V Bukovici se ni ustavil čas
2E PRED časom nas je povabil odbornik občin-ske skupščine Ivo Jež na zbor v Krajevno skup-nost Bukovica in sosednje vasi. Obljubo, da bo-mo obiskali ta predel občine, ki slovi po tem, da je med najlepšimi, smo držali in ni nam bilo žal. Krajevna skupnost živi in v njej so priza-devni ljudje, ki jim ni vseeno, kakšen je njihov kraj.
Velik pomen za kraj ima nova asfaltirana cesta. Občani si prizadevajo, da bi cesta pove-zala šišensko in domžalsko občino, manjka nam še kak kilometer asfalta in ljudje, ki hodijo od tod na delo v Mengeš in Domžale, bodo lahko hitreje in varneje prišli na svoja delovna me-sta. Ustanovili so že akcijski odbor za dogra-ditev ceste, ki je že stopil v stik z domžalsko občino. V Domžalah so pripravljeni sodelovati, postavili so sicer pogoj, da zbere krajevna skupnost 200.000 dinarjev kot soudeležbo. Ko smo se pogovarjali s predstavnikoma krajevne skupnosti Štefanom Borčnikom in Maksom Zni-darjem, sta bila mnenja, da ti pogoji niso težki. Občani so namreč že vajeni, da se brez njihove ndeležbe ne da ničesar storiti. Na tak način so reševali problem elektrifikacije, tako bodo tudi uredili kanalizacijo. Pri tem jim je redno stala ob strani občinska skupščina, ki je imela razn-mevanje za težave, ki so nastopile v krajevni skupnosti. Kljub temu pa obstaja še nekaj vpra-šanj odprtih. Mnogi bi radi zidali v domačih va-
seh — vendar gre urbanizacija naselij prepo-časi. Pa tudi nekatere odločitve urbanistov niso najprimernejše. Določili so lokacije. Toda posta-vili so jih na nezdrav močviren teren, kjer bodo stroški sanacije visoki.
Med odprtimi vprašanji je tudi kanalizacija. Neurejenost kanalizacije povzroča soseske spo-re v Bukovici. Lepemu naselju res ni v pohvalo razlivanje odplak ob cestah in po poljih. Cevi so sicer pripravljene, nihče pa ne da zelene luči, da bi vsaj provizorično uredili odtoke fe-kalij. Občani pravijo, da lahko uporabljajo nekatere električne aparate samo ponoči. Že pred tremi leti so prispevali za novo trafo po-staje. EBEKTRO LJUBLJANA pa je od 4 naro-čenih zgradil le 2 trafo postaji.
Na občinsko blagajno se ne da čakati, zato so sklenili, da bodo s samoprispevkom uredili vaške poti. Vsega pa ne morejo urediti z lastni-mi močmi. Veliko zamočvirjeno področje Ga-meljščice bo moralo čakati družbene pomoči. Z ureditvijo potoka bi lahko pridobili 250 ha plod-ne zemlje in živinskih bolezni, kot je metljavost, ne bi poznali več.
Veliko bi pomenilo, če bi vasi v krajevni skupnosti dobile telefonsko povezavo. Če bi ho-teli posamezni občani telefon, bi bila cena pre-
Kdaj bo kanalizacija, je vprašanje, ki tare občane Bukovice
visoka. V primeru nesreč pa je hitra zveza nuj-na. Vsaj vsaka vas bi morala imeti telefon.
Za krajevno skupnost in razvoj turizma bo pomembna tudi cesta, ki jo gradi gozdno gospo-darstvo na Rašici. Dela na cesti so stala do se-daj okoli 120.000 din. S povezavo med Rašico in Dobenom se bo turizem hitreje razvijal. Pri tem bi lahko izrabili tudi lepo jezero pod Senkovim Turnom za manjši gostinski objekt, čolnarno in ribištvo. Morda se bodo potem tudi razvila go-stišča, ki jih v krajevni skupnosti primanjkuje. Saj turisti že od Šentvida naprej niso deležni primerne postrežbe. Pri tem bi lahko sodelovali tudi kmetje in tako dosegli primernejše dohod-ke. Odtok delovne sile s kmetij bi bil tako za-ustavljen.
Velik odstotek kmetov je že v letih, ko ne morejo več obdelovati svojih kmetij. Ponekod ni niti naslednikov. Socialne politike niso zaradi tega tako zavidljive kot jih kažejo vasi na prvi pogled. V nekaterih družinah je zavladal celo alkohol. Družbena pomoč pride počasi. Zavod za socialno delo bo moral v večji meri razširiti svoje delovanje tudi na ta področja. Pri tem bo potrebno sodelovanje kmetijske zadruge, ki je že od sedaj opravljala svojo dejavnost in vpli-vala na preusmeritev posameznih kmetij.
Družbeno življenje v krajevni skupnosti je močno razvito. Zlasti aktivni so gasilci, ki so izpopolnili svojo opremo z novimi vozili in se ponašajo tudi z novimi prostori. Vključujejo precej mladine, imajo pa tudi ženske sekcije. V krajevni skupnosti se tudi močno odraža delo Zveze borcev in Rdečega križa. V okviru pri-prav na splošni ljudski odpor pa so usposobili civilno zaščito in jo popolnoma opremili. 2al pa je delo na kulturnem področju popolnoma za-mrlo, čeprav je bilo nekdaj zelo živahno.
Mladina se najpogosteje zbira v bližini maj-hnega športnega centra nad Selom. Tamkajšnji smučarski klub je v popolnem razmahu. Razen dveh smučarskih skakalnic premorejo igrišče za badminton, odbojko, včasih igrajo tudi mali no-gomet. Pripravljajo pa še smučarsko progo z manjšo vlečnico. Da bi dopolnili svoje delo, igrajo šah v majhnem a ličnem smučarskem do-mu. Dom bi želeli razširiti, potem bo še prijet-nejši za občane, ki bodo lahko marsikatero uri-co preživeli tam.
Pri izgradnji tega športnega centra, sta deja-la tovariša Ivo Jež in predsednik kluba Branko Sršen, so sodelovali skoraj vsi občani. Za dom in izgradnjo športnih naprav so vaščani opravili okoli 19.000 delovnih ur. Nekateri posamezniki pa so naredili celo po 600 ur prostovoljnega de-la v letu. S podobno prizadevnostjo se je odli-kovala tudi Lovska družina Vodice, ki ima v neposredni bližini svojo postojanko.
Med gradnjo so skoraj tekmovali. Mladina pod 14 leti je tekmovala z ostalimi, kdo bo prej opravil izkop, ali prvi za električni kabel ali drugi za vodo. Zaradi tega je dom postal prijet-no zatočišče za 40 mladih ljudi in res v večernih urah je bilo okoli doma vse živo. Klub se ne zapira v svoje prijetno okolje. Svoje prostore radi ponudijo delovnim kolektivom za rekrea-cijo in zabavo. Redno pa sodelujejo z društvo-ma »PARTIZAN« v Šentvidu in »ILIRIJO«. Pri-rejajo tekmovanja, sodelujejo na njih in uspo-sabljajo mlade smučarje na rednih letnih teča-jih na Krvavcu. Svojo dejavnost bodo razširili še s sekcijo strelcev.
Ob domu bi radi dogradili še manjšo telo-vadnico. Za del sredstev bodo zaprosili občin-sko skupščino, računajo vsaj na 50.000 din. Raz-širili bi radi tudi klubski prostor in uredili turi-stično sobo. Prav gotovo jim bo uspelo, če ve-mo, kako so uporabili prva sredstva, ki so jih dobili za delovanje svojega društva. Pokojni ing. Stanko Bloudek jim je pred leti daroval nekaj starih tisočakov, ki so se kmalu spreme-nili v milijone. V domu je uvedeno redno de-žurstvo. Član kluba, ki je dežurni, opravlja te-daj vse naloge, skrbi za bife in red, čeprav ima-jo skoraj samopostrežbo, še ni nikoli manjkalo ničesar. Klub namreč ne vzgaja samo športni-kov, ampak predvsem značajne državljane.
Ko smo odhajali polni vtisov, smo se ustavili ob njivi ljubljanske »EMONE«. Gobarji so med vzniklo koruzo iskali šampijonč-ke za dobro večerjo. Malo postrani nas je po-gledal možak, ko smo mu izpred nosa pobrali nekaj gob. Spomnil nas je, da je koruze škoda — četudi je državna.                                       BŠ