i eslbezugspreu jahrUcb • Naročnina letno LU 24 — ElnzeJverkaufsprel* * Posamezna Številka Cent. 80. Verwaltung and Schrlftleltung • Uprava ut arednistvo: Puccinljeva 6 — TeL 81-22—81-20 — Erschelnt wbchentllcb • izhaja vsak teden Na branikih domovine Kakor vihar gre po vsej Nemčiji klic: »K orožju!« Treba je braniti meje, treba je preprečiti vtor sunažnikov v državo, in če se je ta morda kje že postefU, ga je treba zopet prepoditi ln mu na vsake« koraku dokazovati, da se Nemčija ne da streti m od boljševizma, ne od njegovih zavez-, nikov. Zato je odredil Fiihrer ustanovitev nem-Ske ljudske vojske. Vsi n«ra£ki možje od 16. do 30. leta starosti so pozvaia, «fc> branijo domovino. Ljudska vojska nI nov poje«*. Že stoletja je tudi med Slovenci udomačen aaziv »črna vojska«, ki pomeni, . da je treba ▼ ■njtežjili urah preizkušnje na branik domovine vsakomur, kdor koli je sposoben nositi orožje. Takega pokreta, kakršen se zdaj razvija v Nemčiji, pa svet še ni videl. Nič podobnega še ni bilo v zgodovini, čeprav se je Evropa v teku dolgih »toletij morala boriti že proti navalom vsakovrsfaoih sovražnikov, proti Vandalom, Hu-nom in Turkom. Velika in močna država, kakršno pristavlja sedanja Nemčija, ae ne da ogroziti v svojem obstanku, četudi napadajo sovražniki po splošnem dogovoru od vseh strani in s še tako veliko premočjo v moštvu in orožju. O razvoju stanja, ki je d o vedlo do sedanjega odločilnega spopada, je poveljnik nemške ljudske vojske Henrik Himmler podal v svojem velikem govoru v neki garniziji ogrožene Vzhodne Prusije pregledno sliko. Usoda je sklenila, da nemški aarod najtrše preizkusi v največji vojni vseh časov. V spornimi so veliki uspehi, ko je nemška vojska hitela od zmage do zmage, kjer koli je stopila na sovražna tla. Dobi uspehov pa Je sledila doba nesreč. Po strašni zinil leta 1941 so sledili zlomi pri nemških zaveznikih, ki so povzročili stalingrajsko žaloigro. Lani na jesen je BadogUe izvršil sramotno izdajstvo, ki pa nI prineslo Italiji obljubljenega miru, temveč neštete žrtve, uničenje dežele in izropanje naroda po za-sedbenl armadi, nemškim vojakom pa je naložilo odgovornost za evropsko južno bojišče, kjer so anglo-amcriške čete prellle že mnogo krvi. Na vzhodu Je uspelo boljševlkom, da so v večletnih bojih , ki so jih stali izredno mnogo človeških žr- | tev, odrinili nemške bojne črte, tako da so prišli na mejo Vzhodne Prusije. Pod silo sovražnega pritiska in po prizadevanju domačih izdajalskih klik so se izneverile po badoljevskem zgledu še druge evropske države ln se vdale sovražnikom. Po petletnem najtežjem boju torej stoje sovražniki na nekaterih bojiščih v bližini nemških mej ali tik na njih ter naprezajo vse sile, da bl razbili Nemčijo in uničili nemški narod ter njegov socialni red. Kakor Je naglasi 1 Fiihrer v svojem oklicu, je poslednji cilj sovražnikov: iztrebljenje nemškega človeka. Kakor jeseni 1939. stoji tudi danes Nemčija sama nasproti sovražnikom. Toda vse prezgodaj oznanjajo sovražne fanfare zmagoslavje. Prišel Je čas, ko bo nemški narod z vsemi svojimi strnjenimi silami dokazal onim, kl se vanj zaganja, kaj se pravi naskakovati nemško trdnjavo. Kadar koU nastopijo časi velike preizkušnje, se silijo omahljive! v ospredje s svojimi nasveti ln popustljivostjo. V Nemčiji ni tako. Namesto omahljivosti je povsod čuti le izraze zagrizene odpornosti in volje do končne odločitve. Nemški narod ve, da sedanja vojna ni težavna le za Nemčijo, marveč da je neznosno težka tudi za njene sovražnike. Že doslej so napenjali vse sile preko vsake mere, zato jih skrajna potreba sili, da bi vdrli v Nemčijo, ko so se že morali do njenega praga prikopati s tolikšnimi žrtvami v krvi in materijalu. Zdaj, prav na pragu Nemčije, naj ob-nemorejo? IDa, to je tisto vprašanje, o katerem bi radi v kratkem izsilili odločitev. Dolžnost vsega nemškega odpora je torej, da sovražnikom za vsako ceno prepreči vdor in jih pusti izkrva-veti, preden bl mogli zarinitl nož v srce Nemčije. Zato je poveljnik Nemške domovinske vojske Henrik Himmler naglasi! v svojem govoru, da Nemci zrejo polni miru in zaupanja v bodočnost. Prišli bodo tiedni in meseci težkih preizkušenj, toda Nemci jih bodo prestali kakor vsa bremena zadnjih let v prepričanju, da je končna zmaga njihova. Ce v Nemčiji ni omahljivcev, kakor smo rekli, se pa oglašajo pri nas. Se nočejo sprevideti, ko- liko je naš narod že prestal zaradi komunizma. Nočejo videti, da vsepovsod, kjer vdere sovražnik v deželo, zagospodari boljševizem, pa naj zase- • dejo deželo Angleži ali Američani, Kanadčani, Avstralci ali Indijci. Vsepovsod se za Anginam«* ričani plaz! beda In poguba. Med nami Je pač 34 mnogo ljudi, ki še niso okusili bridkosti sedanj« vojne. Ne vedo, kaj je bombardiranje, kaj pomanjkanje, kaj trpljenje. Toda v dneh in tednih, ko se bije boj na zagrizeno hranjenih nemških mejah, se odločuje tudi naša usoda. Prišel je čaa, ko se je treba dokončno odločiti: ali za od pot in za svobodo ali za propast. Ko tudi nas pokliče domovina na branik, se ji bo treba odzvati s iskreno voljo požrtvovalnosti. . ilEGLED VOJNIH DOGODKOV Filhrerjev glavni stan, 25. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob izlivu Schelde, severno od Anversa in na področju Hertogenboscha so postali ogorčeni boji še silovitejši. Z močno podporo bojnih letal napadajoči oddelki kanadske 1. in angleške 2. armade so šele po težkih bojih, v katerih so utrpeli velike izgube, nekoliko napredovali. Nameiavaul sovražnikov prodor smo preprečili. Na vsem bojišču med srednjo Nizozemsko ln lotarinško mejo so bili le krajevni spopadi. Ob izviru Mortagne v zapadnlh Vogezih se naše čete ogorčeno opirajo sovražnikovim oddelkom, kl so v nekaterih odsekih vdrli v našo glavno bojno črto. Posadke utrdb ob izlivu Gironde so izvedle uspešne izvidniške sunke v predtrdnjavsko ozemlje. »V 1« motilni ogenj na London se nadaljuje. Na etruškem Apeninu so utrdile naše čete svoje postojanke med Vergatom in področjem severno od Loiana. Severnovzhodno od mesta so Američani z osredotočenimi kopnimi in letalskimi silami zaman poizkušali razširiti krajeven vdor. Sovražnikovo napadalno skupino smo uničili. Ob Jadranu ni prišlo do večjih bojev. Z Balkana javljajo o .uničenju manjše bojna skupine tplp in Bolgarov pred severnovzhodno al-, bansko mejo ln o nadaljnjih bojih na področju zapadne Morave. Med Dunavom in Tiso so Madžari uspešno napadli. Ob spodnji Tisi in na področju Szolnoka sa, bijejo nadaljnji trdi boji. Na bojišču pri Debrectnu so uničili naši o klop-niški oddelki z učinkovito podporo letalstva glav-nino sovjetske 30. konjeniške divizije in sovjetska 3. oklopniške brigade, ki sta bili odrezani od zaledja. Južno od Nagykarola na ozemlju Samosa ter na vzhodnih Beskidih se je Izjalovilo več sovražnikovih napadov in sunkov. .— Med Varšavo ln Bugom so odbile naše čete napadajoče boljševike, ki so utrpeli znatne izgube. Ob Narevu so se razplamteli silni boji s sovražnikovimi divizijami, kl so napadle s svojih pred-mostij. Njihove z zapornim ognjem pričete in z močnimi bojnimi letalskimi in oklopniškimi silami podprte velenapade smo prestregll v težkih gozdnih bojih. Naše oklopniške skupine so vrgle sovražnika s protlsunki na številnih mestih nazaj. Pri tem so uničile številne sovjetske oklopnike. Pri Goldapu in na področju južnovzhodno od Gumblnnena so naše oklopniške sile s protinapadi napredovale proti vzhodu. V ostalih odsekih tega bojišča je sovražn.k na več mestih napadel z močnimi silami. Posamezne vdore smo zajezili. V Kurlandiji smo z lastnimi napadi zboljšali bojno črto. Na polotoku Sorvemaa smo obdržali lastne postojanke kljub najtežjim sovražnikovim napadom. Vojna mornarica in letalstvo sta posebno uspešno podpirala čete na zemlji. Nad vzhodnopruskim bojiščem Je bilo Včeraj V silnih letalskih bojih in po protiletalskem topništvu v sestavu letalstva sestreljenih 46 sovjetskih letal. _ Oklepni grenadirjl na zapadni fronti P pripravljenostne postojanke odhajajo oklopnl grenadirjl na oklopnlklh »Tiger« na bojišče R protisunku proti sovražnik«. Foto: Kutth-AtlantiC V severni Finski ln- ob ledenomorskem bojišču pri Kirkenesu so Odbili naši grenadirji in gorski lovci sovražnikove izvidniške sunke. Zaščitne ladje nemških spremljav in mornariško protiletalsko topništvo so sestrelile nad norveškim obalnim področjem 9 sovražnikovih letal. Angloameriški nizko leteči letalci so ponovno obstreljevali civilno prebivalstvo, predvsem, v Po-renju. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo 16 nizko letečih letal. Posamezna britanska letala so odvrgla v zgodnjih večernih urah bombe na Hanover. Počaščenje t maršala Rommela Znameniti nemški generalfeldmaršal Rommel je bil pretekli četrtek pokopan v svojem domačem kraju. V Fiihrerjevem Imenu se je od njega poslovil pokojnikov tovariš Rundstedt, ki je tudi položil velik FUhrerjev venec na njegovo krsto. Fiihrer je izdal posebno dnevno povelje, ki pravi: »Dne 14. oktobra 1944 je generalfeldmaršal Rommel podlegel posledicam hude poškodbe, ki jo je doživel kot vrhovni poveljnik neke skupine vojske na zapadu med vožnjo na bojišče ob priliki avtomobilske nesreče. V večnost je odšel eden naših najboljših vojskovodij. Njegovo ime je v sedanjem usodnem boju nemškega naroda pojem za izredno hrabrost in neustrašno borbo. Dveletna junaška borba nemškega afriškega zbora pod njegovim spretnim, iznajdljivim vodstvom prof številni premoči je našla priznanje v odlikovanju s hrastovimi listi z meči in briljanti k viteškemu križcu železnega križa. To odi'kovanje je prejel kot prvi vojak nemške vojske. Kot vrhovni poveljnik neke skupine vojske si je pridobil do hude poškodbe ponovno odlične zasluge za ojačenje naše obrambe na zapadu. Vojska pripogiba nemško vojno zastavo proti tem velikim vojakom v ponosnem žalovanju. Njegovo ime je prešlo v zgodovino nemškega naroda.« Ustanovitev nemške ljudske vojske Zdaj, ko stoje sovražniki na mejah Nemčije, je potreba časa priklicala na dan skrajni odpor nemškega naroda Fiihrer je 18. t. m. izdal posebni odlok o ustanovitvi nemške ljudske vojske. Proti splošni uničevalni volji židovsko-mednarod-nih sovražnikov se postavlja nasproti totalna mobilizacija vseh Nemcev. Fuhrer je ukazal: v vseh Okrožjih velikonemškega rajha se uvrstijo vsi z? orožje sposobni moški v starosti od 16 do 60 let v nemško ljudsko vojsko. Ta bo z vsem orožjem In vsem! sredstvi branila domačo zemljo, kolikor bo to potrebno. Ftlhrerjev poziv je bil v vsej Nemčiji navdušeno sprejet. Prvi bataljoni nemške ljudske vojske so bili ustanovljeni v najbolj ogroženi Vzhodni Prusiji. Preden so odšli na bojišče, 'jih je nagovoril vrhovni poveljnik domovinske vojske Henrik Himmler. Njegov govor so prenašale vse nemške radijske oddajne postaje. Himmler je orisal razvoj sedanje velike vojne m je zaključil: »Vi možje vzhodnopruske narodne vojsiie ste ustanovili prve bataljone. Tako kakor stojite sedaj pred menoj boao stale v nekaj dneh in tednih v vsej Nemčiji nove edinice. Polni miru in zaupanja zremo v bodočnost. Prišli bodo tedni m meseci težkih preizkušenj. Mi jih bomo prestali kakor vsa bremena zadnjih let. Trdno smo prepričani, da bo Vsemogočni na koncu, vseh težav, žrtev, trpljenja in boja dal težko prisluženo snago Ftihrerju in njegovemu narodu.« D omace novice * že stoti junak na Orlovem vrhn. Preteklo sredo je bil tih pogreb treh fantov domobrancev na Orlovem vrhu nad Ljubljano. Pokopani so bili častniški pripravnik Alojzij Boje iz Prigorice pri Ribnici,-Joško Grm lz št. Ruperta ln neki domobranec iz Bele Krajine. Vsi trije so padli v borbi s komunisti pri Velik! Loki. Krste so bile obložene z lepimi venci. Ob poslovilnih besedah dveh duhovnikov so se raztožila srca vseh prisotnih, še zlasti pa svojcev. Pogreba se je udeležilo zastopstvo častniškega zbora, mnogo podčastnikov in domobrancev. Lojze Boje je bil stoti domobranec, kl je legel na Orlovem vrhu k večnemu počitku. Tako postaja Orlov vrh na Ljubljanskem gradu večna straža padlih borcev iz sedanje velike vojne. * Na semanji dan bombe na žene in otroke. Ponedeljek, 16. oktobra 1944, bo ostal v vsej dolini Ilirske Bistrice na Notranjskem v skrajno žalostnem spominu. Semanji dan je bil in zbralo se je polno ljudi. Naenkrat so začele padati bombe, ki so jih odvrgli anglo-ameriški letalci. Padlo je kakih 10 bomb, nekatere 500 kg, druge 250 kg težke. Učinek je bil strašen. Nekaj hiš je popolnoma razrušenih, vse v okolici pa so silno poškodovane. Med strašnim razdejanjem je obležalo tudi mnogo nesrečnih žrtev. Do sedaj so Izkopali 15 mrtvih, med njimi večinoma žensk In otrok. Pogreb dvanajstih žrtev je bil v sredo popoldne izpred Gasilskega doma, kamor so tru- Seseda našega presMeatta Nedavno smo tudi v »Domovini« obudili spomine na burne dogodke, ki so se vrstili v naših krajih po badoglijevski izdaji. V tistih razburkanih časih je stopil na čelo naše uprave divi-zijski general g. Leon Rupnlk in je z nemško pomočjo odvrnil boljševiško nevarnost, ki je grozila preplaviti Ljubljano ln velik del slovenskih krajev. Ni bilo golo naključje, da je stopil na tako odgovorno mesto mož, ki je že dolga leta spoznaval nevarnost boljševizma, saj se Je ta-korekoč že ob njegovem pričetku boril proti njemu. Kot generalštabni častnik je g. Leon Rupnlk že leta 1917. sodeloval z nemško vojsko v borbi proti boljševiškemu terorju. Pozneje je dosledno uporabljal priliko, da je mlajši častniški zbor utrjeval v nazorih, ki so docela oprečni boljševizmu. Imel je od vsega početka jasne poglede na razplet dogodkov v svetu. Ko je prišla odločilna ura, je kot najbolj poklican stopil na čelo naroda, katerega sin je, naroda, ki doživlja najusodnejše trenutke svoje zgodovine. Te dni je izšlo v drobni knjižici predavanje, ki ga je sedanji šef Pokrajinske uprave v Ljubljani g. prezident Rupnik govoril 26. januarja 1938 tedanjim častnikom in vojaškim uradnikom v Kragujevcu. Orisal je najznačilnejše politične, socialne, gospodarske in ideološke činitelje, ki pri vseh sodobnih narodih povzročajo viharje v človeškem življenju, nato pa je podrobno razkrinkal boljševizem kot vsemarksistično akcijo. Naglasil je, da si hoče boljševizem na najbolj uničujoč način prisvojiti oblast nad vsem svetom, da uniči narode kot skupnost in da postavi za oblastnike nad raznarodeniml masami uničenih narodov, torej nad tako Imenovanim »internacionalnim človeštvom« neko določeno raso. Marksizem je vrgel med množice celo vrsto užigajočih gesel. Ta gesla dajejo jedru njegovega nauka tako preproste oblike, da jih tudi najbolj omejen človek lahko razume. Z vzpostavitvijo boljševiške oblasti v Rusiji, v državi, ki objema šestino zemeljske površine, je marksistična agitacija dosegla silen razmah. Moskva je postala matica svetovne revolucije. Danes, ko se skuša valiti boljševizem v sredino Evrope in jo preplaviti, je bolj kakor kdaj potrebno, da se vsakdo izmed nas seznani z njegovo nevarnostjo. V predavanju generala Rupnika, kl je že pred 6 leti pokazal na to veliko nevarnost in predvidel katastrofo človeštva, bo vsakdo našel močno pobudo za sodelovanje v borbi za rešitev ln ohranitev slovenstva, da ne utone v kr- me ljudi prihajale pokojnike kropit. Globoka žalost je prevzela vso pokrajino. * Zahrbten komunistični zločin na štajerskem. Iz Male Nedelje v Slovenskih goricah je prišla v Ljubljano vest, da je bil 5. septembra zvečer umorjen Ivan Sobočan, oče petih nedoletnih otrok. Pokojnik je bil pri ljudeh splošno priljubljen. Ko je počival na mrtvaškem odru v cerkvi, so ga kropili mnogi rojaki. Pogreb na Malo Go-spojnico je bil veličasten. Isto noč kakor Sobočan Je padla v bližini še ena žrtev, komunisti so umorili tudi 20-letno Lončarjevo Slavico. * Prehod čez blok za kmečko delo omejen. Posestniki ali zakupniki manjših poljskih ali vrtnih parcel dobe pri Priifstelle IX v Ljubljani podaljšanje za prehod preko blokov najdalje do 3L oktobra 1944. Do navedenega časa morajo bit! vsi pridelki pobran in zimska setev Izvršena Podaljšanje potnih dovolilnic preko tega roka se ne bo dovoljevalo. Kmetje in posestniki večjega obsega pa dobe propustnice zase in za svoje pomočnike samo do 15. novembra 1944 in morajo do tega roka poskrbeti tudi za steljo. Po 15. novembru bo dobil kmet, oziroma pri večjih posestvih še njegov pomočnik propustnico za vožnjo gnoja za oranje in za nabavo drv. * Tri smrtne žrtve zastrupitve so pokopali pretekli teden v Spodnji Hrušici. Nesreča se je zgodila v Breskvarjevi družini. Umrli so oče Ivan Breskvar, mati Marija ln sin Ivan. V teku je preiskava, da se dožene, ali so nesrečniki umrli zaradi zastrupljene drobovine ali zaradi strupenih gob. * žrtve streliva so med slovensko mladino vedno številnejše. Na pobočju Fajtjega hriba na Goriškem se je igrala skupina otrok. K nesreči so iztaknill nerazpočeno granato. Ko so jo začeli pregledovati, jo je razneslo in je na mestu ubila 12 letnega Mirka Peršiča ter lahko ranila brata Bruna in Filipa Besednjaka, stara 9 in 11 let. * Obsojeni navijalcl cen. Kakor izkazuje spisek protldraginjskega odseka policijske uprave v Ljubljani, je bilo v septembru Izrečenih 69 upravno političnih kazni zaradi prekrškov raznih pro-tidraginjekih odredb. Zaradi navijanja cen je bilo obsojenih 60 oseb na skupno kazen 40.150 lir, 9 oseb zaradi drugih prekrškov na 9.200 lir, torej skupno 69 oseb na 49.350 lir. vavi revoluciji mednarodnega židovskega zlo-činstva, kl mu je ime komunizem. V teku minulega leta je naš prezident tudi pogostokrat porabil priliko, da je stopil pred široko slovensko javnost in izpregovoril času primerno bodrilno in poučno besedo. Nedavno se je pojavila v naši javnosti drobna, a dragocena in lepo opremljena knjižica, ki vsebuje dosedanje govore našega prezidenta. Jasno kakor misli, tako tudi tudi govori prezident Rupnik. Vselej zagrabi stvar pri njeni korenini. Temelj, iz katerega izhaja kot govornik pa je: goreča in neomajna ljubezen do domovine, do -slovenskih tal m slovenskega človeka, še prav posebno do našega kmetskega in delavskega človeka. In poglavitno zlo, zoper katerega dosledno nastopa z besedo in dejanjem, se Imenuje boljševizem, ki je našel svoje agente tudi med Slovenci. S knjižico. »Beseda našega prezidenta« spremljamo g. Leona Rupnika na njegovih poteh od vsega početka, kar je nastopil svojo odgovorno službo na čehi Ljubljanske pokrajine, živo se nam obu-de spomini, ko je bil izdan IZ. septembra lani proglas slovenskemu narodu, ki je začrtal delovne smernice nove Pokrajinske uprave. Z velikim zanimanjem prebiramo prvi unionski preziden-tov govor in novoletno poslanico, nato pa besedo zastopnikom kmečkega stanu, dalje slovenskim delavcem in naposled programatski govor vsem Slovencem ln Slovenkam, izgovorjen 17. aprila 1944. Dne 29. maja vidimo .in čujemo prezidenta prvič na slovenskem podeželju, v Gro-suplju. Potem mu sledimo med vrle Notranjce, v Polhov gradeč. Spominska govora sta bila izgovorjena ob polletnici delavske protlkomunisti-čne akcije in ob obletnici bitke pri Sisku. Posebno velik ln pomemben govor je izpregovoril g. prezident na ves slovenski narod na mogočnem zborovanju 29. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kmalu potem je govoril na zborovanju v zibelki domobranstva pri št. Joštu. Potem pa so se zvrstila še velika zborovanja pri Devici Mariji v Polju, v Dobrovi in v Rovtah. Koderkoli se je g. prezident pojavil, Je takoj dosegel najožje stike z ljudstvom. In ko je izpregovoril, si je navezal nase vsa srca. Ljudstvo je v njem spoznalo odločnega borca proti komunizmu in obenem svojega rešitelja, saj je povsod tam že zadihalo novo življenje v varstvu prezi-dentovih najzvestejših borcev, slovenskih domobrancev. * Državna cesta pri Brezovici je sedaj urejena in so nekateri ovinki odstranjeni. Upati je, da se poslej tam ne bodo več primerjale nesreče kakor prejšnje čase. Nad 42 posestnikov je odstop1 lo potrebni svet ln državni zaklad jim je zdaj izplačal odškodnino v znesku 171.925 lir. Nekateri posestniki so prejeli do 30.000, drugi pa manjše zneske. * Zaradi mleka so pred posebnim sodiščem v Ljubljani večkrat razprave, ki mečejo slabo luč na posamezne dobavitelje mleka Ljubljančanom. Nedavno se je moral zagovarjati neki posestnik s Posavja, ki daje Prevodu dnevno po 3 litre mleka. Očitali so mu, da je dajal kuhano in posneto mleko. Izgovarjal se je na ženo. Izrečena je bila denarna kazen 150 lir. Kmetje, zavedajte se, da je poštenost vredna več kakor še tolikšni kupi denarja, pridobljenega na račun trpečih otrok. * S Tolminskega poročajo o strašnem umoru, katerega žrtev je postal Feliks Krivec iz Pečin. Tolovaj Ivan Mrak, njegov sosed, ga je z nekim pajdašem ponoči odvedel v gozd. Oba morilca sta celo uro streljala na Krivca ki je dobil mnogo ran, pa je vendar še živel, nakar sta ga pobila na tla in mu prerezala vrat, da je v groznih mukah umrl. — Pod nekim senikom v Ponikvah so pa ljudje našli trupelca treh novorojenčkov, ki so jih neznane tolovajke pomorile, ker so jih ovirah pri potepanju po gozdovih. * Nad 56.000 pokopanih pri Sv. Križu. Ljubljanski mestni svet je pred 40 leti, na seji 17. maja 1904, sklenil, da se opusti pokopališče pri Sv. Krištofu, ker je že v obsegu mesta in iz zdravstvenih ozirov pokopovanje nI več dopustno. Novo pokopališče pri Sv. Križu je bilo 2. maja 1906 cerkveno blagoslovljeno in že naslednji" dan sta bila tu pokopana prva mrliča, delavec Anton Novak in delavka Marija Legatova. Božja njiva pri Sv. Križu je do letošnje jeseni sprejela že nad 56.000 pokojnih v svoj objem. V mirnem času pokopljejo na leto okroglo 1300 ljudi v vojni pa se je število grobov zelo pomnožilo. Predlanskim je bilo pri Sv. Križu pokopanih 1728, lani pa 1667 ljudi. Obnavljajte naročnino! Maši rejci pozimi Vsak dober rejec malih živali se zaveda, da mora zbrati krme za prehrano živali v 6 mesecih za zimo, pa tudi za prva pomladna meseca V zalogi mora imeti za 180 dni krme. Seveda ni tako lahko zbrati, nasušiti ali drugače konzervirati toliko krme. Začeti je treba zbirati že poleti. Zal pa so redki rejci dovolj skrbni, da bi mislili na zimo že poleti, ko bi najlažje zbrali zalogo. Cela vrsta rastlin je, kl bi jih lahko sušili za krmo. Mnogo ostankov povrtnine in poljskih pridelkov propade, ker jih nihče ne spravlja in ne suši. Krompirjevka je samo en primer. Mnogo propade listja zelja, ohrovta, pese itd. Gospodinje mečejo te ostanke na smetišča. Ce bi jih primerno konzervirali, bi lahko pridobili precej dobre krme. Najbolje je, ako takšno krmo kisamo, to se pravi, spravljamo v jamah. To je ensllira-nje. O silažnih jamah se je pisalo že večkrat, a vselej bi jih bilo treba posebej priporočati. Ne vemo, ali so si rejci letos uredili kaj več jam za kisanje krme; opozorila ln navodila ljudem, kako bi si naj pomagali, navadno ne učinkujejo kakor bi bilo potrebno. Niti sila ne izuči ljudi vedno dovolj. Zato je tudi letos morda zgnilo precej ostankov povrtnine .namestu da bi skrbno zbrali in kisali za zimsko krmo. Nekateri rejci mislijo, da so silažne jame predrage ln preveč komplicirane naprave. V resnici bi rejci malih živali lahko kisali krmo celo v navadnih škafih ali čebrih. Za kisanje so primerni odpadki kolerabice, peteršilja, koprive, listje pese in repe, zelena koruza, sončnice, berivka, razne vrste plevela, navadna trava, detelja — pač vsa zelena krma, primerna sveža za krmljenje. Seveda pa mora b'ti krma, ki jo namenimo za ki-sarije. dovolj sveža in ne že ovela in nagnita. Priporočljivo je tudi kisanje zelja za krmo, toda moramo ga primerno zrezati in vsako plast v pbsodi ali jami temeljito stlačiti ter primerno obtežiti. Krma je skisana najpozneje v dveh mesecih, živali je treba počasi navaditi na skisano krmo; v začetku jim moramo pokladati le malo. Skisano krmo lahko pokladamo mešano z mehko hrano. Sk;sano krmo imajo živali pozimi še posebno rade, ko je sicer enoličnost v prehrani. Nekoč je nastal med rejci poplah, ker so či- Rsgrat ni škodljiv tali, da je regrat za kunce nevaren ter da je v Nemčiji poginilo mnogS kuncev, ker so jih krmili predvsem z regratom. Tudi pri nas številni rejci krmijo kunce z regratom. Strokovnjak je pojasnil, da regrat nikakor n! škodljiv. Ima celo veliko hranilno vrednost in je priporočljivo, da z njim krmimo živali. Ne škoduje nobeni živali, zato tudi kuncem ne. Seveda pa ni priporočljivo, da krmimo s samim regratom, kajti marsikaj škoduje, ko je količina prevelika. Tudi človek bi obolel, če bi se preobjedel potic. Vest o škodljivosti regrata je morda zašla v liste, ker so najbrž živali obolele za regratom, ki je rasel na France Ločuar: 4 Ljudska povest iz Bohinja Magdalena je zardela ln se malce nasmehnila. »O, Jernej je pa mož na mestu, nI vaška klepetulja,« je dejal krčmar. TJrSa je v kuhinji kar sapo zadrževala, samo da je ujela slehrno besedo. D asi je slišala pogovor, je vseeno hotela priti bliže njih. Pričela je močno trkati na vrata ln kričati nad možem, da ni medvedka in da naj ji odpre. »Jože, dosti je kaznovana!« je poprosil župnik »Pa ji odprl!« »Naj bo,« se je nasmehnil. Odprl je vrata a obenem zagrozil, da jo bo takoj nazaj zaklenil, če ne bo molčala. Urša je poznala moževo odločnost. Zavedala se je pa tudi, da ne bo vzdržala jezika za zobmi, zato je šla kar prostovoljno nazaj v kuhinjo. župnik se je nasmehnil: »V navadi je, da Ima žena moža pod copato, pri tebi pa...« »Pustimo to,« je segel krčmar v besedo. »Zdaj grem pa v klet po starino — po tisto, gospod župnik, kl jo hranimo za večje slavnosti — za hirmo ... « »Oho, Jože, tisto prinesi, da, tisto! To ti Je pa zares dobro vino,« je dejal župnik, kimajoč Koširju. »Da, prinesel bom starine, kajti tudi danes je slavnosten dan. Gospoda Koširja moramo sprejeti častno v svojo sredino!« je dejal krčmar in šel v klet. »Gospod Košir, s čim pa ste navezali nase krčmarja?« je vprašal z nasmehom župnik. »Te starine zlepa ne postavi na mizo,«. je pripomnil. okuženem kraju. Verjetno je pa tudi, da je zrasel iz muhe slon. Regrat sam na sebi nikakor ni škodljiv, saj je eno glavnih krmil kuncev zlasti pomladne mesece. V resnici so pa mnogi neprevidni, ker nabirajo regrat tudi tik ob cestah, kjer je izpostavljen okuženju. Nekateri rejci so tudi izgubili nekaj živali, a ne zaradi tega, ker so jih krmili z regratom, temveč, ker je bil najbrž okužen. Tudi plevel je lahko koristen Rejci lahko s pridom porabijo več vrst plevela. Vsak plevel pa nI primeren za krmo, zato je še tem bolj potrebno, da se pouče o plevelih. Varovati se je treba strupenih plevelov, n. pr. pasjega zelišča (solanum nigrum), ki vsebuje v jagodah hud strup solanln. Ta strup je tudi v nezrelem krompirju. Pasje zelišče je sorodnik krompirja. Solanin vsebujejo tudi plodovi grenkoslada (so- Kit... človek se redko spomni, da je kit največja od vseh danes na zemlji živečih živali. Pa tudi od onih, ki so živele v predzgodovinski dobi. Pred okostjem orjaškega dinozavrijca lz kredne dobe, kl je dolg 22 metrov, se zdijo vsa ostala živa bitja na zemlji kakor pritlikavci. Po okostju so izračunali približno, da je ta predpotopni go-rostas tehtal okoli 35.000 kg! Torej cela čreda pitanlh volov. A danes živijo še kiti, dolgi do 30 metrov. In dosežejo težo tudi 150.000 kg! In to je teža 150 pošteno pltanih volov ali pa preko 2000 krepkih ljudi! Na te gorostase prirejajo love, odpravljajo cele ekspedlcije v kraje južnega tečaja, zaradi njih se bije borba za posest otokov na skrajnem severu, katere pokriva veCn; led. Kite preganjajo z najsodobnejšimi sredstvi, ugonabljajo jih. Kljub svetovni krizi in izobilju surovin velja kit več ko zlato. Kljub nezaposlenost! in odpuščanju delavcev je Norvežan Sars Andersen, najslovitejši iiar-punar na svetu, zaslužil leta 1933 celih 200.000 mark. Zato mobilizirajo celo letala v borbi proti kitom! To je razburljivejše od vsakega športa. To Je izkoriščanje šodobn'h sredstev, da je posel do-bičkanosnejši. Prej je v košu na jamboru kitolovske ladje sedel stražar ln strmel po morju, da bi zagledal kita. Dal je znak ln spustili so male lovske čolne, s pomočjo znakov z zastavicami so se spustili za kiti. Sprva je harpunar vrgel harpuno z roko; pozneje jo je izstrelil topič. Začela se je divja gonja. Po cele ure je vlekel kit z divjo brzino mali čolnič. Večkrat ga je razbil s svojo ogromno repno plavutjo, večkrat se je čolnič prevrnil. Borba je trajala dolge ure in celo dni. Dogodilo se je tudi, da se je po dolgih urah utrgala vrv in kit je ušel. Neko leto so ob ameriški obali usrnr- »Da, to tudi jaz potrdim, v vasi mu nI enakega,« je pokimal župnik in stopil bliže h Koširju: »Gospod Košir, ali stari Jernej že ve, kdo ste vi?« je bolj v zadregi vprašal. »Ne, tega še ne ve. Bil je tu, a je dejal, da ima delo; če se ne bo vrnil, kakor je dejal, bom poslal ponj.« »Priden pa je stari Jernej, nikoli ni brez dela,« ga je pohvalil župnik. Krčmar je prinesel vino ln napolnil kozarce. »Tako, zdaj pa trčimo na zdravje in srečo našega novega prijatelja!« je ves navdušen dejal krčmar. »In na srečo Bohinjske doline,« je nazdravil Košir. Trčili so, tudi Magdalena. »Ha, to starino bomo pa do dna!« je dejal krčmar in postavil prazni kozarec na mizo. Košir in župnik sta mu sledila. Prvi napitnicl je sledila druga ... Vsi so postali dobre volje, župnik je pričel peti skozi priprta usta. »No, pa zapojte! Slovenske pesmi mi ugajajo,« je dejal Košir. »Gospod Košir, malo potrpite, da pride vaš oče s svojim tenorjem, potem jo bomo zapeli,« je dejal krčmar ln si vihal brke. Košir se Je razveselil, ko je slišal, da je njegov oče pevec. Vstal je in šel ven. Ker je vstopil nov gost, Je tudi krčmar vstal, da mu je postregel, župnik se je pa pomaknil bliže k Magdaleni in ji šepetaje dejal: »Magdalena, to me skrbi, če si ti v svojem strahu zamolčala ta svoj mladostni greh — ln vsako nedeljo prideš h Gospodovi mizi?« »Ne, častiti, nisem ga zamolčala! Takoj, ko sem vse uredila sem šla na Brezje; tam sem vse povedala... « »Magdalena,« ji je segel v besedo, »če je tako, pa glavo kar pokonci! NI se t! treba sramovati! Prvi greh še ljudje radi odpustijo, kaj šele naš usmiljeni Bog. Jej ln pij pa Boga hvali, da ti je lanum dulcamara), ki raste v pravih grmih do višine nekaj metrov. Varovati se je treba tudi pasjega petršilja ali stenlčnjaka (podobnega prg* vemu petršilju). Strupen je pikasti mišjak (co-nium maculatum), kl je pa pri nas precej redek, živalim tudi ne prija divji mak, ki vsebuje za-radi strupenega belega soka, podobno kakor sorodnik mlečnik (chelidonium mains). Na obdelai-ni zemlji je precej pogost mlečnik pasje mleko (Euphorbia peplus), pa tudi zeleni klobuk (Eu-phorbia helioscopia).. živali ne jedo rade mlečni-kov zaradi žgočega soka, »mleka«. Nabirati ne smemo za krmo pripotne ločlke, kl je podobna škrbinkam. Pripotna ločika izloča tudi beli sok, ki pa na zraku porjavl. Razen tega so še druga značilne razlike med mleči in ločiko, da skrbea nabiralec plevelov ne more zamenjati uporabna rastline s škodljivo. Rejci naj ne delajo poizkusov na živalih s pleveli, kl jih dobro ne poznajo. tlli kita, v katerem so našli harpuno ladje »Mon-tezuma«, a ta je lovila kite pred 50 leti To Jo zanimiv dokaz, kako dolgo živijo kiti m dokazuja obenem, da harpune starega sistema niso dosti škodovale tem velikanom. A danes? Ko brodovje dospe v področje, kjer domnevajo, da so kiti, zaplo-ve nad njimd letalo, ker je z njega videti daleč naokoli ln je hitrejše od ladje. Prej so z iskanjem izgubili mnogo časa in to je veljalo kupe denarja Danes traja iskae nje le malo časa in je cenejše. Na letalu so običajno pilot, opazovalec ln radiotelegrafist. Danes morejo odkriti kita tudi pod vodo ln ne več kakor prej, ko so ga zagledali šele, kadar Je prišel na površino, da zadiha. Kit more namreč a svojo zalogo vdinanega Maka zdržati pod vodo pol ure, celč cčlo uro. Za stare kitolovce je bil vsak lov na kite tvegana igra Danes je drugače. Opazovalec v letalu je brezžično javil matičad ladji položaj ribaka ter vodil tudi lovske čolna, RaŠi brezobzirnega klanja so postali kiti redki, a tudi oprezni. Treba se jim je hitro približati Čolni za harpuniranje so opremljeni s pose"oniml motorji, kl ne bučijo hudo ln so zelo hitri. Na harpune prltrde eksplozivne stvari in včasih tudi napravo, kl ubije kita z elektriko. Bili pa so tudi slučaji, ko je odpovedalo prvo ln drugo. Bomba je odpovedala, a elektrika je bila preslaba za takega velikana. Tedaj stopi v akcijo letalo. Krožiti mora nad morjem, dokler ne pride kit na površje. Opazovalec sedi pri dvocevni strojni puški sistema »Maxlm« težkega kalibra, ki izstreli dum-dum krogle silovitega učinka. Ko pride velikan na dan, da vdihne zrak, ga zasiplje letalo s temi kroglami. Morje pordeči in kit se prevrne na hrbet. Po dvajsetminutni borbi je mrtev. Spreten lovec s čolna se popne na kita, ga predre ia mu vtakne v črevesje kovinasto cev, skozi katero zopet pripeljal sina v naročje!« je bodrilno govoril župnik in tudi sam prijel za kozarec. Te besede so blažllno delovale na Magdaleno. Res je postala dobre volje ln pričela pokušati vino. Ko se je Košir vrnil, Je takoj opazil, da Je mati boljše volje. Pogodil je, da je to župnikovo delo. Veselo je stopil k župniku in mu prožil cigare v veliki srebrni dozi: »Gospod župnik, pa odložita pipo!« »Ha, cigara ml je pa slaščica,« se Je nasmehnil ln si vzel eno. Ko sta jih prižgala, Je župnik vprašal: »Gospod Košir, ne zamerite ml, ali nameravate ostati tu, ali boste zopet odpotovali?« »Gospod župnik, zdaj me boste pač morali sprejeti med svoje ovčice, ker po svetu sem se že dovolj klatil.« »Veseli me, z odprtimi rokami vas sprejemam med svoje dobre župljane,« je dejal župnik skoraj preglasno ln mu podal roko. Pristopil je krčmar in predlagal, da bi šli v pivsko sobo, da bi se Izognili radovednežem. »No, pa pojdimo,« je pristal Košir. župnik je z Izgovorom, da ima doma delo, hotel oditi, toda Košir ga je prijel pod roko ln mu dejal: »še malo ostanite pri nas, da nam bo krajši čas!« »Gospod župnik, saj vem, da nimate doma tako nujnega dela kaj pa moja starina!« Je prav važno pripomnil krčmar. »Čeprav Imam doma delo, bom vseeno ostal tu še eno uro,« je pristal župnik ln prijel Magdaleno za roko: »Magdalena, pa se dvlgnlva!« Magdalena se nikakor .ni mogla umiriti. Da SO ji dali mir in je nihče ni ogovarjal, se je še nekako obvladala. Toda, ko jo je prijel župnik za roko, ji je takoj zopet vse odpovedalo. S težavo je vstala in šla poleg župnika Košir Je šel V kuhinjo k Urši ln JI naročil obed za vse. Krčmar je pa medtem vse znosil v sobo ln napolnil kozarce. Posedli so k mizi, z belim prtom pogrnjeni. Lov na kite Starši v borbi prot Izreden pomen ima pa v celotni vzgoji otrok pravilno vplivanje na živčevje, živčni sestav moramo tako utrjevati, kakor vse druge organe. Tudi živčevja ne smemo pomehkužitl. Otroka že zgodaj navajajmo na bolečine, da jih bo znal mirno prenašati. In če bo postal otrok na mirno ln hrabro prenašanje bolečin celo ponosen, bo to zanj tem boljše, saj življenje tepe vse ljudi. — Otroku ne škoduje, če ga včasih brez jeze trdo udarimo, ako to zasluži. Nesmiselno pretepanje pa otroku več škoduje, kakor pa mu le izjemoma in redko koristi. Zavedajmo se nadalje, da ne smemo nikdar v otroku umetno vzgajati duhovnosti. Zato ne natrpavajmo malčkov s pesmicami itd., preden ne obiskuje šole. Vsako predšolsko učenje je ničvredno in zdravemu razvoju škodljivo. Pustimo otroka, naj se sam udejstvuje in uči iz svojega Izkustva! Ne mislimo, če otrok blebeta besede za nami, da jih že tudi razume. otroškim napakam Izključno občevanje z odraslimi nepovoljno na otroke. Otrok potrebuje za svoj zdrav razvoj dnevno ln obilno druženje z drugimi otroci. Kakor odrasli tako tudi otroci željno iščejo družbo sebi enakih. Omenili smo že, da je pretepanje otrok nesmiselno, vendar pa ne smemo biti v kaznovanju otrok preveč nežnočutni. Kazen je za otroka vendarle pripomoček, da se hitro nauči, kaj sme in česa ne sme storiti. Vzgojitelj mora biti sicer trd in neizprosen, vendar pa mora otroka vedno in povsod izkazovati ljubezen in dobrohotnost. Oni, ki te pogoje Izpolnjuje, bo tudi navidezno trmaste in nepristopne otroke z lahkoto vzgojil sebi in družini v veselje, narodu pa v korist. S tem pa smo že načeli duševno plat otrokove vzgoje, kar ni čuda, saj je človek bitje z dušo ln telesom. O telesu naj bo dovolj, o dašl pa Se kaj več prihodnjič. ga napihujejo, da ne potone. Nato ga povlečejo do matične ladje, kjer ga takoj »operirajo«. Krožne žage, milni za kosti ln drugi stroji izvr-čljo kmalu svoje delo. Tako lovijo kite danes. To je torej podjetje, ki ga vzdrži le bogato društvo. Nič več ni nekdanje romantike, pač pa polno napetosti za pilota ali pravega lovca. Sars Anderson pripoveduje: »Naša matična ladja je bila ,G8tam', ki je bila poleg ,Sir Jamesa Clark Kossa' ln .Kosmosa', ki ima 25.000 ton nosilnosti, ena od največjih kltolovskih ladij na svetu. Posadke je imela 223 oseb. Na palubi je imela 8 lovskih čolnov in dve Junkersovi letali ter kotle za varenje olja, ki so v roku od 5 ur mogli stopiti pet velikih kitov, potem še mline za kosti. Na krmi je bila velika odprtina. Ladja je bila podobna prevozni ladji, na katero spravljajo cele vlake. Skozi to odprtino prlvlečejo mrtvega kita na palubo. Krožne žage mu odrežejo glavo, raz-žagajo kosti, veliki noži razrežejo salo, kl ga na tekočem traku mečejo v kotle. Torej tvornica, industrija, ploveča po morju. Na krovu so posebna dvigala za letala ln katapult za odlet, kadar Je morje nemirno. Prvič se dvignemo z letalom v zrak. Globoko pod nami leži led. Ledene gore se bliščijo belo-sinje v črni vodi antarktičnega morja. Brezkončna samota. Klekerso, brezžični napovedovalec, opazuje morje. Spuščamo se nižje. Tako krožimo eno uro. Naenkrat zagledamo v dalji nekaj črno-sivkastega, ki se premika v vodi. Kit je. V višino se dvignejo iz kita hlapovi. Kit je zadihal. 1 Približal smo se mu tako, da vidimo že svetlejše kitove dele. Kit se potopi, a toliko, da se premakne z mesta. Mi javimo, Col za harpuni-ranje se približuje. V njem Je pet oseb. Glavni So: harpunar, krmar ln brezžični aparat. Ze smo v zvezi. Ml mu Javljamo pot k cilju, katerega harpunar še ne vidi. Stroj tiho brni. Hitrejši je vsaj dvakrat od kita. Ali je to lov? Klanje — z modernimi sredstvi! Sedaj so oni spodaj blizu. Kit pride na površje. Bliskovito se mu je čoln približal. Sedaj šele vidimo to ogromno morsko pošast. Kako majhen Je človek nasproti njemu! In že je harpunar, ki je mojster v streljanju, sprožil lz topa harpuno, ki Je pogodila kita. Mi nismo čuli eksplozije, ki je sledila. Harpuna se je zadrla v kitovo telo in nato Je eksplodirala bomba, ki je razdejala važne kitove notranje dele. Toda on se je kljub temu potopil ln začel bežati, puščajoč za seboj krvavo sled. Z besno brzino je vlekel čoln za seboj, četudi ga je stroj e polno paro vlekel v nasprotno smer. Kit je bil močnejši. Začeli smo se spuščati ln krožiti. Minilo je osemnajst minut. Tedaj se je kit zopet pojavil na površini. Zagrmela je naša Strojna puška in poslala v kitovo glavo kopico dum-dum krogel. Cez tri minute je bil mrtev. Torej kratka smrtna borba, ki Je prejšnje čase trajala tudi po ves dan. Triumf modernega časa ? Ne vem. Rečem pa. da bi rajši lovil tako kakor •o lovili nekoč.« V naših modernih časih pogosto slišimo besedo živčnost (nervoznost), in to že celo v zvezi z otroci. Kdo pa je kriv, če je sodobni otrok živčen? Otrok sam gotovo ne! Vso krivdo nosi napačna vzgoja. Ce se ponavljajo znaki živčnosti že v predšolski dobi, celo že pri otrokih v 2. ali 3. letu, je to le dokaz, da so otroci duševno preobremenjeni in z delom pretegnjenl. Dokaz je pa tudi prevelikega tn neprimernega ukvarjanja z delom z otrokom, ki je že sam naravno in samoniklo umsko zadosti zaposlen. Ce morajo otroci v tej dobi opravljati neprimerna umska dela, ki jih jim nalagajo starši in drugi vzgojitelji s svojim nepravilnim pojmovanjem poučevanja in dnevnim razburjanjem zaradi otrok, ki z otroci dolgovezno razpravljajo o stvareh, kl otroka sploh ne zanimajo, potem 'ni čuda, če se pojavijo znaki živčnosti — to je dražljive slabosti živčevja. Mi sami smo tako krivi slabega spanja, nespečnosti in slabega teka naših otrok. Končne posledice take živčne preobremenjenost! pa so, da so naši otroci videti bolni in shujšajo. Slabega spanja ln živčnosti sta pogosto kriva gledališče in kino. Otroci do 10. leta starosti naj jih sploh ne obiskujejo ali pa vsaj zelo redko, kajti obiskovanje gledališča in kina ni nobeno utrjevanje živčevja, temveč le nasprotno. Prav je, če otroka zgodaj navadimo na razočaranja, kar z lahkoto dosežemo. Kakor se otrok kmalu navadi mirno, hrabro in z nekim ponosom prenašati bolečine, tako se tudi kmalu navadi odpovedati se temu ali onemu zaželenemu predmetu. Seveda pretiravanje v tem zopet nI dobro, kajti otrok potrebuje" za svoj razvoj obilo veselja. Vendar so mu priložnostna razočaranja tudi potrebna. Zdravo življenje odraslega kot otroka zahteva namreč pametno razvrstitev dela in počitka, lakote in sitosti, spanja in bedenja, dobre in slabe volje. Prepuščajmo otroke po možnosti često samim sebi in ne pozabimo, da vpliva samo pretežno ali ZANIMIV PRIMER Diši sicer po Sherlock Holmesu, pa Je »esničen. Primeril se je v Londonu. V zvermjahu v Londonu se je dogodil zločin. Neznan zJnčinee je zahrbtno zabodel nekega imov tega trgovca. To se je zgodilo pred tigrovo kletko, pred fcatero je ravno v tem trenutku neki zbiratelj zanimivosti fotografiral tigrovo oko. Prestrašea se je obrnil in videl bežati zločinca, njegovo žrtev pa v zadnjih vzdihljajih. Priskočil ji je na pomoč, a žrtev je izdihnila. V tem trenutku je prišel stažbujoil stražnik mimo in aretiral nedolžnega kot morilca. Stvar je prišla pred sodišče. Nedoižiiik se je branil, a verjeli mu niso. Na vprašanje, kaj je delal v usodnem trenutku pred tigrovo ktetko, je povedal resnico, da je fotografiral tigwwo oko, ker zbira zanimivosti. »In kje imate apwrat?« je vprašal njegov zagovornik. Prinesli so mu ga. Na njegovo zahtevo so razpravo prekinili in pustili zagovornika za »ro prostega. »Kaj je storil ta? Stopil je k fotografu in pustil razviti vse filme. Zadnja slika je pokazala tigrovo oko in s tem Je dokazala nedolžnost obtoženega. A ne samo to. V tigrove« očesu se je jasno videla slika zločinca in žrtve v trenutku, ko je dvignil bodalo. Zag-crvornikovo zmagoslavje Je bilo še večje ko je r.a podlagi povečane slik« dognal ime znanega zločinca, ki s* ga kmalu dobili. Seveda so nedolžnega zbiralca takoj izpustili, branilec pa si je napravil s tem premoženje. ZAKAJ JE MOHAMED PREPOVROAL PITI VINO IN JESTI SVINJINO? Mohamed se je nekoč skregal s svojo ženo Ajšo in se napil vina. Obležal je na - Tudl želod Je Izvrstna krma Znano je, da se na Hrvatskem jeseni ogromne črede prašičev vzdržujejo ln deloma tudi že pitajo s pašo v hrastovih in bukovih gozdovih, kl rodijo obilo želoda ln bukovega žira. Ker je bukov žir ^iogoče izrabiti tudi .za pridobivanje olja — torej za ljudsko hrano — se omejimo na želod. še od doma se spominjam, da so se prašiči tistih posestnikov, ki so imeli v bližini kak hrast, jeseni sami navadili ln tekali tja iskat in hrustat želod. Revni ljudje so želod nabirali, sušili, včasih celo luščili ln dajali v mlin, mešanega z odpadnim žitom, za svinjsko oblodo. Tako In v taki mešanici pripravljen želod je seveda najboljši in ga prašiči gotovo tudi najbolje izkoristijo. Vsebuje pa 4.2 % prebavnih beljakovin, medtem ko Jim ima n. pr. koruza, okrog 12 odstotkov. Da bi pa prašiči neoluščen želod le neradi žrli, po mojih opazovanjih ne drži. Saj star prašič z veseljem pohrusta še trše stvari, n. pr. sadne ko-ščlce ln celo kosti. Tudi ne bo držalo, da bi vseboval želod prav toliko grenkih snovi (tanlna) kot divji kostanj. Potemtakem je tudi neoluščen želod še zmeraj dovolj dobra krma za čas pred-pltanja. Kdor Ima priložnost, da nabere za prašiče kaj želoda, naj tega ne zamudi, ker Je želod v sedanjih razmerah že kar dragoceno krmilo. X žrtvovanje hrabrega letalca. Žalostna usoda Je Iztrgala najuspešnejšega nemškega nočnega lovca podpolkovnika Helmuta Lenta, odlikovanca s hrastovimi listi z meči ln briljantl, iz njegovega uspešnega življenja Puhrer je odredil v spomin pokojniku državni pogreb, na katerem je proslavil maršal Herman Goring osebnost in junaštvo umrlega pionirja nemških nočnih lovcev. X Nemško SS-diviz!jo »Prinz Eugen«, kl je bila nedavno omenjena v nemškem vojnem poročilu, sestavljajo Izključno Nemci lz balkanskih dežel. V njej so posebno močno zastopani prebivalci Banata ln Bačke. Divizija se je borila na Balkanu proti tolovajem, trenotno pa brani svojo lastno domovino pred boljševiško poplavo. Zavest, da čuvajo svoje žene in otroke, svoje h'še in domačije pred napadajočim sovražnikom, jim daje še posebno moč. X »Osvobodile!« med sabo. Degaullovca Claude Labbč ln Albert Guichet sta povabila med »V 1« alarmom v Londonu dva amferilka častnika v svoj avto. Ko sta enega pravilno odložila, sta skupno napadla v avtomobilu preostalega ameriškega podporočnika Donalda Cooleya. Z gumijevko Sta ga pobila do nezavesti, ga temeljito izropala in ga vrgla, misleč, da je mrtev, na cesto, kje'- so ga našli hudo poškodovanega na glavi. Anglešld sodnik je upošteval obrambo obtožencev, ki sta trdila, da so ju k poizkušenemu roparskemu umoru pripravile velike vsote dolarjev, kl jih nosi pri sebi vsak ameriški častnik. Obsodil ju je na 15 in 9 mesecev ječe. šir, ko sta Jernej in župnik dokončala »Vesele in poštene ljudi ima še Bog rad,« je odvrnil župnik in si prižgal ostanek cigare. Košir se je nasmehnil, ko je opazoval štedljive-ga župnka, kako se je mučil s koncem cigare. Ker nI imel več cigar pri sebi, je šel v svoj kov-čeg ponje. Napolnil si je dozo in jih še v papir zavil ducat. Te je položil kar pred župnika »Ha, ha, zdaj naj pa le pride moja kuharica! Nič več mi ni za obed.« »Pravkar je šla mimo okna,« je dejal krčmar. »Ne bo čakala z obedom, kmalu bo tu,« 9e je nasmehnil župnik in si prižgal novo cigaro. »Gospod župnik, pa povejte gospodu Koširju, kako hudo gospodinjo imate!« »Gospoda Koširja ne zanima, kakšen jezik Ima moja gospodinja,« je zavrnil krčmarja. »No, le povejte! Ker bom ostal tu, je bolje, da vem, če Ima le preveč nabrušenega, da se jI bom vedel izogniti,« se je nasmehnil Košir. »Prav, bom pa povedal: Tega je zdaj tri tedne, ko nisem prišel tri dni zaporedoma točno k obedu. Kričala je nad menoj, kakor da bi bil njen suženj. Ker le nI prenehala, sem se pa tudi jaz ujezil in sem ji dejal: ,Kar ti použij, saj si tako suha, kakor da bi krilo viselo na metli.' Takoj je umolknila, hudo sem jo bil užalil. Četrti dan, ko sem šel zopet od doma, ml jo je pa ona zagodla. Dejala ml je: ,Ako ne boste prišli točno k obedu, bom takoj zanesla prav vse vašim bratcem.' Jaz sem jo prav debelo pogledal, ker je tudi ona vedela, da nimam niti enega brata, kaj šele bratcev. Za trenutek sem se zamislil, toda se mi je takoj posvetilo. Stopil sem k nji ln ji dejal: ,T1 hudobna ženska, katerim bratcem pa me ti primerjaš?' .Zakaj pa me vi primerjate metli?' ml je odvrnila ln zaloputnila vrata za seboj.« Vsi so se smejali dobrodušnemu župniku, ker je vselej znal poživiti družbo. »Zdaj ste slišali, da nI dobro z njo češenj zobati,« je pripomnil. (Dalje) LOV ZA ZLATOM 13 Mlade inženirje z železniške proge, ki so morda več tednov zapored opravljali v zimski puščavi svoje enolično topo delo, in se potem za kratek čas odtrgali, da bi življenja lačni šli tja, kjer ono vre, kjer letijo karte, kjer skače ruletka, kjer vrišči na plesišču gramofon in dražijo čute parfumi, ki kazijo že itak skvarjeni zrak. Agente z zemljišči, ki so končali z delom v pisarni in sedaj tukaj nadaljujejo svoje posle. Iščejo kupcev za zemljo daleč zunaj mesta, in jih tudi dobijo. Saj je vse tako lahko. Zemjišče brez vrednosti dobi ponoči ceno. Nu, bo kmalu še višja. Mesto se bo širilo in treba bo stavbišč. Kdo bi ne kupoval? Saj je zemlja samo stokrat dražja kakor je bila pred meseci. In čez nekoliko mesecev bo zopet dražja. Sicer pa je treba samo are, drugo se plača z oibroki; vsak mesec nekaj. In preden plačaš dva obroka ali tri, imaš priložnost, da prodaš zemljo z dobičkom. Kdor je poslušal takega agenta in mu verjel, se je moral prepričati, da bo Skaguay kmalu tahko obsežen kakor je New York. Odvetnike, ki so iskali tukaj strank, in nameščence raznih podjetij v mestu, ki so bili pripravljeni vse posredovati za mastno nagrado, seveda najrajši od obeh strani. To pa bi bilo vendar le samo ozračje trezne trgovske borze v deželi ledu, grozotnega mraza in dolgih noči, če ne bi bilo tudi ženskega elementa. Hotel sam je imel štiri »salonske dame« v službi. Dragocena njihova obleka je šla med izdatke, ki jih je posel zahteval in jih tudi lahko prenašal. Ti izdatki niso bili zaman. To so dokazovale premnoge steklenice šampanjca, ki so jih vlačili strežniki tja, kjer eo * te dame sredi neobritih, nepočesanih, neumitih in povaljanih kava-lirjev razgrinjale svoje mreže in vabile vanje več nesrečnih žrtev naenkrat. Ob jarki svetlobi acetilenk, ki zahtevajo živahnih barv, ni nihče zapažal, da so bile ženske vajene na umeten način pomagati licu do primerne rdečice, obrvim do goste črnine in očem do sumljivega svita. Sicer pa so bile tukaj ljudem všeč sveže, cvetoče barve, najsi tudi niso čisto pristne. Saj to je bila slika, o kateri človek sanja tam zunaj v mesecih enolične sive puščobe, ko divja okoli koče burni metež in greje prasketajoči ogenj samo v najbližjem sosedstvu železne peoke. Tam se je takemu človeku zagrizel v oči glad po tako blestečih barvah. Tiste štiri deklice pa niso bile edine zastopnice lepega spola. Tudi nekoliko tujih deklet in žen je bilo vmes s kavalirji in možmi, ali pa brez njih. Od onih salonskih dam so se ločile že po manj čudni obleki, pa tudi plesale so češče s svojimi partnerji ob melodijah, ki jih je vriščal gramofon skozi velik zvočnik. Esher je stopil najprej k točilnici in si dal dati whiskyja, za katerega je plačal petdeset centov. To je storil, da je mogel biti bolj navzoč. Potem se je začel zanimati za vrvež. Slike so bile zanimive, a razen tega ga je silil k opazovanju stanovski nagon. Kako živo bo opisoval prizore za svoj list, ko bo ponoči sedel v svojem hotelu! Kolikokrat je bil šel po zborovanju ali prireditvi v zgodnjih jutranjih urah v uredništvo, da bi napisal poročilo! Silno se je veselil tega dela. kajti bilo je njegov priljubljeni opravek, ki ga je sedaj že pogrešal. Sredi tega vrveža in trušča je le moral pomisliti na prizor, ki mu je bil nekoč priča v sobi glavnega urednika. Bil je pri njem človek, ki ga je vprašal, naj li postane žurnalist ali pisatelj. »Na to vprašanje ste že sami odgovorili z ne,« mu je odvrnil glavni urednik, »kajti če bi bili za tako rabo, me pač ne bi izpraševali. Vse, kar je v vas, bi vas sililo k temu, in bi vam ne dalo, da bi reči ne spravili na papir in v tisk. Postati žurnailst in literat ni zadeva ugibanja bi li ali ne bi, temveč je neodoljiva sila tista, ki ti to veli ali pa tega ne dopušča.« Kaneja še nikjer ni videti. Ga gotovo še ni tukaj. Za mizo nekoliko od točilnice pa je zagledal Lynna z miss Malony in s človekom, v katerem je, vsaj po bradi, zaslutil njegovega pomočnika. Pili so whisky, in Esher je zapazil, da so si že večkrat napolnili čaše iz steklenice, ki je stala pred njimi. Lynn in miss Malony sta bila menda že dvakrat zapustila svoja sedeža in stopila k igralnici, kjer sta zasledovala potek igre, sama pa nista stavila; Lynna je gotovo že bilo moralo kdaj izučiti. Ko se je potem po odmoru zopet oglasil gramofon s plesišča z veselo melodijo, sta pa šla tja in se pomešala med vrteče se dvojice. S to priložnostjo se je hotel okoristiti Esher. Pristopil je k Lynnovemu spremljevalcu, ki je ostal sam za mizo. »Samo vprašanje, sir,« ga je ogovoril. »Vi ste oni, ki je prišel od Hootalinqua-Creeka?« Tujec je pogledal Esherja. V njegovem licu je bilo nekaj, kar je bilo v nasprotju z izrazom obogatelega prospektorja, ki sedaj s svojim denarjem ni več suženj usode, temveč njen gospodar. Prijetnega vtisa, ki vzbuja zaupanje, bi s svojimi grobimi potezami, košatimi, nad nosom skoraj zraslimi obrvmi in mnogo prevelikim nosom pač ne napravil. Razen tega ni bilo v plamtečih globoko ležečih očeh samozavestnega izraza moža z uspehi; z njih je namreč odsevala negotovost in zbeganost ljudi, ki jih je trda usoda vrgla ob tla in jih tudi še potem metala, kadarkoli so se poskušali pobrati. V celoti je bil to izraz človeka, ki se mu je zlomila volja do življenja, in ki pričakuje od življenja vedno novih udarcev. Dalo bi se čutiti usmiljenje z njim, če ne bi neki izraz lopovstva in zliikovstva na njem tako odbijal. Za trenutek je gledal Esherja, ker ga je menda učila skušnja, da ni pametno takoj odgovarjati. »In kje bi to bilo, neznanec?« je poizvedoval. »He, zapadno od Forta Jukona. Ce tega ne veste, je tako vee zastonj,« mu je odvrnil Esher. »Nikdar še nisem bil v Fortu Jukonu, in še manj kje zapadno od njega,« je zatrdil človek. »Potem je to pomota,« je rekel Esher, ki je bil prepričan, da je res tako, kajti njegovo vprašanje je sprejel tujec res popolnoma malomarno. Poslovil se je in ga pustil. Tisti čas sta se vrnila s plesišča Lynn in miss Malony in se usedla; LjTin je sopihal po težkem delu, ki ga ni vajen, in je takoj zvrnil polno čašo. Kakor bi se zmenili, je sedaj prišel v pivnico tudi Kane, za njim pa možak, ki je tudi tukaj, kjer ni bilo nič nemogočega, potegnil pozornost vseh na se. To je menda pričakoval, ni pa se brigal za to. Ko je bil prestopil nekoliko naprej, je obstal in ošinil z očmi ves prostor ter kazal zan manje, kakor da takih prizorov iz življenja ni vajen. Pozornost ail vsaj pažnjo, ki jo je vzbudil, je pojasnilo dejstvo, da se mu je pokazala pod kožuhom, ki ga je odpel, črna, dasi prav oguljena obleka pridigarja. Bilo mu je morda štirideset let. Bil je visok, a koščen in suh. Njegovo lice brez brkov in brade je bilo simpatično. a Več navzočih mu je dajalo roko, ki je vsako zapored stisnil. »Halo!« mu je zaklical rejen človek pri točilnici, gotovo posloven človek iz mesta. »Ste se tudi odločili, pomešati se med grešnike? »Tam je moje mesto, pravičnikom me ni treba,« je bil prijazeh odgovor. Oni ni vedel, kaj bi z odgovorom, še manj pa, kaj s pridigarjevo navzočnostjo, in je rekel: »Pa dobro došli! Pridite na prijateljski požirek!« »Pijača gre na moj račun,« se je oglasil krčmar, ki tudi ni vedel, kako bi se najlepše obnašal za tak obisk. Pridigar je vzel nekoliko whiskyja in si ga zamešal. »Mislil sem, da ste že šli,« je rekel mož, ki ga je bil prvi pozdravil. »Saj sploh ne grem nikamor,« je odgovoril pridigar. »Tukaj ostanem. V Skaguayu je zame mnogo dela.« »Gre pač za to, kaj iščete: zlato ali grešnike,« se je zasmejal oni. »Oboje,« je odgovoril pridigar. »Povedali so mi, da je tukaj vsega dovolj.« Temu so se vsi zasmejali. »Pri moji veri, prav govorite, velečastiti!« je zaklical rejeni mož in se tudi zasmejal. »Ostanite torej tukaj in ustanovite občino. Premnogim osivelim grešnikom nam je treba cerkve.« »Vsem nam je je treba,« je ugotovil pridigar. »Najhujšim najbolj, zato sem sklenil ostati tukaj.« Namigavanje ni ostalo brez uspeha; večina navzočih se je ugotovitvi režala. »Ste že bili pri Soapy Smithu?« je vprašal nekdo. »Saj sem vam rekel, da bi šli tja in zahtevali od njega prispevek za cerkev.« »Da, Mac, bil sem tam,« je odgovoril pridigar. »Kaj, pri Soapy Smithu ste bili?« jih Je zaklicalo več hkrati, kajti duhovnikova izjava je učinkovala kakor bomba. Nekoliko se jih je pririnilo bliže, da bi jim ne ušla kaka beseda. »Ravno od njega prihajam,« je potrdil pridigar. »No, in...?« so ga spraševali in strmeli so vanj kakor da ne morejo razumeti, da je po taki drznosti sedaj še cel in ves pred njimi. »Hm, ko sem mu razložil svojo zadevo, mi je rekel, da sem mož, katerega pogum je treba upoštevati; zato, je rekel, tudi moj pot ne sme biti zastonj. Dal mi je tristo dolarjev za temelje cerkve.« Vse okoli je skoraj zdivjalo od prešernega veselja. Vse je zajel krohot in šaljiv smeh. Mac se je počil s široko teSarsko roko po bedru, da je odmeval«« »Pri moji veri, mladci, vse svoje dni bom pil samo slatino, če to ni najboljša šala, kar sem jih kdaj slišal!« »O, saj še nisem končal,« je rekel duhovnik. »No, kaj je še rekel?« | smeSnice OTROŠKA RADOVEDNOST »Oče, povejte ml vendar,« vpraSa nadebudni sinko, »zakaj prav za prav dežuje?« »To je zato, ker bl brez dežja na polju nič ne raslo.« »a zakaj potem dežuje tudi v mestu in po cestnem tlaku?« NATANČNOST »Mira, zakaj si pa razveljavila zaroko s svojim mladim profesorjem?« v,Oh, ko je pa tako čuden! Pred nekaj dnevi qem p*ekasno prišla na sestanek, pa je zahteval, da mu prinesem opravičilo od očeta.« OTROŠKO POJMOVANJE Mamica: »Petrček, z Ivančkom se ne smeš igrati, key J« preveč nedostojen!«. Petrček (deset minut pozneje): »Ivanček, jaz s« s teboj ne smem igrati, ker si preveč nedostojen. Toda ti se, hvala Bogu, lahko z menoj igriš, ker sena dostojen!« DOBRO SRCE »Poglejte, siromašni človek, tukaj vam poklonim psur čevljev. Ce jih date potemplati in ako čevljar doda gornje usnje ter k temu še nove pete ln nov« trake, jih boste še prav lahko nosili.« KAJ m LEPA ŽENSKA Fontenelle je definiral lepo žensko takole: »Lepa ženska je paradiž za oči, pekel za dušo in vic« aa denarnico.« ZDRAVILO ZOPER SKRBI »Ne razumem te, Janez, zakaj si vedno kupuješ tesne čevlje.« »S, prijatelj Jaka, naj ti zaupam! Kadar človeka tiščijo, čevlji, pozabi na vse druge skrbi.« NA POMOČ Mali Drašek je ves upehan prihitel k stražniku: »Gospod stražnik, pojdite hitro z menoj. Moj očka se že celo uro pretepa s sosedom.« »Zakaj pa nisi že prej prišel?« ga vpraša stražnik. »Prej pa očetu pomoč ni bila potrebna.« PODKUPNINA »Ivanček,« reče teta Ana, »ako me lepo poljubiš, dobiš liro!« »Samo liro, teta? To je premalo. Saj mi da mamica dve liri, ako použijem grenko zdravilo.« OSTANI NA DOMAČI GREDI! »Gospod doktor,« je rekla neka domišljava gospodična, kl je rada, toda nepravilno uporabljala tuje besede, »radi bi vas inzultirala. Zdi se mi, da imam megero-v glavi, tako sem konstruirana!« „ »Madame,« je odgovoril zdravnik, »nikar ne bodite skrofulozni, pojdite v hipoteko in si kupite za deset lir rinocerosovega olja!« POTREBNA OPREZNOST Hudomušni francoski pisatelj Tristan Bernard Je nekoč govoril mladim pisateljem o tem, kako Je treba občinstvu predavati. Rekel je med drugim: »Pri predavanju se je treba posluževati različnih trikov. Ko ste gotovi s predavanjem, pozdravite vse prisotne z elegantno kretnjo, nakar odidete po prstih iz dvorane.« »Po prstih, zakaj pa to?« je nekdo vprašal. »Zato, da se nihče izmed poslušalcev ne zbudi,« je zlobno pojasnil Tristan Bernard. , LASKANJE IN ZBADLJIVOST Na nemškega filozofa K&stnerja, ki je bil znan po svojih naglih in lahkih odgovorih, se Je nekofi v družbi obrnila neka gospa, kl ga je hotela spraviti v zadrego s tem, da ga je prosila, naj takoj izreče sodbo, kl bi vsebovala obenem laskanje in zbadljivost do nežnega spola. K&stner Je premišljeval nekaj trenutkov, nato pa zadovoljil gospejino željo s tem odgovorom: »Vse ženske imate zame le gostoto zraka. Toda brez zraka ne morem živeti.« SMOLA Znan veseljak se je poročil in nastopil s svoj® mlado ženo ženitovanjsko potovanje. Med potjo j© prišel tudi na Dunaj, kjer je svoječasno kot vlso-košolec prebil marsikatero veselo urico. Mlada novoporočenca sta sklenila, da bosta prenočila v hotelu, kjer je bil mož že znan gost. Ko sta se pri vratarju zglasila, je menil vratarj »Oprostite, gospod, z ženskim spremstvom po naših policijskih predpisih ne smete prenočevati v eni in Isti sobi.« Trgovec: »Kaj pa mislite, saj to je moja žena!« Vratar (ga potreplja pomenljivo po ramah hj vpričo žene reče): »O, vi, gospod, to ste mi reki* že večkrat...« »»» • NI PRAZNOVEREN »Gospod plačilni, kolikor vem, stane ta pijte člca, kl sem jo izpll, trinajst lir. To mi je pa prav nerodno.« »Kaj ste tako praznovernL gospod?« »Nikakor ne. Toda v Step* Inam samo dvan&jak lir.« Križanka št. 43 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. nastane, kadar preti množici velika nevarnost, 6. oseba iz Jurčičevega »Desetega brata«, 9. del letalčeve opreme, 15. pripadnik izumrlega tatarsko-mcmgolskega plemena, 16. vas v ljubljanski okolici, 18. nasprotje svetlega, 19. barva igralnih rat, 21. rastlina, ki nima lesenega Stebla, 22. utežna enota za drago kamenje, 23. pristanišče v Grčiji, 24. moško ime, 25. stara beseda za ptvo, 26. plačilo za greh, 27. kalen, nejasen, 28. gorovje v Dalmaciji, 29. mesto v južni Srbiji, 30. vrsta noža, 31. telefonska napeljava, 32. Klajpeda, 33. gradbeni material, 34. kmet najemnik, 36. rudarjem nevaren plin, 37. varščina, zaloga, predmet, ki jamči, 38. nerešljivo vdan pijači, 39. znak za kemično prvino, 40. mesto med Harkovom in Moskvo, 41. nesladek, 42. dan v tednu, 43. morska riba, 44. naklonilo, podpora, 45. indijski plemenski znak, 46. nadležna žuželka, 47. pritok Donave, 48. število, 49. starogrški filozof, ustanovitelj stoične šole, 50. klobučevina, 51. pisalna potrebščina, 52. rudarski kraj v Bosni, 63. nešaljlv, stvaren, 54. leposlovno delo, 56. živi v ljubljanski okolici, 58. že rabljen, ne več cel, 69. zadrga, zaplet, 60. samo ta, 61. židovski duhovnik, 62. mera za tekočino, 63. nikalnlca, 64. muzikalno zanimanje (lj je ena črka), 65. hidrat, 66. nepopoln, 67. reka, ki se izliva v Azovsko morje, 68. neobdelana strmina v gozdu, 69. pisno znamenje, 70. južno sadje, 71. prostor v gleda-Jišču. Navpično: 1. poziv k pazljivosti. 2. svetopisemska oseba, 3. italijanski predlog s spolnlkom, 4. znak za kemično prvino, 5. Pregljeva Igra, 6. začinjen, 7. priprosta prometna naprava, 8. znak za kemično prvino, 9. vroč, žgoč, neodložljiv, 10. zaključuje molitev, 11. stori, napravi (po ljudsko), 12. v klancu, 13. nevaren, 14. šolska kazen, 17. grški bog vojne, 18, velikan, sllak, 20. malik, oboževani vzor, 22. moten, nejasen, 23. mir počitek, 24. mehanični delavec, 26. turški državnik reformator, 27. vrsta alkohola, 28. paganskl bog, idol, 29. vremenski pojav, 30. število, 31. mesto V Istri, 32. letoviško mesto na Tirolskem, 33. pripovedka, v kateri nastopajo živali, 34. bole/en, 35. časovne enote, 36. siikarjeva potrebščina (množ.), 37. predsednik poljskega lublinskega odbora, kl je moral nedavno odstopiti, 38. sosed feeograda, 39. sorodnik naše govedi, ki živi še v južni Aziji in Afriki, 41. zaključek, Iztek, 42. elan, vnema, 43. moško ime, 45. zemljišče, prostor, 46. pozen, nepravočasen, 47. stran neba, 49. brez vrednosti, neuporaben, 50. odloča pri glasovanju, 51. kesen, dolgo trajajoč, 52. kraj ob Renu v Llchtenstelnu, 53. pritok Donave na Madžarskem, 54. beležnica, 55. grška boginja, 57. obsojencu na smrt jo Izpolnijo (lj je ena črka), 58. žensko ime, 59. pravljično, bitje, 61. termin, določena doba, 62. nima veselja ali volje za delo, 63. žepno orodje, 64. sredi okla, 65. osebni zaimek, 66. podredni veznik, 67. predlog. * REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 42 Vodoravno: 1. gore, 5. plosk, 10. od kraja, 17. okoli, 19. okoličan, 21. mogul, 23. danlca, 24. ova-cije, 26. a ja, 27. ata, 28. krotek, 30. neroden, 32. cene, 34. Hribar, 36. ribica, 37. novinar, 39. ute, 41. ker, 42. sir, 44. val, 45. preklar, 47. uk, 49. pravica, 52. ablativ, 54. Ivo, 55. lavina, 57. ro, 58, ep, 59. motor, 61. Atene, 62. navada, 65. ahat, 67. da, 68. na, 69. zalet, 70. so, 72. klop, 74. no, 76. rž, 78. palec, 80. zu, 82. ikona, 84. Ida, 86. aviso, 88. avijacija, 91. terorist, 93. opereta, 94. aga, 96. Iravadi, 97. Planica, 98. svak. Navpično: 1. Godec, 2. Oka, 3. roman, 4. eliten, 6. lo, 7. okarlna, 8. so, 9. Klotar, 10. očak, 11. dac, 12. Knin, 13. Amerika, 14. jo, 15. Agadlr, 16. sla^ na, 18. Ica, 20. Iver, 22. ujec, 25. jer, 28. kriva, 29. obala, 31. Ober, 33. emirat. 34. hv, 35. otete, 38. ožina, 39. ura, 40. ekipa, 42. splahnitl, 43. raven, 45. plod, 46. lo, 47. uvod, 48. Korana, 50. vinar, 51. ca, 53. brate, 54. It, 56. balast, 59. ma-lica, 60. otoki, 62. napisi, 63. velo, 64. as, 66. h, k, 71. ozlri, 73. pojav, 75. oder. 77. žara 79. capa, 81. ujec, 83. naga, 85. ara, 87. Vid, 89. ven, 90. ata, 92. ov, 93. ol, 95; ak.