VESTNIK CELOVEC PETEK 3. MAJ 1996 Letnik 51 Štev. 18(2857) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Jungfer odpušča delavce! n olj bridkega darila za 1. maj. med-narodni praznik dela, si tovarna akumulatorjev na Bistrici v Rožu svojim delavcem ni mogla omisliti: 85 od 350 sodelavcev bo do konca leta izgubilo delo. Za regijo, ki sodi gospodarsko med najbolj šibke in kjer v bistvu ni nadomestnih delovnih mest v podobni panogi, je ta nenadna brezposelnost izreden problem. Vzrokov za dramatično odpuščanje delavcev pri Jungferju, ki je v celoti v lasti italijanskega konzorcija, je menda več. Sedanje sanacijsko vodstvo podjetja (dipl. trg. Ulrich Popovič) dolži prejšnje poslovodstvo napačnega menedžmenta in mu celo grozi s tožbo. Posledica napak naj bi bile večmilijonske izgube, ki so povzročile ostre varčevalne ukrepe. Po stari in izkušeni navadi zahoda so se tudi pri Jungfeiju odločili za klasični mehanizem, torej za odpuščanje delavcev. Popovič, ki se ga drži sloves izredno trdega »sanatorja« podjetij v krizi, upa, da bo z znižanim številom delavcev prebredel krizo in da bo konca leta 1997 tovarna na Bistrici spet profitna. V sredo, 1. maja, je bilo vzdušje na Bistrici in v okolici zelo napeto. Ljudje se bojijo, da je sedanje odpuščanje samo prvi val večje »strukturne čistke«, katere končni rezultat bo zaprtje tovarne in preselitev proizvodnje v kako deželo z nizkimi mezdnimi dajatvami ter milejšimi ekološkimi predpisi. Dodatno zamero pa je sprožila tudi tiskovna izjava podjetja: vest o odpuščanju je namreč je tovarna, katere zaščitni znak je rumeni medved, poslala v javnost pod ciničnim naslovom »Medved bo shujšal«. Franc Wakounig 3.500 novih delovnih mest? ončno se bo le nekaj premak-IV nilo. V ponedeljek so socialni partnerji Koroške na tiskovni konferenci predstavili gospodarske (kratkoročne in srednjeročne) ukrepe, ki naj bi zagotovili 6.000 delovnih mest, ustvarili pa 3.500 novih. Dramatična zaposlitvena situacija na Koroškem je narekovala skupno ukrepanje. Koroška je imela v februarju in marcu največ nezaposlenih v avstrijskem poprečju. Sredi aprila pa jih je bilo brez dela 21.420, to je kar 18 odstotkov več kot pred letom. Prostih delovnih mest pa je kar 40 odstotkov manj (poprečje je 22 odstotkov)! Vsak osmi mladenič med 15 in 24 letom ne najde zaposlitve. Poslovodja delovnega urada mag. Josef Sibitz pričakuje za po- letje osnovno brezposelnost v višini 12 do 13 tisoč ljudi (lani 10.000). Proti temu je treba nujno združeno ukrepati. Predstavniki socialnega partnerstva, politike, delavske zbornice, sindikata ter gospodarstva so v zadnjih tednih izdelali obsežen program, ki naj bi pomagal premostiti napeto zaposlitveno situacijo. Načrtovani ukrepi za prihodnje obdobje so: ■ Gradnja: izgradnja avtoceste med Celovcem in Velikovcem, univerze, deželnega in zveznega cestišča, kanalizacija, izgradnja dež. bolnišnic in mestnega gledališča, varnostni center v Celovcu, deželna razstava v Borovljah ■ Gospodarstvo: eksportna ofenziva (Slovenija, Hrvaška, Bosna, Srbija), pospeševanje naseljevanja podjetij, posebna pomoč mladim podjetnikom, novi marketinški koncepti. ■ Zaposlitvena politika: sklad za brezposelne v trgovini, posebna akcija delovnega urada za turizem, pospeševanje akcije 8000, izobraževalni tečaji. ■ Izobraževalna politika: izgradnja univerze, 2 strokovna šola v Celovcu in zagotovitev drugih strokovnih šolanj na Koroškem Po teh načrtih približno dve milijardi šilingov bodo investirali še v tem letu v gradnjo in izgradnjo cestišča. Na tiskovni konferenci je dr. Zernatto predstavil tudi platformo »Koroška v Evropi«, ki naj bi koroško javnost informirala o raznih prireditvah na temo Evropa. Platformo so podpisali dežela in socialni partnerji. Mirko Štukelj Nova predsednica žena |L I a občnem zboru Zveze slovenskih žena preteklo solil boto v Šentjanžu je bila za novo predsednico izvoljena dosedanja tajnica Milka Kokot. Dolgoleltno predsednico Mileno Gröblacher pa so članice počastile s častnim predsedništvom. Stran 4 Po volitvah v Italiji otoplitev s Slovenijo akoj po zmagi levosredinske koalicije »Oljka« je njen I vodja Romano Prodi v izjavi o bodoči italijanski zunanji politiki dejal, da že v krajšem času pričakuje razrešitev spornih problemov s Slovenijo, ki da niso tolikšni, da bi mogli resneje obremenjevati medsosedske odnose. Pri tem niti ni omenil vračanja premoženja italijanskim ezulom na slovenski obali oz. v Istri. Pozitivno je ocenil tudi sklep slovenskega parlamenta, da sprejema španski predlog o prilagajanju evropski zakonodaji in daje v razpravi sprememba 68. člena ustave, ki prepoveduje prodajo nepremičnin tujcem. Kljub temu, daje desnica na Tržaškem, ki je pod močnim vplivom ezulov in optantov, že izrazila nezadovoljstvo s Prodijevimi izjavami, pa mu je veijeti predvsem zaradi namere, da bo kot mandatar in bodoči premier vladi izboril večjo samostojnost odločanja Nov odnos do Slovenije se je odrazil tudi že v Bruslju, kjer je italijanski predstavnik v Evropski uniji izjavil, da Italija Sloveniji ne bo ovirala podpisa sporazuma o pridruženem članstvu. Ob tem je tudi zelo pomembno, da je iz odločanja o italijanski zunanji politiki, predvsem pa o odnosih s Slovenijo, izpadel znani predstavnik Fini-jevega Nacionalnega (desničarskega) zavezništva Livio Caputo, največji nasprotnik Slovenije in zagovornik emigrantskih organizacij na Tržaškem in Goriškem. Slovenska diplomacija ima te dni polne roke dela. Zelo aktivna je v evropskih asociacijah, ob koncu preteklega tedna je gostila generalnega sekretarja zveze Nato Sollano, zunanji minister Thaler pa je po turneji po baltiških državah in Švedski v okviru priprav za podpis asociacijskega sporazuma obiskal tudi Irsko, po 1. juniju predsedujočo državo Evropske unije. J. R. AUSSTELLUNG / RAZSTAVA N a o m i Tereza Salmon ASSERVATE Auschwitz, Buchenwald, Yad Vashem Eine Ausstellung der Schirn Kunsthalle Frankfurt in Zusammenarbeit mit dem Frltz-Bauer-Institut * ASSERVATE (lat.): Gegenstände in amtlicher Verwahrung; Fundsachen, vom Tatort eines Verbrechens sichergestelltes Material k & k Šentjanž/St. Johann i. R. 8.5.-13.7.96 To/Di, Če/Do, So/Sa 18,00-20.00 _____________Sr / Ml. Pe/Fr 9,00-12 00 torek, 23. aprila, je bila na dunajski univerzi kot zadnji avstrijski visokošolski ustanovi prekinjena stavka. S tem se je končal protestni val študentov in univerzitetnih učiteljev, ki v avstrijski zgodovini nima primerjave. Sicer je Visokošolska zveza napovedala nadaljnje protestne akcije, ki pa bodo brez dvoma manjše in nikakor ne bodo dosegle primerljivega odmeva. Zato je zdaj najboljši čas za kritično oceno smiselnosti stavke, i Če merimo smisel protestov 1 po najvišjih, utopičnih zahtevah nekaterih študentskih frakcij za popoln preklic varčevalnega paketa, moramo seveda priznati, da so bili zaman. Vendar nihče, ki je možnosti študentov in drugih prizadetih ocenjeval kolikor toliko realistično, ni mogel resno verjeti v takšno rešitev (čeprav je resnici na ljubo treba povedati, da nas je v največji protestni evforiji kaj rado zaneslo tudi v utopično sanjarjenje). Konkretnih rezultatov in kompromisov je bilo doslej doseženih bolj malo. Že res, da je vlada malenkostno popustila pri socialnem zavarovanju, pri družinskem dodatku in še v nekaterih podrobnostih v zvezi s socialnim standardom študentov. Nekaj malih konce- KOMENTAR sij so od vlade dosegli tudi univerzitetni učitelji, a s tem seveda ne moremo biti zadovoljni. Sicer pa je treba poudariti, da glavni cilj protestov nikakor ni bil le ohranitev statusa quo, saj je bilo vsem jasno, da je z našim izobraževalnim sistemom zlasti na visokošolski ravni že dalj časa nekaj narobe: na večini univerz Že leta primanjkuje prostora, tehnična oprema je zastarela, študijski programi so še iz časov, ko je bilo snovi v mnogih strokah pol manj in si morajo študentje danes v istem času prisvoji- ti veliko več znanja (kar seveda podaljšuje realni študijski čas); reforme bi bile potrebne tudi pri izpitnih modalnostih, pri pragmatizaciji profesorjev in preverjanju njihovih sposobnosti, pri ...) Težav je torej še in še, ne le na socialnem področju. Teh pa nikakor ni mogoče rešiti z na hitrico »sklan-fanim« varčevalnim ali kakršnimkoli že paketom, temveč s premišljenimi in na najširši bazi prediskutira-nimi ukrepi. In za te je prišel zdaj pravi (in verjetno zadnji) čas, kajti če do jeseni ne bo uspelo rešiti najhujših pomanjkljivosti, bo to pomenilo oživitev protestov - takrat namreč, ko bodo mnogi inštituti morali zapreti svoja vrata, ko nekatere fakultete (npr. medicinske) ne bodo več sprejele novih študentov itd. In če bodo protesti spet potrebni, če do takrat vlada ne bo pokazala pripravljenosti za resna pogajanja, imamo zdaj vsaj izkušnje in dobro organizacijsko bazo za še večje proteste. V tem oziru je bila stavka vsekakor smiselna in presenetljivo uspešna. Nasvidenje v prihodnji vojni Piše Joži Wutte JAVNO MNENJE V SLOVENIJI Pozitivno o Titu in partiji ^ lovensko javno mnenje, ki 3 gaje na 1001 primeru lani ob koncu leta izmeril Center za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede, kaže bistveno drugačno podobo kot pa bi bilo sklepati po alarmantnih vesteh in obtoževanjih v poslanskih klopeh parlamenta. Nad njim se bodo najbrž morali zamisliti tudi tisti, ki bi preteklost radi povsem očrnili, zanikali ves napredek v prej-šrijiem sistemu, narodnoosvobodilni boj in partizansko vojsko razglasili za zločinsko in namesto nje v službo naroda postavili domobransko. Zanimivi so odgovori na nekatera bistvena vprašanja iz polpretekle zgodovine: - Josipa Broza Tita je v njegovi zgodovinski vlogi pozitivno ocenilo kar 83 odstotkov povprašanih, za »negativca« pa le slabih 10; - slabše, vendar še vedno pozitivno, je bil ocenjen slovenski partijski ideolog in oče zvezne ustave iz leta 1974, na katero se je Slovenija sklicevala ob osamosvajanju, Edvard Kardelj. Da je odigral pozitivno vlogo, je menilo 41, nasprotno pa 27 odstotkov povprašanih; - s hipotetično trditvijo, da smo bili Slovenci kot narod življenjsko ogroženi, če se fašiz- mu in nacizmu pod vodstvom komunistične partije in Osvobodilne fronte ne bi uprli, je soglašalo 42,5 odstotka povprašanih, nasprotovalo pa ji je 14 odstotkov. Da bi bilo bolj pametno čakati zmago zaveznikov, ker je upor zahteval preveč žrtev, je menilo le 9 odstotkov anketirancev, 42 odstotkov pa jih je temu nasprotovalo; - da so se partizani borili za slovenske interese, je brez zadržkov menilo 56 odstotkov vprašanih, le 7 odstotkov pa nasprotno; - o domobrancih je bilo javno mnenje sledeče: 18 odstotkov jih je odgovorilo, da so branili slovenske interese, proti temu mnenju pa je bilo 27 odstotkov vprašanih, s trditvijo, da so z bojem na strani okupatorja izdali lasten narod, je v celoti soglašalo kar 45 odstotkov anketirancev; - da pa so Slovenci tudi zelo kritični do zmagovalcev, so pokazali odgovori na vprašanje o povojnih pobojih zajetih in vrnjenih domobrancev. Da je bila to kazen za izdajo lastnega naroda, jih je menilo le 8 odstotkov, poboje pa je kot strahoten zločin ocenilo 48 odstotkov vprašanih; - kljub temu pa je vlogo komunistov v drugi svetovni vojni pozitivno ocenilo kar 57 odstotkov vprašanih; - za preteklo obdobje je večina anketirancev menila, da so bila najboljša leta osemdeseta: da seje v Jugoslaviji živelo dobro, jih je odgovorilo 80 odstotkov; da pa so kljub komunizmu živeli sorazmerno svobodno, jih je brez pridržka menilo kar 46 odstotkov; - na vprašanje o odnosu do spomenikov iz polpretekle zgodovine je večina povprašanih odgovorila, da jih je treba ohraniti. In za konec še zanimivo vprašanje o najpomembnejših zgodovinskih osebnostih slovenskega naroda. Odgovori so dali tale vrstni red: Primož Trubar, France Prešeren, Milan Kučan in Ivan Cankar. Pripravil Jože Kovše k «• vem pozitivno negativno zalo za k) pozitivno negativno Javnomnenjska raziskava med drugim kaže, da je vlogo komunistov med vojno pozitivno ocenilo kar 57 odstotkov vprašanih POLITIČNO-UPRAVNA AKADEMIJA Utemeljitev za politično čistko ^^dmevi na poročilni preblisk o izrednem občnem zboru PUAK v prejšnji številki SV so bili precejšnji. Predvsem utemeljitev za sklic izrednega občnega zbora (da se namreč predsednik »vse bolj oddaljuje od politike Enotne liste in tudi Narodnega sveta«) je zbujala pozornost in marsikateri prepričan demokrat ter zagovornik civilne družbe ji ni mogel verjeti in je menil, da je bil to morda le »ponesrečen« diskusijski vrinek na občnem zboru. Da to ni tako in da si te formulacije nismo izmislili zlobni žurnalisti, objavljamo zahtevo po izrednem občnem zboru z utemeljitvijo in podpisniki vred. Spoštovanil Podpisani člani Politično upravne akademije v smislu pravil zahtevamo sklicanje izrednega občnega zbora. -Peareoi za TTrednr OÖCnr zrjsr "Je po naši oceni dana, ta» lahko iz izjav predsednika PUAK sklepamo, da se le-ta vse bolj oddaljuje od politike Enotne liste in tudi Narodnega sveta. Prav ti dve organizaciji pa sta stali ob zibelki PUAK in je naloga PUAK izobraževanje poteg drugih zainteresiranih pras t®h funkcionarjev. Zato smo mnenja, da je potrebna izvolitev novega predsednika FUAK, kar se lahko zgodi samo na izrednem občnem zboru PUAK. Ime: Naslov: Podpis: i4>c( 4. lud-i rt t-L#*,/ fotsA. S4 , ■IbdcLnik JdtuO.; vžrvUuuoea 4-IZ. s n l.c J, čnu_c/ Auiw (O Mn ptpp MAnAri 1 0) ^ iM. h/Wow —t— : / D Naslov: fjfudL ' ilidfOMo r)nuAo3£F UrVjpAsL,, VdjaJiCLjtl Omr-TM- Vil M C t 4 /ftii \. * ... mi 0 M-T vn Viljemi. faj-Z. J . T-OsUa. KučH/ i uC V j£cu)}rjfU-r. Uri /1- b/uc&dLt 'nP b,u uJu 51 \]tJ*A ic<.»rWYŽ(*t ‘ f, i .s i f — T,