TIM - REVIJA ZA. TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE daja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan ralj. Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- « * inšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo- ; orni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat ,:tno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din ^ Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, o. 541 X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna %. f Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna kupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup- ost za zaposlovanje Slovenije. TIM poštnina plačana v gotovini XVIII. letnik Mai-Junii 1980 cena 14,00 din 1 timova igračka VRANA Ta igračka bo prišla prav tistim med vami, ki poznajo umetnost kvačkanja. Figurica vra¬ ne je v celoti izdelana na ta način, visoka pa je 18 cm. Vran (na naši sliki na levi) izgleda v barvah takole: telo je skvačkano iz črne volne, prav tako krila in punčica očes, obrobe kril, kljun in nogi sta iz bele volne, koren kljuna pa je rdeč. Seveda pa lahko domišljiji tudi malo popustite vajeti. Tak je na primer desni vran, ki ima telo skvačkano iz zelene volne s črnim vzorcem na prsih, čop je rdeč, ostalo pa je enako kot pri prvem. Posamezne dele boste izdelali tako, da boste število zank uskladili z merami, ki so raz¬ vidne iz risbe. Če boste kvačkali bolj trdo, bo seveda zank več in obratno. Ko bodo posamezni deli gotovi, jih boste z volneno nitjo ustrezne barve zašili skupaj ter naga¬ čili z vato ali drobci penaste gume. P.S. Če vam kvačkanje ne gre od rok, si lah¬ ko pomagate tudi z drugimi materiali (sukno, pliš, itd.). TIM o 9—10 79/80 3 85 TITO mladim tehnikom »Našim mladim tehnikom hočem povedati, da sem zelo vesel, ker je v naši deželi toliko mladih, ki imajo radi tehniko in se ji žele posvetiti. To priča o visoki inteli- genčnosti naše mlade rasti, ki vidi, kaj je danes koristno in kaj bo koristno jutri. Kajti tehnika se v svetu zelo hitro razvija in mi ne moremo ostati na sedanji ravni. Stroji se hitro izpopolnjujejo, zato je treba stare zamenjavati z novimi... Nekega dne bodo verjetno delali v tovarnah v glavnem inže¬ nirji in drugi visoki strokovnjaki, ker bodo elektronski in drugi stroji povsem zamenjali človeško fizično delo. To je prihodnost, ki jo bodo nemara doživeli že ti fantje in dekleta...« To so Titove besede. Josip Broz-Tito se je rodil pred 88 leti slo¬ venski materi in hrvaškemu očetu kot sedmi 0t * petnajstih otrok. Pri mojstru Karasu v Sisku se je izučil za ključavničarja. Kot de- lavec-kovinar je delal v Jugoslaviji — tudi v Sloveniji, v Titanu v Kamniku — na Češkem, v Avstriji in Nemčiji. Med prvo svetovno vojno je bil ranjen na ruski fronti. Sodeloval je v sovjetski revoluciji. Ko se je leta 1920 vrnil v domovino, se je popolno¬ ma predal političnemu delu. Nato je bil v letih 1928—1934 zaprt, nekaj naslednjih let pa je preživel v tujini. Od leta 1937 pa vse do smrti je Tito vodil jugoslovansko komunistično partijo. Takoj po okupaciji Jugoslavije je partija organizi¬ rala oboroženi boj s tujimi in domačimi so¬ vražniki. Tito je postal vrhovni poveljnik, po zmagi nad fašizmom pa vodja jugoslo¬ vanske države, komunistične partije in na¬ rodne armije. Pod njegovim vodstvom je Ju¬ goslavija prerasla iz zaostale v srednje raz¬ vito državo; Tito je vedno poudarjal, da se z doseženim ne smemo zadovoljiti in da nam 386 TIM • 9—to 79/80 pri razvoju v visoko razvito samoupravno socialistično državo lahko in morata poma¬ gati moderna znanost in tehnika. TIM 9/10 Proti nerazvitosti pa se Tito ni boril le doma, marveč tudi v svetu, zlasti kot usta¬ novitelj in vodja naprednega gibanja neuvr¬ ščenih držav. Zdaj Tita ni več. Njegovo veliko delo, nje¬ gove misli in skupni cilji pa žive dalje kot kažipot v prihodnost. O tej je mladini tako¬ le govoril: »Vaša generacija se vzgaja in izobražuje v obdobju jedrske energije, elektronike in naj¬ popolnejše avtomatizirane proizvodnje. Vse to kaže na izredne možnosti in perspektive vašega razvoja, kot si ga prejšnje generacije niti misliti niso mogle ...« Kadar je Titu med neprestanimi državniški¬ mi posli in potovanji vendarle dopuščal čas, se je še v visoki starosti aktivno ukvarjal s tehniko, s katero se je uvedel v življenje in za katero je bil zmeraj prepričan, da brez nje ni mogoč ne gospodarski in še manj splošni družbeni napredek. Med Titovimi tehničnimi konjički so bili strojna obdelava kovin in lesa, vožnja avtomobila in motor¬ nega čolna, filmanje, predvsem pa fotogra¬ firanje, v čemer je bil velik mojster. »Vedno sem bil prepričan,« je dejal ob neki priliki Tito, »da je treba pri otrocih že v rani mladosti ustvarjati delovne navade in zani¬ manje za tehniko. Do opredelitve bo prišlo kasneje, ko se bo pokazalo, kdo k čemu teži. To bo doprineslo tudi k temu, da bo v naših delovnih organizacijah vse več takšnih, ki bodo imeli smisel za razne tehnične dosež¬ ke in iznajdbe.« Maj-junij 1980 18. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. KAZALO PRVI KORAKI Šalupa 387 Papirnata jadrnica 389 Ptiček ropotalo 390 Škatla za pisalni pribor 394 Torba iz jute 400 Jadralni zmaj 403 MODELARSTVO Brodarski RC model M-210 404 Orlič A-2 407 Modelarski zaboj 408 BD-4 410 Lovska raketa Atoli 417 Čarovni propeler 419 DALJINSKO VODENJE RC sprejemnik Tim XX 420 Doseg 424 ELEKTRONIKA Nizkofrekvenčni ojačevalnik 427 Metronom 432 Stabilizirani usmernik 433 Digitalni merilni sistem (III) 436 Optična mizica 444 Drobnjarije 448—449 Daljnogled 450 Pleteni izdelki iz šibja 451 FOTOGRAFIJA Skrivnosti barv 456 Jurij Vega 462 Neizkoriščena možnost posodabljanja šol 466 Nova izvedba programiranih TV iger 470 TIMOVA ZGODBA Profesor Modrinjak na odpadu 472 TIMOVI OGLASI 476 UGANKE 479 TIM • 9—10 79/80 3 87 prvi koraki Bojan Rambaher ŠALU PA Za izdelavo jadrnice potrebujete naslednji material: furnir debeline 2—3 mm, karton, tanko letvico preseka 5X5 mm, vžigalice, košček pločevine, košček svinca, poškrob- Ijeno platno ali sintetično tkanino ter vo- doodporno lepilo. Sestavni deli šalupe so trup, glavni in poševni jambor z jadri, krmi¬ lo in kobilica. Najbolje je, da začnete izdelovati jadrnico pri trupu. Iz furnirja izžagajte dno 12 in krmo 11. Furnir obdelajte in obrusite s pi¬ lo in smirkovim papirjem. Glede na veli¬ kost pravokotne odprtine v dnu zlepite iz kartona okvir 13 za kobilico. Kobilico 14 na¬ redite iz pločevine debeline 0,4—0,5 mm. V spodnji del kobilice vložite obtežitev, to je košček svinca. Okvir 13 nalepite na dno in vanj vstavite kobilico. Kadar je jadrnica pripravljena na plovbo, mora najmanj 35 mm kobilice gledati iz dna. Ko ste zlepili dno in krmo, lahko pristopite k izdelavi stranic. Stranici 10 sta v celem narejeni iz kartona. Obliko vidite na sliki. Po tej obliki si najprej naredite papirnat model, ki ga položite na upognjen karton in občrtate s svinčnikom. Linijo upogiba za¬ režite z ostrim nožem. Stranici nato izrežite s škarjami in upognite na mestu stika stra¬ nic in dna. Preglejte, če sta stranici si¬ metrično izdelani. Sedaj položite dno iz furnija na mizo in na¬ mestite stranici. Če ste bili pri izdelavi natančni, se morajo vsi deli tesno prilegati drug k drugemu na celi dolžini. Preden pa se lotite lepljenja dna in stranic, vam svetujemo, da označite mesta, kjer bodo pritrjene klopi 6, 7, 8 in 9. Pozneje boste namreč to mnogo teže naredili. Medtem ko se trup suši, začnite z izdelavo jamborov in jader. Jadra izrežite iz tankega naškrobljenega platna ali sintetične tkanine in na vogale pritrdite bele niti — vrvi za nategovanje jader. Glavni jambor 1 in po¬ ševni jambor 3 ter konico 15 na premcu ladje izdelajte iz letvice preseka 5X5 mm. Lesene priveze 16 za pritrditev jader nalo¬ mite iz vžigalic. Te lesene dele nato vle- 388 TIM • 9—10 79/80 pite na potrebna mesta. Krmilo 15 in klopi 6, 7, 8 in 9 so iz furnirja. V klop 8 izvrtajte luknji za oba jambora. Vse dele dobro obru¬ site s smirkovim papirjem in jih namestite na model ter jih tako zalepite — najprej klop 6 na krmo, nato klop 9 na premec in dve klopi 7 in 8 na sredino. Srednji klopi zalepite tudi ob okvir kobilice, ker bo tako celotna konstrukcija trdnejša. Sedaj pritrdite glavni jambor, tako da spod¬ nji konec zalepite v dno. Vrvice jader pritr¬ dite na priveze in na jambore s pomočjo gumijastih ali plastičnih obročkov, kot vi¬ dite na sliki. Najprej pritrdite glavno jadro 2. Nitke potisnite v zareze in utrdite z ob¬ ročki. Poševni jambor potisnite v odprtino v klopi 8 ter nategnite in zavežite še drugi konec jadra na glavni jambor. Trikotno ja¬ dro pritrdite z eno nitko, kot vidite na sliki. Na koncu namestite na šalupo še krmilo in jadrnica je pripravljena, da jo spustite v vodo. POŠEVNI JAMBOR TIM • 9—10 79/80 389 Bojan Rambaher PAPIRNATA JADRNICA Jadrnica je zanimiva zaradi izvedbe in ja¬ dra, ki ima obliko krila. Jadrnico začnite izdelovati pri trupu, ki je sestavljen iz dveh enakih delov. Vzemite dva lista debelejšega papirja in ju začrtajte, kot vidite na sliki. Po teh linijah potegnite s topim koncem noža, da bi bil rob enako¬ meren in raven, ter papir upognite. Robove nato namažite in oba dela trupa zalepite. Ko se lepilo posuši, izmerite z vsakega kon¬ ca — od krme in premca ■— po 150 mm in notranjost namažite z lepilom. Papir zlepite v pravilno obliko s pomočjo dveh deščic in ščipalk za perilo. Konce nato oblikujte v obliko zvezde s tremi kraki, in to še pre¬ den se lepilo posuši. Takrat morate samo še obrezati vse tri krake premca, kot je pri¬ kazano na sliki. Za jadro začrtajte na papir pravokotnik dol¬ žine 375 mm in širine 220 mm in ga po ši¬ rini razdelite na polovico. Po tej liniji po¬ tegnite s topim koncem noža in papir upo¬ gnite. Da bi bilo jadro izbočeno, prilepite 390 TIM • 9—10 79/80 znotraj 10 mm od sredine jadra letvico. Nato proste robove namažite z lepilom, jad¬ ro dobro zgladite ter obtežite in posušite. Ko se papir posuši, obrežite zlepljene ro¬ bove — jadro je zgoraj široko 50, spodaj pa 95 mm. Za spojne dele pripravite 3 letvice preseka 10 X 5 mm, ena naj bo dolga 350 mm, dve po 240 mm. Za jambor potrebujete letvico dolžine 460 mm, debeline 5 mm. Zgoraj naj bo široka 4 mm, spodaj pa 10 mm. Krmilo izrežite iz koščka pločevine, lahko tudi iz konzerve. Ko boste model sestavili, določite njegovo težišče po dolžini in malo pred težiščem zabodite buciko jambora in ga nato pritrdi¬ te še z nitkami. Da se jadrnica ne bi razmočila, jo poškro¬ pite z lakom. Bojan Rambaher PTIČEK ROPOTALO Prihranjen drobiž lahko shranite na različ¬ ne načine — posebni denarnici za drobiž, v lončenem lončku v kuhinji, v priljublje¬ nem hranilniku ali pa v znamenitem glina¬ stem prašičku. Prav možno pa je, da se pare, desetaki in ostali drobni kovanci va¬ ljajo po vaši delovni mizi, po dnu šolske torbe ali pa kar po žepih. Večji znesek spada seveda v hranilnik in v ta namen lahko odlično uporabite našega ptička. Ptiček ropotalo vam bo zelo hvaležen za vsak shranjen kovanec in se vam bo vljud¬ no zahvalil tako, da bo loputnil s svojim velikim kljunom in zamahnil s krili. Ima tudi veliko prednost — če boste hoteli prihranjen denar prešteti, ga ni potrebno uničiti. Iz glinastega prašička ne dobite nobenega kovanca, dokler ga ne razbijete, pri našem ptičku pa samo odstranite dno in denar iztresete. Morda vas bo naš gib¬ ljivi hranilnik vzpodbudil k večji varčnosti, kovanci, ki so bili sprva namenjeni za na¬ kup bombonov, čokolade in žvečilnih gu¬ mijev, pa se bodo spremenili v predmet trajnejše vrednosti. Navodilo za sestavljanje hranilnika Vse dele najprej prerišite na debelejši pa¬ pir ali še bolje na tanek karton, nato pa se spravite k izrezovanju. Del A — čelna stran ptička — izrežite ce¬ loten del po obrisu in prerežite z ostrim nožem ali skalpelom odprtino B, nato pa izrežite še odprtini A in C. Po linijah, ki so označene s prekinjeno črto, potegnite s topim koncem noža ob ravnilu in papir na¬ to upognite. Del B — bočni del ptička. V izrezan del napravite odprtine I, J in K ter zarežite po prekinjenih črtah. Del C — dno — izrezan del C zlepite z de¬ lom A na zavihku dela A. Sedaj pristopite k lepljenju kljuna. Del D — kljun prepognite po označenih linijah. Površine označene s črko A prema¬ žite z lepilom in jih po celi površini prile¬ pite na ploskve, označene s črko B. Zavih¬ ka C obrnite navzgor, enako kot krilca D. Na to nepravilno trikotno prizmo (kljun) pri¬ lepite skledico H, na katero padejo kovan¬ ci, ko jih spustimo v ptička. Skledico zlo¬ žite tako, kot je označeno in navedeno na sliki. Polne linije prerežite, črtkane linije pa upognite. Krilca, ki so označena s črko B, zlepite skupaj do linije, ki je označena s črtkano črto. Del H, kjer so zavihki C, nato upognite po črti D, tako da zalepite dele C skupaj do linije, kjer sta zalepljena dela B. Izgotov¬ ljeno skledico vlepite v kljun tako, da rob A, ki ga namažemo pol centimetra na ši¬ roko z lepilom, sede na notranji rob hrbta kljuna. Zlepljeno gornjo polovico kljuna vstavite v del A, tako, da krilca D zložite k spodnji ravnini kljuna in potegnete skozi vodoravno odprtino A. Istočasno vložite tu¬ di gornjo ploskev kljuna, tako da bodo pri¬ šli zavihki za čelno steno. Zavihke C in D upognite navpično. Sedaj bi moral kljun nihati s konico navz¬ gor in navzdol. Zavihka C mu ne dovolita, da bi zlezel ven in navzdol. Ko dvignete še del A navzgor, lahko preizkusite, kako reagira kljun, če od zgoraj spustite kova¬ nec. Pri lažjih kovancih zine kljun manj kot pri težjih. V primeru, da se kljun ne bi dvignil, ko vržete kovanec, ga morate urav¬ nati tako, da prilepite obtežitev na rob, oz¬ načen s črko D. TIM • 9—10 79/80 391 Sedaj prilepite še spodnji del kljuna točno telesu ptiča. Postavite navpično trikotnike na mesta, označena s črko D. Izrežite še A in krilca B. Krilca B preprečujejo, da bi krila K in J, ki jih vstavite v odprtine v krila padla iz telesa, trikotniki A pa, da bi ■ tež ^ SgpPSSB 1 392 TIM • 9—to 79/80 takoj izpadel kovanec, ki ga vržemo v hra¬ nilnik. Ko se dotaknemo spodnjega dela, bi se moralo krilo prosto zazibati. Ko torej vržete v odprtino na vrhu kovanec, bi moral ptič, če smo ga pravilno sestavili, najprej ziniti s kljunom in nato zamahniti s krili. TIM • 9—10 79/80 3 9 3 Na označena mesta nalepite še oči. Hranil¬ nik zaprete tako, da zavihke B na trupu samo potisnete v odprtine v delu A, ali pa del A zalepite na trup po celi dolžini roba. Na koncu vam lahko zaželimo samo še uspešno varčevanje. 394 TIM • 9—10 79/80 Amand Papotnik ŠKATLA ZA PISALNI PRIBOR Projektna naloga Uredništvo Tima se je odločilo za projekt¬ ne naloge, ki bodo v pomoč učiteljem teh¬ ničnega pouka pri neposrednem izvajanju učnovzgojnega procesa in mentorjem za krožke šolskega proizvodnega dela. Ugotavljamo, da bi učitelji tehničnega po¬ uka nujno potrebovali posebno rubriko: »metodična priloga za tehnično vzgojo v osnovni šoli« in tokrat prvič poskušamo tej želji in potrebi ustreči. Tokrat se je našemu povabilu odzval prof. Amand Papotnik, metodik tehničnega pouka na pedagoški akademiji v Mariboru, ki bo tudi v naslednjih številkah Tima posredoval projektne naloge s tehniškotehnološko do¬ kumentacijo, fotografijami in z metodičnimi napotki za izvedbo učnih ur od 5. do 8. raz¬ reda osnovne šole. Projektna naloga lahko sestoji iz: 1. operativnih učnovzgojnih smotrov, 2. tehnološkega lista, 3. kosovnice, sestavne risbe in delavniške risbe, 4. sestave in razporeditve nalog projektne naloge. Delovna naloga: Izdelava škatle za pisalni pribor, ki jo lahko izdelate po posredovanem tehnološkem listu, načrtu in fotografijah. Pribor, orodje in material: 1. Pribor: Pribor za merjenje in označeva¬ nje na materialu, osnovni in dodatni pribor za delo na KLIP-KLAP mizi DM 200 (vzdolž¬ no leseno vodilo za zarezovanje, čepi in pri¬ mež za brušenje posameznih delov, zaščitna konzola za povratno žago KLIP-KLAP). 2. Orodje: KLIP-KLAP vrtalnik s priključki (glej faze dela, ki jih prikazujejo fotografije). 3. Material: vezana plošča debeline 6 mm. Operativni učnovzgojni smotri: — učenci se usposabljajo za uporabo teh- niško-tehnološke dokumentacije, — spoznajo pomen delitve dela v serijski proizvodnji, — učenci aktivno sodelujejo v serijski pro¬ izvodnji (tekoči trak), — učenci spoznajo pomen organiziranega delovnega mesta za izvajanje delovnih nalog v serijski proizvodnji, — učenci znajo povezati delovne operacije v proizvodni proces, — nauče se vrednotiti svoje delo, delo učencev in učitelja po objektivnih merilih, -— navajajo se na upoštevanje in uporabo zaščitnih sredstev, — navajajo se na vrednotenje dela, porabe časa, sredstev in energije, — spoznavajo pomen električnega ročnega orodja za izvajanje proizvodnih vaj in delo dožive kot vrednoto, — razvijajo si spretnosti, delovne navade in pridobivajo znanje ter razvijajo ustvarjal¬ ne sposobnosti, — seznanjajo se s poklici v lesnopredelo¬ valni panogi. Opomba: Nanizal sem le nekaj smotrov, ki se nanašajo na izvedbo same serijske pro¬ izvodnje. Celotno projektno nalogo pa lahko sestavite tudi tako, da delo poteka v povezavi z raz¬ redi od 5. do 8. razreda, in to od razvijanja IDEJE za izdelek do REALIZACIJE izdelka. Tokrat vam posredujem projektno nalogo s poudarkom na serijski proizvodnji za 7. RAZ¬ RED, opremljeno s tehniško-tehnološko do¬ kumentacijo, operativnimi učnovzgojnimi smotri in fotografijami, ki prikazujejo posa¬ mezne faze oziroma DELOVNE OPERACIJE. Opomba: Planirani delovni čas se nanaša na izdelavo ene škatle in je določen le okvir¬ no. Pri vsakem tekočem traku v razredu pa je potrebno posebej zapisovati čas, ki je po¬ rabljen za realizacijo izdelka v celoti. Pomembni poudarki za izvedbo serijske pro¬ izvodnje: 1. Za realizacijo te in podobnih projektnih nalog bi morali imeti dovolj delovnih miz KLIP-KLAP DM 200 in dovolj električnega ročnega orodja za AKTIVNO sodelovanje vseh učencev neke skupine. TIM • 9—10 79/80 3 95 396 TIM • 9—10 79/80 Material Teža St risbe ali stand. Ocena TIM • 9—10 79/80 3 97 Slika 1a. Razrezovanje s krožno žago (detajl) — 1. delovno mesto Slika 2. Izrezovanje s povratno žago — 2. de¬ lovno mesto Slika 1. Razrezovanje s krožno žago — 1. de¬ lovno mesto Slika 3. Brušenje — površinska obdelava z vibracijskim brusilnikom (detajl] — 3. delovno mesto 2. Iz projektne naloge je razvidno, da lahko v enem tekočem traku aktivno DELA 5 učen¬ cev. To pa pomeni, da bi morali formi¬ rati do 3 tekoče trakove s po 5 učencev (3 X 5 učencev = 15 učencev). 3. Za en tekoči trak bi rabili dve (2) delovni mizi DM 200, kajti razrezovanje mora biti na eni DM 200, izrezovanje in brušenje je lahko na eni (oziroma za druge operacije; brušenje in vrtanje na eni, brušenje in izre¬ zovanje na eni). 4. Lepljenje in lakiranje se lahko izvaja na KLIP—KLAP DM 200 oziroma na drugih — običajnih mizah. TIM • 9—10 79/80 399 Slika 5. Videz gotovega izdelka 5. Da bi aktivno delala celotna skupina do 16 učencev, bi morali formirati pri projekt¬ nih nalogah do tri (3) tekoče trakove, to pa pomeni, da bi rabile šolske delavnice naj¬ manj šest (6) delovnih miz KLIP-KLAP DM 200 in tudi šest vrtalnikov s priključki. Posebna opomba: Seveda v začetku gre tudi s skromnejšim številom, ampak važno je, da se DELA in da vse učence skupine zaposlimo (npr. delo v dvojicah kot organizacijska oblika pri de¬ lovnem mestu). Napotki za izvedbo delovne naloge: Izdelava škatle za pisalni pribor (v serijski proizvodnji) 1. Na osnovi projektne naloge je potrebno formirati delovna mesta in organizirati lini¬ jo tekočega traku. 2. Na osnovi pregleda sestavne risbe, de- lavniške risbe in kosovnice je potrebno me¬ re prenesti na material (vezano ploščo 6 mm). 3. Ko so formirani tekoči trakovi, je potreb¬ no izvesti samo proizvodno delo: učenci po svojih vnaprej določenih delovnih mestih iz¬ vajajo delovne operacije. 400 TIM • 9—10 79/80 4. V eni oziroma dveh blok urah lahko izde¬ late več takšnih enakih izdelkov, 5. V uvodnem delu je potrebno učenca pra¬ vilno motivirati; frontalno demonstrirati de¬ lovne operacije vsem, opozoriti na HTV pri delu in glede na spoznane psihofizične spo¬ sobnosti učencev primerno razdeliti učence na delovna mesta (PAZITE, KDO BO DELAL NA KROŽNI ŽAGI). 6. Za samo izvedbo dela pa je pomembno povedati, da je važno, kako bodo izdelali utore! Od tega je odvisna funkcionalnost izdelka. AKTIVNOST OB ZAKLJUČKU TEHNOLOŠKEGA PROCESA Ob izdelanih projektih (npr. škatla za pisal¬ ni pribor) pa je potrebno izvesti še nasled¬ nje: 1. Ovrednotenje prizadevnosti učencev in učitelja, 2. izračun obrabe delovnih sredstev, amor¬ tizacije delovnih sredstev in opreme, 3. ocenitev stroškov, ki smo jih imeli, 4. analizo ustrezne organiziranosti delovne¬ ga mesta, organizacije dela, odnosa do dela, odnosa do materiala in racionalnega izko¬ ristka, porabe energije, odnosa do odpad¬ nega materiala, donosa od eventualno pro¬ danega izdelka (embalaža, prodaja, čisti dohodek, nakup sredstev s čistim dohod¬ kom). Vsem, ki boste uporabili ta prispevek, želi¬ mo veliko delovnega uspeha in zadovoljst¬ va! Miloš Macarol TORBA IZ JUTE (s toplotnim odtisom barvnega vzorca) Barvanje volne za pletenje in tkanje izvira še iz obdobja naturalne proizvodnje, ko še ni bilo industrije in si je človek moral vsa oblačila izdelati sam. Ta dejavnost se je ohranila vse do danes, vendar le v tistih kmetijskih predelih, kjer je razvito ovčar¬ stvo. V mestnih in industrijskih predelih pa je danes večje zanimanje za razne tehnike ročnega barvanja tekstila kot npr. »batik«. Ob naglem razvoju konfekcijske industrije, ki nas navzlic nenehnemu modnemu kreira¬ nju oblači s konfekcijskimi oblačili, se je človek znova začel zatekati k inventivnim ročnim izdelkom, ki imajo v poplavi potroš¬ niške konfekcije posebno veljavo, saj so v večini primerov pravcati unikati, kakršnih si industrija res ne more privoščiti. Tega pojava ne bi smeli jemati zgolj kot odpor zoper konfekcijo, ampak predvsem kot tež¬ njo sodobnega človeka, da svoj prosti čas smotrno uporabi za lastno kreativno relak¬ sacijo. V vseh teh delih je del človekove osebnosti, njegove osebne kulture, smisla za lepoto in svojsko ustvarjalnost, ki se harmonično vklaplja v sodoben način živ¬ ljenja, ki mu sleherni od nas daje svojst¬ ven pečat. TIM • 9—10 79/80 401 urr H— “F J 2,5 n n i! h lii Hi tli; ! 111 H I 4 - 4 - 1 — - _JLr. o co Slika 1. Kolekcija vodenih barvic »HOBY-TEK- STIL« V tem pogledu skorajda ni več razlike med moškim in žensko. Vsi nekaj pletemo in vozljamo, vezemo in rezljamo, šivamo in tkemo kot da bi vsakdo od nas iskal sa¬ mega sebe. In tako smo se znašli tudi pri barvanju tek¬ stila. Omenjena »batik« tehnika, ki smo jo Prinesli iz tujih tal, je resda sila zanimiva, Slika 2. Na običajnem pisarniškem papirju po¬ slikan vzorec za torbo toda za začetek kar precej zahtevna in tudi draga. Kolekcija barv stane skoraj 100 sta¬ rih tisočakov, in, če se stvar malce pone¬ sreči, je to zelo drag konjiček, saj tudi tek¬ stil ni ravno poceni. Postopek z voščenjem res ni kdovekaj težak, ni pa tudi povsem preprost. 402 TIM • 9—10 79/80 Slika 3. Torba iz jute z odtisom barvnega vzor¬ ca in z okraski iz motvoza in treh Jesenih kroglic Kdor se s takšnimi stvarmi doslej še ni ukvarjal, bo bolje, da se prej loti lažjih tehnik, ki so mnogo bolj pristopne in tudi neprimerno cenejše. Ena teh je že pri ro¬ ki. Zanjo je poskrbela zagrebška tovarna svinčnikov »TOZ«. V naših knjigarnah in papirnicah že lahko dobimo pod imenom »HOBY-TEKSTIL« njeno kolekcijo vodenih barvic ali pa voščenih svinčnikov za svoje¬ vrsten način barvanja tekstilnih tkanin. Prednost te tehnike je v tem, da slikovni vzorec napravimo najprej na tanek pisar¬ niški papir, nato šele poslikano stran po¬ ložimo na želeno tkanino in z rahlim lika¬ njem z vročim likalnikom pri temperaturi 180—200° C napravimo nanjo barvni odtis. Med likanjem, ki glede na debelino papirja traja 30—90 sekund, se barve stopijo in prepojijo tkanino. Med likanjem posamezne barve postanejo precej bolj sočne, kot so na papirju, zlasti še, če jih odtisnemo na tanke tkanine, ki jih manj vpijajo. Pri ne¬ katerih se menja tudi njihov odtenek, zato imejmo pri barvanju na papir vselej pred seboj vzorec njihovih odtenkov, ki je prilo¬ žen vsaki kolekciji. Če slikovni vzorec, ki smo ga napravili po lastnem okusu, odtisnemo na debelejše tka¬ nine, kot je npr. v našem primeru juta, bo¬ mo dobili zelo lepe pastelne odtenke, ki se lepo ujemajo z naravno barvo jute. Isto velja tudi za ostale vrste tkanin; barve se bodo vselej ujele z osnovo, brž ko bomo spoznali njihove lastnosti. Po nekaj prepro¬ stih preizkusih na raznih vzorcih tkanin se nam bo to hitro posrečilo. Priloženi vzorec za našo torbo iz jute ima velikost 18 X 21 cm. Za samo torbo potrebujemo: 1 kos jute v velikosti 110 X 30 cm 2 kosa jute v velikosti 36 x 8 cm Manjša kosa uporabimo za stranska všitka, medtem ko dno torbe oblikujemo s pregi¬ bom večjega kosa jute na označenih me¬ stih. Ker juta na obrezanih delih kaj rada razpa¬ da, bomo vse kose najprej enkrat zarobili (v širnini 1 cm) in jih obšili na šivalnem stroju, po možnosti s cik-cak šivi. Nato na večjem kosu napravimo še en, za nekoliko širši zarobek, in vanj hkrati všijemo še stranska všitka. Da bo to delo čim bolj lično opravljeno, vam priporočamo, da vse to napravite najprej ročno s šivanko in dolgimi šivi. Na času ne boste ničesar zgu¬ bili, kajti s šivalnim strojem bo teklo delo dvakrat hitreje. Trak za obešanje torbe si lahko prav tako izdelate iz jute, ki jo na podoben način dvakrat zarobite. Dolžino traku prilagodite svoji velikosti. Kdor ima pri roki tapetniško iglo, si lahko izdela tudi primerne okraske iz navadnega motvoza (»špage«). Po štiri ali šest koncev motvoza lahko enostavno zvozljamo z obi¬ čajnimi vozli, ali pa jih omotamo z dodat¬ nim kosom motvoza, medtem ko njegova konca s pomočjo tapetniške šivanke poti¬ snemo skozi sredino omota, ju zategnemo in odrežemo. V posamezne okraske lahko vgradite tudi prevrtane lesene kroglice. Pri¬ poročamo vam, da odtis slikovnega vzorca napravite šele potem, ko bo torba končana. Ta izdelek je prav ličen, čeprav je izredno poceni. Poceni pač zato, ker boste iste bar¬ vice lahko uporabili še za desetine drugih izdelkov, saj njihova poraba ni prav nič več¬ ja kot pri običajnih vodenih barvicah. Isto velja tudi za voščene svinčnike. Pa veliko zabave! TIM • 9—10 79/80 4 03 Izrežite iz močnejšega papirja kvadrat s stranico 600 mm (1), iz vezane plošče pa trikotnika (3). Mere so napisane! Na letvi¬ co 5 X 5 X 1000 mm (5) nalepite letvici 5 X 5 x 600 mm (2) in ju utrdite s trikot¬ nikoma. Tako narejeni zmaj utrdite z let¬ vico (4), 5 X 5 X 540 mm (A). Navpični rep (6) izdelajte iz lesa (vp). Papir na ogrodje. Vlecite ga proti vetru! Za start priporočam štartni škripec, ki je bil objavljen v Timu št. 4 letos. KOSOVNI SEZNAM 404 TIM • 9—10 79/80 modelarstvo Igor Cotman BRODARSKI RC — MODEL M-210 (priloga) V originalu je model narejen iz plastike — iz poliestra, vendar sem se odločil, da pri¬ lagodim izdelavo na avio-vezan les. Mogo¬ če se bo kdo izmed vas odločil tudi, da ga naredi iz poliestra, zato sem pripravil tako tudi malce daljši zapis za take »za¬ nesenjake«. No pa začnimo: prvo vam po¬ vem, da je izdelava iz plastike izredno za¬ mudna predvsem začetek, dražja in bistve¬ no težja seveda, če se začetnik odloči za to varianto. Kajti prvo mora izmodelirati sam model iz gibsa še boljše je iz lesa (balse), nakar iz samega modela kalup iz plastike in šele iz tega lahko dela plastič¬ ne odlitke. To varianto priporočamo le sku¬ pini prijateljev oziroma v šoli ali klubu, da si tako delite stroške predvsem pa veliko dela. Iz avio-špera je izdelava lažja, cenej¬ ša in predvsem enostavnejša in hitrejša, žal pa ima tudi svoje slabe strani, seveda je model manj trden, bolj občutljiv na vo¬ do, na izpušne pline in tresljaje motorja kot plastičen. Najprej potrebujemo kalup, iz katerega bo¬ mo delali pozitive, naredimo ga iz gibsa, kot kiparji ga zmodelirajmo. Lažje je iz ko¬ sov balse, seveda ga lahko naredite tudi iz kakšne druge vrste lesa. Vse površine glad¬ ko obdelamo in na koncu model večkrat prebarvamo in »poliramo z vodobrusnim pa¬ pirjem. Lakirajmo in polirajmo tako dolgo, dokler ne dobimo popolne gladkosti, ki je nujna za kvaliteten kalup, ki bo tako pre¬ nesel veliko večje število odl.itkov-poziti- vov. Sam postopek plastifikacije je enak za izdelavo kalupa — to je negativa in potem iz le-tega izdelavo pozitiva — končnega iz¬ delka. Zato bom seveda sam postopek opi¬ sal le enkrat. Najprej model za kalup ozi¬ roma že izgotovljen kalup dobro »polirajmo z purolom oziroma podobno pasto za poli¬ ranje. Nato model za kalup oziroma sam kalup dobro premažemo z loščilcem za ka¬ lupe, je temno rdeče barve kot malinovec (ne po okusu]. Preden se prva oziroma dru¬ ga plast posuši, nanesemo drugo oziroma tretjo plast. Ako ne bomo pri tem res pa¬ zili in namazali celotne površine, bomo ime¬ li hude težave pri ločevanju kalupa iz mo¬ dela, oziroma odlitka iz kalupa, lahko celo uničimo oboje. Upam, da ni potrebno pou¬ darjati, da ločilec nanašamo na res očišče¬ no in spolirano površino. Zato moramo po vsaki uporabi kalup oprati s toplo vodo in milom, da odstranimo ostanke ločilca (to¬ pi se le v vodi) in na novo spolirati kalup. Ko se je ločilec popolnoma osušil, lahko začnemo plastificirati. Za to potrebujemo osnovno maso (poliester], maso za gel-coat (žarkot] in pa pospeševalec in katalizator. Poleg tega moremo kupiti še steklena vlak¬ na v obliki vate ali tkanine in pa že zgoraj omenjeni ločilec. Ko imamo vse te stvari, lahko nadaljujemo z delom. Najprej nanesemo plast žarkota, katerega pripravimo tako, da masi v obliki paste do¬ damo pigment (barvilo] in dobro premeša¬ mo. Nato dodamo pospeševalec in zopet dobro premešamo in končno katalizator, ki ga tudi dobro vmešamo v maso. Pospeše¬ valca in katalizatorja vmešajmo toliko, ko¬ likor piše na navodilih, če pa jih nimate, dajte pospeševalca 2 %, katalizatorja pa 1 %. Namesto pigmentov, ki so zelo dragi, lahko uporabite minij v prahu, ki se prav odlično obnese. Lahko pa delate tudi brez pigmentov, le da bo v tem primeru odlitek seveda brezbarven in ga boste morali pre¬ barvati. Nanesena plast gel-coata (žarkota) se mora popolnoma strditi, nato šele lahko nanaša¬ mo plast steklenih vlaken in poliestra. Pre¬ čno začnemo polagati steklena vlakna, si jih že prej tako pripravimo, da jih nareže¬ mo v obliki kalupa, ali pa v manjših kosih, ki jih potem v kalupu sestavimo in nato prepojimo. Toda najprej premažemo plast strjenega gel-coata s poliestersko smolo in šele sedaj položimo prvo plast steklenih vlaken. Nato s čopičem, ki ga prepojimo in namakamo v poliestersko smolo, prepo¬ jimo to plast in obenem skušamo iztisniti vse zračne mehurčke. Prav zaradi teh je najbolje, da prepojena vlakna povaljamo z valjem iz teflona ali aluminija, če ga seve¬ da imamo, drugače pa se potrudimo in poizkušamo to narediti s čopičem, če pa želimo odlitek z debelejšimi stenami, eno¬ stavno polagamo im plastificiramo plasti ta¬ ko dolgo in toliko časa, dokler ne dobimo želene debeline; ko smo končali z delom, operimo vse orodje v acetonu ali eventual¬ no z nitro razredčilom, ki topita še nestrje¬ ni poliester in ga z njima lahko tudi redči¬ mo, če se nam zdi preveč gost za delo. Toda opozarjam vas, da topite le nestrjen poliester, zato očistite orodje prej, preden se poliester strdi, ker drugače orodje lah¬ ko zavržemo, ker je povsem neuporabno. Za konec pa še nekaj najvažnejših navodil brez katerih ne boste uspeli. 1. Kalup pred vsako uporabo dobro očistite in spolirajte. 2. Z ločilcem premažite ves kalup, sicer iz¬ delka ne boste ločili od kalupa oziroma kalup od modela. 3. Pospeševalca in katalizatorja ne smeta nikoli hkrati vmešati, prvo enega — pre¬ mešajte, nato drugega — premešajte. Če na navodilih ne piše drugače, damo 2 % pospeševalca in 1 % katalizatorja. 4. Vedno delajte v prostoru, kjer ni manj kot 180 C. 5. Vedno proč od ognja in ne kadite poleg. 6. Uporabljajte rokavice, ko delate s stek¬ lenimi vlakni in pazite, da ne pridejo na sluznico ust ali celo v oči in odprte ra¬ ne. Ko smo končali s plastifikacijo, operimo orodje. Takoj dajmo kalup na neko suho ne prašno mesto in počakajmo nekaj dni, pre¬ den vzamemo izdelek iz kalupa. V kolikor lahko ločujemo z roko, poizkusimo to storiti, drugače pa enostavno vse skupaj položimo v vodo, še najbolje v banjo in počakajmo, da voda raztopi ločilec in tako se kalup in odlitek ločita sama. Ne uporabljajte sile, če ne gre, temveč poizkusite počasi mili¬ meter po milimeter z roko ali kakšnim orodjem. Vse ostale stvari, kot so sedaj montaža motorja, osi in krmila pa opravimo tako, kot jo v načrtu, pazite predvsem na kote in ne Pozabite prilagoditi načrta vašemu motor¬ ju; ko zaplastificiramo nosilce za motor in Prvo ter tretje rebro, položimo zgornji del modela na dno in ga z notranje strani za- TIM • 9—10 79/80 4 05 plastificiramo z vlakni in poliestrom (pre¬ izkusite tesnost). No, sedaj je model kon¬ čan, ostanejo le še finese, ki pa jih bom opisal v »lesenem« delu načrta, še kje se dobi material; vse, kar je omenjeno v na¬ črtu, dobimo pri CHEMO v Ljubljani v Maistrovi ulici ali celo v trgovinah MAVRI¬ CE po celi Sloveniji. Tokrat pa preidimo na izdelavo, za katero se bo odločila verjetno večina izmed tistih, ki ste se odločili za izdelavo modela. Za začetek še nekaj osnovnih napotkov. Za lepljenje bomo uporabljali le dobra — za vodo odporna lepila, kajti zaradi močnih vibracij, ki jih povzroča motor, lak kaj hitro lahko razpoka, voda pa tako razmoči lepilo. To je najbolj nevarno za premec, kjer so nosilci motorja, in prostor okoli krmila, to je pri komandah. Vsi glavni deli so ri¬ sani v M = 1 : 1 tako, da jih lahko pre¬ kopirate na material. Preden začnete s samim delom, si dobro oglejte načrt, pred¬ vsem prvo in drugo rebro. Ti rebri namreč nosita oziroma držita nosilce za motor in ravno ti dve rebri morate prilagoditi mo¬ torju, ki ga imate. Sam sem gradil motor z žarilno glavo HB — 20 in vse finese so prirejene za mere tega motorja. Enako boste sami morali rešiti problem izpušne cevi, kajti na načrtu je vrisana resonančna cev (venturijeva cev). Vse to so seveda drobne spremembe, ki si jih bo pač vsa¬ kdo spremenil glede na motor in ostale posebnosti, katerih tako nisem mogel upo¬ števati v načrtu. Sama gradnja modela je dokaj lahka. Najvažnejše je gotovo dno modela, saj odloča o »vodni« kvaliteti mo¬ dela. Izdelal sem ga iz 1 mm debele letal¬ ske vezane plošče (avio-šper). Dno deli na načrtu simetrala, zato morate narisati še drugo polovico, preden lahko kopirate na material. Dno izrežemo seveda iz enega kosa in z izrezom na vrhu. Le-tega moramo izrezati zelo skrbno in natančno, kajti sle¬ herna površnost bo povzročila močan pre¬ mik premca navzgor ali navzdol, to pa se¬ veda bistveno vpliva na bistvene lastnosti plovbe modela. Pazljivo sem nato zlepil notranji krivulji dna in pri tem sem si po¬ magal z žico in s tkanino. Z žico sem ob simetrali zvezal dno tako, da mi je sama žica držala V obliko dna. Tkanino sem vle- pil v rob V oblike in ko se je lepilo po¬ sušilo, sem žico seveda odstranil. Nato sem počakal, da se je lepilo posušilo — to je 406 TIM • 9—10 79/80 seveda odvisno od vrste lepila, nato pa sem začel s pomočjo žice in bucik name¬ ščati rebra pri zadnjem — četrtem, pazil sem predvsem na pravilen odklon. Poiskal sem si ravno desko in jo uporabil kot šablonsko desko in tako izdelan model pri¬ trdil po celi simetrali trupa. Enakomerno sem pri tem podložil oba robova dna in bil seveda pri tem zelo natančen. Potem sem vstavil letvice 2 X 10 in bočne 3 X 5 mm. Sedaj vstavite tudi oba nosilca za motor, uporabite 5 mm debelo vezano ploščo ozi¬ roma lahko celo plastiko. Da bi si olajšal delo, sem prilepil ob zgor¬ nje letvice do 3,5 mm debele kose — bloke iz balse; imajo jih pri Mladem tehniku; — prav tako sem prilepil na premec še tri¬ kotnik iz istega materiala. S steklenim papirjem sem nato obdelal vse morebitne netočnosti, obdelal sem tudi vse robove in morebitne napake popravil s koščkom furnirja oziroma balse. Na spodnji rob dna sem potem prilepil dve letvici 5 X 15 iz trše balse ali celo lipe, jih lepo izoblikoval v trikotnik, jih lepo zalepil in pri tem pazil, da sta potekali čimbolj vzporedno z vzdolž¬ no simetralo modela. Ti dve letvici odrinje¬ no vodo usmerjata navzdol, nasprotna sila deluje navzgor. Energijo, ki je razrinila vodo, smo s temi letvami v kar največji meri uporabili za dviganje modela. Tako model hitreje zaglisira in prej doseže naj¬ večjo hitrost. Na načrtu sta označeni s črko L . Na običajen način sem prilepil na boke 1 mm debelo vezano ploščo. Sedaj sem lahko postavil notranje stene in tako je model dobil precej med seboj zaprtih pro¬ storov — komor in zato je nepotopljiv. Nekoliko več časa sem porabil za prekri¬ vanje palube na premcu in tudi tu sem si pomagal z bucikami in koščki balse. Za palubo sem uporabil 2,5 mm debelo vezano ploščo, za rebra pa sem uporabljal 3 mm debelo. V model sem nato vstavil os, krmi¬ lo, cevko za hlajenje, zalepil rezervoar in naredil ležišča za sprejemnik, oba servo- mehanizma in akumulator. Krilce sem iz¬ delal iz nerjaveče pločevine 0,3 mm, lahko pa je tudi medenina 0,5 mm oziroma alumi¬ nij. Z ostrim nožem zarežemo v dno za¬ rezo, skozi katero potisnemo krilce, ki ga na notranji strani zakrivimo. Pri tem sem pazil, da nisem spremenil oblike dna, če bi bila zareza ploska bi se dno izbočilo. Krilce sem nato z notranje strani zalepil z UHU-plusom. Sedaj pa stvari, katere bo verjetno vsakdo rešil po svoje, to je prob¬ lem osi, elise in hlajenja motorja. Kar se tiče osi, sam sem uporabil Graupnerjevo kakor tudi kardan, oboje se dobi pri Mla¬ dem tehniku, pazite le na naklonski kot glede na motor, ki ga boste montirali. Sam sem imel kovinsko eliso premer 38 mm, a bodo povsem dobre tudi Graupnerjeve {ima¬ jo pri Mladem tehniku). Tudi plastičen rezervoar imajo pri Mladem tehniku, lahko pa si sami zakrivite in zaspajkate. Vhodno cev za hlajenje motorja namestimo med krmilom in eliso. Pazite, da bo curek od propelerja porival vodo vanjo; dolga naj bo približno do 1/3 kraka elise. Povsem primerna je medeninasta cevka praznega kemičnega svinčnika. Nasploh sem na mo¬ delu izdelal še vrsto malenkosti, takih, ki si jih vsak modelar omisli po svoje npr. pokrov pri komandah; tesnenje lahko do¬ sežete z gumo ali pluto (dobi se v Metalki), sam sem imel pokrov prilepljen z vodo odporno tapeto, kar se je izkazalo kot po¬ vsem dovolj dobra tesnitev. Za vse sem uporabljal avio-šper in lepila Jubinol, UHU- plus in traldit. Model lahko po vseh teh malenkostih prelakirate in če je potrebno tudi prekitate. Opozarjam vas, da metanol topi neke vrste lakov, zato uporabljajte lake, ki so na to neobčutljivi npr. Kunstharz ali pa parket lak ideal. Preden končam, še nekaj napotkov o mon¬ taži RC-vodenja in motorja teh verjetno najdražjih in najobčutljivejših delov modela. Vse servomehanizme zaščitite pred tres¬ ljaji, kolikor jih lahko jih podložite z pe¬ nasto gumo oziroma pričvrstite tako, da niso direktno na viru tresljajev; verjetno ne bom povedal nič novega, da lahko pri udarcu krila v oviro zlomite krmilno ročico oziroma celo zobnike v servomehanizmih, kar pa je draga zadeva. Posebno pazite na vlago ali celo na vodo. Oksidirajo konktakti, spoji postanejo nezanesljivi, zato vas lahko nenadno pusti naprava na cedilu. Če se to zgodi na obali, še ni hudo, če pa se na vodi, ste pa lahko celo ob model. Glede motorja pa vam svetujem, da ne pretiravate z vgradnjo premočnega motorja. Pazite, da bo motor lahko dostopen za menjavo svečic ali nastavljanja uplinjača. Pazite, da boste imeli s kardanom in osjo čim manjše tre¬ nje, to pomen' nobenih prelomov med osjo motorja in osjo elise. Seveda ne pozabite mazati osi, dovolj priviti vseh vijakov, pro¬ pelerja na os, kardana na osi in osi motorja kakor tudi vseh ostalih drobnarij, ki zmanj¬ šujejo optimalno delovanje motorja in žal vam lahko mala površnost povzroči, da model »crkne« na progi; zavedajte se, da še tako dober motor ne pomaga in ne da tistega od sebe, kar pričakujemo, če bo imel ogromne izgube na kardanu, prenosih in pri samem trenju. Dosegli boste edino pregrevanje in preveliko obrabo elementov. No upam, da sem vas dovolj prestrašil, da boste tem malenkostim posvetili dovolj pozornosti, bodi dovolj. Vsem želim mnogo uspeha pri izdelavi, še več na tekmovanjih. KOSOVNI SEZNAM: A — dno modela — vezana plošča 1 mm t, 2, 3, 4— rebra — vezana plošča 3 mm B — rezervoar — med., bela pločevina 0,5 mm C — nosilec krmila — balsa 3 X 3 X 3,5 cm K — vodoravna stabilizacijska krilca med., 1,5 mm, Al. 2 mm (2x) D — nosilec motorja, bukovina, hrast L — letvici — balsa, lipovina K — navpično smerno krilce — med., Al. Tone Zaplotnik ORLIČ A-2 (priloga) Tehnični podatki: — razpon kril: 160 cm — dolžina trupa: 80,5 cm — površina: 22,75 dm 2 To jadralno letalo bo.za začetnika zelo za¬ pleteno, toda še vseeno ne pretežko, da bi se ne lotil dela. Tekst in načrt sta prilago¬ jena tistim, ki so že zgradili podoben mo¬ del. Krilo Večji del krila je iz balse. Ojačujeta ga dve smrekovi letvici. S pomočjo šablon izde¬ lamo vsa potrebna rebra. Tam, kjer se krilo začne ožiti, bomo zadnja rebra po potrebni meri odrezali in po profilu z občutkom se- ve da zbrusili. To seveda ni tako težko, kot si morda predstavljate. Ko se rebra in let- vic e že čvrsto držijo med seboj, krila prekri¬ jemo z balsnim furnirjem. Da letalo po¬ TIM • 9—10 79/80 4 0 7 lepšamo na koncih kril, običajno prilepimo še balse. Horizontalni stabilizator _ Izdelamo ga na enak način kakor sprednje krilo. Prav tako izdelamo zanj rebra, ga zalepimo in na koncu prilepimo balse. Tudi tu lahko prekrijete krila z balso ali pa ne. Kakor želite. Trup ___ Najprej izdelamo nos iz balse. Podaljšamo ga z dvema smrekovima letvicama. Prekri¬ jemo ga s sambnim furnirjem, tudi smre¬ kov ni napak. Nato zavrtamo še luknje za paličice, katere bodo pritrjevale sprednje krilo. K trupu prilepimo še mizico. Paličica na začetku mizice naj bi varovala trup pred grobimi pristanki, ko letalo sunkoma npr. prileti v deblo, se krilo pomakne na¬ prej in lahko rani trup. Vertikalni stabilizator Je iz balse in iz dveh delov. Ko ga prile¬ pimo na trup, ga s trupom še nekajkrat prelakiramo (od 2—3-krat). Letalo še pre¬ krijemo s tankim japan papirjem in ga prav tako prelakiramo. Treba ga bo še zreguli- rati, da bo lepo jadralo. Pa še to; kdor bo svinec vlival, mu gotovo ne bo treba pri¬ lepiti ploščice svinca na strani trupa. KOSOVNICA 408 TIM • 9—10 79/80 Aleš Jaklič MODELARSKI ZABOJ Marsikateri modelar se je najbrž že spra¬ ševal, kako naj spravi ves pribor za spušča¬ nje modelov do »terena«. Temu namenu ustreza modelarski zaboj. Ker je izdelava zelo preprosta, si lahko vsak izdela sam. Potrebujete le 8 in 5 mm vezano ploščo in orodje za obdelavo lesa. Najprej izžagamo vse dele, nato pa se lotimo sestavljanja. Del 1 b si bo vsak moral podaljšati za 88 mm od spodnjega roba, in to v smeri robov, ki ju označujeta puščici. Dela se to¬ rej razlikujeta le v dolžini. Zadnji je daljši zato, da zadrži predal, ker bi se le-ta sicer izmuznil pod stranico. V oba dela izrežemo luknji s premerom 20 mm. Najprej sestavi¬ mo le ogrodje in šele nato predal, ki ga po potrebi priredimo, kajti vedno se pojavijo odstopanja od danih mer. Na koncu vse polakiramo. Vilice za držanje letalskih mo¬ delov obložimo z gumo, da se model ne bi poškodoval. Na stranico 3 a lahko pritrdite ročaj, da boste predal lažje odpirali. Seveda si lahko vsak omisli svoj modelarski zaboj, moj namen je bil le, da vam podam osnov¬ ne mere, po potrebi si ga lahko sami prire¬ dite. Upam, da vam bo modelarski zaboj omogočil, da boste pri spuščanju imeli ved¬ no ves pribor pri roki. KOSOVNICA TIM • 9—10 79/80 4 09 410 TIM • 9—10 79/80 Sašo Krašovec BD-4 BD-4 je majhno ameriško amatersko letalo. Zgradil ga je James Bade leta 1972. Model letala, za katerega načrt je pred va¬ mi, je vezan letalski model, ki ga poganja 2,5 ccm motor. Konstrukcija je dokaj eno¬ stavna in je primerna tudi za modelarja, ki ima na tem področju manj izkušenj. Načrt je risan v M = 1 : 1 (glavni deli), več¬ ji deli pa so pomanjšani (poleg njih piše v kakšnem merilu so); VP — vezana plo¬ šča, B — balsa. TIM • 9—10 79/80 411 412 TIM • 9—10 79/80 Trup _ Najprej ga morate narisati v pravi velikosti. Nato iz 3 mm balse odrežete obe bočni stranici. Ker je pola baise ožja kot je vi¬ šina trupa, morate stranico zlepiti iz dveh delov. Stikate ju tako, da na balso narišete največji možni spodnji del, zgornjega pa potem prilepite zraven. Ko sta stranici go¬ tovi, izdelate vsa rebra in odžagate iz bu¬ kovega lesa dva nosilca motorja. Na rebro 2 privežete z nitjo in nato dobro prilepite nogo prednjega kolesa, ki jo naredite iz jeklene žice 0 2 ali 0 3 mm. Nato nalepite na nosilca prva 3 rebra. Na rebro 1, 1a in do rebra 2 prilepite dva dela 14 in mednju še rebra 2a. Spodnjo 10 mm balso pa na trup ne prilepite, tako da boste lahko mon¬ tirali motor. Na trup se lahko pritrdi z vi¬ jakom, ki ga privijete v rebro 1 in 1 a in na drugi strani s čepom v rebro 2. Iz plo¬ čevinke odrežete plašč kvadra, ki bo služil kot rezervoar. Plašč izrežete, ga zapognete po robovih in zaspajkate (z vodo preverite, če je dobro zatesnjen). Prispajkajte še 3 cevke (od kemičnega svinčnika, ki pa mo¬ rajo biti dobro očiščene). Na rezervoar pri¬ spajkajte še dva kotnika, skozi katera bo¬ ste z vijakoma pritrdili rezervoar na nosil¬ ca. Skozi del 2a, na mestu, kjer pride iz rezervoarja poševna cevka, naredite odprti¬ no in sedaj na nosilca montirajte rezer¬ voar. Iz duraluminija 2 mm izdelajte »vagico« (16) in iz trde žice dela 15. Le-ta prispajkajte, da ostaneta premična na delu 16, pravtako naredite še z daljšo žico 0 1,5 ali 0 2 mm, ki povezuje vagico z višinskim stabilizator¬ jem (VS). Vse skupaj montirajte na del 13 (glej detajla), obenem pa pazite, da vse ostane lepo premično. Tako narejen del 13 prilepite v rebri 3 in 4. Dela 15 morata gledati iz trupa na levi strani! Na rebri pri¬ lepite še del 12. Opombe na delih 12 in 13 — spredaj, levo, spodaj — morate upo¬ števati! Potem prilepite na rebra 3 in 4 še dele 11, 11 a in 12a. Tako narejenemu trupu spredaj rahlo ločno zožajte dela 14 (pri rebru 1 naj bosta debela 5 mm) in prilepite obe bočni stranici. Mednju prilepite še rebri 5 in 6 in pazite, da sta v osi trupa. Na rebro 3a pričvrstite nosilec podvozja (je enak kot sprednja noga, tudi pritrdite ga enako), rebro vlepite med stranici in ga še dodatno ojačajte po stranicah s 3 mm bal¬ so (glej načrt). Iz balse 3 mm izrežete VS (8), v premični del dobro vlepite del 9 in ga s svilenimi trakci pritrdite k nepremičnemu delu. Ce¬ loten VS prilepite pravokotno v trup. Stra¬ nici trupa sta na koncu razmaknjeni za 10 mm. Žico, ki je pritrjena na vagici, na koncu, kjer gleda iz trupa, pravokotno zavi¬ jete (na levo), vtaknete skozi del 9 in pri- spajkate, tako da se ne sname. Ko je va- gica v trupu ravno, mora biti tudi VS rav¬ no! Vse mora biti tekoče premično! Na tako izdelan trup prilepite še spodnje in zgornje opiate iz baise 2 mm. Letnice potekajo v prednjem delu (do rebra 4 spo¬ daj in do rebra 5 zgoraj) pravokotno na trup, naprej pa vzporedno. Trup je zadaj nad VS odprt, pod njim pa zaprt. Smerni stabilizator sestavite iz dveh delov in ga prilepite na trup. Prednji del je v osi trupa, zadnji pa je poševno (glej prerez U—U). Spodaj pa prilepite še smučko iz balse, ki jo zbrusite (glej prerez T—T). Na nosilce podvozja prispajkajte še kolesa. Imajo premer 40mm. Na nosilec najprej prispajkate matico, nataknete kolo in pri- spajkate še eno matico. Kolo se mora do¬ bro vrteti! Krilo Krilo je enostavno, obenem pa dovolj trdno. Je brez V—loma. Najprej ga narišete v pra¬ vi velikosti. Nato izdelajte rebra in odža¬ gajte letvice (sprednjo zlepite iz dveh). Letvici pritrdite na narisano krilo, mednji pa vlepite rebra. Pri srednjih rebrih pa na zunanji strani prilepite balso 10 X X 3 mm. Letvici zbrusite kot kaže prerez skozi krilo, konca pa zbrusite v obliki kap¬ lje. Iz trde žice naredite vodilo in ga za¬ bodite na levi strani krila v rebro B, nanj pa prilepite še balso 3 mm kot ojačitev (glej prerez F—F). Tako narejeno krilo pri¬ lepite na trup. Ko pogledate model od spre¬ daj, morata biti krilo in VS vzporedna, smerni stabilizator pa mora biti nanju pra¬ vokoten! Krilo prekrijete z debelim japonskim papir¬ jem ali svilo, celoten ostali model pa s tan¬ kim japonskim papirjem. Model 2—3 krat prelakirajte z razredčenim brezbarvnim ni- tro lakom, nato pa ga lahko še pobarvate TIM • 9—10 79/80 4 1 3 414 TIM • 9—10 79/80 4. VP 3 samo na levi strani 11a. B 5 2 kom. I I- spredaj CD spodaj 1 CZ) 12 . VP 1 i i i I i i TIM • 9—10 79/80 4 1 5 416 TIM • 9—10 79/80 TIM • 9—10 79/80 4 1 7 (z nitro barvnimi laki). Ker ne gre za ma¬ keto, ga lahko pobarvate po želji, drugače pa je letalo belo z rdečimi črtami in ozna¬ kami (glej risbo letala) na trupu, na obeh konceh krila pa ima debelejši rdeči pas, na obeh straneh pa še tanjšo prav tako rdečo črto. Debelejši pas naj bi bil na modelu debel 3—4 cm. V model vgradite še motor in letalo je go¬ tovo. Model spuščate na dveh jeklenih ži¬ cah debeline 0 0,2 ali 0,3 mm, dolžine 11— 15 mm. Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo uspeha in zabave. 4 Igor Cotman LOVSKA RAKETA ATOLL Nekaj let po tem, ko se je lovska raketa Sidevvinder že udomačila v oborožitvi de¬ žel NATO pakta, se je podobna raketa poja¬ vila tudi na Vzhodu. Ker zahodne obvešče¬ valne službe pravzaprav še danes ne vedo njenega pravega imena, so jo po NATO ko¬ deksu krstili z eksotičnim imenom ATOLL. Ta raketa, s katero so oboroženi v glavnem znani sovjetski lovci MIG 21 PF in MIG 19 ter občasno tudi Su-7 in Su-9, je dolga 2,8 m s premerom trupa 12 cm in celotno težo okrog 80 kg, lahko doseže domet kakšne 3 km. Prav tako kot SIDEVVINDER ima tudi raketa ATOLL v »glavi« iskalno napravo na bazi infrardečih žarkov. Izdelava Glavo (1) izrežemo in obrusimo iz suhega lipovega lesa (glej načrt). Trup (2) nare¬ dimo iz šeleshamra, ki ga moramo na robo¬ vih s finim smirkovim papirjem obrusiti, torej ga stanjšati na polovico 3 mm široko, na različnih straneh (glej načrt). Vse tra¬ kove (3, 4, in 5) naredimo iz šeleshamra, stabilizatorje pa iz balse. Na že zlepljen trup lepimo trakove (glej načrt). Nato nalepimo še stabilizatorje. Sta¬ bilizatorje je priporočljivo ob spojih s tru¬ pom še naknadno zaliti z lepilom. Priporo¬ čam vam, da uporabljate za lepljenje mo¬ dela trdno in neelastično lepilo. Model prebarvamo še s sivozeleno barvo. [ 5 / Ji X X E E E < O Z > o c/j o CO “ "rt > a ^ j* j* g o — 5 E 2 £ §> a O) +3 +3 «M Hh» N to . Slika 22. Shema Q/N pretvornika (levo) Slika 23. Način priključitve fi/N pretvornika (zgoraj) Slika 24. Vezje univerzalnega instrumenta (spo¬ daj) zvezani Q-meter preklopimo na katerikoli od obsegov, za katerega imamo točen upor, ki ima vrednost blizu končnega dosega. Potem s potenciometrom 5 kQ (ki naj ima po možnosti 10 obratov) nastavimo na dis- pleju vrednost merjenega znanega upora. S tem je umerjanje končano. Seveda mora transistorjem tvori tokovni izvor. Shema celotnega instrumenta je narisana na sliki 24. Poleg zgoraj opisanih vezij po¬ trebujemo še delilnik napetosti, sestavljen iz 8 uporov večje točnosti. Po možnosti naj bodo ti upori 1 % ali še večje točnosti. Obsegi so za tri različne funkcije sledeči: TIM • 9—10 79/80 4 43 Na območjih za V-meter in A-meter je možno izbirati med meritvijo enosmernih in izmeničnih veličin. Položaj tega preklop¬ nika pri Q-metru ni pomemben. Napajanje vezja si oskrbimo preko petpolne vtičnice iz enote frekvencmetra. Izhodno frekvenco vodimo na frekvencmeter, ki mora biti na obsegu 10 kHz. Da bi bili vsi instrumenti v enotnih ohišjih, tudi za tega predlagamo A1 ohišja serije A že omenjenega proizvajalca. Primerno bi bilo ohišje A27 ali A28. Pri izdelavi je potrebna velika natančnost in uporaba kvalitetnega materiala. Upori in kondenzatorji naj bodo čim bolj točni, tri- mer potenciometri pa naj bodo po možnosti takšni z 10 obrati, da lahko zelo točno nastavljamo želene veličine. Pri integrira¬ nih vezjih CA 3130 je potrebno zelo paziti Pri spajkanju, da jih ne uničimo s statično elektriko. MERILNIK KAPACITIVNOSTI Merilnik kapacitivnosti priključimo direktno na števec impulzov brez uporabe frekvenc¬ metra. Vezje, ki ga prikazuje slika 25, vsebuje dva časovnika 555 (ali enega dvojnega 556) za generiranje paketov impulzov, katerih dolži¬ na je odvisna od kapacitivnosti. Generator takta deluje kot oscilator, kate¬ rega perioda je odvisna od uporov in kon¬ denzatorjev, ki so priključeni na IC2. Kon¬ denzatorje lahko preklapljamo s preklopni¬ kom za območje. Drugi časovnik deluje prav tako kot osci¬ lator, katerega dolžina impulza je določena z vrednostjo merjenega kondenzatorja v kombinaciji z R3 in R4. To dvojico uporov prav tako izbiramo s preklopnikom za ob¬ močje. Na števec impulzov prihaja torej različno dolg paket impulzov, njegova dolžina pa je linearno proporcionalna merjenemu konden¬ zatorju Cx. Generirano število impulzov je 10x večje od tistega, ki ga prikažemo na displeju. To omogoča uporabo delilnika z 10 (4017), ki preprečuje nemirnost zadnje številke dis- pleja. »REŠET« in »PRENOS« signala generiramo z monostabilnima flip-flopoma, ki sta na¬ stavljena s CMOS vrati 4011. 444 TIM • 9—10 79/80 Upori R3 naj bodo čim bolj točni trimerčki (po možnosti z 10 obrati), da dosežemo večjo točnost. Vezje moramo umerjati na vsakem obsegu posebej. To napravimo s točnim kondenzatorjem, ki naj ima vrednost čim bližjo končnemu dosegu. Na območju A lahko merimo kondenzatorje v območju od 1 do 999 pF, na območju B od 1 do 999 nF ter na območju D od 1 do 999 |iF. Merilnik kapacitivnosti vgradimo v ohišje A25, ki ima dimenzije 60 x 120 x 60 mm. S tem smo zaključili opis glavnih modulov digitalnega merilnega sistema, še nekaj manjših modulov si bomo ogledali ob drugi priložnosti. Franko Florjančič OPTIČNA MIZICA Vsem, ki se ukvarjajo s fizikalnimi poskusi, predlagam izdelavo optične mizice. Na njej lahko opazujejo iom svetlobe, paralelni premik curka svetlobe, odklon curka na optičnem klinu, lahko razložijo nastanek leč, lahko opazujejo odboj svetlobe na ravni ali ukrivljeni plošči. Vse poskuse lahko za¬ rišejo na listu papirja. Komplet je sestavljen iz mizice, izvora svetlobe, zaslonke in zbirke cilindrične op¬ tike. Izdelava cilindrične optike Sestavljajo jo naslednji elementi: 1 — planparalelna plošča (1 kos), 2 — optični klin z odrezanim vrhom (2 kosa), 3 — zbiralna leča s kratko gorišnico (1 kos), 4 — zbiralna leča z daljšo gorišnico (1 kos), 5 — razpršilna leča (1 kos), 6 — ravno zrcalo (1 kos), 7 — vzboklo ;im izboklo zrcalo (1 kos). Za prvih 5 elementov potrebujemo organ¬ sko (plexi) steklo debelo vsaj 5 mm. Na zaščitni papir narišemo oblike posameznih delov in jih izžagamo z rezljačo. Pri ža¬ ganju naj ostane črta cela. Ne pritiskajte preveč, ker se lahko žagica v rezu zatali. (Plexi steklo prodaja AS—tehnocentar Zag¬ reb po pošti.) Za brušenje robov nam naj¬ bolje služi ploščni brusilnik, na katerega lahko pritrdimo brusni papir z različno gradacijo. Paziti moramo, da je kot med brusno ploščo in mizico, na kateri držimo obdelovanec, zmeraj 90°. Brusiti pričnemo s papirjem št. 1 ali 0. Ko smo izbrusili vse grobe raze, papir zamenjamo z naslednjim finejše gradacije. Tako nadaljujemo, dokler z vodobrusnim papirjem (št. 360) ne do¬ sežemo gladke površine brez raz. Dokončno površino spoliramo s polirnim sredstvom,, lahko kar s purolom. TIM • 9—10 79/80 4 45 Kakšno orodje potrebujemo za brušenje robov, nam prikazujejo slike 1, 2 in 3. Za konkavno lečo izrežemo iz 10 mm debele lesene plošče (najbolje vezane) krog s pol¬ merom 97 mm, v sredino pritrdimo vpenjal- ni trn (Iskra) in ploščo ostružimo do pol¬ mera 95 mm. Na obod prilepimo brusni papir. Ta plošča nam služi kot podajna mizica na sliki 3 ipri izdelavi konveksnih leč. Za izdelavo leče s krajšo goriščnico po¬ trebujemo še eno podajno mizico s polme¬ rom 70 mm. Pri brušenju konkavne leče obdelovanec samo primikamo k brusni ploš¬ či (slika 2), pri brušenju konveksne leče pa ga med primikanjem k brusni plošči z mizico vred vrtimo levo — desno (slika 3). Za izdelavo ravnega zrcala iz lesa izrežemo kvader 80 X 15 X 15 mm in nanj prilepimo zrcalo 80 X 15 mm. Za izdelavo ukrivljenega zrcala uporabimo pločevino, ki jo lahko poliramo do visokega sijaja in jo ukrivimo po načrtu. Za ukriv¬ ljanje nam služi večji brusni kolut. Slika 4 446 TIM • 9—10 79/80 Slika 5 plastični pokrov | težišče valja leča TIM • 9—10 79/80 4 47 Za telo svetila potrebujemo škatlo, v kateri Podravka prodaja prežganje. Namesto tega lahko sami izdelamo kartonski valj dolg 150 mm s premerom enakim uporabljeni leči. Na dno škatle privijemo okov za ba¬ terijsko žarnico, v plastični pokrov izreže¬ mo luknjo s premerom 50 mm ter nanj z neostikom ali podobnim lepilom prilepimo lečo (0 70 mm, f=130mm). Uporabimo lahko »izmetno« lečo tovarne Vega s 5 kratno povečavo, ki jih uporabljajo za izde¬ lavo lup. Podstavek je iz iverice. V ploščo izvrtamo luknjo s premerom 9,8 mm in vanjo zabije¬ mo 80 do 100 mm dolgo in 10 mm debelo aluminijasto cev. V telo svetila vstavimo vijak IVI 5 x 35. Pri tem poiščemo težišče valja (leča mora biti vstavljena), zvrtamo luknjo in vanjo z matico privijemo vijak M5, nanj položimo podložko in vse skupaj privijemo na palico podstavka s krilno matico. Električni priključek smo pripravili, še pre¬ den smo pritrdili okov v valj. škatlo in podstavek prelepimo s samolepilno tapeto. Svetilo preizkusimo tako, da ga priključimo na el. baterijo in usmerimo proti nekaj metrov oddaljeni steni. Če je svetlobna lisa na steni enaka premeru leče, je svet¬ lobni snop pravilen, če pa ni, moramo spre¬ meniti razdaljo med iečo in žarnico. Izdelava mizice in zaslonk Mizico izdelamo iz poljubnega lesa po na¬ črtu. Za zaslonke lahko uporabimo iverico. Izdelamo tri zaslonke: prva ima v sredini samo eno zarezo, druga ima tri zareze, tretja pa pet zarez. Zareze morajo biti vzporedne in med seboj enako oddaljene. 448 TIM • 9—10 79/80 Uporaba Ob mizico postavimo svetilo in ga vklju¬ čimo. Med svetilom in mizico je zaslonka s petimi zarezami. Svetilo premikamo tako dolgo, da dobimo vzporedne curke svetlobe na celi dolžini mizice. Na mizico položimo posamezna optična telesa in opazujemo, kaj se s svetlobnimi curki dogaja, če na mi¬ zico postavimo list papirja, lahko svetlob¬ ne curke in optično telo zarišemo. Kako razložimo princip leč, je narisano na sliki 7. Svetilo z zaslonkami ali brez pa lahko upo¬ rabimo tudi drugje, na primer pri opazova¬ nju loma svetlobe pri prehodu skozi vodno gladino, totalni odboj na vodni gladini in slično. bolj na konec mostu. Ponovno vržete S. Ker ste vrgli preveč, ste padli preko mo¬ stu in ta skok je za vas končan. Drugi pri¬ mer: na mostu ste dobili hitrost 4. Tvegate še enkrat in dobite dvojko. Ker ste sedaj na petem polju odskočne mize, se seveda odločite za skok. Vržete 2 in 5. Seštejete torej 4 + 2 + 5=11. Enajsto polje dosko¬ čišča je pri 65 metrih in to je vaš rezultat. Igralci lahko mečejo po enkrat, vendar je bolj pregledno, če vsak opravi ves skok naenkrat. Bojan Rambaher SMUČARSKI SKOKI Bojan Rambaher LOV NA ŠČURKA Igra se začne na vrhu skakalnice, kjer vza¬ mete zalet. Zapomnite si velikost meta, s katerim pridete na označena odrivna polja zaletišča (zadnjih šest polj mostu). To je vaša skakalna hitrost. V trenutku, ko se s kateregakoli odrivnega polja mostu (naj¬ boljše je seveda zadnje) odločite za skok, vzamete dve kocki in jih vržete za svoj od¬ skok. Lahko seveda vržete tudi eno kocko dvakrat, potem ko ste naznanili svoj odriv. Celotna dolžina skoka je vsota hitrosti na zaletišču in odriva. Primer: z metom 5 ste prispeli na drugo odrivno polje mostu. Tve¬ gate in mečete še enkrat, da bi prispeli Za to igro potrebuje vsak igralec gumb, okoli meter dolg košček vrvice, potrebujete pa še primerno pokrovko ali nezlomljivo skledo. Igralci naj posedejo okoli mize. Vsak naj postavi svoj gumb na sredino mi¬ ze. Gumbi so privezani na nit, katere drugi konec drži igralec v roki. Eden izmed igral¬ cev — lovec ščurkov — vzame skledo in jo drži okoli 30 cm nad gumbi. S hitrim gi¬ bom poskuša pokriti vse ščurke — gumbe — s skledo. Ostali igralci seveda potegne- TIM • 9—10 79/80 449 jo za vrvico in se skušajo pasti na vsak način izogniti. Komur se to posreči, dobi točko. Prav tako dobi točko za vsak ulov¬ ljeni gumb tudi lovec. Komur se pretrga vrvica, izpade iz igre in si lahko pridobi točke samo še kot lovec. Vsak lovi trikrat in ko igro zaključi zadnji igralec, seštejte točke. Pa še to -— znak za začetek igre naj da lovec, če pa bo pri lovu preveč uspešen in mu ščurki ne bodo mogli nikoli uiti, pa povečajte razdaljo sklede od mize. Bojan Rambaher Namesto v običajni škatlici in kozarčku lahko enkrat za spremembo shranite bom¬ bone v čeveljček. Izdelava je prav enostav¬ na. Obliko prerišite ali izrežite in nalepite na pisarniški papir. Zgornji del čeveljčka in podplat upognite na označenih mestih. Gor¬ nji del zložite po risbi in ga z zadnje strani zlepite. Prilepite še podplat in čeveljček je zlepljen. Naredite še luknje za vezalke. Če boste dali čeveljček nekomu za darilo, lah¬ ko na vezalke privežete čestitko. Pobarvajte ga s poljubno barvo. OKRASNI ČEVELJČEK ZA BOMBONE 450 TIM • 9—10 79/80 Vsekakor smo lahko zelo veseli, če imamo možnost, da na spomladanski ali poletni sprehod vzamemo s seboj daljnogled. Vsi pa te možnosti nimajo, pa tudi ne denarja, da bi si ga kupili v trgovini, ker so cene pre¬ cej visoke. Vaše želje bo potešil priročni daljnogled, ki si ga lahko po našem načrtu z malo po¬ trpljenja izdelate sami. Cena tega daljno¬ gleda ne bo visoka. Moramo vas opozoriti, da ima sicer nekaj pomanjkljivosti, kljub temu pa povsem ustreza, kadar hočemo opazovati oddaljene predmete in naravo. Opazovalni kot je razmeroma majhen, tako da z njim ne moremo naenkrat opazovati večjega odseka narave. Opazovani predme¬ ti so resnično ostri samo naravnost pred nami. Nekoliko neostri robovi pa so nam vseeno v pomoč, ko določamo mesto ob¬ jekta v okolju. Daljnogled je tako imenovani holandski tip daljnogleda. V objektivu je zbiralna, v okularju pa razpršilna leča. Slika je nav¬ pična in strani niso obrnjene, tubus je sorazmerno kratek. Daljnogled ima štiri¬ kratno povečavo. Osnova optičnega dela daljnogleda sta dve očalni leči z naslednjo dioptrijo: D1 = +5, D2 = —20, ki ju lahko kupimo pri vsakem optiku. Obe leči moramo dati zbrusiti, in sicer D1 na premer 39,5 mm, D2 pa na premer 25,5 mm. Verjetno bodo to naredili pri optiku brezplačno. Lečo D2 boste morda nekaj mm daljši. Tubus daljnogleda je narejen iz dveh cevi A in B dolžine 100 mm. Notranji premer cevi A je 40 mm, notranji premer cevi B pa 26 mm. Obe cevi izdelamo tako, da na¬ vijemo nekaj plasti rjavega lepilnega traku na kovinsko, plastično ali leseno cev z zunanjim premerom 40 oziroma 26 mm. Na »kopito« navijemo vedno največ po tri plas¬ ti, nato pa trak dobro zgladimo in iztisne¬ mo odvečni zrak. Lepilni trak navijamo tako dolgo, da je končna debelina stene okoli 2 mm. Pri navijanju moramo paziti, da se nam trak ne prilepi na kopito. Dobro je, če cev daljnogleda na kopitu večkrat za¬ vrtimo. Lahko se lepljenju izognemo tudi tako, da pri prvih plasteh lepilno plast traku obrnemo navzven, seveda pa je za¬ tegovanje traku v tem primeru nekoliko težje in morate biti bolj pozorni. Vmesne cevi M1 do M4 naredimo na enak način, prav tako tudi vložek med obema cevema in nastavek na okularju. Zaslonke C1 do C4 so nujno potrebne za pravilno delovanje daljnogleda. Izdelamo jih iz ve¬ zane plošče ali furnirja debeline 1 do 2 mm- Vse izdelane dele daljnogleda zgladite in zbrusite s smirkovim papirjem in jih po¬ barvajte z mat črno barvo, lahko tudi s tušem. Ko se barva posuši, daljnogled se¬ stavite in zlepite. Daljnogled naostrite tako, da istočasno po¬ mikate cevi A in B in iščete najostrejšo sliko. TIM • 9—10 79/80 451 Bojan Rambaher PLETENI IZDELKI IZ ŠIBJA Pletenje iz šibja je ena najstarejših obrtnih dejavnosti, kar jih pozna človeštvo. Nastalo je mnogo pred lončarstvom in je predstav¬ ljalo pomembno dejavnost v življenju naših prednikov. Iz šibja in vejevja so izdelovali razne izdelke: koče, ute, ograde, zibelke za otroke, krivine za sani, pohištvo, otro¬ ške igrače. Najbolj razširjen izdelek iz šib¬ ja pa so bile seveda različne košare. Pletenje košar je bila med poljedelci prav¬ zaprav dokaj vsakdanja obrt. Skoraj vsak kmet si je znal po potrebi splesti dobro košaro. Izkušeni izdelovalci pa so seveda znali narediti najrazličnejše ikošare za vsak okus: male in velike, okrogle in oglate, ovalne in koničaste, s preprostim ali zaple¬ tenim vzorcem, s strešicami ali brez njih, z ročaji ali brez. V njih so nosili perilo k reki, se odpravili na pot ali na sejem, va¬ nje nabirali pridelke, hodili po gobe in v njih shranjevali različne stvari. Tudi danes uporabljamo košare za različne namene, posebej pravega gobarja pa bi si brez nje težko predstavljali. Za gobe je najboljša košara iz vrbovega šibja. Le-to vsebuje v sebi veliko število rastlinskih sokov. Zaradi teh sokov se gobe dolgo ne pokvarijo, zrak pa prehaja skozi pletenje kakor skozi filter, ki prečisti iz zraka mi¬ kroorganizme. Poleg tega vrbovo šibje vsrka v sebe odvečno vlago, zaradi toplotno izo¬ lacijskih sposobnosti pa prepreči, da bi se gobe pregrele. Res originalno vrbovo košaro bi danes tež¬ ko našli celo na trgu. Ljudje se raje odlo¬ čajo za izdelovanje donosnejših stvari. Prav zato vam predlagamo, da postanete sami svoj mojster in se naučite plesti poljubne vrste košar. Predvsem si morate seveda zagotoviti res dober material. Pri nas raste okoli 170 vrst divjih vrbovih dreves ali grmov, šibje mno¬ gih vrst je po ustrezni obdelavi popolnoma Primerno za pletenje. Vrbove veje so znane po svoji upogljivosti in gibkosti. Samo ne¬ katere vrste vrb imajo bolj krhke veje in niso primerne za obdelavo in pletenje. Od divjih vrb najboljše šibje dobimo iz mladih Poganjkov navadne vrbe, pietarske vrbe ali bele vrbe. Navadna vrba je majhen grm, ki raste po bregovih rek, jezer in drugih vod skoraj po vsej državi. Listi so podolgovati in ble¬ ščeči. Skorja je z zunanje strani zeleno ru¬ mena, z notranje strani pa ima bolj limo¬ nino rumen odtenek. Pletarska vrba, imenovana tudi rezika, je grm ali manjše drevesce. Enoletne mlade veje so rumene ali olivno rjave barve. Li¬ sti so dolgi, suličasti. Z zgornje strani so gladki, s spodnje pa svileno polsteni z bel¬ kastim odtenkom. Glavna žila v listu je ru¬ mena, včasih nekoliko zavita. Ob cestah, na bregovih rek in ribnikov, ali pa kar nedaleč od naselij in hiš lahko po¬ gosto najdemo široko razraslo drevo, ki je včasih visoko tudi do 30 m. To je bela vrba. Veje so zeleno rumene, skorja pa je po¬ krita s svilnatimi vlakni, ki so podobna bel¬ kastemu prahu. Verjetno ste že večkrat vi¬ deli, kako se v trenutku, samo če zapiha rahla sapica, krošnja bele vrbe spremeni iz zelene v srebrnobelo. V preteklosti so kmetje obdelali belo vrbo na tako imenovan način odsekane krošnje. Beli vrbi, ki je po možnosti rasla kje bli¬ zu doma, so odsekali vrh, ki so ga potem uporabili za kurjavo in v različne druge na¬ mene. Do jeseni je deblo, ki je še ostalo, na gosto preraslo mlado vejevje, zelo pri¬ merno za pletenje. Veliko večino tega šibja so kmetje porezali, na istih mestih pa je naslednje leto pognalo novo vejevje. Po¬ doben postopek uporabljajo tudi na moder¬ nih nasadih, kjer kulturno vzgajajo vrbe različnih vrst. 452 TIM • 9—10 79/80 Za pletenje običajno uporabljamo enoletno ali dvoletno šibje. Za drobne izdelke so najboljši enoletni poganjki, ki so pri neka¬ terih vrbah zelo tanki in dolgi, podobni vr¬ vici in zato zelo primerni za pletenje. Za večje izdelke, pa tudi za okvir košar in drugih izdelkov, pa so najprimernejši dvo¬ letni poganjki. Vrbove veje, ki jih bomo uporabljali za pletenje, morajo biti dolge, tanke, upogljive, ravno vlaknaste in se morajo dati z lahkoto razklati po vlaknih po dolžini. Za pletenje morate pripraviti samo tisto šibje, katere¬ ga površina je potem, ko skorjo olupimo, čista in svetleča. Za košare si poskušajte nabaviti šibje dolžine najmanj 60—70 cm, premer veje na mestu, kjer smo jo odre¬ zali, pa naj bo 5—10 mm. Ponavadi imajo veje na enem grmu približno enake fizi¬ kalne in mehanske sposobnosti. Preden to¬ rej porežete vse veje z vrbovega grma, pre¬ skusite najprej samo eno ali dve veji. Če je stržen v veji precej debel, celo z rjavkastordečim odtenkom, potem ta grm kar pustite pri miru. Po vsej verjetnosti so te veje krhke in lahko lomljive. Za pletenje so najboljše veje, kjer pri prerezu opazimo le majhno, komaj vidno sredico. Seveda pa je jasno, da moramo iskati kolikor mogoče ravne veje, brez stranskih narastkov in očesc. Priprava vejevja za pletenje traja več ali manj časa, odvisno od tega, kakšen način si izberemo. Nekoč so pripravljali (in to velja ponekod še danes) vejevje več kot eno leto. Največkrat pripravljamo šibje spomladi ali jeseni. S spomladanskih vej skorjo poteg¬ nemo z lahkoto, brez predhodne obdelave. Če pa vejevje režemo v drugem letnem času, jih moramo namakati ali popariti, da bi lahko slekli skorjo. Poleti ali jeseni na¬ vadno namočimo vejevje v tekočo vodo, to je potok ali rečico. Lahko ga damo tudi v korito ali večjo posodo, vendar moramo v tem primeru menjati vodo vsak dan. Ve¬ jevje zvežemo v butaro, ga primerno obte¬ žimo in potopimo v vodo. Da butare vodni tok ne bi odnesel, jo je potrebno privezati k bregu. Tako spravljeno vejevje se naj na¬ maka teden ali dva. Namesto da šibje namakamo, ga lahko tudi poparimo. Čas obdelave se v tem primeru zmanjša z dveh tednov na uro ali dve. Ve¬ jevje namočite v primerno posodo in le¬ to postavite na ogenj. Voda naj vre uro ali dve. Nato vzamete šibje iz vode, počakajte, da se posuši in s strgalom ostrgajte skor¬ jo [slika 5). Poznamo precej vrst strgalk. Najpreprostej¬ še so kovinske vilice, zabite v masivno kla¬ do ali bruno. Takšno rogovilasto strgalo na¬ redimo iz dveh kovinskih palic enake dol¬ žine, ki naj bodo na eni strani naostrene in nabrušene. Palici zabijte v les, nato pa jih ob lesu obmotajte z debelejšo žico. ži¬ co navijajte kot na tuljavo do višine 5—7 cm. Sedaj raztegnite prosta konca palic in dobili boste rogovilo. Kadar strgate skorjo z veje, vtaknite v vilice debelejši konec veje. Z levo roko pritisnite vejo k vilicam, z desno pa jo potegnite k sebi. Če se je skorja snela samo z ene strani, potegnite vejo skozi vilice še z druge strani. Očišče¬ no šibje razdelite po debelini, če se vam ni posrečilo, da bi naredili prav tanke veje, potem razcepite debelejše veje na dva ali štiri dele. Pri tem pazite, da ne uničite ce¬ le veje. Zapomnite si, da je preveč mokro vejo težko razcepiti, tako da jih predhodno posušite pri sobni temperaturi. Del vejevja, ki ga nameravate uporabiti za pletenje lepših izdelkov, pobarvajte z ze¬ leno ali rdečo barvo. Sivo-rjavo barvo dobi¬ te, če vejevje za nekaj časa pomočite v raztopino zelene galice. Rjavo barvo dobite v raztopini pergamentne kisline ali izvlečku jelševe skorje. Če želite imeti žive barve, potem vzemite navadne anilinske barve za tkanino ali bar¬ vaste tuše. Za vedro tople vode potrebu¬ jete približno 4 vrečke anilinskih barv. V raztopino barve stresite tudi nekaj žlic ocetne kisline. Veje morate pustiti v barvi kakšne tri ure, da se dobro obarvajo. Po¬ tem jih splahnete s čisto vodo in posušite pri sobni temperaturi. Neposredno pred pletenjem namočite veje v hladno vodo. Da bi lahko sami spletli košaro, se morate predvsem naučiti različnih vrst pletenja in načinov izdelovanja sten. Najbolj razširjen je navaden način pletenja. Da bi samo pletenje potekalo hitreje, po¬ nekod vpletejo dve ali tri veje skupaj (sli¬ ka 1). Čeprav je navaden način pletenja do¬ volj preprost, hiter in lakeh, pa sam splet ni preveč kvaliteten in vzdržljiv. Varianta navadnega načina je pletenje po strani (slika 2). Če poleg tega nizate veje TIM • 9—10 79/80 4 53 različnih barv, je ta vzorec lahko zelo lep in izrazit. Vrvni način pletenja (slika 3) uporabljamo takrat, kadar hočemo ma določenem delu košare doseči posebno trdnost. Šahovski način pletenja (slika 4) uporablja¬ mo v glavnem v dekorativne namene. Veje dveh kontrastnih barv polagamo kakor pri navadnem pletenju, samo da ne čez vsako, ampak čez vsako drugo oporno vejo. Lepota in trdnost košare je v mnogočem odvisna od pravilne in lepe izdelave roba. Najenostavnejši in najhitrejši način je ple¬ tenje preko zaporedne oporne veje. Prvo vejo zataknemo za drugo, drugo za tretjo in tako dalje (slika 6). Na enak način delamo rob z dvema vejama, le da pletemo preko dveh opornih vej (sli¬ ka 7j. Varianta tega načina je, da pletemo z eno vejo preko dveh opornih vej (slika 8). Pri uporabi teh načinov moramo konce vej upogniti na notranjo stran košare in jih točno porezati z nožem, če naredimo rob v obliki kite, nam bo to vzelo več časa, bo pa zato košara mnogo lepša in zanimivejša. Pri tem načinu mo¬ ramo najprej upogniti vse veje preko na¬ slednje zaporedne oporne veje. Nato zveže¬ mo vse veje z vrvico v šope po tri ter jih pletemo kot kito iz dveh pramenov. Ko opletemo celoten krog roba, ostanke vej porežemo in zataknemo konce pod kito. Enako naredimo, kadar nam med pletenjem veje zmanjka, tako da vključujemo vedno nove in nove šope vej (slika 9). Košaro začnite plesti pri okvirju dna. Gle¬ de na zaželeno dolžino košare izberite tri veje debeline okoli osem mm in ju preve¬ žite s tanjšimi vejami z obeh strani, tako da bo ta vez oddaljena od konca za polo : vico dolžine dna. V srednjem delu, med po¬ vezanima mestoma, zvezane veje razcepite z nožem (slika 10]. V režo vtaknite prečne veje, ki naj bodo tako dolge, kot bo vaša 454 TIM • 9—10 79/80 a a fH ! jSj !S 15 TIM • 9—10 79/80 4 55 bodoča košara široka (slika 11). Prečne ve¬ je s tanjšim šibjem privežite k podolžnim vejam, konca dveh prečnih in dveh vzdol¬ žnih vej pa razkrečite (slika 12). Izdelan okvir dna opletiti na navaden način, zadnji rob pa zaradi večje trdnosti na vrvni način. Na sliki 13 vidite, kako morate na vsako stran prečnih in vzdolžnih vej dna vstaviti po eno novo vejo. Vstavljene veje upognite navzgor pod pravim kotom glede na dno. Nato k vsaki veji dna vtaknite še po eno vejo in spodnji del košare preple¬ tite na vrvni način, tako da pletete čez dve ali tri oporne veje (slika 14). Ko ste spletli štiri do šest vrstic, preostalo steno košare prepletite na poljuben način, ki ste se ga naučili, to je na navaden način, postrani ali v obliki šahovske plošče. Ko ste s steno končali, zadnjo vrstico sple¬ tite na vrvni način preko ene oporne veje (slika 15) in začnite z izdelavo roba. Na naši košari smo naredili kito. Pri tem mo¬ rate veje, ki jih pletete čez eno oporno vejo, upogniti navzven in ne navznoter, kot bi morda sprva pomislili (slika 16). Rob ste torej naredili, sedaj pa se lotite izdelave ročaja (slika 17). Za osnovo ročaja izberite vejo debeline 8—10 mm, jo upog¬ nite v polkrog in nastavite na košaro, da bi določili dolžino ročaja. Nato konca veje potisnite v steno košare. Košaro rahlo dvig¬ nite, da bi ugotovili, ali leži dno vodoravno. Če ročaj ni dobro nameščen, en konec po¬ tisnite navznoter ali ga potegnite ven, od¬ visno od tega, na katero stran se nagiba košara. Če je vse v redu, lahko začnete z obmotavanjem. Zložite skupaj dve ali tri veje in z njimi najprej obmotajte steno ko¬ šare z ene strani. Nato enakomerno obmo¬ tajte ročaj, da bodo vse veje lepo tesno in enakomerno ležale na osnovi ročaja in ne bodo razmaknjene. Ko ste obmotali ročaj, privežite veje na drugo steno. Košara je izdelana (slika 18). Pustite, da se malo po¬ suši in se veselo odpravite po gobe. 456 TIM • 9—10 79/80 fotografija Miha Javornik SKRIVNOSTI BARV Našo rubriko o fotografiji smo pripeljali do zadnje številke in s tem do obravnave zad¬ nje teme, o kateri bomo spregovorili v na¬ šem kotičku. Izčrpali smo osnove fotograf¬ ske tehnike, ki so nas popeljale v svet fo¬ tografskega doživljanja in do izoblikovanja lastnega pogleda na fotografijo kot na umetnino. Seveda je ostalo še mnogo neo- bravnavanih področij fotografije, ki pa so zahtevnejša in je za njih razumevanje po¬ trebna določena praksa pri fotografiranju. Teorija ni edini pogoj, da obvladamo foto¬ grafsko tehniko — potrebna je tudi praksa. Navsezadnje, če bi se spuščali v obravnave težav fotografske tehnike in ustvarjanja, bi bili sestavki že preveč strokovni in verjet¬ no za večino vas nezanimivi. Pa tudi moj namen, ki sem ga ob pisanju sestavkov imel pred očmi, ni bil ta, temveč sem že¬ lel, da bi si ob posredovanju informacij o tehnični plati fotografije izoblikovali tudi kritični odnos do fotografije, skratka, da bi fotografijo občutili, ne pa da bi zgolj iz zabave pritiskali na sprožilo; da bi spoz¬ nali, da fotografija ni komercialen izdelek, ampak izraz človekove zmožnosti opazova¬ nja sebe, soljudi in okolja, ki ga obdaja. Si¬ cer pa sem o tem že v naših sestavkih več¬ krat spregovoril in ne bom že znanih ugo¬ tovitev ponavljal. V današnjem sestavku se bomo ustavili pri barvah, skrivnostnem in zanimivem področ¬ ju fotografije, ki se v svoji popolnosti že približuje popolnosti delovanja človeškega očesa. Pri vseh področjih barvne fotogra¬ fije se v nekaj vrsticah ne bomo mogli ustaviti, saj je napisano o barvni fotografiji veliko knjig, nam pa je na razpolago v pri¬ merjavi s knjigami zelo malo prostora. Da¬ našnjo temo sem prihranil prav za zadnji sestavek, kajti spoprijemanje z barvno fo¬ tografijo predstavlja prehod iz tehnično manj v tehnično bolj zahtevno področje. Za razumevanje delovanja barvne tehnike mo¬ ramo biti že fotografsko dobro podkovani; več spoznanj odnesemo od lastnosti črno bele tehnike, laže jo bomo nadgradili. Kot že omenjeno, je področje barvne fotografije široko in ga ne bomo mogli obdelati. Zato vas vabim, da se oglasite, seveda v pri¬ meru, če se boste znašli pred težavami in jih ne boste mogli sami razjasniti in vas bo to vzpodbudilo k pisanju. Na morebitna vprašanja bom v Timu odgovoril in naša rubrika se bo v nekem smislu nadaljevala. Pošljete lahko kakršnakoli vprašanja v zvezi s fotografijo, predvsem pa si želimo vaših fotografij, ki bi jih nato s pripombami pred¬ stavili v reviji. Potegnimo za začetek našega sestavka vzpo¬ rednice ugotovitvam o črno-beli tehniki fo¬ tografiranja. Barvni filmi imajo za razliko od črno-belih že vnaprej določen kontrast, ki ga ne moremo spreminjati niti pri foto¬ grafiranju niti pri razvijanju. Film tudi ne zabeleži izrazitih razlik med temnimi in svetlimi površinami. Iz omenjenega sledi, da mora biti proces razvijanja vedno enak, takšen, kot ga predpiše proizvajalec filma. Seveda nam take omejitve kratijo svobodo v ustvarjanju, sam proces pa zahteva tudi izredno zbranost pri fotografiranju, kajti v laboratoriju ne bomo mogli zamujenega re¬ ševati, pa tudi veliko trikov, efektov se ne bomo mogli posluževati. Izjemi sta le barv¬ na solarizacija in kombinacije več ekspozi¬ cij. Osnovni princip barvne tehnike je enak kot pri črno-beli, le občutljivost filma je raz¬ lična. Črno-beli zabeleži barve v odtenkih črno-sivo-foelega spektra, barvni pa v ob¬ močju barvnega. Barve so na diapozitivu ali na barvni fotografiji enake, kot smo jih vi¬ deli, ko smo objekt fotografirali. Ugotovi¬ mo lahko, da je film prilagojen našim zazna- TIM • 9—10 79/80 4 57 Slika 1. Patersonovi želatinski filtri za korekcijo barv Slika 2. Kemikalije tovarne Paterson za razvi¬ janje barvnega filma in za kopiranje fotografij. Kemikalije lahko navadno kupimo v prahu v ne¬ propustnih vrečkah ali kot koncentrat. vam. Vedeti pa moramo, da se tudi naše oko prilagaja različni svetlobi, oziroma ne¬ koliko bolj učeno rečeno — prilagaja se barvnim temperaturam — nekaterih barvnih razlik ne bomo opazili npr.: bela stena bo pri dnevni svetlobi bela in prav tako, belo, bomo zaznali tudi pri umetni. V resnici ni tako; sestav svetlobe kuhinjske žarnice bo drugačen od svetlobe, ki jo sprosti elek¬ tronski blisk in spet bosta omenjeni dve drugačni od dnevne svetlobe. Vrednost barvne temperature določamo po kelvinovi lestvici (°K) — za lažje razumevanje si oglejte tabelo, ki je bila objavljena v le¬ tošnjem Timu št. 5. Iz teh spoznanj zaklju¬ čimo, da bo temperatura svetlobe večja (6 000° — 11 000°K), več bo v svetlobi mo¬ dre, zelene ali vijoličaste svetlobe. Oziro¬ ma obratno — več bo rumene, rdeče, nižja bo temperatura svetlobe (2 000° — 6 000°K). Naše oči (oziroma možgani) se lahko pri¬ lagajajo razlikam barvne temperature, film Pa se ne more, ker je senzibiliziran samo za določene vrednosti barvne temperature. Ta¬ ko ločimo filme, ki jih uporabljamo za fo¬ tografiranje pri dnevni svetlobi (5 500°K) in za snemanje pri umetni svetlobi (3 200°K — ti filmi imajo oznako K — Kunstlicht). Če film zamenjamo in npr. film za fotografira¬ nje pri umetni svetlobi uporabimo podnevi, bo fotografija modrikasto obarvana (motiv fotografiran pri umetni svetlobi na film sen¬ zibiliziran na dnevno svetlobo pa bo ru¬ menkasto obarvan). Za razumevanje barv¬ nega postopka si oglejmo najprej sestavo barvnega filma. Tako kot črno-beli film je tudi barvni sestavljen iz različnih slojev, le da jih ima barvni več, vendar so tanjši, ta¬ ko da je debelina barvnega filma približno enaka debelini črno-belega. Barvni film je zgrajen za razliko od črno-belega še iz po¬ sebnih triplastnih emulzij, ki so različno ob¬ čutljive na barvni spekter. Zgornji sloj je občutljiv na modro barvo, srednji na zeleno, spodnji na rdečo barvo. Med prvim in dru¬ gim slojem je rumeni filter, kajti spodnja sloja sta delno občutljiva tudi na modro svetlobo, rumeni filter pa jo vpija. Vsaka od naštetih barv je občutljiva samo za do¬ ločen del spektra, če odvzamemo eno, bo¬ sta drugi dve barvi z mešanjem tvorili komplementarno (nasprotno) barvo tisti, ki smo jo odvzeli. Tako ugotovimo, da z raz¬ ličnim mešanjem treh različnih barv dobi¬ mo vse možne kombinacije na filmu. Govo¬ rimo o aditivnem mešanju barv. če vse osnovne barve (rdečo, zeleno, modro) zme¬ šamo, dobimo mešanico, ki jo naše oko za¬ zna kot belo barvo. Aditivni postopek so uporabljali pionirji barvne fotografije — od 1907 dalje beležimo skromne poskuse vna¬ šanja barv na celuloidni trak. L. 1935 so za¬ čeli barvne filme (na osnovi več barvnih slojev) proizvajati za širšo uporabo. Drugi, nasprotni način aditivnemu je sub- traktivno mešanje barv, natančneje rečeno, odvzemanje ene ali dveh osnovnih barv spektru bele svetlobe (modre, zelene, rde¬ če). Na ta način dosežemo različne barvne kombinacije. Subtraktivno mešanje barv se¬ stavljajo telesne barve, ki absorbirajo osnovne barve. Telesne barve so osnovnim koplementarne: modri — rumena, zeleni — magenta (škrlatna), rdeči — cyan (modro- zelena). Če se barve prekrivajo, tvorijo črno barvo. Vrnimo se nekaj vrstic nazaj — k ugotovitvi, da je barvni film občutljiv samo za nekatere barvne temperature (za dnev¬ no svetlobo in za dve vrsti umetne). Poz¬ namo pa veliko barvno temperaturno raz¬ ličnih okoliščin, ko barvni film motive po- 458 TIM • 9—10 79/80 pači, tako da barve delujejo nenaravno (npr. — sneg v izraziti senci je moder, predmeti fotografirani v večernih urah postanejo rdečkasti ipd.). Take pomanjkljivosti odpra¬ vimo s konverznimi filtri — z enim ali s kombinacijo več filtrov (če jih seveda že¬ limo uporabiti; nekateri fotografi skušajo z nenaravnimi barvami ustvariti na fotogra¬ fiji svojevrstno občutje). O načinu uporabe korekturnih filtrov ne bom v tem sestavku pisal — natančnejša navodila so napisana na navodilih proizvajalcev. Zdaj, ko smo spoznali nekaj osnovnih zna¬ čilnosti, poglejmo kako nastane barvni po¬ snetek. Ločimo dva osnovna principa na¬ stajanja fotografije — princip obračalnega filma, kjer je rezultat diapozitiv, in princip barvnega negativnega filma, kjer dobimo kot končni izdelek s kopiranjem fotografijo. Obema principoma je osnovni pogoj izde¬ lava negativa, oziroma treh negativov (v vsaki plasti nastane med prvim razvijanjem črno-beli negativ). Pri prvem razvijanju bo¬ mo spremenili latentno sliko v negativ raz¬ ličnih gostot; odvisno od gostote tvorijo negativi komplementarne dele osnovnim barvam. Barvni reagent in oksidirani razvi¬ jalec nato tvorita barvila — ko se srebro raztopi, ostane v plasteh po ena barva — v eni rumena, v drugi magenta in v tretji cyan — komplementarne barve osnovnim barvam. Če želimo narediti pozitiv, mora¬ mo emulzijo ponovno obdelati. Pri ponovni osvetlitvi srebrov bromid, ki se ni porabil pri negativu, tvori pozitivno sliko. Zaradi medsebojnega učinkovanja oksidiranega raz¬ vijalca in barvnega reagenta dobimo odvi¬ sno od razporeditve srebra tri pozitive raz¬ ličnih barv, tako da rumena nastane v pla¬ sti modre, magenta v plasti zelene, cyan pa v plasti občutljivo na rdečo — vsako barvilo nastane v plasti komplementarne barve. Dobili smo diapozitiv — v vsaki pla¬ sti pozitivno barvo, enako kot jo je izžare¬ val objekt. Potrebno je vedeti, da je pri pro¬ jiciranju zelene barve potrebno oddvojiti modro in rdečo barvo, tako da se izloči ru¬ meno in škrlatno barvilo in ostane zelena barva oziroma cyan barvilo, da je pri pro¬ jiciranju modre barve potrebno izločiti škr¬ latno in modrozeleno barvilo in podobno. Na opisani način nastanejo vse možne barvne kombinacije — črna barva nastane, ko od¬ dvojimo vse barve, ki sestavljajo spekter bele svetlobe, belo barvo pa dobimo v pri¬ meru, ko nobena barva ne izvzema (subst- rahira) druge. Pri barvnem diapozitiv filmu najprej film razvijemo v črno-belem razvi¬ jalcu, pri barvnem negativnem filmu pa isto¬ časno nastaja črnobela in barvna slika — seveda negativni — srebrov bromid odstra¬ nimo v kopeli slabilca, film nato samo še fiksiramo in osušimo. Pri razvijanju negativ barvnega filma ne upoštevamo obračalnega postopka. Na negativu se je pri črnobelem razvijanju tvorilo barvilo — komplementar¬ ne barve, ki so hkrati tudi negativi osnov¬ nim barvam. S pomočjo povečevalnika pre¬ svetlimo film in osvetlimo barvni papir, ki ima enake značilnosti kot film — če npr. presvetlimo območje filma, ki ga pokriva škrlatna barva, potem ta barva zadrži zele¬ no barvo in prepusti modro in rdečo — na ta način osvetlimo samo tisti del fotopapir- ja, ki je občutljiv na modro in rdečo svet¬ lobo. Na podoben način dobimo vse možne barvne kombinacije na papirju, ki pa so se¬ veda zdaj pozitivne — npr. tam, kjer pre¬ haja skozi negativ modra in zelena barva, nastane na papirju rumeno in škrlatno bar¬ vilo. Proces prehajanja traja toliko časa, dokler se ne izloči vse srebro in ostanejo samo še barvila. Vendar mi ob opazovanju fotografije ne vidimo barvil, temveč zazna¬ mo osnovne barve. Če vidimo zeleno barvo, jo zaznamo lahko zaradi medsebojnega de¬ lovanja barvil v emulziji papirja — rumeno in modro zeleno barvilo vpija (absorbira) svoji komplementarni barvi — modro in rdečo — rezultat vpijanja je zelena barva, ki jo nato zaznamo. Z izločanjem delov spektra bele svetlobe nastanejo vsi barvni odtenki. Pregledali smo osnovne lastnosti barvnega filma. Vse, kar sem napisal, pa predstavlja nujen pogoj za razumevanje barvnega po¬ stopka pri razvijanju, kopiranju, oziroma pri povečavi. Že na začetku, še preden se lo¬ timo teh postopkov, je vredno omeniti, da noben barvni film, nobena barvna fotogra¬ fija ne bo kvalitetna, če ne boste uporab¬ ljali ustreznih pripomočkov, seveda pa tu¬ di ti ne bodo pomagali, če ne boste pri delu natančni in ne boste natančno upošte¬ vali navodila proizvajalcev. Tudi tistemu, ki še ni vešč črno-bele tehnike, ne priporočam samostojnega izdelovanja barvnih fotogra¬ fij. Tisti, ki bi se rad z barvno tehniko ukvarjal, naj najprej zaprosi za pomoč že TIM • 9—10 79/80 4 59 4! oj ,E c Ig 0 k 'O 0 0 C > I* "O k O 0 a. >M ra _ M © f= © g£ 1 £ -«'o'5 = - t n : w ■ O CB 'C 'o. w# i ^ 0 g=.^j£ ® | O -o o o 0> >w £ = 2^ŽS ! C i 11 s«* «. ~ g « O ,$ z a>.2 w O 5 c •©'•-i. c, ;n c c I5 2o £ 1.8« £ c-g-S « S ° - o. s .o -g -o n « .2. — j£ii:iii .ti c © e > *BžS!| a 2"oo |;3g fS>« w Š--'S r 02-5 E'?S E 6“- 0 MCION Slika 6. Avtomatski aparat Mullersohn Profe- sional za povečavo z negativom do 4X5 in fotografij do 30 X 40 cm. Slika 7. Durstov aparat za kontrolo barvnega procesa Slika 5. Jobove doze za razvijanje fotopapirja 460 TIM • 9—10 79/80 izkušenega fotografa, ki mu bo še v praksi razložil teoretične zaključke. V osnovnem principu so vsi barvni postop¬ ki enaki, od proizvajalca do proizvajalca pa se ločijo. Zato razvijajmo filme, fotografije v kemikalijah tistega proizvajalca, kjer so bili izdelani tudi filmi ali fotopapir. Fotografski pripomočki, ki jih uporabljamo pri barvnih postopkih, so enaki kot pri črno- belih, dodati moramo le še nekaj opreme. Najpomembnejši so filtri, s katerimi negati¬ vu dodajamo ali odvzemamo določeno bar¬ vo. S poskusnimi filtri moramo najprej barvno umeriti povečevalnik. To dosežemo z vstavljanjem filtrov v vsaj treh kombi¬ nacijah — najprej moramo narediti posku¬ sne ekspozicije, ki nam bodo pokazale ust¬ rezno osvetlitev; vsak negativ zahteva do¬ ločno ekspozicijo. Način določanja ekspozi¬ cije s pomočjo želatinskih filtrov je najsta¬ rejši v fotografski barvni tehniki. Ti filtri so odvisno od proizvajalca različnih veliko¬ sti in gostot (AGFA — GEVAERT proizvaja filtre velikosti 7X7, 12 X 12 različnih go¬ stot, ki so označene s številkami 0,5, 10, 20.. .80, 90, 99 in so magenta, cyan ali rumene barve — navadno uporabljamo sa¬ mo dva]. Filtre glede na omenjene lastno¬ sti tudi označujemo — 30 M pomeni filter magenta barve z gostoto 30, 90 Y je filter rumene barve gostote 90. V kompletih teh filtrov je vedno tudi ultra vijolični (UV) 2 B filter, ki ga moramo dodati prvima dvema. Preprečuje barvno popačenje — po- večevalnikova žarnica namreč povzroča sla¬ botno ultravijolično svetlobo, ki lahko barve na fotografiji popači. Poznamo še dva pripomočka za določanje osvetlitve. Mozaik-filter, ki je sestavljen iz več filtrov, namenjen korekciji barv, drugi pripomoček pa je barvni analizator, elektron¬ ski, precizni instrument, s katerim merimo vrednosti količin magente, cyan in rumene barve. Analizator je umerjen za uporabo določene vrste barvnega fotopapirja. Za kvalitetno izdelavo barvne fotografije po¬ trebujemo tudi kvaliteten objektiv za pove¬ čavo, ustrezne filtre, ki zaščitijo barvni ma- TIM • 9—10 79/80 461 Slika 10. Barvni film Fujichrome za diapozitive (36 posnetkov pri dnevni svetlobi) terial pred belo svetlobo, razne menzure, natančen termometer za merjenje tempe¬ rature kemikalij, gumijaste rokavice ipd. Važna opozorila Temperatura kemikalij, po možnosti ozračja, mora biti vedno stalna — 25—40° in ne sme odstopati v posameznih kopelih za več kot 0,25° C (glej navodila proizvajalca). De¬ lajmo v temnici, v kateri je ventilator — zaradi medsebojne reakcije kemikalij nasta¬ jajo škodljivi hlapi; v nobenem primeru se v temnici ne zadržujmo predolgo, po vsakem razvijanju pa temnico zanesljivo prezračimo in dobro operimo fotografske banjice! V nadaljevanju bom natančneje prikazal adi¬ tivni postopek korekcije barv, ker bo marsi¬ komu od vas dostopnejši kot subtraktivni, tako po ceni kot po zahtevnosti. Ta metoda (značilnosti sem vam že predstavil) je za¬ snovana tako kot subtraktivna na osnovi korekcijskih filtrov, le da so samo trije — moder, zelen in rdeč. Filtre vložimo med Povečevalnikovo žarnico — med izvor svet¬ lobe in med negativ, če bomo filtre vstav¬ ljali na omenjeni način (lahko jih tudi med objektiv m fotopapir), bo tudi ostrina foto¬ grafije ustrezna in tudi ustreznejša od dru¬ gega načina vstavljanja, še preden se odlo¬ čimo za uporabo aditivnega postopka, naj navedem še nekaj posebnosti, značilnosti, ki jih moramo upoštevati: če je opazna na¬ paka v prevladujoči barvi, jo moramo kori¬ girati tako, da podaljšamo ekspozicijo te barve — če bo korekcija pretirana, se bo pokazala nova napaka v obliki komplemen¬ tarne barve tisti, ki smo jo prvotno korigi¬ rali — potreben bo nov popravek. Kako ko¬ rigiramo napake pri aditivnem postopku, si oglejte na priloženi tabeli! napaka na fotografiji zmanjšati osvetlitev skozi filter magenta cyan rumena modra rdeča zelena zeleni rdeči modri zeleni in rdeči modri in zeleni modri in rdeči povečati osvetlitev skozi filter modri in rdeči modri in zeleni zeleni in rdeči modri rdeči zeleni 462 TIM • 9—10 79/80 V domačih trgovinah s fotomaterialom lah¬ ko kupite filtre za uporabo pri aditivnem po¬ stopku domače tovarne Fotokemika — PZC filtri. Še nekaj praktičnih nasvetov pri fotografi¬ ranju z barvnim filmom: če želimo izraziti na filmu izrazite in živahne barve, fotogra¬ firamo nekaj pred ali nekaj po poldnevu — barvna temperatura je približno enaka barvni prilagojenosti filma. Pri barvnem fo¬ tografiranju naj nas ne zanimajo igre senc, več pozornosti posvetimo barvam — ideal¬ no je fotografirati v jasnih sončnih dneh z belimi oblaki na nebu, brez velikih senc. Barvni film zabeleži sence v nekoliko mod¬ rikasti barvi, kar se nato zdi gledalcu ne¬ naravno. Prav tako se izogibajmo fotografi¬ ranja naravnost proti svetlobnemu izvoru, posnetek bo prekontrasten. Fotografija z ve¬ liko različnih barv ne bo delovala lepo, za začetek se omejimo na dve — tri barve, ki bodo označevale objekt fotografiranja. Pri barvnem fotografiranju je pomembno znati občutiti odnose, ki nastajajo med barvami. V osnovi moramo ločiti tople (rumena, oranžna, rdeča) barve, ki delujejo prijazno, privlačno in malce razburljivo, hladne barve (zelena, modra), ki človeka pomirjajo, in nev¬ tralne barve (siva, vijolična), ki učinkujejo sveže, mirno in preprosto. O možnosti upo¬ rabe teh vrst barv ne bom govoril, ker je njihova uporaba odvisna od človekovega zna¬ čaja in lastnega odnosa do barv. Strnimo za konec splošne ugotovitve o barv¬ nem fotografiranju! V sestavku sem samo odprl različne možnosti lastnega razmišlja¬ nja o posameznih področjih fotografije, ve¬ liko bi bilo potrebno še dodati za jasnejše razumevanje. Vendar se bo tisti, ki ga to področje zanima, že z lastnimi močmi pri¬ kopal do spoznanj, in to v praksi, kar je vsekakor več vredno kot pusta teorija. Zato vam ob zaključevanju naših sestavkov že¬ lim veliko kreativnih misli, ki pa jih boste samo ob ustreznem strokovnem znanju lah¬ ko uresničili. Ni bistvena draga fotograf¬ ska oprema, pomemben je izoblikovan po¬ gled na svet in s tem tudi na fotografijo kot umetnost. Vsako vprašanje, ki vam bo preprečilo pot do omenjenega spoznanja, lahko, kot sem že na začetku sestavka omenil, rešimo tudi skupaj še v kakšnem sestavku. JURIJ VEGA slavni matematik (1754—1802) Že konec 18. stoletja je Jurij Vega dosegel svetovni sloves zlasti kot avtor takrat naj¬ bolj spopolnjenih logaritemskih tabel (na deset decimalk) in kot profesor matemati¬ ke v avstrijski vojaški šoli. Gospodom, ki so prvi pisali še v avstro-ogrskem cesar¬ stvu življenjepis Jurija Vege, nekako ni šlo v račun, da bi bil Jurij Vega, slavni učenjak, podpolkovnik v avstrijski vojski, vitez reda Marije Terezije in baron sin zaničevanega slovenskega naroda pa še kmet povrhu. Do¬ mislili so si, da je bil njegov ded španski plemič po priimku Vega, ki se je priselil v Avstrijo. (Še dobro, da ga niso spravili v zvezo s slavnim španskim pesnikom in dra¬ matikom, ki se je imenoval lope de Vega.) Poznejši življenjepisci so kajpak dognali, da je Jurij potomec slovenskih kmečkih pred¬ nikov. Praded se je imenoval Gašper, ded Jožef, oče pa Jernej. Vsi pa so se pisali lepo po slovensko Veha, kar najbrž po¬ meni odprtino pri sodu. Bili so revni kmet¬ je. Jurij se je rodil dne 23. marca 1754 v Zagorici očetu Jerneju in materi Heleni ro¬ jeni Maselj. Krstili so ga v farni cerkvi v Moravčah. Zagorica je bila (in je še danes) majhna hribovska vas v hribih nad Savo pod Slika 2. Zagorica pri Moravčah vrhom hriba Ciclja. Najlažje je iz ljubljan¬ ske strani dostopna iz Dolskega. Med vojno so Nemci vas požgali in je zgorela tudi Vegova rojstna hiša. V hiši, ki stoji danes na istem mestu, je spominska plošča in Vegova spominska soba. Jurij je živel v rojstni vasi do svojega tri¬ najstega leta, nato pa je odšel v šolo v Moravčah, kjer se je pokazala njegova ne¬ navadna nadarjenost, posebno za matema¬ tiko. Ne vemo natanko, kako si je pridobil znanje potrebno za vpis v gimnazijo, vendar je dejstvo, da je bil leta 1767 dijak v ljub¬ ljanski gimnaziji in sošolec prvega sloven¬ skega dramatika Antona Tomaža Linharta, ki je Slovencem dal prvi komediji »Županova Micka« in »Matiček se ženi«, pa tudi prvo zgodovino Slovencev. V tistem času je bila Ljubljana majhno mesto s kakimi 10.000 prebivalci, a vendar Slika 3. Gabriel Gruber — graditelj Gruberjeve¬ ga prekopa TIM • 9—10 79/80 4 63 slovensko središče z razvitim kulturnim živ¬ ljenjem. Takratni najnaprednejši slovenski izobraženci kot Valentin Vodnik, Linhart in drugi so se zbirali v hiši barona žige Zoisa, zaslužnega pokrovitelja slovenske znanosti in književnosti. V tisti dobi so živeli prepo- roditelji: Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, slikar in učitelj čebelarstva Anton Janša, zdravnik Marko Plenčič, matematik in astronom Avgu¬ štin Hallerstein, Filip Brecelj, ustanovitelj prvega anatomskega instituta, slavni kirurg Vincenc Kern in tuji znanstveniki: naravo¬ slovca Scopoli in Hacquet, ki sta delala v Ljubljani. V času Valentina Vodnika je ime¬ la Ljubljana prve šole na visokošolski ravni. V takšnem ozračju je lažje pridobival znanje tudi naš nadarjeni in vedoželjni Jurij. V še¬ stih letih je končal šolanje na gimnaziji (ta¬ kratnem liceju) in po dveh letih študija na visoki šoli matematično-tehnične smeri v Ljubljani diplomiral kot inženir brodarstva. Imel je dobre učitelje, med drugim odlične¬ ga fizika Gregorja Schoettla in učenega je¬ zuita Gabriela Gruberja, ki je prišel z Du¬ naja in v Ljubljani predaval mehaniko, hi¬ dravliko in brodogradnjo. Iz Gruberjeve šole za ladjedelništvo so izšli mnogi mojstri, ki so se pozneje izkazali kot graditelji ladij v mnogih krajih ob jadranski obali. Za Ljubljano je še bolj važno drugo Gruber¬ jevo delo, namreč izkop kanala, ki odvaja vodo Ljubljanice okoli mesta na drugi stra¬ ni grajskega hriba. Ta prekop se še danes imenuje Gruberjev prekop. Prekop je bil del velikega projekta, ki ga je naročila cesari¬ ca Marija Terezija, namreč projekt osušit- ve Ljubljanskega barja. Prekop je razbreme¬ nil glavno strugo Ljubljanice in preprečeval zastajanje vode in pogoste poplave na Bar¬ ju in celo v Ljubljani. Ni sicer dokazano, vendar pa je verjetno, da je Vega kot hidro- inženir tudi sodeloval z Gruberjem pri grad¬ nji prekopa. Profesor v vojaški artilerijski šoli Leta 1782 so odprli Gruberjev prekop. V ti¬ stem času je Vega opustil svoj inženirski poklic in odšel na Dunaj, kjer je stopil v vojsko kot navaden topničar. Zaradi svoje¬ ga znanja matematike in inženirskega pokli¬ ca je kmalu postal podporočnik in nato kape¬ tan. V sedmem letu službovanja je bil ime¬ novan za profesorja v dunajski artilerijski šoli. Kmalu po Vegovem prihodu na Dunaj 464 TIM • 9—10 79/80 je umrla Marija Terezija, ki ji je sledil na prestolu njen sin cesar Jožef II. Oba sta kot pripadnika gibanja prosvetljenstva uvajala prve napredne reforme na področju državne uprave, gospodarstva in šolstva. Vega je po vstopu v avstrijsko vojsko spremenil svoj priimek v Vega. Kot profesor matematike je Vega spisal štiri učbenike, s pomočjo ka¬ terih je znatno izboljšal znanje avstrijskih topničarskih oficirjev. Poučeval je poleg srednješolske tudi višjo matematiko, meha¬ niko trdnih, tekočih in plinastih teles in te¬ melje balistike t. j. vede o letu topovskih izstrelkov. Poglavje o balistiki je izšlo kot posebna knjiga z naslovom Praktična navo¬ dila za izstreljevanje bomb, pri čemer so mišljeni izstrelki iz tako imenovanih mož- narjev, topov s kratkimi širokimi cevmi. Leta 1787 se je Vega oženil v starosti 33 let s šestnajstletno češko plemkinjo Jože¬ fo Svoboda. V trinajstletnem zakonu so se jima rodili trije otroci. Matematik pri topovih Leta 1789 so začeli Evropo pretresati veliki dogodki. Izbruhnila je velika francoska bur¬ žoazna revolucija, ki je imela daljnosežne posledice za zgodovino evropskih dežel pa tudi za Vegovo življenje. Vega je bil na¬ klonjen revolucionarnim idejam, saj je bil tudi član prostozidarske lože, t. j. tajne med¬ narodne organizacije naprednih izobražen¬ cev, kljub temu pa je moral kot avstrijski vojak v vojno proti Francozom. Avstrija pa je vodila tudi vojno s Turki. Mirno profe¬ sorsko življenje na Dunaju se je za Vego končalo. Odšel je na fronto, kjer je pri oble¬ ganju Beograda lahko v praksi preizkusil svoje temeljito teoretično znanje o topov¬ skem streljanju. Leta 1787 sta Avstrija pod vlado Jožefa II. in Rusija pod vlado carice Katarine II. sklenila zvezo z namenom potis¬ niti Turke iz Evrope in si razdeliti pridob¬ ljene dežele. Obe vojski pa sta napredovali zelo počasi in tudi v teku leta 1788 nista dosegli bistvenih uspehov. Avstrijska arma¬ da je oblegala Šabac in Beograd, največje breme pa so nosili srbski prostovoljci. Avgu¬ sta 1789 je Jožef II. poveril poveljstvo voj¬ ske staremu izkušenemu feldmaršalu Lau- donu. Tega leta se je zbralo pri Zemunu 47 bataljonov in 30 eskadronov vojakov pa še 5000 srbskih dobrovoljcev, Beograd pa je branilo 9000 Turkov pod poveljstvom Osman paše. Dne 11. septembra so napadalci vdrli v mesto. Pri tem napadu so se izkazali zla¬ sti srbski dobrovoljci. Turki so se umaknili v močno utrjeno trdnjavo na Kalimegdanu. (Ostanke kalimegdanske trdnjave vidimo še danes prav na mestu, kjer se Sava izliva v Donavo.) Vega pomaga osvojiti Beograd Avstrijski topovi, čeprav boljši od turških, niso mogli porušiti trdnih trdnjavskih zidov. Avstrijci so pričakovali več uspeha od svo¬ jih možnarjev, ki so metali granate po zelo ukrivljeni paraboli, tako da so padale zvi¬ ška na manj utrjene gornje dele trdnjave. Kapetan Vega je poveljeval nekoliko bate¬ rijam možnarjev. Tako je opazil, da šestde- setfuntni možnarji postavljeni bliže trdnjavi bolje zadevajo kot težji. Da bi od blizu pre¬ iskal pogoje zadevanja, je odšel v jarke prav pod trdnjavskimi zidovi. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, so ga odšli iskat in ga našli globoko zatopljenega v račune. Pri tem je kar pozabil na turške granate, ki so se raz- letavale v njegovi bližini. Vega je izračunal vse potrebne elemente za točno zadevanje, namreč oddaljenost, nagib cevi, krivuljo in moč naboja. Avstrijski možnarji so začeli tako učinkovito padati na trdnjavo, da so prisilili turško artilerijo k molku. V trdnjavi je izbruhnil požar. Dne 8. oktobra je Osman paša ponudil Laudonu predajo trdnjave s pogojem, da dovoli njegovim četam prost odhod. Laudon je sprejel ta pogoj in Turki so zapustili Beograd. Naslednji dve leti je Vega prežive! v Lipni¬ ku na Moravskem. Ta počitek je izkoristil za študij matematike. Logaritemske tablice za vse čase Iz Moravske se je Vega vrnil na Dunaj k svoji družini poln načrtov za svoje življenj¬ sko delo na področju matematike. Prve se- demdecimalne logaritemske tablice je izdal že leta 1783, v načrtu pa je imel še male logaritemske tablice za dijake, srednje za učitelje matematike in velike za najbolj kom¬ plicirane račune v znanosti in tehniki. Res je, da Vega ni izumitelj tega računskega po¬ magala, že 170 let pred njim je tablice kot prvi izdal škotski matematik John Napier, pozneje je Napierove tablice spopolnil An¬ glež Henry Briggs. Okoli leta 1630 je Nizo- TIM • 9—10 79/80 465 zemec Adriann Vlacq izdal celo desetdeci- malne logaritemske tablice, ki pa jih je bilo v Vegovem času težko dobiti, poleg tega pa so imele mnogo napak. To je bil vzrok, da se je Vega odločil izdati nove in točne lo¬ garitemske tablice. Vega je želel s svojimi tablicami pomagati ljudem pri težavnih in zamotanih računskih operacijah, saj logaritmiranje poenostavlja in skrajšuje dolgotrajna izračunavanja. Po¬ kazalo se je, da Vegove logaritemske tabli¬ ce kot računsko pomagalo zadovoljujejo vse računske potrebe vse do današnjih dni, ko opravljajo težavna izračunavanja računalniki vseh vrst. Obdobje miru med vojno s Turki in nasled¬ njo vojno s Francijo je bilo prekratko, da bi mogel Vega uresničiti ves svoj veliki načrt. Ko je leta 1793 spet odšel na fronto, je bilo izračunavanje logaritmov že v teku. Ra¬ zumljivo je, da Vega sam ni mogel opraviti tako ogromnega dela, zato je organiziral skupinsko delo. Pri izračunavanju logarit¬ mov so sodelovali vojaki in oficirji, po ve¬ čini njegovi učenci iz topničarske šole. Za delo so izkoriščali premore med vojnimi do¬ godki, premirja in zimovanja v zimskih ta¬ boriščih. Tako je Vega s pomočjo svojih to¬ varišev dovršil prve tablice pred začetkom bitke na Renu, druge v teku leta 1794, tretje desetdecimalne pa leta 1797 ob koncu voj¬ ne. Vegove tablice so izhajale po svetu v mnogih izdajah in v velikih nakladah. Nje¬ gove desetdecimalne tablice po pravici no¬ sijo naslov »Zakladnica logaritmov«. Vega spet pri topovih Jurij Vega je leta 1793 odšel kot major avstrijske armade spet na fronto, to pot proti Franciji. V tistem času je nekaj evrop¬ skih držav sklenilo vojaško zvezo proti re¬ volucionarni Franciji, ki je takrat preživ¬ ljala globoke notranje krize. Tokrat so se bojevali na mejni reki Ren. Vega je osvojil mesto Lotebour brez boja, ker se je fran¬ coska posadka vdala, ko jim je zagotovil prost odhod. Glavni cilj avstrijskega napa¬ da je bilo francosko mesto Strasbourg. Pot do mesta je branila močno utrjena trdnja¬ va Fort Louis na otoku sredi reke. Tridnev¬ ni neprekinjen topovski ogenj ni prisilil po¬ sadke, da bi se vdala. Poveljujoči avstrij¬ ski general je celo obtožil Vego, da bo on kriv, če ne bo v štiriindvajsetih urah osvo¬ jil trdnjave. Vega je prevzel poveljstvo nad celotno artilerijo. Tudi to pot naj bi odlo¬ čili možnarji. Glavna razlika med navadnimi poljskimi topovi in možnarji je v tem, da streljajo topovi pod kotom manjšim od 45° in tolčejo v cilje, ki so naravnost pred nji¬ mi, možnarji pa dvignejo cevi nad 45°, tako da padajo granate z višine na cilj. V na¬ sprotju s tem pa je Vega spustil cevi nižje in s frontalnim ognjem prisilil posadko, da se je vdala prej kot v 24 urah. Avstrijski uspehi pa so bili le kratkotrajni. Francoske sile na levem bregu Rena so se zbrale in prešle v protinapad. (Iz zgodovine vemo, da je francoska vojska pozneje pod Napo¬ leonovim vodstvom osvojila mnoge dežele in da se je njena moč skrhala šele pri ne¬ srečnem pohodu proti Rusiji.) Vega se je izkazal tudi pri umiku s tem, da je rešil avstrijsko artilerijo iz mesta Manheima. Po ukazu vojvode Albrehta je dal Vega na te¬ melju svojih izračunavanj uliti dva možnar- ja, pri katerih je povečal prostor za zgore¬ vanje in uvedel še nekatere izboljšave. Mož- narja sta imela še enkrat večji domet kot najboljši prejšnji možnarji. Kljub nedvomnim Vegovim zaslugam za iz¬ boljšanje artilerijskega orožja je Avstrija vojno izgubila. Vega je napredoval v podpol¬ kovnika, kar so mu mnogi zavidali in spletka¬ rili proti njemu. Celo vrhovni poveljnik avst¬ rijske artilerije grof Colloredo je nasproto¬ val njegovemu napredovanju, morda tudi zato, ker je še vedno videl v Vegi Slovenca in kmeta. No, kljub temu je Vega prejel leta 1796 red Marije Terezije in naslov viteza, leta 1800 pa po dvajsetletnem službovanju v vojski plemiški naslov barona. Znanstveno delo matematika Vege Bolj kot Vegove zasluge za avstrijsko arti¬ lerijo (opisali smo jih zato, ker je bilo vo¬ jaško službovanje velik del njegovega življe¬ nja) je pomembno njegovo znanstveno delo na področju matematike. Tudi na tem po¬ dročju je dobil priznanja. Postal je član več znanstvenih družb in akademij. Njegove tab¬ lice so doživljale vedno nove izdaje in jih kljub računalnikom ponatiskujejo še danes. Kljub dolgoletni odsotnosti ni nikdar poza¬ bil svoje slovenske narodne pripadnosti. Stanovska skupščina takratne dežele Kranj¬ ske ga je izvolila za svojega člana. Ob tej priložnosti je Vega poslal v domovino po en 466 TIM • 9—10 79/80 izvod vseh svojih književnih del in prepise vojnih priznanj in odlikovanj. Danes te do¬ kumente lahko vidimo v NUK in v Arhivu Slovenije. Vegovo znanstveno delo je obsegalo že ome¬ njene štiri učbenike matematike in fizike, svetovno znane logaritemske tablice in še druge znanstvene spise in razprave. Na ren¬ skem bojišču je Vega izračunal število »n« na 140 decimalk. (Takšne reči danes elek¬ tronski račenalniki izračunajo kot bi mignil, ampak v Vegovih časih je bil to pravi ra¬ čunski podvig.) Vega je pisal razprave s področja astronomije in mehanike nebesnih teles. Astronomi so skoro dvesto let upo¬ rabljali Vegove logaritme za svoja izraču¬ navanja, zato pa nosi eden izmed luninih kraterjev njegovo ime. Za akademijo znano¬ sti v Erfurtu je napisal razpravo o tem, kako bi se gibalo telo, ki bi prosto padalo skozi središče Zemlje. Z več razpravami se je trudil, da bi v Avstriji obvezno uvedli novi ki- Iogram-metrski merni sistem. V Avstriji so ta sistem uvedli šele leta 1876, kar doka¬ zuje, koliko pred avstrijskimi oblastmi je bil Vega in kako težko se uveljavi kaka novost, pa naj je še tako pametna. Angleži na pri¬ mer kljub veljavnemu metrskemu sistemu še vedno radi merijo s komolci, palci in čevlji. Zadnja leta in tragična smrt Zadnja štiri leta je Vega preživel pri svoji družini na Dunaju. Kljub priznanjem in od¬ likovanjem ni bil srečen. Hčerka mu je umrla za tuberkulozo, pet let za tem pa tudi žena v starosti 29 let, prav tako za isto boleznijo. Ostal je sam z dvema sinovoma, od katerih ga je Henrik preživel za deset let, Franc pa je v Trstu izvršil samomor. Kmalu po tem ko je napredoval v čin pod¬ polkovnika, je Vega dne 17. septembra 1802 nenadoma izginil. Devet dni nato so našli njegovo truplo v Donavi privezano z vrvjo za vodno kolo. Ali je šlo za nesrečo ali za zločin ali pa za samomor. Preiskava ni mogla nikdar pojasniti tega primera. Res je bil Ve¬ ga zaradi dela in zaradi trdega življenja v vojnih letih na frontah hudo izčrpan. Res je tudi, da je imel sovražnike, ki so mu zavi¬ dali njegov vzpon iz kmečke revščine do inženirja in profesorja, do odlikovanj in do plemiškega naslova. Trpel je zaradi nesreč v družini in raznih spletk. Ni izključeno, da je v obupu res segel po svojem življe¬ nju. Na velikega slovenskega matematika spo¬ minja spomenik v Moravčah in Vegova ulica v Ljubljani, tudi ena šola in ena tovarna nosi njegovo ime. Pred leti so izdali znamko z njegovo podobo. O Vegi so napisali že več življenjepisov, pa vendar je njegovo živ¬ ljenje in delo še premalo raziskano in oce¬ njeno. Največja Vegova zasluga je gotovo v tem, da je sestavil popolne logaritemske tabele, ki so skoraj dve stoletji služile astronomom in drugim znanstvenikom za najpreciznejša izračunavanja. Ohranitvi spo¬ mina na naše velike može naj služi tudi naš spis o Juriju Vegi. Spis Sandija Sitarja v GALAKSIJI, prevedel in priredil D. Mehora Miloš Macarol NEIZKORIŠČENA MOŽNOST POSODABLJANJA ŠOL VKLJUČEVANJE INDUSTRIJSKIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V PROIZVODNJO SODOBNIH UČIL Smoter in cilj vsake šole je, da vzgaja in usposablja mlado generacijo za življenje in ustvarjalno delo v desetletjih, ki so še pred nami. Glede na nagel tehnološki in družbeni razvoj je to izredno zahtevna naloga, ki jo v polni meri lahko izpolni le sodobna šola. Sodobna šola je v bistvu dialektičen pojem za nenehen reformno- razvojni proces, v katerem moramo skrbeti ne le za posodabljanje učnih programov in učnih metod, ampak tudi za posodabljanje materialne baze sleherne šole. Pod ma¬ terialno bazo ne razumevamo le šolske objekte, ampak tudi vso učno opremo kot so učila in vsi ostali didaktični pripomočki. Ta so za šolo izredno pomembna, kajti brez sodobnih učil ni mogoče izvajati so¬ dobne vsebine učnih programov niti sodob¬ nih učnih metod. Čeprav je izdelava učnih programov in učnih metod v strokovnih rokah šolskih organov in njihovih pedagoških služb, smo vendar prišli do dragocenega spoznanja, da je v proces njihovega posodabljanja nujno treba pritegniti vse organizacije združenega dela, ki so neposredni uporabniki kadrov, katere usposabljajo posamezne šole, To so naše lastne izkušnje, ki so na izviren način bogato razvejale našo samoupravno prakso tudi na področju šolstva. To poslanstvo danes opravljajo zbori uporabnikov in nji¬ hovi sosveti pri posameznih šolah. Izkušnje razvitih dežel, kjer je danes v največjem razmahu reforma celotnih sistemov vzgoje in izobraževanja, pa kažejo, da tudi poso¬ dabljanje učil ne more biti stvar ene same organizacije, ampak je nujno v to proiz¬ vodnjo pritegniti najširši krog proizvodnih organizacij, ki so s svojimi razvojnimi od¬ delki in industrijskimi inštituti sposobne nuditi šolam tisto, kar nujno potrebujejo za sodobno vzgojo in usposabljanje bodo¬ čih kadrov. Rezultat tega je, da se je cela vrsta najbolj znanih tujih industrij vključila v razvoj sodobne izobraževalne tehnologije in to v tolikšni meri, da po obsegu te pro¬ izvodnje resnično lahko govorimo o tehno¬ loški revoluciji sodobnega šolstva. To so bogate izkušnje zadnjih desetih let, ki jih Slika t. Oprema za fotolaboratorije v francoskih osnovnih šolah TIM • 9—10 79/80 467 kaže čim prej prenesti tudi na naša tla, če hočemo, da bomo stopili v korak z raz¬ vitim svetom. Ta korak je izredno pomem¬ ben kot dolgoročna usmeritev v stabilizacijo našega gospodarstva, kajti s takšnim pri¬ spevkom k razvoju lastnega znanja si bomo utrli trdnejšo pot v mednarodno delitev dela in v izravnavo naše plačilne bilance. Če hočemo torej z združenimi močmi raz¬ viti zares sodobno šolstvo, je nujno pozvati vse naše razvojne in proizvodne organiza¬ cije združenega dela, da se čim prej vklju¬ čijo v akcijo za proizvodnjo sodobnih učil. Povsem nesmotrno bi bilo, da takšna učila uvažamo, ko imamo vendar lastno znanje in lastne zmogljivosti v naši razviti indu¬ striji, v njenih razvojnih oddelkih in števil¬ nih inštitutih. Za razvoj in proizvodnjo sodobnih učil bi industrija lahko smotrno uporabila del sred¬ stev, ki jih sicer izdvaja za ekonomsko propagando svojih proizvodov, kajti sleher¬ no učilo, ki bi ga razvila iz lastne dejavno¬ sti, je lahko najbolj uspešna oblika propa¬ gande za njihovo proizvodno dejavnost. Če je poglavitni smoter usmerjenega izo¬ braževanja, ki ga ravnokar razvijamo, v tem, da vzgaja in usposablja mlado generacijo za jutrišnje potrebe združenega dela, potem ni dvoma, da bomo ta cilj - najhitreje do¬ segli prav z učili, ki jih bo iz svoje sredine Slika 2. Kombinirano učilo za praktične vaje iz industrijske avtomatizacije 468 TIM • 9—10 79/80 in iz osrčja sodobne tehnološko^proizvodne prakse oblikovalo in ponudilo prav združeno delo. Ta usmeritev je toliko bolj pomemb¬ na, ker vemo, da so organizacije združe¬ nega dela s področja industrije nosilec našega tehnološkega, gospodarskega in družbenega razvoja. Njihova dejavnost je tesno povezana z raziskovalno dejavnostjo, kajti le tako so v stanju reševati tudi vse probleme sodobnega razvoja, ki jih poraja mednarodna delitev dela, energetska kriza, varstvo človekovega okolja ipd. Prav v tak¬ šnem vzdušju se resnično lahko porajajo tudi smotrna in vzgojna učila. Vzemimo nekaj primerov! V Sloveniji ima¬ mo razvito elektronsko industrijo, ki bo potrebovala v prihodnosti še veliko mladih kadrov ne le za kadrovsko reprodukcijo, ampak tudi za nadaljnji razvoj. Vzgojo in usposabljanje takšnih kadrov pa si je da¬ nes težko zamisliti brez sodobnih učil elektronike. Takšnih učil, ki jih je v tujini na pretek, najbrž ne bomo uvažali, saj jih tudi pri nas tako kot v drugih deželah lahko izdela domača elektronska industrija. To celo toliko lažje, ker ima na dlani oprijem¬ ljive zglede pri tujih proizvajalcih. To načelo lahko posplošimo za vsako indu¬ strijsko panogo, ki je količkaj na ravni so¬ dobne tehnologije. V zahodnih evropskih deželah, zlasti v Zvezni republiki Nemčiji imajo po zaslugi njihove industrije vse osnovne šole moder¬ ne foto-laboratorije, kajti prevladuje mne¬ nje, da so sodobne foto-tehnike vključno s foto-grafiko izredno pomembne za vsako po¬ klicno dejavnost. To prav gotovo velja, ne¬ smotrno pa je, da je našim šolam dostopna le uvozna oprema, če smo že odvisni od uvoza fotoaparatov, bi naša industrija prav gotovo lahko oskrbela šole z ustrezno tipi¬ zirano laboratorijsko opremo. Tako bi npr. kazalo animirati tovarno »VEGA« (ki se je uveljavila s proizvodnjo ročnih in avtomat¬ skih diaprojektorjev ter šolskih grafosko¬ pov) za proizvodnjo šolskih foto-povečeval- nikov, a industrijo »ISKRA« za proizvodnjo svetlobnih merilcev in časovnih programa- torjev. Imamo tudi možnosti, da bi z anga¬ žiranjem drugih naših tovarn v te šolske laboratorije vnesli tudi domačo opremo za sitotisk, saj je to ena od najbolj uveljav¬ ljenih tehnik v sodobni likovni vzgoji. Uporabnih idej je tu na pretek. Pri usmer¬ jenem izobraževanju za tekstilno stroko, ki je pri nas že tradicionalna, je ena teh že na dlani, čeprav je to še zmerom zelo osamljen primer. Tovarna potrebščin za tek¬ stilno industrijo »UTENSILiA« v Ljubljani je namreč začela izdelovati dva modela statev (namizni model »MOJCA« in stoječi model »VIDA«), ki sta izredno primerna tudi za šolsko rabo. Podobnih pobud pogrešamo pri številnih drugih panogah, ki so pri nas tako tradi¬ cionalne. Lončarstvo, ki je bilo že skoraj v izdahu, in industrija keramike (primer Li¬ boje) se znova uspešno razvijata, toda na¬ šim šolam doslej še nobena delovna orga¬ nizacija ni ponudila preprostega lončarske- Slika 3. Posodobljena izvedba Teslovega instrumentarija za krožno razelektrenje TIM • 9—10 79/80 4 69 Slika 4. Šolska izvedba baterije sončnih celic z učinkom 8 vatov pri 12 voltih napetosti; ta zadostuje za napajanje akumulatorja. ga vretena in priročne električne pečice za žganje keramičnih izdelkov, kar je v razvi¬ tih deželah že nekaj povsem vsakdanjega. Dejstvo je, da razviti svet posveča danes posebno pozornost prav delovni vzgoji mla¬ de generacije. Opaziti je, da so zaradi raz¬ ličnih nagibov otrok naenkrat obudili vse tehnike s področja umetnostnih obrti, ki so prav pri nas izredno razvite. Res pa je, da vse te tehnike skušajo prilagoditi današ¬ njim razmeram, saj edino tako lahko otroci oz. šolarji izdelujejo tudi povsem uporabne predmete. S podobnimi idejami se srečujemo tudi pri proizvodnji tipičnih sodobnih učil. Iz pri¬ ložene slike je razvidno, kako so npr. nem¬ ški konstruktorji posodobili znani Teslov instrumentarij; klasičnemu induktorju in klasičnemu kondenzatorju so dodali elek¬ tronsko prekinjalo. Če govorimo o posodabljanju vzgoje in izo¬ braževanja, nikakor ne bi smeli pozabiti na oblikovanje takšnih učil, ki opozarjajo učen¬ ce na sodobne pereče probleme in možno¬ sti njihovega reševanja. Brž ko je v svetu izbila energetska kriza, so se v šolah Zve¬ zne republike Nemčije že pojavila nova in¬ ventivna in nadvse vzgojna učila: — sončni zbiralnik v velikosti 50 X 40 cm, ki v teku šolske ure (t. j. 45 minut) ob sevanju s 1000-vatno kremenovo žarnico segreje 3 litre vode kar na 65° C; Slika 4. Šolski sončni zbiralnik za ogrevanje vode — baterija iz 35 silicijevih sončnih celic, ki pri direktnem vpadu sončnih žarkov proizvaja električno energijo z napetost¬ jo 20 voltov in močjo 8 vatov; ■— gorilna celica, ki izkorišča reakcijo hi- drazina z vodikovim peroksidom za ne¬ posredno pretvarjanje kemične energije v električno. Ta zadostuje za pogon majhnega 2-voltnega elektromotorčka, ki vrti zgornjo črnobelo ploščo. (Glej pri¬ ložene slike!) 470 TIM • 9—10 79/80 Slika 5. Sodobno učilo za demonstracijo go¬ rilne celice, ki neposredno pretvarja kemijsko energijo v električno in z njo poganja mali elektromotor. Vsa ta učila so izdelale tovarne, ki razvija¬ jo tovrstno tehnologijo. To je lep zgled, vreden posnemanja, kajti prav to so učila, ki soočajo mlado generacijo s sodobnimi problemi in jo tako vzgajajo za jutrišnji dan. To je hkrati tudi najboljši primer, kako lah¬ ko prav industrijske organizacije združene¬ ga dela prispevajo najbolj odločilni delež pri posodabljanju pouka v osnovnem in usmerjenem izobraževanju. To prav gotovo velja tudi za naše organi¬ zacije združenega dela. Zavedati se namreč moramo, da nam tega deleža ne more dati nihče izven nas, dati ga moramo mi sami. Razvoja znanosti in tehnologije, kot so ne¬ davno ugotovili najbolj ugledni znanstveniki sveta na konferenci organizacije UNESCO v Parizu, ni mogoče izdvajati od socialnega in kulturnega razvoja sleherne dežele. To pomeni, da ju ni mogoče preprosto uvoziti, ampak se mora razvijati na lastnih tleh. V tem je namreč ključ k dolgoročni stabili¬ zaciji gospodarstva sleherne dežele in nje¬ ne družbene skupnosti, če hoče ohraniti neodvinost in si ustvariti osnovne pogoje, da se bo kot enakovreden partner lahko uspešno vključevala v mednarodno delitev dela. V tem obdobju, ko intenzivno razvijamo si¬ stem usmerjenega izobraževanja, bo izre¬ dno pomembno, da se organizacije združe¬ nega dela odzovejo naši pobudi in se vklju¬ čijo v akcijo za oblikovanje in izdelavo so¬ dobnih učil, kakršna usmerjena vzgoja in izobraževanje resnično potrebujeta. Miloš Macarol IMOVA IZVEDBA PROGRAMIRANIH TELEVIZIJSKIH IGER Televizijskemu sprejemniku se iz dneva v dan obeta večja prihodnost. Njegov elek¬ tronski slikovni zaslon je postal izhodišče in prizorišče za celo vrsto dodatnih elek¬ tronskih naprav, kot so npr. miniaturna TV kamera, kasetni magnetoskop z video ka¬ seto ali sprejemni del za brezžični elek¬ tronski časopis, tako imenovani »teletekst«. Semkaj sodijo tudi naprave za zabavne televizijske igre, ki jih lahko izva¬ jata eden ali dva partnerja. Takšne naprave poznamo že nekaj let, saj jih izdeluje tudi naša tovarna »GORENJE«. Te naprave se izvrstno obnesejo za človekovo psihično relaksacijo. Prva generacija teh naprav je običajno omo¬ gočala izvajanje šestih ali osmih igre za¬ čenši od nogometa in tenisa do strelišča z elektronsko puško. Nekatere tuje tovarne so te naprave celo vgrajevale v ohišja tele¬ vizijskih sprejemnikov z daljinskim krmilje- TIM • 9—10 79/80 471 Slika 1. Naprava za elektronske TV igre s ka¬ setnimi programi njem, kar je bila posebna atrakcija za kup¬ ce. Edina pomanjkljivost teh naprav'iz prve generacije je bila v tem, da -niso omogo¬ čale postopnega dopolnjevanja z novimi te¬ levizijskimi igrami. Prav to pa danes omogoča druga genera¬ cija teh naprav s povsem novo konstrukcij¬ sko izvedbo, ki jo je prva uvedla zahodno- nemška tovarna »SABA« pod imenom VI- DEOPLAY 2. Prednost te konstrukcije je v osnovni na¬ pravi s centralnim mikroprocesorjem, ki krmili celoten sistem, medtem ko kodirane programe za posamezne televizijske igre vključujemo s pomočjo posebnih »VIDEO- CART« kaset. V osnovno aparaturo sta vgrajena samo dva standardna programa (nogomet in tenis]; vse ostale lahko doku¬ pimo v obliki omenjenih kaset. Trenutno je na razpolago že 22 tovrstnih kaset za najrazličnejše igre v več kot 200 igralnih variantah. Poleg standardnih iger kot so no¬ gomet, tenis, badmington, kegljanje, avto¬ mobilske dirke, streljanje v tarčo, torpedi¬ ranje ladij, letal in vesoljskih ladij, je s to napravo prav tako mogoče igrati »črnega Petra« ali »špano« ali iskati izhod iz za¬ pletenega labirinta. Takšnih miselnih iger je še nekaj (magične številke ali vaje spo¬ mina s pomočjo različnih in raznobarvnih geometrijskih likov]. Pričakovati je, da bo takšnih programov še več. Vsi programi imajo ozadja v črni, modri, zeleni in sivi barvi, vse ostale predmete pa v beli, modri, zeleni in rdeči barvi. Vsaki napravi pripadata dve vodili z enim samim vzvodom, ki pa z različnimi gibi omogoča kar osem funkcij. Na osnovni aparaturi je le pet gumbov, ki omogočajo vključevanje nogometa ali tenisa, regula¬ cijo težavnostne stopnje in časa trajanja. Velikost celotne naprave je 31 X 9 X 39 cm. Tako smo dobili še eno napravo, ki bo v trenutkih dolgočasja kratkočasila televizij¬ ske gledalce, hkrati pa znova razbuhtela tiste oblike družinskega življenja, za kate¬ rega smo bili prav zaradi televizije pogosto prikrajšani. Slika 2. Nazorno oblikovana embalaža kaset s programi za posamezne zvrsti elektronskih TV iger m i cm 472 TIM • 9—10 79/80 timova zgodba Prevedel Branko Gradišnik PROFESOR MODRINJAK NA ODPADU Žlebirska reduta je bila izjemno snažen in skrbno urejen kraj. Vse ulice so bile čisto ravne in niso imele imen, imele so števil¬ ke. Vse tiste, ki so šle na sever in jug, so se imenovale ceste, bile so Prva cesta, Dru¬ ga cesta in tako naprej. Vse tiste, ki so pe¬ ljale na vzhod in zahod, so bile avenije, Prva avenija, Druga avenija in tako naprej. Tako je bilo skorajda nemogoče, da bi se človek izgubil, razen če se je zelo potrudil in je hodil mize. Promet so urejevale posebne luči, ki so dovoljevale vozilom, da so se peljala na¬ prej, in so zadrževale ljudi. Potem so se zamenjale in so ustavile promet, ljudem pa so velele, naj stečejo čez cesto. Zahupala je velikanska troblja in vsi so se zapodili čez cesto, da bi prišli na drugo stran, pre¬ den bi se luči spremenile, ves promet pa je moral počakati, da se jim je to posre¬ čilo. Tako ni nikoli nikogar podrlo nobeno vozilo, čeravno so ljudje na veliko podirali drug drugega. Najbolj urejeni od vsega so bili seveda mestni svetniki. Vsi so se oblačili do kraja enako, vsi so v natanko istem trenutku pri¬ hajali v pisarno, vsi so hodili na kosilo ob popolnoma istem času, na isti kraj, in so tam tudi jedli natanko iste jedi. Mestni taj¬ nik je bil tako pikolovski, da je dajal stare dopise vselej urediti po strogem abeced¬ nem redu, preden so jih vrgli proč. Če si kdaj odvrgel na tla vsaj pol koščka papirja, se je zakadil vate poseljen policist, zadol¬ žen za boj proti razmetavanju, pobral te je in te vtaknil v majčken zapor, ki je bil po¬ doben smetnjaku, in tam si moral ostati, dokler nisi obljubil, da ne boš nikoli več storil česa takšnega. In dvakrat dnevno je prihajal smetar poskrbet za to, da bi tudi najmanjši kosec smeti ne ostal nepobran. Najbolj izreden od vsega v Žlebirski reduti pa je bi! kraj, kamor so vozili vse smeti, prazne pločevinke in steklenice, drobce sta¬ rega železja in odpadnih kovin, zavržena dvo¬ kolesa in dotrajale avtomobile. Tam so jih skrbno prebrali in zažgali tisto, kar je bilo moč zažgati. Drugo so lepo naložili v kopice tega ali onega. Stare avtomobile so posta¬ vili v vrsto skupaj z nerabnimi traktorji, zavrženimi lokomotivami in nezaželenimi parnimi valjarji. Ljudje pa so lahko prišli in jih kupili. Lepo si si odvil delček, ki si si ga zaželel, ga odnesel v pisarno in tam plačal zanj. Profesor Modrinjak o vsem tem ni prav nič vedel, dokler se mu ni po naključju razodelo. Bil je namenjen v Žlebir na štrlini, ko se je izgubil in pomotoma prispel v Žle- birsko reduto. Prvo, kar je tukaj ugledal, je bilo čedno in snažno Odlagališče od¬ padkov. »No, naj me strela!« je vzkliknil. »To je pa res čudovito! Presneto, prav to je kraj, ki bi ga bil iskal, če bi se mi bilo kdaj sanja¬ lo, da ga kje imajQ, pa se mi ni!« Gledal je vse tiste dražestne kopice odbranih od¬ padkov vsega mogočega skozi svoje petere naočnike. »Tukaj je vsega dovolj za milijon izumov,« je zasopel. »Tukaj lahko najdem, kar hočem, pa še veliko drugega povrhu. Jojmene, jojmene, kakšna sreča!« Bil je tako razburjen, da je kar tekal na¬ okrog in se spraševal, kaj na kupi in v kaj naj tisto preizumi. Vendar je bil tako vzne¬ mirjen, da sploh ni mogel razmišljati Po¬ čutil se je, kakor da ima dispepsijo v glavi. V možganih se mu je spahovalo. »Ojoj!« je zamrmral. »iPrav res se moram pomiriti. Boljše bo, če odidem in se odlo¬ čim, kaj bi rad izumil, potem pa se kak drug dan vrnem in si lepo mirno izberem tisto, kar bi rad.« In že ga je odneslo k polkovniku Vsezbilu, da bi mu povedal o tem prečudovitem otoku neizumljenih izumov, ki ga je odkril. »Moraš z mano, Vsezbil,« je rekel. »Sposo¬ dila si bova voziček in tvoj konj naju bo potegnil do tja, tako da bova imela obilo, hm, aha, prevoznih sredstev, da pripeljeva nazaj vse tisto, kar bom hotel.« TIM • 9—10 79/80 4 73 »Grom in strela, Modrinjak!« je zaprhal pol¬ kovnik Vsezbil. »Prava zakladnica tehle, no, kako se že reče, to pa že rečem! Ampak konj in voziček ne bosta zadostovala, veš. Pri vojski bom poskrbel, da nama posodijo kaj bolj primernega.« Tisto, kar jima je naposled posodila vojska, je bil dokaj zdelan tank, ki so ga uporabljali pri vojaških vajah. Vendar pa je bil brez mo¬ torja, zato sta vanj vpregla polkovnikovega konja, pa še tri druge konje pračarske konje¬ nice, saj je bil tank pretežak, da bi ga vlekel en sam. Ko so peketali in rožljali po ulicah Velikega, Gornjega, Severnega in Malega Žlebirja, so si nekateri ljudje mislili, da sodijo h kaki vojaški slovesnosti, drugim se je zdelo, da oglašajo novo vrsto čistila za ponve, spet tretji pa si niso mislili prav nič, ker so imeli prepolno glavo skrbi, kam gre dežela. »Tukaj sva, Vsezbil!« je vznemirjeno zaklical profesor, ko sta prispela na odlagališče od¬ padkov in smeti. Polkovnik je obrzdal vse štiri konje, kar je bilo štirikrat težje, kot če bi obrzdal samo svojega, profesor pa je bil, še preden sta se prav ustavila, na pol poti k zobatim kolesom. »Boljše bo, če konje izprežem, da se napa¬ sejo,« je zamomljal polkovnik. »Nima jih smisla držati v vpregi.« Profesor Modrinjak je že nabiral gradivo za izumljanje, kakor čebelica, ko nabira med. Naropal si je odpadnih kovin, se vrgel na kose umetnih snovi, grabil je po plinski na¬ peljavi, polkovnik Vsezbil pa mu je, vselej ustrežljiv, sledil s škatlami, v katere sta spravljala reči. »Uh, ah, puh, puh,« je čez čas zasopel pro¬ fesor. »Je pa res precej utrudljivo, Vsezbil. Predlagam, da narediva premor za kosilo.« »Ha, pa res, vražje imenitna misel!« je re¬ kel polkovnik in odložil škatlo s starim železjem. Spravila sta se med posteljnake in zobata kolesa, od koder sta imela lep razgled po parnih valjarjih in kopici lepenkastih škatel za smetano. Privoščila sta si dobro kosilce, ki jima ga je zavila gospa Iztepavka, in se¬ veda jima pri tem ni bilo treba paziti, ali puščata za sabo kaj smeti, saj sta sedela prav tam, kamor so smeti tudi sodile. Potem sta se spet lotila zbiranja, dokler ni imel profesor naposled toliko, kolikor se mu je zdelo, da lahko spravita v tank. Za¬ torej sta se postavila v vrsto z vsemi dru¬ gimi ljudmi, ki so kupovali odpadke, da bi plačala. »Samo tole si poglej!« je rekel polkovnik Vsezbil, kažoč na kos železa, ki ga je nosil nekdo. »Pri moji veri, čisto takšno je kot ena izmed reči z najinega tanka!« »In tudi kos vodovodne napeljave je pobral nekje, ki bi prav tako lahko bila tankovska cev,« je rekel profesor. Ampak nobeden izmed nakupovalcev še zda¬ leč ni imel toliko kot profesor in polkovnik, tadva pa sta si morala najeti nekaj usluž¬ bencev odpada, da so jima pomagali nesti vse to k tanku. »Hm, ha, kje pa sva pustila tank?» je rekel profesor in se oziral, vendar ga ni zagle¬ dal. »Daleč ne more biti,« je rekel polkovnik, ki je spravljal konje skupaj in jim dajal sladkorne kocke, ki jih je prijazno prispeva¬ la gospa Iztepavka, saj so ji bile živali pri srcu. »S čim, pravite, ste se pripeljali, da odpe¬ ljete reči?« je vprašal eden izmed usluž¬ bencev odpada. »S tankom, ki ga imamo za tarčo na ma¬ nevrih,« je rekel polkovnik. »Malce zdelan je, veste, ampak pri moji veri, da je prav imeniten.« »Jojmene,« je rekel uslužbenec. »Veste, hudo se bojim, da se je nekaterim našim odjemalcem zdel tank le ena izmed zavr¬ ženih reči, ki jih lahko razstaviš in kupiš po kosih.« »Kaj!« je zarohnel polkovnik, cepetaje, do¬ kler mu nista ostrogi zvenčali kakor budil¬ ki. »Primite jih! Vladno lastnino kradejo! Bežijo z vojaškim materialom! Ustreliti ob zori, grom in strela! Za njimi!« Skočil je na dva konja hkrati in se skušal pognati na lov za vsakomer, ki je bil v do- gledu, ampak uslužbenec odpada je zgrabil vajeti. »Ne, ne, polkovnik!« je zaklical. »Tega ne morete storiti. Mislili so si, da je tank zato tu, da ga razstavijo in odkupijo. Ne morete jih kriviti. Prav res ga ne bi smeli puščati nezavarovanega, veste. Ljudje so tako ne¬ skrbni. Presneto, še prejšnji teden je župan Žlebirskega parka lahkomišljeno pustil tu¬ kaj svoj avto, medtem ko je kupoval ne¬ čaku balanco za kolo, in že je izgubil svoj zadnji odbijač.« 474 TIM • 9—to 79/80 Tako torej ni bilo kaj storiti. Uslužbenci odpada so jima lepo poceni prodali podvoz¬ je traktorja, in nanj sta naložila škatle z rečmi, ki sta jih nabrala. Potem sta zapreg- la konje in se odpeljala domov. In vso pot domov so si nekateri mislili, da sta kakšna nova vrsta cunjarjev, in nekaterim se je zdelo, da oznanjata prihod cirkusa, nekate¬ rim pa, da gre za filmsko snemanje, še dru¬ gi pa so si mislili, da res ne vedo, kam gre dežela. Ko je general Razpočnik slišal, da so mu naredi-si-samci razstavili in odkupili njegov ljubki tank za vadbo, bi se bil skoraj raz¬ počil od jeze. Slišati je bilo, ko da se je hkrati sprožilo deset baterij velikanskih to¬ pov. In nekateri izmed bolj živčnih pračar- skih konjenikov, ki so bili ravno namenjeni na parado, so spet legli v posteljo in se naredili bolne, medtem ko po drugi sklenili zapustiti pračarsko konjenico in se pridru¬ žiti podmorničarjem, ker se jim je tako zde¬ lo bolj varno. »Pri moji veri, Modrinjak!« je sopihal pol¬ kovnik Vsezbil, ko se mu je naposled po¬ srečilo ubežati pred eksplozivnim genera¬ lom. »Skoraj si me spravil pred vojaško sodišče, gromska strela! Malodane bi me bili že drugič ustrelili ob zori. Kmalu bi me bili odpustili iz vojske, za vraga! Edino to me je rešilo, da primanjkuje vojakov. Po¬ manjkanje polkovnikov je, saj veš.« »O ti nebesa!« je rekel Modrinjak. »Kar se da grozno mi je žal. Prav res se nisem za¬ vedal, da bo moje nabiranje drobnarij, ki jih potrebujem za izumljanje, utegnilo pov¬ zročiti tolikšne težave v vojski.« Tedaj pa se je na lepem nečesa domislil. »Že vem, kaj storiti! Izumil bom tank, ki bo nadome¬ stil izgubljenega. Še prav mi bo prišlo, da bom lahko uporabil nekatere izmed reči, ki sva jih nabrala.« »Gromska strela, prav imaš!« je zaklical polkovnik. »Posebno grozni tank, izum pro¬ fesorja Modrinjaka, bo vzdignil našo vojsko nad vse druge! To bo generalu povšeči! Mene pa bo opralo krivde. Mogoče bom ce¬ lo povišan v tisto, kar že je nad polkovni¬ kom in za kar bi moral vedeti, kaj je, pa se ne morem spomniti.« »Pridi, Vsezbil. Ne smeva izgubljati časa,« je vzkliknil profesor. Pograbil je polkovni¬ ka, ga spehal v izumiteljsko delavnico in začel izumljati s polno paro naprej in z od¬ prtimi vsemi ventili. Dneve in dneve in noči in noči so iz pro¬ fesorjeve izumiteljske delavnice prihajali ropotajoči izumiteljski zvoki. Gospa Iztepav- ka je izumila nekaj vrst osupljivih jedi, ki jih je profesor lahko pospravil, ne da bi potreboval roke, saj sta tako leva kot desna imeli polne roke dela z izumljanjem. Pol¬ kovniku Vsezbilu se je posrečilo, da se je izmaknil nekaterim življenjsko pomembnim paradam, tako da je bil pri roki s svojimi vojaškimi nasveti. Naposled je bil čudežni tank dokončan. Bil je tank, ki naj bi naredil konec vsem dru¬ gim tankom. Bil je odgovor vsaki sovražni vojski pod soncem. »Tole bo tako vsesplošna grožnja drugim državam, Vsezbil,« je rekel profesor, krileč okrog sebe z rokami in naočniki in kosci starega železja, »da si ne bo nihče več drz¬ nil napasti nikogar. To bo odpravilo vojne.« »Gromska strela, upam, da ne,« je zagodr¬ njal polkovnik, »če bo tako, bom izgubil službo, za vraga!« V resnici pa seveda ni verjel, da bi profe¬ sorjev izum lahko odpravil vojne in vojske, saj je vedel, da so profesorjevi izumi vse¬ lej malček nepredvidljivi. In novi grozanski tank je bil tako nepred¬ vidljiv kot le kaj. Na njem je bilo petnajst topov različnih ve¬ likosti in dolžin, med njimi tudi neznanski kralj topov, ki ga je bilo moč razklapljati kakor daljnogled, tako da je sovražnika raz¬ nesel na drobne kosce čisto od blizu, ne da bi bilo treba tanku iti v doseg sovražnih topov. Tu so bili tudi hitrostrelni topovi, ki so v sekundi ustrelili večkrat, kot bi mogla živa duša prešteti, in je mora! strele šteti poseben računalnik. Tu so bili proti¬ letalski topovi, ki so streljali navpično v nebo, in protipodmorniški topovi, ki so stre¬ ljali naravnost v tla. Tank je po potrebi lah¬ ko bil za vojno ladjo in imel je iskalnike min in metalce plamenov in lučalnike bomb in bruhalnike plinov, pa še posebno napra¬ vo za rezanje naramnic sovražnega vojaštva, tako da bi jim hlače zlezle dol in še pobeg¬ niti ne bi mogli. Celotna pračarska konjenica se je zbrala, da si v položaju prosto ogleda prikaz novega, grozljivega in nepremagljivega Modrinjako¬ vega tanka. Vojaško ministrstvo je poslalo nekaj gospodov na visokih položajih in v polcilindrih. Major in mestni svetniki Veli¬ kega Žlebirja so bili postavljeni v vrsto v posebni loži, okrašeni z državnimi zastava¬ mi, gospa Iztepavka, doktor Mumps-Ošpicki, vikar in pa fregatni kapitan (v pokoju) Na- sedelj pa so zasedli opazovalnice v drevesni krošnji, vrh avtobusa ali na oknu nekega prijatelja, kjer že so koga poznali. General Razpočnik, obložen z medaljami in s še posebej trdo privihanimi brki je uka¬ zal, naj se prikaz začne. Trobentači pračar- ske konjenice so zatrobili in profesorjev tank se je prigugaf na vadišče kakor velikan¬ ska pločevinasta raca. Zapeljal je pred generala in izstrelil hitro salvo iz petinštiridesetih topov. Potem se je zasukal, da je stal iz oči v oči s sovražni¬ kom, z vrsto vojakov, izrezljanih iz vezane¬ ga lesa. Bum! Tresk! Ratatatata! so se oglasili tan- kovi topovi in leseni vojaki so se razleteli v žaganje in dim. »Bravo, Modrinjak!« je zaklical kapitan Na- sedelj iz svoje drevesne krošnje, ki se mu je zdela izmed vsega še najbolj podobna jamboru. Potem so pračarski konjeniki začeli streljati na tank iz desetih poljskih topov. Ponk! Ponk! Ponk! Tank je pomolil svoje topove ven, ustrelil iz vseh hkrati in zakril vso okolico s temno zelenim dimom, ki je dišal po zažganem krompirjevem golažu in po prsnih bombo¬ nih. »Hura za profesorja!« sta zaklicala vikar in doktor Mumps-Ošpicki. »Prav res je zelo dobro, gotovo da, gospod!« je rekla gospa Iztepavka, ki je stala vrh avtobusa, katerega voznik je bil Alf, ki je bil bratranec v drugem kolenu sestre Aggie. Tedaj pa je moral avtobus naprej in nada¬ ljevanja gospa Iztepavka ni videla. Tank se je zakopal v zemljo, nekajkrat ustre¬ lil proti namišljenim letalom in se spet spravil na piano, da bi se spopadel z metal¬ ci plamenov. Plameni so zajeli profesorjev tank, ta pa se je prekril z ledom in brizgal vodo na metalce plamenov, dokler niso za¬ cvrčali in so nehali metati plamene. Potem je neka nepooblaščena oseba vrgla v tank kozarec domače marmelade. Kozarec je zgoraj počil in skozi razpoke se je začela cediti marmelada. »Ts, ts, to je pa hudo nepravilno,« je zago¬ drnjal profesor, upravljaje vzvode v daljin¬ ski kontrolni kabini onkraj vadišča. TIM • 9—10 79/80 4 75 »Če se kolesje, mm, zlepi, se bojim, da bodo težave.« In so tudi bile. Profesorjev tank se je rade volje ukvarjal z vojaki in topovi in bombami in metalci plamenov. Marmelada pa je bila več, kot je pričakoval. Mehanizem, ki ga je vodil ra¬ čunalnik, se ni več odzival profesorjevemu daljinskemu upravljanju. Tank se je zasukal in odstrelil z generala pol medalj, potem je rožljaje zakrožil po vadišču, izstreljujoč proti pračarskim konjenikom purpuren dim in marmelado. Zakopal se je v tla, se preril pod opazovalno ložo žlebirskih svetnikov in prišel ven sredi častniškega teniškega igri¬ šča. »Za njim!« je zarjovel polkovnik Vsezbil, izvlekel meč in posekal niz zastav. »Pri priči ustavite tank!« je zarjovel gene¬ ral. »Teniško igrišče moramo ohraniti za vsako ceno!« Tank je sam s sabo igral tenis, visoko luča¬ je granate čez mrežo. Profesor je divje pritiskal vse vzvode in jih spet vlekel nazaj. Tank se je vzdignil v zrak, odletel spet na vadišče in obsul vojake z gumijastimi krog¬ lami, prevlečenimi z marmelado. »Streljajte iz protiletalskih topov!« je rjovel general. Gospodje iz vojnega ministrstva so si speš- no zapisali svoje vtise v trajniku in jih skrili pod melone. Profesor je brcal po desetih različnih gumbih obenem. Tank se je razstavil na šestnajst majhnih tankov, profesor pa je skočil na daljinsko kontrolno omarico. Tankci so se nametali v kopico in se vneli. Prihitela je žlebirska gasilska brigada in pogasila ogenj, potem pa je prišel nabiralski oddelek iz odpada Žlebirske redute in koščke z vozovi odpe¬ ljal na odpad in tam so jih lepo razvrstili v kupčke zobatih koles in vzvodov in še te¬ ga in onega, da so čakali ljudi, ki bi jih kupili in iz njih izdelali spet kaj drugega. Tako se je ropotija spet znašla med ropo¬ tijo in tako so profesorjev najnovejši izum lepo in skrbno vrnili tja, kjer se je vse sku¬ paj začelo. »No, vsaj čistiti ne bo treba vadišča,« je rekla gospa Iztepavka. In je odšla v kuhinjo k svojemu likanju, medtem ko je profesor Modrinjak svojo pozornost namenil izum¬ ljanju izuma, ki bi izumljal izume. 476 TIM • 9—10 79/80 timovi oglasi Kupim manjše število hišic (3—7 kosov). Lahko so manjše ali po N sistemu. Kupim tudi 20—30 ljudi in živalice, ki ustrezajo velikosti hišic. Pla¬ čam po povzetju. Tomaž Lavrih Šentlovrenc 30 68212 Velika Loka Kupim motorčke s prostornino 0,3 ccm, 0,8 ccm in dieselski motor s prostornino 2,5 ccm ali 3.5 ccm. Poleg tega kupim tudi kakšen načrt za vezane modele in balso razne debeline. Vsi ome¬ njeni motorji naj bodo brezhibni. Z motorji naj bo tudi gorivo in primerna elisa. Darko Zavodnik Francetova 7 62380 Slovenj Gradec Po zelo ugodni ceni prodam fleš NOAL 350 ELEK- TRONICK in fotoaparat SMENA 8 M, transistor SOLID STATE z dvema kanaloma AM-530—1605 kHz FM 88—108 MHz fše pod garancijo). Branko Planinc Anovec 10 68270 Krško Prodam WALKIE-TALKIE japonski TIP 7144, domet 1.5 km na baterije 9 V. Cena 600 din. Niko Kotnik Triglavska 18 61235 Radomlje Prodam črno-beli televizor El Niš. Cena 800 din. Robi Medved Celovška 353 61210 Ljubljana-Šentvid Prodam sprejemnik za daljinsko vodenje TIM V, ki upo¬ rablja svetlobne žarke za brezžično vodenje modela. Za oddajnik služi navadna baterijska svetilka. Cena brez re¬ leja je 100 din, skupaj z relejem pa 180 din. Poleg tega prodam še stabiliziran usmernik z regulacijo napetosti od 0 do 10 V 50 MHz, v ohišju brez pokrova za 200 din ter feritno anteno primerno za detektorski sprejemnik za 30 din. Miloš Korenč Ul. Vojke Šmuc 7 66000 Koper Prodam stereo HI-FI (tunner + ojačevalnik) HITACHI SR 502 (2 x 30 sinusne in 2 X 40 glasbene moči na 4 ohmih). Poleg tega prodam še: ITT boxe (moči 40 W sinusne ter 70 W glasbene na 8 ohmih) ter mešalne mize in sicer: HEATKIT 6 kanalna miza (4 mikrofonski vhodi ter dva AUX.), miza AKAI MM 62 ravno tako 6 kanalna z tremi različnimi vhodi na vsakem kanalu. Prodam tudi par tran- sistorjev MJ 900 in MJ 1000, 10 kanalni light — shovv z vsemi dodatki. Mišo Pavlič Kajuhova 12 61230 Domžale (tel. 721-850 od 8.—10. ure) Prodam dobro ohranjeno napravo znamke VARIO PROP 85 (sprejemnik, oddajnik, 4-kanalni dekoder, 2 servomeha- nizma, akumulatorje in polnilec). Kupim pa KIT komplet ojačevalca 2 x 30 ali 40 W. Cena po dogovoru. Milan Jelovčan Planina 2 64000 Kranj Prodam ojačevalnik z zvočnikom 1 W (150 din), močnejši elektromotor 220 V (200 din), dva avtomobilčka za avto- stezo (70 din), elektromotor 8 V (50 din), transistor 2N 3055 (50 din). Kupim pa transistor (2 kosa) K25 25 Q. Roman Lončar Gosposvetska 10 61000 Ljubljana Kupim načrt ojačevalca moči 2 x 20 do 2 x 30 W. Ima naj vsaj tri vhode in dodaten izhod za slušalke. Zraven naj bo opis izdelave. Juve Jerelo Dobračeva 154 64226 Žiri Prodam kompletno opremo za laboratorij: razvijalno dozo TRIPLEKS, povečevalnik UPA 5M, 3 kadice, 2 ščipalki, temnično luč s filtrom, enostransko pečico velikost 36 X 46, masko in fotoaparat LJUBITELJ 2. Vse je še novo in v garanciji. Boštjan Mulec Dol. Jezero 14 61380 Cerknica Kupim dobro ohranjeno CB postajo. Prodam pa slušalke 2 x 1600 ohma, sprejemnik OT-2, avto BMW turbo, usmernik iz 220 na 6 V ter nekaj zvočnikovih uporov. Za vse je cena po dogovoru. Rado Gnjezda Sr. Konomlšja 2 65281 Sp. Idrija Nujno prodam napravo za radijsko vodenje modelov SAN- WA GC 3300. Naprava je 6-kanalna z 2 servomotorjema, akumulatorji in polnilcem. Cena po dogovoru. Naprava je v garanciji! Joža Gaser C. Revolucije 1/b 64270 Jesenice tel. (064) 81-537 Prodam načrt RC avtomobila, motorni čoln DELFIN/MČ 1, MČ 2, MČ 3 razredu — dodam el. motor, 4,5 V el. motor ter avtostezo car 704 ND z nadomestnimi deli. Kupim platišča in druge dele za RC avtomobil (gred, no¬ silce, ležaje). Kupim tudi bat s cilindrom za motor SGx21. Simčič Robi Gradnikova 13 65213 Kanal tel. (065) 51-095 Prodam vse vrste polprevodniških elementov. Nekaj cen za primerjavo: 7447 — 20 din, 4001, 4023 — 13 din, 4017 — 40 din, 741, 555 — 21 din, MC 1310 P — 48 din, TBA 120 — 50 din, 0,5 W Zener diode — 6 din, LED — 5 din, BC 108 — 8 din, ZN 3055 (RCA) — 40 din ipd. Edi Fabjan Avber 19 66210 Sežana Kupim naslednji plošči od skupine BJELO DUGME: ŠTA BI DAO NA MOM MIJESTU IN KONCERT KOD HAJDUČKE ČESME. Ponudniki naj se zglasijo na naslov: Leon VVinter Šempeter 17 63311 Šempeter v Savinjski dolini Pro"dam napravo za daljinsko upravljanje modelov VARIO- TROP 12S. Komplet sestavljajo; oddajnik, sprejemnik, šest servo motorjev, akumulator, polnilec. Prodam tudi par CB kristalov. Edi Brus Vojskarska 5 65280 Idrija Kupim dva 9 V elektromotorčka, 1 l etra (lahko tudi manj) in plastičen ladijski vijak s premerom 30 mm. Plačam po povzetju. Danilo Ogrinc Cesta XIV. divizije 8 62310 Slov. Bistrica Prodam KIT komplete oddajnika TN202, 104 MHz, domet do 15 km. Komplet sestavljajo vsi elementi za elektroni¬ ko, izjedkana ploščica ter načrt z navodili, s katerimi si bodo tudi začetniki uspešno sestavili oddajnik. Sprejem na UKV radiu. Na oddajnik lahko priključite gramofon ali mikrofon. Cena 180 din. Na zalogi pa imam tudi fototran- sistorje, katerim priložim načrt fotorobota po 70 din ter obilico načrtov po 30 din, med drugim tudi načrt eno¬ stavnega RC oddajnika moči 1 W. Zaželeno predplačilo din 30. Dobava takoj. Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje Kupim načrte preprostih elektronskih naprav. Prodam pa različne načrte po 30 din kos. Asom Maslo Oblakova 11 63000 Celje Prodam dirkalno kolo (10 prestav, avtomati CAMPAGNO- LO) za 3000 din in RC jadralno letalo (smer, višina) za 600 din. Sašo Krašovec C. Talcev 15 a 64000 Kranj Prodam transistorski sprejemnik SV in UKV. Transistor prodam za 160 din, z usmernikom, ki se priključi name¬ sto baterije pa za 240 din. Kupcu, ki se javi v 14 dneh, dam vesoljsko raketo USMS 096II. Prodam tudi usmerje¬ no anteno za CB za 350 din. Prodam načrt vibracijske elektromagnetne rezljačke, ki se priključi na 220 V. Do¬ dam še tovarniško navit elektromagnet za 200 din, 6 flo¬ mastrov (alkoholnih) za risanje tiskanih vezij za 150 din. Leon Fajdiga Vojkov drevored 2 66250 Ilirska Bistrica Prodam dva releja (PR 15), ki preklopita že pri 4,5 V. (70 din za kos). Nadalje prodam usmerniški Greatzov mosti¬ ček (125 V, 1 A) kvadratne oblike (50 din), ter kondenza¬ tor 1000/16 V (30 din). Bojan Pavlovič Bratovševa ploščad 36 61113 Ljubljana Prodam zrcalno refleksni fotoaparat ZENIT ERA za 1250 din. Aparat je še v garanciji (star je 5 mesecev) odlično ohranjen z vgrajenim svetlomerom. Objektiv je 2/58 mm. Igor Debevc Borovnica 174 61353 Borovnica tel. (061) 746-109 (kličite popoldan) Ugodno prodam: star TV sprejemnik za 500 din, TV Gore¬ nje 900 za 2.200 din, stereo hi-fi slušalke INNO-HIT SH 700 za 350 din, knjige: Popravak transistorskih prijemnika za 75 din, NF transistorski pojačivači za 75 din, televizijske in UKT antene za 80 din, spojevi sa transistorima za 150 din, elektronski muzički inštrumenti za 60 din, servis elektronskih uredaja — KASETOFONI s 50 shemami za 150 din, Elektronika v slikah (dve knjigi) za 100 din, 2 ref¬ lektorja 50 W za 150 din (kos), digitalno ročno uro OUARTZ 3 za 500 din (dela), revijo TIM 5, 6, 7, 8 (1977), TIM 1 do 10 (1977/78), TIM 1 do 10 (1978/79) — vse po prvotni ceni. Lokomotivo, 8 vagonov, kasete za napajanje, veliko tirov vse po HO sistemu za 320 din, štiri stični Hi-fi kolutni magnetofon UNITRA s štirimi koluti, star eno leto za 2.300 din. Dušan Šinkovec Melikova 31 61000 Ljubljana Prodam digitron COMMODORE. Cena je 800 din. Pošljem po pošti. Ladi Brdik Ržišče 4 68311 Kostanjevica na Krki TIM • 9—10 79/80 4 7 7 Prodam naslednja še neuporabljena integrirana vezja: MC 10164 LS (7432), MC 10136 LS (7434), MC 10136 LS (7440), MC 10136 LS (7434), TSG 500-5 (T-7442), TSG 500-6 (T-7442). Cena po dogovoru. Matjaž Čampa Ivančna gorica 80 61295 Ivančna gorica Prodam nov kasetofon PHILIPS za 1500 din, knjige ZGODBE MOJE DIJAŠKE KNJIŽICE za 60 din in PO SLEDEH MODRE LISICE za 200 din. Priročnika: MATEMATIČNI PRIROČNIK 160 din in PRIROČNIK ELEMENTARNE FIZIKE 110 din, primerni sta za srednje šole. Prodam tudi načrte stropnih svetilk (50 din), namiznih svetilk (30 din), stenskih svetilk (40 din), različnih velikosti in oblik ter načrt EIFLOVEGA STOLPA za 60 din iz 4 mm vezane plošče. Ludvik Kozmič Gor. Slaveči 89 69263 Kuzma Kupim elektromotorček za napetost 9 V. Kupim tudi zračno puško (težko). Cena zračne puške naj ne presega 500 din. Prosim tudi, da zraven ponudbe navedete ceno. Franc Hudobreznik Bele vode 23 63325 Šoštanj Kupim TIM 9/10 letnik 75/76 ali pa ga zamenjam za 60 Timov letnika 65/67, 68/69, 72/73, 76/77, 78 in za 28 revij ŽIVLJENJE IN TEHNIKA leta 65, 66, 74, 75, 76. Prodam števni rele zvonca FLIPERJA do številke 100 z lučko in kazalcem za 100 din. Leon Fajdiga Vojkov drevored 2 66250 Ilirska Bistrica, tel. (066) 81-419 Prodam 12 V električni štarter za vžig bencinskih motor¬ jev za 500 din. RC motorni model VIKI z razponom 125 cm za motorje od 2,5 — 3,5 ccm za 1000 din. Nov še ne utečen motor znamke SUPER TIGRE na žarilno sve¬ čo od 5,5 ccm z RC uplinjačem in izpušno cevjo za 1200 din. Kupim pa kristale za napravo za daljinsko vodenje od 35,08000 MHz po možnosti enega, lahko pa tudi par. Ku¬ pim tudi kakršenkoli plastičen trup s T — repom za ja¬ dralne modele večje od 3 m po možnosti za ASW 19A, za katerega je bil načrt v Timu. Branko Novak Sp. Idrija 71 a 65281 Sp. Idrija Prodam naslednje načrte s podrobnim opisom: WALKIE TALKIE (1 Im), oddajnik TX4, BUDILNIK, PRIMOPREDAJNIK majhen, NAPRAVA ZA MERJENJE OBRATOV, SPREJEMNIK OT-2, LIGHT-SHOW (4 kanali), OJAČEVALEC HI-FI (1 W, 5 W, 30 W), REGULATOR SVETLOBE, TV IGRE, MEŠALNIK SIGNALOV, Vsak načrt je 30 din. Zvonko Kovačič Makole n. h. 62321 Makole Prodam načrte UKV oddajnika »X 4« na mikrofon ali ta- ster, izhodna moč 0,4 W, doseg 11 km z delovno frekvenco 70—140 MHz. Prodam še načrte LISIČARJA, ki deluje na frekvenci 3,5 MHz in se lahko preuredi v kvaliteten SV sprejemnik. Načrt za UKV oddajnik stane 30 din, za lisi- čar pa 40 din. Prodam še telefonski mikrofon za 55 din. Kupim pa načrt UKV sprejemnika-preprostega. Prvemu po¬ nudniku dam značko in nalepko »tn sistem«. Za načrte vplačajte vnaprej 20 din. Severin Mohorič Dobrteša vas 41/a 63311 Šempeter Prodam načrt za začetniški jadralni model M 1 za 30 din. Zoran Krošelj Kristanova 24 68000 Novo mesto Prodam fotoaparat SMENA 8 M in bliskavico (flash). Vse še v garanciji. David Bajt Stara vas 161 64226 Žiri 478 TIM • 9—10 79/80 Prodam dobro ohranjeno kolo APOLLO fstaro 1 leto) s 5 prestavami znamke SACHS. Cena je 1900 din. Prvemu kupcu priložim ploščo ABSOLUTNO TVOJ Skupine Mirzino jato. Iztok Noč Kočna 24 64270 Jesenice Kupim TIM letnik 76/77. Plačam 100 din. Jernej Žagar T. Dežmana 6 64000 Kranj Kupim kolesa do 0 30 cm s podvozjem brez motorja za gokart in LED diode. Oglas velja 14 dni po objavi. Stanko Šef 62212 Šentilj Šentilj 99/b Prodam TV igre UNIVERZUM 2006 z naslednjimi igrami: nogomet, tenis, pelota, sqvash, 2 x streljanje. TV igre so brez puške. Cena je 1150 din. Dušan Klofutar Bistrica 160 64290 Tržič Prodam tri light showe-2000 W (bas, medi, alt), enajst preklopnih stikal, šest kontrolnih lučk (220 V) in dva zvoč¬ nika (3 W/4 ohme. Po naročilu izdelujem tiskana vezja, za odgovor priložite znamko. Lucijan Premru Vipava 280 65271 Vipava Prodam že narejeno izhodno stopnjo stereo ojačevalca 2 x 35 W z usmernikom (preizkušeno), narejeno vezje za priključitev slušalk in Vu-metra (stereo). Prodam pa tudi material in tiskana vezja za izdelavo ojačevalca 2 x 20/40 W, ki je bil opisan v Timu, tovarniško narejeno ohišje modre barve ter transformator (220 V na 40, 30 in 10 V 2,5 A, 10 3 W), pokvarjen mono gramofon (Philips) ter gramofon ISKRAPHON 2006 (ima safirno iglo, dva boxa po 4 W). Poleg tega imam tudi veliko radiomateriala: po¬ tenciometre: 10K lin 5 kosov, 10K lin krožne 7 kosov, 10K lin drsne 2 kosa, 10K log, 10K lin (vrtljive); inte¬ grirana vezja TDA 730 in TDA 740; transistorje BC 108 5 kosov, Bf 254 15 kosov BC 238 5 kosov, BC 219, BC 287, BD 137, 138, 139, 140 in BD 441 ter 2N 3055 4 kose in AF106 ter druge elektrolitske kondenzatorje od 1 |xF — 2200 pF; keramične in stirofleks kondenzatorje, diode AA 118, AA 117, PBY 244, BY 307, BY 235, zener diode od 3 — 9 V, LED diode, trimer kondenzatorje ter trimer poten¬ ciometre od IK do Im M, upore od 0,22 ohm do IO M, enojni ter dvojni VU-meter, preklopno stikalo 2x3 po¬ ložaje. Izdelujem tudi light-shovve ter navijam transfor¬ matorje zanje. Aleš Strmljan Krajna vas 6 66210 Sežana Prodam fotopovečevalnik firme DREMUS lil MEOPTA z masko. Povečevalnik je shranjen v originalnem kovčku. Cena je 1800 din. Prodam tudi stroj za sušenje slik for¬ mata 30 X 40 s sušilno ploščo. Cena je 500 din. Po¬ droben opis lahko dobijo vsi, ki so zainteresirani kupci. Vera Kenda Tomšičev trg 2 Fotolik-trgovina 63000 Celje, (tel. (063) 226-35 v dopoldanskem času Kupim kondenzatorje 70 000 + 2 x 2500 pF in 1 ^F, poten¬ ciometer 10 KSŽ Linearni, triac TAG J5, transformator pre¬ nosa 5:1 s presekom jedra 1—2 cm 2 ter upore: 1 Kfi, 27 K Q, 82 Kft, 180 Q. Kupim tudi vse številke Tima let¬ nik 75/76 in 76/77. Franc Menart. Škofljica 19 c 61291 Škofljica Kupim letalski motorček na žarilno svečko od 0,8—1,5 ccm ter eliso. Cena naj ne presega 400 din. Sandi Plaskar Velenjska cesta 6/a 63310 Žalec, tel. (063) 710-363 Kupim pokvarjen kasetofon z radiom (UKV) ali brez radia ali pa samo ploščico tiskanega vezja za kasetofon z vse¬ mi kontakti za 2 V reprodukcijsko in brisalno glavo in priključek za snemanje. Peter Rovan Lipce 13 a 64273 Blejska Dobrava Po zmerni ceni kupim integrirani vezji AK3-8500 in CMOS 4050 s podnožji. Namesto AY-3-8500 je lahko tudi TMS 1965 NL. Kupim tudi preklopnik 6x1 položaj. Renato Svenšek Radenci 106 69252 Radenci Kupim bencinski motorček od 1 ccm do 2,5 ccm. Cena naj ne presega 100 din. Zraven naj bo navodilo za me¬ šanje goriva. Aleksander Karlatec Debro 53 63270 Laško Kupim 2 WALKIE TALKI E dometa najmanj 1 km. Cena za kos naj ne presega 400 din. Igor Ceigler Na Produ 55 62391 Prevalje Poceni prodam naslednji material za maketo po N siste¬ mu. Tračnica (3 m) za 1800 din, 2 cisterne za 30 din, 3 zaprte vagone po 30 din ter travo za pokrivanje makete. Emil Mušič Šlandrova n. h. 61234 Mengeš Prodam CB TEABERY 100 kanalov z anteno, kablom in usmernikom. Cena 6000 din. CB ima opravljen A-TEST. Boštjan Šuhel Jamova 64 61000 Ljubljana Prodam malo rabljeno kino kamero PENTAKA 8 B. Ima štiri hitrosti snemanja, film 2x8, objektiv Biotar 2/12,5. Transport filma s pomočjo spiralne vzmeti. Cena 1200 di¬ narjev. Za odgovor priložite znamko. Hvala Davor Dolenje jezero 22 61380 Cerknica Prodam čisto nov žepni računalnik SHARP z vsemi funkcijami za 900 din, rabljen televizor za 1300 din, fleš za fotoaparat 500 din, razni material za železnico (lo¬ komotiva, 4 vagoni, tračnice) in še večjo količino kaset za kasetofon. Kupim pa rabljen moped, cena do 2000 din. Branko Žigo Mikloš Kuzmiča 7 69000 Murska Sobota, tel. (069) 22-507 Prodam doma narejen HI-FI ojačevalec s predojačeval- cem (ohišje solidne estetike), 2 X 40 W RMS in zvočne omarice 70 W (komponente PHILIPS). Vse preizkušeno! Cena 8000 din. Prodam tudi vrtalni strojček za vezja z napajanjem za 450 din, doma sestavljen HI-FI tuner AMTRON (v ohišju) za 1200 din, štirikanalni light-show v ohišju za 1100 din, digitalni milivoltmeter (brez ohišja) s štirimi obsegi: ± 199,9 mV do ± 199,9 V, avtomatska polariteta za 850 din. Stevan Dobrovič Vena Pilona 4 66000 Koper, tel. (066) 26-526 Prodam material za male železnice: transformator, potni¬ ško postajo, 4 električne kretnice, 2 ročni kretnici, 3 lokomotive, 3 vagone, 40 krivih dolgih tirov. 9 krivih krat¬ kih tirov, 20 ravnih tirov, tipkalo, odbijač, odklopni tir za vagone, vse je za N sistem, ter novo in deluje. Pro¬ dam le vse skupaj za 1400 din. Prodam tudi kitaro Melodije Mengeš za 750 din. Igor Večko Škofja vas 31 63211 Škofja vas uganke Pavle Gregorc TIM • 9—10 79/80 4 79 »ZMEŠANA« KRIŽANKA Opisi za vodoravne in navpične besede niso navedeni v pravem vrstnem redu, ampak so med seboj pomešani. Opis za vodoravno bese¬ do je označen s plusom, opis za navpično be¬ sedo pa z minusom. Pozitivna in negativna števila so napisana v oklepajih, posamezne opise pa ločujejo pomišljaji. Primer: opis za besedo pod 11. vodoravno je označen s (+ 11), za besedo pod 11. navpično pa z (—11). ( + 10) najslabša šolska ocena — (+ 17) ljub¬ kovalna oblika moškega imena Rasto — (—24) človek, ki se ljubiteljsko ukvarja s kako dejav¬ nostjo, neprofesionalec — (+33) angleško ime za reaktivno letalo —• (—4) človek, ki se po¬ klicno ukvarja s sestavljanjem in popravljanjem strojev — (—29) kemični znak za natrij — (—7) stot — (+13) ljubljansko letališče — (+ 28) glasbena oznaka za tiho izvajanje — (—1) smešnica — (—36) avtomobilska ozna¬ ka Novega mesta •—■ (+20) enaki črki — (+5) predmet, ki privlači železo in nekatere druge kovine — (—27) krilati spremljevalec grškega boga ljubezni Erosa — (+1) očarljivost — (+21) tir okoli osrednjega nebesnega telesa — (—5) sestavljalec naprav — (—9) deka¬ gram — (+35) največja ujeda južnoameriškega gorovja Andi — (+25) ata — (—3) kemični znak za radon — (—32) največji kopenski se¬ salec — (+ 16) kratica zagrebške naftne in¬ dustrije — (+12) začetnici slavnega jugoslo¬ vanskega elektrotehniškega izumitelja — (—21) očitanje — (—19) glavni števnik — (—6) me¬ sto v severni Italiji s tovarno avtomobilov Fiat — (+7) stara dolžinska mera, deseti ali dva¬ najsti del čevlja — (+ 31) palica za čiščenje pluga — (—15) avtomobilska oznaka Karlovca — (—34) kratica velike države v Severni Ame¬ riki —■ (+8) hoja — (—23) osebni zaimek — (—2) nekdanji turški velikaš — (—18) prebi¬ valec Srbije —- (+30) ploskovna mera — (+ 26) naziv — (+ 11) mrtvaški oder — (— 11) kratica za »primer« •— (+ 14) lahkoatletska pa¬ noga — ( + 37) zdravilna travniška rastlina — (+32) število z dvema ničlama — (—22) na¬ prava za tehniško pridobivanje jedrske energije — (—25) omama — (+34) zbor, shod. Z LEVE NA DESNO IZNAJDBA q POLJANŠEK 1“^ OKOSTJE II I SOLATA IV*«/ S I BIŠEVO PODRAVINA SKRITA MISEL MILANKA - JALEC O-E — T A R O S — B — G-A Š š-ANJE -Z — C I J — H A R — O — I- KAD — MORSE — LUČE — NOJ — UPOR — SVEČAN — SET — IZID — VODAN — VREČA V vsaki gornji besedi prečrtaj eno črko, ostale pa beri po vrsti in prebral boš misel velikega kitajskega filozofa Lao Ceja. V besedah na levi prečrtaj nekaj črk in jih v istem vrstnem redu prenesi na črtice k nave¬ denim črkam v isti vrstici tako, da dobiš vsa¬ kokrat samostalnik znanega pomena. Po vrsti¬ cah brane preostale črke na levi sestavljajo ki¬ tajski pregovor. 480 TIM • 9—10 79/80 ZLOGOVNA DOPOLNJEVANKA GA — KI — KO — Ll — MOD — NI — U — VI Zgornje zloge uvrsti na prazna polja lika tako, da skupaj z že vpisanimi zlogi v vodoravnih vrsticah lika prebereš kongoški pregovor. REŠITVE UGANK KLIN Klin rešujemo tako, da prejšnji besedi odvza¬ memo eno črko, ostale pa premešamo [anagra- miramo), da dobimo besedo, ki jo zahteva opis pod posamezno številko. 1. strokovnjak, ki se ukvarja z analizo, 2. študentka latinščine, 3. raztaljena snov ali zmes, 4. ime francoskega filmskega igralca Delona, 5. oknu podobna majhna odprtina, 6. največja af¬ riška reka, 7. veznik, 8. kemični znak za dušik. NASLOVNICA P. n. HARI T. TEK Hari izdeluje načrte. Kaj je? ŠTEVILČNICA Pri številčnici pomeni vsaka številka eno in vedno isto črko. Najprej reši ključ, nato pa s pomočjo številk prenesi črke k spodnjim šte¬ vilkam in ob pravilni rešitvi boš prebral misel nemškega pesnika in pisatelja Johanna Wolf- ganga Goetheja. Ključ: 1 2 3 4 5 6 — rastlinski organ, na katerem se razvijejo listi, 7 8 9 1 0 11 12 13 — del stano¬ vanja, v katerem pripravljamo hrano, 14 10 15 16 3 17 — pesniško ime za pomlad. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ 8. ŠTEVILKE: »VOJNE LADJE«; Prag, repa, oval, kladivo, tir, rediteljica, Ike, AZ, opat, Žale, ilo, Ur, arara, nadura, Rn, Bled, mrak, kamion, on, arija, stran, tun, Os, rušilec, ED, ŠO, IB, Kiel, križarka, so¬ va, Est. »ZMEŠANA« KRIŽANKA. Vodoravno: šarm, mag¬ net, cola, hod, ena, pare, NT, Brnik, tek, Ina, Rastko, RR, orbita, oče, ime, piano, ar, otka, sto, jet, zlet, kondor, rman. KLIN: 1. analitik, 2. latinka, 3. talina, 4. Alain, 5. lina, 6. Nil, 7. in, 8. N. ŠTEVILČNICA: Ključ: steblo, kuhinja, vigred. Misel: Narava je edina knjiga, ki na vseh li¬ stih nudi veliko vsebine. ZLOGOVNA DOPOLNJEVANKA: Modrost ni zdra¬ vilo, ki bi ga lahko zaužili. Z LEVE NA DESNO: Besede na desni: izdaja¬ lec, opanke, starost, bogataš, šivanje, pozicija, harmonika. Pregovor: Najboljše oko je slabše od ravnila. PREMIKALNICA: tesla, amper, hertz. SKRITA MISEL: Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča. NASLOVNICA: P. n. Jaro T. Tek — projektant. REBUS: tiristor — (3) tiri, sto (črk) r. TIMOVI NAGRAJENCI IZ 8. ŠTEVILKE Misel: 7 * 1 * 11 3 12 6 10 3 15 4 13 — 7M0 — V n™— ® aša Pavlin ’ Komen 13 °’ 66223 Komen 9 — 5 10 1 2 10 9 — 11 8 17 10 — 14 |j3 ; 5 Andrej Klarič, Fabijanijeva 11, 61000 Ljubljana 10 7 6 — 14 1 3 4 10 11 3. \ r 'i Matjaž Duh, Šentjernej 209, 68310 Šentjernej % Pavle Gregorc nagradna križanka NAROČNIKI TIMA — KNJIGE ZA VAS: KLASIČNA FANTASTIKA Jules Verne, ŠOLA ZA ROBINZONE.130,01 Jules Verne, DNEVNIK O CHANCELLORJU — VPRIČO ZASTAVE.130,Ot Jules Verne, HIŠA NA PARO.130,0C Jules Verne, GOSPODAR SVETA.100.0C Jules Verne, SEVER V SPOPADU Z JUGOM.180,0C Jules Verne, PET TEDNOV V BALONU.130,01 Jules Verne, SKRIVNOSTNI OTOK. 200,00 Jules Verne, OTROKA KAPITANA GRANTA. 200,00 Jules Verne, V 80 DNEH OKOLI SVETA.120,00 Jules Verne, OTOČJE V OGNJU.120,00 Jules Verne, LEDENA SFINGA. 250,00 Jules Verne, JUŽNA ZVEZDA. 250,00 Knjige lahko naročite pri naši založbi, naročniki Tima imajo pri nakupu 20 % popusta. hiša na par Igor Cotman