroške, pri čemer so se vršila posvetovanja o splošnih ukrepih in -potrebah, za uspešno delovanje in o poslovniku za dežel no komisijo, ki je bil sprejet. Zn izvršitev naloge, ki čaka komisijo, jo bil izvoljen delovni odsek z go¬ spodi: Dirarrni svetnik Oskar Lob-' meyr krt načelnik, dvorni svet¬ nik dr. Maks Pipitz kot načelni¬ kov nanestnik, nadštabni zdrav¬ nik, dr. franc Miiller, vladni svet-' nik dr. Friderik Hauser, sanitet¬ ni dvetnk in mestni fizik dr. Maks Schmidt deželni sanitetni poroče¬ valce. dr Anton A r ieic, ravnatelj zavarovanega zavoda za delavce v Gradei Jožef Ackerl, računski nr.dsvetnk Karel pl. Plachki, obrt’ ni nadurni k Maks Gangl pl. ETirgn;weth. Delovni odsek je že začel svrio delovanje in bo v naj¬ krajšem. lasu uredil pisarno. Setve in cvetje na Štajerskem. Ozimno žito je na Štajerskem splošno' zelo dobro prezimilo. Le v zelo senčnih krajih je ozimna rž malo bolj redka. Pšenica in ječ¬ men pa je jako deber. Miši so,de¬ lale škodo le po Murskem polju, -pa tudi ne občutno. Marina se ugo¬ dno razvija. !ke? pogozdi dež daje potrebno vlago. Tipati de ugodne letine. Sadje se dokaj lepo kaže. črešnje so večinoma šele sedaj za- 1 čele evteti. Marelice in breskve so O goriškem učitelju Valentinu - ; Doljaku se ni vedelo na-‘d pol leta Intendanca poveljništva vojne j nič, kje se nahaja. Doljak je bil luke v Pulju naznanja da je pri- j učitelj v Batah, doma iz Grgarja je pri 27. nomo branskern polku. 4 r ojnoinformacij- a je pri- \ učitelj v Batah, dc pravljena .kupiti od posestnikov, j star 26 let. sl-užil j ki hi hoteli prostovoljno zapn-dvi utrjeni pas, živino (konje, gove¬ do, ovce, 'koze, jagnjeta, svinje, perutnino),, kako! - uidi krmo in hrano, Dotični .posestniki -se'mora¬ jo osebno zglasiti pri intendanti vojnega pristanišča. Umrl. Umrl je v tukajšnji bolnišnici po daljšem trpljenju g. Ferdinand Simčič, nadučitelj v Biljani, star 46 let. Pokopali ao ga v Biljani. Naj pačiva v mira. ^ A' Gorici je umrl. zdravnik dr. Viktor Ln-zzato; zdravniško prak¬ so je izvrševal največ v Trstu. Umrl je pred. nekaterimi dnevi v Gorici vpokojpni kointreadmiral Friderik baron v;m der Decken zu Himmreich, sta^ 67 let. A' po¬ koj je stopil leta 1900. Truplo m prepeljali iz Gorice. ski uracl poroča sedaj, da se. naha¬ ja Doljak v ujetništvu v Rusiji v Bobrvn, gubernija A^oronež. Se je oglasil iz ujetništva. D ruskega ujetništva se je ogla sil rezervni kadet g. Tin ca Pobe¬ raj iz Solkana. Piše, da je še na potovanju. Zajet je bil med posad¬ ko Przemysla. kjer je bil za čaSa obleganja prideljen zalogam živil in ie sodeloval pri razdeljevanju hrane posadki. Adolf Francot. Adolf >aneot, dolmr znanec ce¬ lovških Aovencev izza. mirnih ča¬ sov. ki seje udeleževal vseh naših' veselih pireditev. je pisal te dni 7. ho.iišča.staršern. bivajočim v Ši¬ ški uri Lubljani: ..Dragi starši! . . . Berem v' časnikih, kakšna draginja je do¬ ma. Ne peiljajte mi - torej nobenih jestvin ve, porabite jih rajši do-’ ma. Jaz em se že tako privadil na našo Pano da mi ni popolno¬ ma nič zakai boljšega. Samo, da' imam dvan -c na dan kavo, pa sem Polje „P" na goiiškem pokopališču. Goriški magistrat razglaša, da se prične druga rotacija polja ,.P' na mestnem'pokopališču. Prvič se je porabljalo to polje v dobi od 7. marca do 19 julija 1896. drugič od 25. septembra 1904. do 28, av¬ gusta 1908. Kdor ima pravico do tam se nahajajočih .križev-ali ka¬ men it.ih spomenikov, naj se zglasi na mestnem .stati.stično-anagrafi- enem uradu do 31. majnika. V ruskem ujetništvu. Dr. Stojan Lasič iz Renč pri Go¬ rici, e. kr. sodni praktikant na okrožnem sedišču v Gorici in eno¬ letni prosto vol ec, se nahaja v ru¬ skem ujetništvu, kar sledi iz ne¬ kega. njegovega pisma, došlega. v Gorico te dni. Radi posilstva pred sodnijo. Nadporočnik Cassagrande v ujetništvu. Nadporočnik Cassagrande b Ajdovščine je sporočil domov br¬ zojavno, da -se nahaja v ujetništvu v Perovski v Turkestanu. Kakor smo že poročali, je bil Oassagran- de ujet v Przemvslu. So se oglasili iz ruskega ujetništva fz ruskega ujetništva so sfe o- glasil’ J niče JJmelak. Peter Htne- | lak. Ignacij Bolke in Anton So- i,ban. vsi iz Lokave" pri Ajdovšci- 28 letni Fran Ahčin iz Gorice se ni. Nahajajo se v Ruteki Ravi in je moral zagovarjati radi posil¬ stva, storjenega dne 11. septem- pozdravljajio vse svoje prijatelje in znance. OKLIC C. kr. okrožne sodnije predsed- ništvo v Rudolfovem naznanja, da so- bile pod-skrbstvo, dejane nasled nje osebe, in -sicer,cd' c. kr. okraj¬ ne. sodni je v .1, Radečah dne 21. februarja 1914, P 9. 15., Jernej Pfeifer, ru¬ dar iz Karmela, zaradi blaiznosti, skrbnik Josip Klanovšek iz Kar¬ mela; 2. Krškem -dne 30. januarja 1915 L . . 14. 10, Janez Pirman, dninar iz Gornjih Orl radi slaboumnosti, skrbnik Janez Terček, vzit kar v Orlah št. 9. Rudolfovo, dne 4. maja. 1915. OKLIC. O. kr. okrajno sodišče v Postoj¬ ni naznanja, da je ranrl dne 19. januarja 191*5, Gregor Lagoj, po¬ sestnik na Kalu št. 22, ki ni zapn- nohene naredbe poslednje volje. Ker je sodišču bivališče' postav¬ nega dediča Mihaela Lagoj iz Ka¬ la neznano, poživlja se taisti, da se v enem. letu od spodaj imenova • nega dne pri tem. sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer za¬ puščina obravnavala le s. zglasiv- šimi se .dediči in z njemu postav¬ ljenim skrbnikom. Postavnim dedičem Mihaelu La¬ goj in zapuščini po Mariji Lagoj postavlja se skrbnikom gospod Ja. kub Kogej, c. kr. notar v Postoj¬ ni. Skrbniku se naroča, da poizve bivališče dedičev in o uspehu ali neuspehu poizvedb po preteku 6 tednov poneiča. "Vsi tisti, katerem gre kot. upni¬ kom katera terjatev do zapuščine Gregorja Lagoj, naj pridejo za¬ radi napovedi in dokaza svojih za¬ htev dne 9. junija 1915, dopoldne o*h 9. Uri k spodaj označeni 'sodni¬ ji soba št, 3, ali pa naj do tega ča¬ sa vlože pismeno svoje predloge, ker ne bi sicer imeli upniki‘do te zapuščine, če bi vsled plačila, na¬ povedanih terjatev pošla, nilcake uadaijne pravice, razen v kolikor iim pristoja kaka zastavna pravi¬ ca. O. kr. okrajno sodišče v Postoj¬ ni odd. I . dne 26. aprila. 1915. * Slovenci in Slovenke, naročajte se na »Slovenski Narod", najboljši slovenski list v Ameriki! \ ►- B'— SLOVENSKI NAROD", 10. junija 1915. —— POD SVOBODNIM S O L N C E M. POVEST DAVNIH D L D O V, Spisal F r. F i u ž g a r. (Ta. vrli, zanimiv roman se jo začel v Jesti številki Slovenskega Naroda- IC.lor ga-žCH Citati in tli prejel fieste in n&daljnih Številk, naj si jiii naknadno n*-"oč) (Nadaljevanje.) Radovan je takisto zlezel hitro na konja in pozabil v treriotku vse bolečine. .'.Samo dva ! Ta dva gresta za nama . Dajte jih. klice Rado¬ van!*! / .Stojte!“ veleva Epafrodit. Dobro so že razločili hunsko opravo, tako blizu sta bila jezde¬ ca. Ali sedaj sta nenadoma ustavila konja. Spoznala sta voz Epa- froditov in med drugimi konji svoja ukradena — na njih Iztoka in Radovana v belili haljah. Zakričala sta hunsko kletev na Slovene. zasukala konje in bliskoma odbežala nazaj. ,Epal'rodit. ali še praviš, da lažem ?“ .Ne lažeš! Nazaj! Tunjuš je velik razbojnik!" Obrnili so težkj voz. Spremljevavci so morali ostati daleč za¬ daj, da so stražili hrbet. Kaj vama dam za plačilo?" povpraša trgovec Radovana. 'J .Da te smeva spremljati v Bizanc. Tja sva namenjena." .Dobro, do Bizanca z mano. potem k meni. Velike bodo slavnosti tesna bo za prenočišče. Zato bosta vidva pri meni v gostih." Radovan je pomežiknil Iztoku, ki ni vedel, zakaj. Ali razumel je, da sta dobro opravila. ,,Še nekaj, gospod. Ko bi smel prisesti k vozniku. Tako truden!“ sem J In usipalo se je Žito od sever« m jug«, po Bosporu in Proponti. bo- Epafrodit mu je velel na voz. . .. . \rl.ioeTa in E«iota -e je zlivalo v Bzauc, airikamska m c Konji so. udarili ob cesto, ‘ kolesa so zaropotala, voz je zagrnil j. ast^o ^ prej zagospoduje na forihmove- 'ga Rima. Karavane so krenile novo pot skozi malo Azijo, iz so se valile čete trgovcev. Ve, svet je phil v mogočnih valovih m vsi valovi so tekli k srcu - Bizanc, ki je slonel kakor brezmejni dragulj na bajnem obrežju okovan od treh strani v dijamante iskrečih se v.i lov. od četrte pa zavit v smaragde zelenili holmov. Odkar sta Radovem in Iztok potovala z Epalrodilom, je tonil v morje že četrti dan. Iztok je zamamljen polglasno vzklikal, ko je za¬ gledal brezmejno plan. posuto z rdečim solnčnim zlatom. Zdeilo se mu je. da je videl včasih to deželo v sanjali. Godci so popevali o nji, sta¬ re babice so pravile vnukom o domovih bogov. In prav taki so morali biti ti domovi. Vse krog njega sama bajka, sama skrivnostna povest. A njegovi domovini pokajo stebla in se rušijo pod .snegom. I u pa diha Vesna. Od morja se zibljejo dehteče sape, se igrajo z njegovimi kodri in hi¬ tijo dalje na griče kjer šepetajo z mirtami in cipresami, kjer jim prikimavajo listi sočnih sikomor. kjer se mlado brstje platan širi ko prneče pod ažurno nebo. 01) levi in desni, povsod vrtovi, po njih cur¬ ljajo drobni studenčki v bebmi pesku, iz tal kipijo kvišku vodeni curki, krog njih hodijo ljudje v svili in škrlatu — iz temnili logov se ozirajo beli domovi. Pravljica — vse savna pravljica ! .,Le glej. sinko, glej in ne ilevaj oči. pod sedlo! Najljopše .devojke bodo medlele, ko jim boš nekoč v gradišču Svarilna, svoječa očeta, pripovedoval ob zimskem ognju, kaj ti je pokaži Radovan!" Kakor iz sanj se je zbudil Iztok in se ozrl na Radovana, ki je jezdil poleg njega — tik za bogatim vozom Epafrodita. „0eka!" Samo to besedo je bolj vzdihnil kakor izrekel Iztok in se vnovič zatopi! v krasoto. ,.Ej, sinko. Radovan ti pokaže reči, da se ti izbuli pogled kakor zaklanemu teličku. Toda žejen sem in prah me griize po životu Tudi oblak prahu.. - . v Tisto noč še se je vrnil Balambak do Tunjusa. .,Glavo?" je zarenčal poglavar ..Vzemi mojo! Slovena sta nas izdala. Epafrodit se‘je vrnil v Bizanc." * ’ " *■' Tunjuš je zaškripal. . )j; Kdo je razodel nakano tem psom ? Naj pogine takoj ." Balambak, tvoj hlapec, ti pravi: Vino razodeva skrivnosti." ..Naj pogine, kakor sem rekel!" Balambak je šel in prerezal vse mehove, da je vino izteklo na zemljo. . 1 Ko so se rdečila tla od žlahtnega vma. ki je drlo iz mehov, je ) u- njuš prisegal pri zlati krsti Atilo vi in pri najlepši njegovi ženi Iver- ki. da mora teči v potokih kri Slovenov. ENAJSTO POGLAVJE. Ne priča zastonj Svetouij, la je že mogočni vojak in duhoviti samodržec Julij Cezar sklenil premestiti prestol samodržca velikan¬ ske rimske države na vzhod. Ali bodala so prebodla njegovo r.rce, za¬ spalo je hrepenenje po vzhodu — a umrlo ni. Kar je zamislil on, kar je •■zakrila toga skozi katero je brizgala kri pod noži zarotnikov, to je izvel Konstantin. Proč je moral železni vladar, proč od Rima, kjer je kričal vsak kamen o svobodnih državljanih, kjer se mu je rogalo stebrovje s Kapilola in mu očitalo tiranstvo. Na vzhod! Tam so do ma Ksenkisi — gospodarji nad blagom in krvjo 1 podanikov — brez me¬ je in brez pravde. In dvignilo se je mesto v bogatem sijaji! — naglo kakor v prav Ijiei, kakor fatamorgana sredi peščenega morja. Prefctol. diadem in škrlat je zablestel na kraju, kjer je naravno srce treh kontinentov novi Rim — ob sinji Proponti na .sedmerih Dvignil se je Bizanc - novi Ri... _ _ r ... . holmcih — kakor stari Rim. Palače so se pepele od morja kvišku po brežini — vse mesto en sam velikanski amfiteater. Kakor zgodovina njegova — sama igra in tragedija. Oživele so vodne ceste, zarastli so jih gozdovi jambor, kreljuti jader so jih pokrile kakor tolpe ptic. (Nadaljevanje ua 8 strani.) V TU IMATE PRILIKO NA LAHKE MESEČNE OBROKE KUPITI DOBRO IN VREDNO ZEMLJIŠČE BLIZO NEW YQRKA ? v SEZNAM mrtvih, ranjenih in VJETU! SLOVENCEV V SEDANJI EVROPSKI . VOJNI. d Nižje navedeni mrtvi, padli so v času od 13. nov. do 2 dcc. 1, 1. Prap. v r. Julius Bratscli. IR 17. mrtev. Prap. v r. Ivan EJireirilorfer. IR, 17.. mrtev. Prap. v r. Karl Leopold IR. 17, vjet. , Por. v r Leopold - \fikl, IR. 17., vjet. Por. Oskar 8tra.miner, IR, 17.. vjet. - i ALBRECHT Ivan, liti., IR, 17, II K. Kranj, Poljane nad Škofjo- oko. 1891. ranj.— Andoljšek An- Ire-j. tit. korp.. IR. 17. 2*K., Ko¬ čevje, Ribnica, 1887.. ranj. — Au-«' tončič Franjo, itif. IR. 17 7 K.,, Kočevje. Rob. 1892. vjet. BELAJ Franjo, tit. čelov. IR/ 17. 7 K.. Litija. Trebejjevo, 1888.-,’ ranjen. — Belič Anton..inf. IR 1 Ta, 2 K.. Ljubljana, 1893.. ranj.— Benčina Vinzene. inf. IR, 17.-Lil Nadalpevanje na 8. strani. COMMERCIAL AVENUE tovarne v Nevv Brunsvvi. ckn proizvajajo 91} do 10ft odstotkov za cel svet potre., trnih obvez, bombaža za rane itd- CENE STAVBIŠČV Stavbižča na bloku 11. le par blokov oddaljena od železniške postaje, ki se nahaja na bloku št 1-, ss prodajajo po sledečih cenah Vogal št- 277 za $400— Nevv Brunsvvick je prvo me ato na Bvetu z ozirom na tovarne raznih zdravilskih stvari in dišav. Na jake lahke, utner jene mesečne obroke vam se tu ponujajo krasna stavfeišča, V New Brunsvvicku je 10 tobačnih tovar n, od katerih saino ona izdeluje po 300. 000 smodk 'dnevno in za¬ posluje 1S0U0 delavcev- New Brunsvvick Vodi sve¬ tovno tekmo na polj-u iz¬ delovanja gumijskih Cev. ljev i u drugih gumijskih izdelkov- New Brunsvvick . je naj- večja tovarna konjskih potkov na svetu- V New Brunswicku se na¬ haja najbolje urejena izde. iovalnica refrigeratorjev in strojev za izdelovanje ledu- V New Brunsvvicku se iz¬ deluje polovica pletilnih ig_ lic za amer ikonsko po¬ trebo. '«MU» odai, samo 24 lotov. £XCELLlOR AVENUE Cuhlui+4 New ESrunswick je dom glasovitih Simplex auto- mobilov- V Nevv Brunsvvicku se iz. deluje več platišč, obodov in gumijastih obročev za avtomobilska kolesa, kaikor kjerkoli na svetu- V Nevv Brunsvvicku se na- 'h aj a največja opekama na svetu- New Brunsvvick ima dve največji tovarni na svetil za izdelovanje opnarskega (tapetnega) papirja za ta- petovanje sob- V Nevv Brunsvvicku se iz¬ deluje dve tretjini perilne. ga mudrila za vporabo na ameriški celini- #AHWax' Ta gori navedena sta . - bišča lahko kupite na jako lahke in male mesečne obl roke in takoj po prvem vplajilu od $21— dob it el kupno pogodbo za prenos- V tovarnah v New Bruns¬ vvicku je zaposlenih na ti. soče naših ljudi- vse hiše so polne goslačev, stanari¬ na je zelo visoka, in kdor sezida hišo, bode lahko od. dal stanovanja v najem- hR.YI \QWvOT1 IjraMv - ADAMS načrt, kateri kaže lego stavbi New Bruimvick, N. J. v bloki ki so se na predaj. L/V/NGSTON AVENUE M til* ! »i Mifll Vi tfisnii r* m $ m «1111 lipi L'v . .. „ NEKATERE IZMED TOVARN V KATERIH DELAJO NAŠI ROJAKI IN VSI TISTI Cl LASTUJEJ0 HIŠE IN ZEMUIŠCE V NEW I!RUN5W1CK NE W SSUWiW/CK 2.M 7 roiDmnnHIuilS V s-s . ... I . ... ,SLIVENSKI NAROD". 10. junija1915. ri ¥ : »" w t« M»c-h-h *t+[ **jt kfc-tufc-k **-h-k* *+■**++****■*< ***•&****■*♦ &*+* kfc* k****.*.*-Mm-te-H-k-M*, te-M^-kkkkkkk k* kk-kkk STATEMENT OF FIRST -SE 00 N 0 NATIONAL Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga' NarodnaTsanfca v Pittšburgu, Pa. Usta¬ novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughlin, vtemeljitelj današnje velike. Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor .,Pittsburg Trust & Savings Co”. Banka se je tedaj nahajala na Penna Ave., blizo 11. ulice. A* aprilu 1. 1852., kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fifth AVard Banko, v. 1. 185J. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. še je glavnica povišala na $ 200 . 000 . V tem času preselila se je na Wood Street poleg Fifth Avenue in to zemljišče je del lota, na kterem danes banka stoji- L. 18611. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh. Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banko v Pittsburghu m ena izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892. se je dodalo glavnici nadaljnji $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Schambergu. poznan pod imenom Mak Scbamberg & Co., kupljen in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. . Mr. Wm. F. Beukiser, ki je bil s tvrdko Max Scbamberg ,& Co. od leta 1891. postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razuit upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje tega oddelka že leta 1912. povišalo na 44 oseb. X' letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. Pa. Glavnice ima $4,000.000 in prebitka $1,131.311.03. Dalje poglejte Statement od 4. marca 1915. Capital .. $ 4,000.000.00 Surplus and Profita .... 1,131.311.03 Reser v e s, For Interesi, and Taxes .113,342.14 Special Rescrve 376.047.52 489 389,00 Deposits . 13,933,962.80 Circulation 3,000.000.00 Less Due from U. S. Treas. .. 50.250.00 2,949,750.00 tliaiiSM S mm rtctimm POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH TE V BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK. VTEMF.LJEN PO KONZULU MAK SCHAMBERG & COMPANV PRODAJAMO FAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. 4 j-'*-*-*-**-* *-*■**■*#• X-******. *** **•***• *•**#-*+>•-*** J************ .M **** **************** ******************* ***************************************** ^♦Jt*******-*; V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SA MO V AMERIKI, TEMUC PO CELEM SVETU. NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE Gl. ASI: $22,504,413,54 B. FINLEY. Chairman of Board LAWRENCE E. SANDS, President FRANK F. BROOKS, Vice President aud CLYDE C. TAYLOR. Assistant Casbier THOS. C. GRIGGS, Asfeistbut to President WM. F. BENKISER. Manager Foreign De AV. J. FRANK. Assistant M Cor. Fifth Avenue and Wood St i MALI OGLASNIK. / CLA83IFIED AD'S- W*ntetl: laborers. for one insertlori ,.. $ 1— domestio help ... — 50 work .. ,, ... .— 05 i«Cfuii*:s: for/friendS ete , .. ... —25 j other notiees .. . ,, ... — 50 j / ZA OGLASE SE PLAČA; Kdor išče: /dfelavce. za vaakikrat . $ 1— MIHEL CAFE AND RESTAURANT Vina, likeri in smodke. Dva biljarda in soba za shode. 165 e: 4th Št. Bet. Ist & Ave. A. N e w Y o r k. • služinčad .. delo ,. . prijatelje itd- za druge objave —50 —05 —50 John Modic v Conem&ugh, Pa., bi rad zvedel v .a bratranca Antona Rožan¬ ca. ki ga je zadnjič videl pred desetimi leti. « Kdor cenj. rojakov ve za njegov na¬ slov naj blag. naznaniti na naslov: John Modic Box 530. Conemaugh. Pa. KMETSKA DOMOBRAMBA, Naša pooblaščena zastopnika za New-York in okolico sta gg JOSIP STALCER, JOS LAPAJNAR, * katera cenj, rojakom najto¬ pleje priporočamo. Uprava, . ■ ■ ————-- Naš pooblaščeni zastopnik za Cle¬ veland in okolico je gosp. Rad bi -se seznami s samico ali* udo- vo od JO do oo let v svrho ženitve. Na denar ne gledam, pač pa na dobro : gos¬ podinjstvo. De!o imam stalno. Katera ima veselje priti v Louisiano naj mi j piše in pošlje, svojo sliko, katero bo- | členi' iki zahtevno povrnil Samo resne po nudbe na naslov: Geo Tuli, 414 Ave S. Bogaiusa, La. John Cotich. Bux JO .Baitic,. Midi., j bi rad zve.iel za naslov prijatelja F. | Trampuš, s katerim sta bila skupaj ! lansko leto v Arizoni Ana Tavzelj l i ti E 5T> St Cleveland,-' j Ohio, želi zvedeti za naslov svoje se¬ stre Mar;ije Tavzelj Rudolfove iz Rakit¬ ne pri Borovnici. - Pred - 4 lete je bila'z ; soprogom v Clevelandu, Alojz Ravnikar, Čamp, JI Cheat Brid i ge. W, V a, želi zvedeti za naslov svoje : prijateljice Jerice Zanoškar od sv, Ka ¬ ji arine, katere je pred d verni leti je j prišla v to zemljo.. NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK. N. C. SPIGELSKI, 1135 VVMIiamson Bldg, Cleveland, Ohio. katerega priporočamo rojakom. Utirava. 9 Vsak rojak, kateri želi imeti kra- ® sen spomin naj nam nazna ni {' svoje ime, priimek in točen š t* naslov. THE FJRST-SEC. NATL. BANK Cor. Fifth Ave & Wood Street. PITTSBURGH, PA. FRANK M!HEL1C priporoča rojakom svojo dobro urejeno gostilno, v kateri toči raznovrstna pristna vina, dobro pivo. fine. likerje, in ima naj finejše smodke pri roki- Na razpolago velika dvorana za zabave, plese, ženitovanja. seje i t- d- PJes V5»e}J< četrtek, soboto in nedeljo zvečer 107 Hamburg Ave "N r o gel Starr St (5 blokov bd Fi-usliing Ave) 9ROOKLYN n Y- g. MIRKO ZALAZNIK potuje sedaj za, naš List ,,Sloven¬ ski Narod” po naših naselbinah. Zato ga vsem cenjenim rojakom prav toplo priporočamo. Uprava. Poslan. Kadičak piše v ,, Selške fflasv" ; Svetovna vojska je pokazala, da ne zmaga tisti, ki ima največ vojaštva, ampak tisti, ki ima vojaštvo najboljše za vojsko priprav¬ ljeno in izvežbauo. a tudi tisti, ki je gospodarsko najmočnejši. Kaj pomeni to: ..Gospodarski najmočnejši" * Kdor im a .največ denarja- To je samo del gospodarske moči. Kaj umu pomagajo milijarde raznih vrst denarja, ako ne moremo za uje nakupiti vsega, kar potre¬ buje vojaštvo in ljudstvo, ki ni v vojski, ako jili-ne moremo oskrbeti z živili in z vsem kar potrebujejo. Mnogo tega je potrebno, da bi vsi ti preživeli to zlo dobo burne vojne zdravi, brez gladu in pomanjka¬ nja. Gospodarsko močen je tedaj cini narod ali država, katera trna do¬ volj lastnih.izdelkov in sredstev, drugače povedano, gospodarsko naj¬ močnejši je oni narod, katerega ni nregeče izrladovati. Jz navedenega je jasno, da ne .zadostuje za dobro in zmagovito končanje kakršnegakoli boja samo mogočna, armada, vojaška demo hramba, ampak mara biti začno pripra.v1.jena gospodarska domo- braiUba, na. katero se mora opirati vojaška domobramba varno in si¬ gurno, da more vzdržati tudi več,p napor uepvijateljskih sosedov. Vsota Vseh pridelujočih, stanov v državi je taka gospodarska doiuicbramba, a moč vseh 'teh stanov sloni na močnem. premožnem, izobraženem, nepokvarjenem in vernem kmetskem ljudstvu, katero zamo-re pridelati iz gnide tudi v liajhu.jših časih toliko kruhu, pri¬ skrbeti v gospodarstvu toliko živil m drugih življenjskih potrebščin, da sovražnik ne užuga države pa če bi jo tudi ločil cd celega sveta. To je velikanski posmeh kmetijstva v miru in v vojnem času, to je jako lepa. naloga naše kmetske doni obrambe, ne vojaške.’ampak go¬ spodarske, katera s plugom in cepcem izvršuje ravnotako zaslužno delo v obrambo domovine, kakor je vrši na bojišču armada, vojaška domobramba z mečem* topovi in s puško v roki. Dosedanja izkušenost je gotovo vsakega u ve ril«, da-: nima naša država v iskanem, ampak usiljeuem boju največ je upanje na srečen konec nepreglednih bojev in siee r zato. ker ima poleg btšvbre in po žrtvovalue armade nič manj krepko in požrtvoval-no kmetsko doino- hrambo, katera, nam z božjo pomočjo neprestano in neumorno s polj¬ skim delom preskrbi j uje potrebščin, da bi ne- doživeli .vsi, jvbjuštv :> in •občinstvo grozne.bede..' A da naša ,kmetsku domobramba nalogo roditelja cele države pravilno razumeva, da. svojo nalogo vestno vrši. z uporabljanjem vseh sil in z žrtvovanjem samega sebe, o tem so more vsakdo.-prepričali, kdor hodi po njivah in logili mile naše domov in Vidi j. o .vseh krajih in br-ilih po polju prepridnili kmetovalcev, ki kakor .bučelice neumor¬ no v požrtvovalni ljubezni od Zorc do mraka pripravljajo'zemljo in potkladajo v njo krušno seme bogate prihodnje žetve sadu božjega. Poleg tega, so oddali močnejše konje in vozove vojaštvu in zdra- vejši gospodarji in posli, očetje in sinovi in vnuki -o odšli v boj. Oni. ki .-,0 zaostali, so slabega zdravja in za kmetsko delo lunzuJcistue sile. ti delajo sedaj prepridno, da.. do omedlevati ja vsled preiiapo-rov. sa¬ mo. da ne ti ostalo pedi zemlje neobelano. K.it-j. .jv uo-prej Vodil iskre ne konje in s plugom c-b racal brazde močan gospoda- tam sej a j v : čejo plug slabe kravice,.juneek s pol hromim konjičkom plug pa rav¬ najo roke starčka, upognjenega od, težkega dela. ali pa orje stara že¬ na., bivša kmetica. Brazde,, se,-obračajo in pod nje polagajo m-doradi cli-iei krom¬ pirja predeli' iistfline in se strdi gruda že bite otroci i-n stavke, da jo razkopljejo z motikami, ker manjks preprogi /n brano, dobro vedoč. da bi krompir v trdi zemlji komaj obrodil. Po polju vidimo starce in starke, slabe žene in otroke,-ki se sili¬ jo z delom, vidimo jih. kako z občudovanja vredno pptrpežljLvosi.io in mirom, verno vdanostjo v voljo božjo skušajo zasignrati prehrano sebi in ostalim, v prvi vrsti premilim na. bojišču, ki služijo z orožjem •cesarju in domovini. Da, solza se v trne iz sočutnega očesa., ko vidimo to pretegovanje slabih žen in otrok, že k grobu nagnjenih starcev in stark, kako ,da se radovoljno trudijo, s požrtvovalno potrpežljivostjo, da bi s kravi¬ cami. ki utrujene pogosto obstajajo, izorali trdio grudo in kako da se¬ jejo. sadijo in nam pripravljajo božji dar. vsakdaaiji kruli. Te izmučene starke, te pod težkim delom klecajoče žene, ti ne¬ dorasli otoroei in ti vsled starosti zgubaučeni starci bolni fantje in za vojaško -službo nesposobni možje; te kravice, ta teleta in nedorasli junčki. ti zgarani konjički, ki o tu pa tam ostal: na deželi: to je naša kmetska, domobramba katera vrši in v resnici tuidi izvršuje de¬ lo neprecenljive vrednosti, kakršno ima za celo državo in o'stale : sta- nove pravočasno obdelovanje in posojanje polja, oskrbljenje kruha za vse v zadostni meri. Kako plačilo hvaležnosti, kako pohvalno priznanje zasluži in do¬ bi ta kmetska hramba, katere delo ima isti pomen, kakor ga zasluži drugi del .občinstva, ki, z orožjem v roki brani in varuje meje domo¬ vine pred zlemi sovražniki. Kako spoštovanje zasliižuje.naša, kmet¬ ska domobramba za tj, da nas varuje pred še hujšim sovražnikom kot so polki in armada sovražnikova ! Varuj e nas pred gladom in bedo. Kako plačilo damo tem tihim oračem, in posejalcem ledin in njiv za te neizmerne žrtve, ne sicer krvave, a za to mnogokrat nič lažje kakor so 'krvave žrtve na bojišču. / Res zaslužujejo, da bi poljubljali te žuljave roke, da bi se s spo¬ štovanjem odkrivali pred osivelim kmetom, ker brez njih-- kaj bi bilo iz nas’’ Gospod Bog naj blagoslovi to plemenito kmetsko ctakobrambo, katera s plugom orje naše njive in naše ledine. ovita okoli njega, Bizeul je fotografiral prihod Nemcev v Gent skozi uro in pol) potem ko je pred tem v vrata iffe- ke zapuščene trgovine izdolbel lu knjo. ki je bila ravno zadosti ve-L' lika za lečo njegovega aparata.-.! Nič težje od samega posnetka; in tudi transport slike t. j., da aa pade v roke cenzorja in da pote&i eventualno ne bo uničena.. Neki. predrzni Amerikanee je z veliki-' mi težavi fotografiral topniški* dvoboj med Nemci in 1 rancozi.V ali ni mogel svojili slik spraviti- na varen prostor. Skril je svojo kamero in svoj film v kleti nefel zapuščene liiše in se je vrnil šole čez par dni. ko je bilo bojišče ne' kam drugam prestavljeno, v svo¬ je skrivališče, vzel svojo lastnico in z velikim naporom prišel je, do nekega parnika, ki ga je reši) pred samovoljo neizprosnega celi? zorja. x, A * 4 - m S KAKŠNIM TEŽAVAMI SE MO¬ RAJO BORITI V VOJSKI KINE¬ MATOGRAFSKI OPERATERJI. Fotograf, ki je dobil od svoje¬ ga film društva nalogo, da jia pravi v vojski posnetke, je zdru¬ žen z. mnogimi težavami in nevav' u ost mi. On mora deliti ne samo vse nevarnosti'vojaka, ako si ho¬ če pridobiti res zanimive slike s fronte, ampak se mora tudi boriti proti strogim prepovedim raznih vojnih vodstev in mora gledati) •da .se jih najbolj spretno izogne. Navadno se v to s vrh o poslužu¬ jejo t. zv. telefon aparatov, t. j. aparatov s takimi lečami, ki do¬ puščajo. da se napravijo posnetki iz velike daljave, katere pa kljub temu izglodajo, da so napravljene iz mijhkžje bližine. Neka fruneo-- ska tvrdka uporablja, kakor poro¬ ča . Neue Z ur. Ztg.“. aparate, ki posnemajo slike iz daljave 500 me ! f.rov, in ki so vsled svoje jasnosti tako goljufive, da bi mogel člo¬ vek verjeti, da. so fotografirane iz samega okopa. Ta način se že dolgo časa upo¬ rablja tudi v naravi, n pr. pri fo' tografiranju življenskih navad zveri ali plašljivih živali. V voj¬ ski mora biti aparat bolj pripra ven za transport Zaradi tega nej uporabljajo težkih tronogov, am p.ak si pomagajo z enostavnimi! lastnimi konstrukcijami z ozirom na figuraoi.jo tal. Pri uličnih bo jih Nemcev in Belgijcev jc posta vil neustrašljivi fotograf Mason svoj aparat sredi same ceste, sam pa se je za njim vlegel na trebul Panorami podoben pregled nem škili pozicij je posnel Mason z en ga brzojavnega droga Potem ko je sam zlezel'na drog. .je potegni -• seboj z žico aparat, ki je bili RAZPIS UREDNIŠKE * SLUŽBE. v - —- %. Ker nameravamo izdatno pove), čati „Slovenski Narod”, poživlja¬ mo tem potom in na tem mestu vse one, ki so zmožni uredniških poslov ter se docela strinjajo ^na¬ zori in idejami ,,Slovenskega Na¬ roda”, naj zaprosijo pismenim po¬ tom in s pridatkom kratkega in jedrnatega poizkusnega članka za gori omenjeno uredniško mesto. Ponudbe se naj dopošlje uredni¬ štvu „Slovenskega Naroda” naj-' kasneje do 27. junija t„ 1. h ■ Uprava, ..Slovenskega- Narod”, NAŠI LOKALNI ZASTOPNIKI, John Andolšek, Cleveland, O. Frank Bregar, Clinton, Ilid. jos. Crainr, Indianapolis, Ind. John Grsich, Calumet, Mich. John Jakše, lmperial, Pa. Frank Janškovech, Preoria, lil. Matija Kamin, Forest CitJ’, Pa. Anton Komar, MilwauHee, Wis. Frank Koren, Alilvaukee, VVlS. John Koren, Jtilwauliee, VVis. Louis Lesjak. Bridgeport, O. Frank Luzar, Indianapolis. Ind. Ant. M. Papich, Steelton. Pa. fiudoll Fuzelj, Barberioi:, O. Jos. Sfmčič, Pittsburg. 'Pa. Peter Srnovršnik, Forest City, Pa.