YU ISSIM 0040-1978
IZ VSEBINE-
Pouk v novih delavnicah (stran 2)
Regijski posvet o zdravstvu (stran 3)
Mnogi ne poznajo našega dela (stran 4)
Kako.ostati zmeren pivec (stran 6)
Vinska trgatev v Frankfurtu/M (stran 7)
LETO XXXVI. ŠT. 45 Ptuj, 17. novembra 1983 CENA 11 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
PREDSEDSTVO QK SZDL PTUJ
o BOJU PROTI ALKOHOLIZMU
Na seji predsedstva Občinske konference
SZDL Ptuj, ki je bila v torek, 15. novembra, so
poleg priprav na volilno sejo podrobno raz-
pravTjžui tudi o programu Soja proti alkoho-
lizmu.
Gradivo za razpravo na seji je pripravil
koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu
in narkomaniji, ki deluje pri predsedstvu OK
SZDL Ptuj. Gradivo obsega oceno alkoholiz-
ma vobčini in program boja proti alkoholizmu.
Predlog programa, kije bil sprejet aprila letos,
smo v celoti objavili v 21. številki Tednika z dne
2. junija 1983.
Izhajajoč iz problemske konference o alko-
hohzmu v občini Ptuj, kije bila 4. junija 1980,
je koordinacijski odbor želel ugotoviti velikost
problema alkoholizma med delavci, zato je
povabil k sodelovanju 13 večjih delovnih
organizacij z območja ptujske občine. Poslali so
jim tudi poseben vprašalnik, na katerega je
odgovorilo 12 delovnih organizacij. Dva
vprašalnika so izločili iz obdelave, ker je bilo
navedeno, da pri njih problema alkohoHzma
ni. To je delno tudi razumljivo, saj gre za OZD,
ki se bavijo s potniškim in cestnim prometom,
za volanom pa za alkoholike ne more biti
mesta. Zaradi tega je bilo za oceno obdelanih le
10 vprašalnikov.
Iz odgovorov je bilo razvidno, da so vpra-
šalnike izpolnjevale predvsem socialne in
kadrovske službe in službe za varstvo pri delu.
Odbor je z vprašalniki želel dobili podatke o
registriranju, identifikaciji in evidentiranju
pojava alkoholizma, o njegovih posledicah v
delovnem procesu, o socialno-ekonomskem
položaju delavcev-alkoholikov, o reakcijah in
preventivi v OZD in zunaj njih in podobno.
Ugotovitve iz vprašalnikov so zanimive in po-
učne, zato bodo dobra osnova za nadaljnje
akcije boja proti alkohoHzmu. Ker je ob za-
ključku redakcije seja še trajala, bomo o sta-
liščih in sklepih poročali prihodnjič. PF
Pred zasedanjem zborov SO Ptuj
Te dni se sestajajo skupine delegatov za
družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj
pri posameznih DPO in obravnavajo gradivo
ža sejo Družbenopolitičnega zbora, ki bo v
torek, 22. novembra popoldne v Ptuju. Glavna
točka dnevnega reda bo razprava o osnutkih
resolucij o politiki družbeno-gospodarskega
razvoja v letu 1984 tako v občini Ptuj kot v SR
Sloveniji in v SFR Jugoslaviji. Nadalje bodo
obravnavah položaj kovinsko predelovalne
industrije v občini in položaj živilske industrije,
razpravljali o osnutku družbenega dogovora o
usklajevanju davčne poUtike v letu 1984 ter
opravih volitve, imenovanja in razrešitve. V
skladu z usmeritvami na sejah delegacij bo
Družbenopolitični zbor na seji sprejel kon-
kretne sklepe, stališča in usmeritve in z njimi
seznanil delegate ostalih dveh zborov.
Prav tako se te dni sestajajo temeljne dele-
gacije v organizacijah združenega dela in v
crajevnih skupnostih, ki bodo določile dele-
gate za sejo Zbora združenega dela, ta se bo
sestal v četrtek, 24. novembra popoldne, in za
sejo Zbora krajevnih skupnosti, ki se bo sestal
isti dan dopoldne.
Oba zbora bosta obravnavala vse tiste točke
dnevnega reda, ki smo jih že navedh za sejo
DPZ, v skladu s svojimi pristojnostmi pa bosta
sklepala še o osnutku od oka o spremembah in
dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini
Ptuj, o predlogu sklepa o prepovedi prometa z
vozih v uHci Med vrti v Ptuju, sprejela^nekaj
sklepov o soglasju k samoupravnemu spo-
razumu in statutu ter obravnavala delegatska
vprašanja in predloge.	pF
OCENA KMETIJSKE SEZONE
Podobnih si še želimo
Letošnja kmetijska sezona je končana. V ponedeljek smo videU prve
snežinke. Ko bo sneg dodobra prekril zemljo bo prišel končno čas za
kratek oddih, tega si kmetovalci med letom pač niso mogli privoščiti.
In kakšna bi lahko bila ocena letošnje kmetijske sezone? Na kratko
bi lahko rekli, da je ocena nadvse ugodna, če seveda preveč kritično ne
ocenjujemo številnih napak, ki smo jih delaU tudi letos in karpreStevilnih
naravnih nesreč, ki nam tudi letos in predvsem letos niso prizanesle.
Samo toča je povzročila nekaj sto milijonsko škodo, škodo zaradi suše pa
dejansko ne bo mogoče oceniti, čeprav je jasno, daje ogromna.
Sicer pa smo letošnjo kmetijsko sezono nadvse uspešno pričeli že s
setvijo jeseni lanskega leta. Uspešna setev in tudi sicer uspešno pride-
lovanje krušnih žitaric je napolnilo naše družbene in zasebne kašče
verjetno bolj kot kdajkoli doslej. In na tem področju je bil prispevek
našega kmetijstva k stabilizaciji gospodarstva precejšen.
Spomladansko setev smo opravili v manj primernih pogojih, suša je
že tu pričela jemati svoj davek. Kljub temu pa smo lahko zadovoljni s
pridelovalnimi rezultati sladkorne pese, koruze, krompirja ... Veliko
delo so snet opravih vrtninaiji, ki so pridelali tone in tone kumaric, zelja
ali rdeče pese. Roke si manejo tudi vinogradniki, ki so pridelali sicer
nekoliko manj, zato pa toliko bolj sladko grozdje, sladek mošt oziroma
dobro vino.
Dobro delo smo nadaljevali tudi pri jesenski setvi in tako že, znova
uspešno, pričeli novo kmetijsko sezono. Od nje spet mnogo pričakujemo,
obenem se bojimo nenaklonjenosti narave. Čeprav so naši načrti zah-
tevni, si na tihem žehmo vsaj takšne letine, kot je bila letošnja.
JB
DRAGOCENE IZKUŠNJE
IZ VAJE »PTUJ'83"
Pokrajinski odbor vzhodnoštajerske pokrajine je razpravljal o
mobilizacijskem razvoju teritorialne obrambe in o urejevanju mate-
rialnega položaja njenih enot v pokrajini. V razpravi so poudarili izreden
pomen teh enot pri uresničevanju koncepta SLO in DS. Zavzeli so se za
še večje varčevanje in racionalno porabo denarja za potrebe Teritorialne
obrambe in menih, da to ne sme vphvati na kvditeto obrambnih priprav
in na zmanjšanje obrambne sposobnosti. Podprli so nadaljnja prizade-
vanja za razvijanje vzajemnosti in sohdamosti na tem področju. Raz-
prava je pokazala, da bo treba posvetiti še večjo skrb razvoju Narodne
zaščite in usposabljanju njenih pripadnikov za SLO in DS.
Člani Pokrajinskega odbora so poslušali tudi informacijo o izvedbi
vaje Ptuj-83, ki je 5. novembra potekala v občini Ptuj in zajela v KS
Majšperk celotno prebivalstvo. Na vaji so preverili pripravljenost in
usposobljenost vodstev občine KS in TOZD ob razglasitvi splošne
mobihzacije v najtežjih pogojih. Vaja je uspela ter bodo o njej pripravili
podrobnejšo analizo.
Na Pokrajinskem odboru so izrekli priznarije vsem udeležencem, ki
so sodelovali v pripavah in pri izvedbi vaje. Priznanje in zahvalo pa so
izrekh tudi tisku in RTV, ki so ažurno in objektivno obvestih javnost o
poteku vaje. Na vaji so si v ptujski občini pridobili dragocene izkušnje,
Id jih bodo vključih v obrambne in mobilizacijske načrte. Vaja pa je
opozorila tudi na nekatere slabosti, kijih bodo upoštevali pri nadaljnjem
delu na področju obrambnih priprav.
Živahna dejavnost ZK
v občini Ormož
v ponedeljek, 21. novembra popoldne se bodo v Ormožu sestah na
skupni seji predsedstvi OK ZKS in OK ZSMS Ormož. Obravnavah bodo
^tualna idejnopolitična vprašanja položaja, družbenega organiziranja
in delovanja mladih v občini, izhajajoč pri tem iz gradiva, ki ga je
pripravila delovna skupina CK ZKS. Skhcatelja skupne seje sta sekretar
,OK ZKS Miroslav Tramšek in predsednik OK ZSMS Marjan Sever.
Predsednica Občinskega komiteja ZKS Ormož Gabriela Kuhar pa
je za v sredo, 23. novembra, prav tako popoldne sklicala 10. sejo OK
ZKS, ki bo obravnavala enako temo kot je na skupni seji obeh pred-
^dstev, poleg tega pa imajo na dnevnem redu še sprejem sklepa-o načinu
izbiranja članov aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev
in o številu članov tega akiiv4 ter sprejem sklepa o povezavi članov ZK
v osnovno organizacijo ZKS v KS Podgorci.	- u
V ČETRTEK, 24. NOVEMBRA
VOLILNA SEJA OK SZDL PTUJ
Predsedstvo Občinske konference SZDL Ptuj je na seji, 15. no-
vembra sklenilo, da bo v skladu z rokovnikom kandidacijskih postopkov
in vohtev organov OK SZDL programsko-vohlna seja OK SZDL Ptuj v
četrtek, 24. novembra ob 14. uri v narodnem domu v Ptuju.
Na seji bodo obravnavah poročilo o delu v minulem 2-letnem
mandatnem obdobju in sprejeU programske usmeritve za nadaljnje delo
OK SZDL in njenih organov. Izvohh bodo tudi predsednika, pod-
predsednika in sekretarja OK SZDL, člane predsedstva OK SZDL in
drugih organov ter delegate za medobčinsla svet SZDL Podravja in
Republiško konferenco SZDL Slovenije.	F
29 let proizvodnje
v TGA Kidričevo
Tovarna ^Unice in aluminija
Boris Kidrič je bila uradno odprta
21. novembra 1954. To je bil
hkrati začetek proizvodnje v
okviru zgrajenih zmogljivosti
45.000 ton glinice in 15.000 ton
aluminija.
Dogovorih so se, da bodo le-
tošnji praznik proslavili zlasti de-
lovno. seveda pa ga obeležih tudi
s pnreditvami. l ako bodo jutri
dopoldan izvedli srečanje upo-
kojenih delavcev s kulturnim
programom, zvečer pa bo po po-
dehtvi priznanj in pokalov za
usjjehe na športnih tekmovanjih
ob prazniku izvedli družabno
srečanje delavcev. To bo v pros-
torih obrata družbene prehrane.
V ponedeljek, na dan praznika,
bodo izvedh svečane seje delav-
skih svetov in vodstev DPO, na
katerih bodo podehh plakete za
obletnice in druga priznanj^
osrednja svečanost pa lx) na seji
centralnega delavskega sveta, ^
se bo sestal ob 10. uri. Po seji bodo
v avli zgradbe delovne skupnosti
odprli razstavo del članov likovne
sekcije DPD Svoboda Ptuj, po-
svečeno 40-letnici AVNOJ-a, ki
bo na ogled teden dni. Kulturne
programe so za posamezne prire-
ditve pripravih delavci TGA,
učenci OS Boris Kidrič in cicibani
VVZ.	1. k.
Stojan Kerbler: Sneg
HLADNA JESEN
ŽE PRIHAJA.
Vse kaže, daje Jconec tophh jesenskih dni in da se narava vse bolj
pripravlja na zimo. Listje na drevju je še precej časa kljubovalo, dež po
dolgotrajni suši je tudi hstju nekohko podaljšal rast, močna slana nekaj
juter zapored pa je »omehčala« tudi najbolj trdovratno listje, ki je ob
vsaki sapici šumeče odpadalo in prekrilo zemljo.
V ponedeljek je naša polja, travnike in gozdove narahlo prekril že
tudi prvi sneg, ki ga je suha zemlja hitro vsrkala vase, zato je upati, da
bodo lahko še grabiU listje za nastilj tudi tisti kmetovalci, ki jim tega
doslej še ni uspelo napraviti, čeprav vremenoslovci še za naslednje dni
napovedujejo hladno vreme.
V PTUJU ODPRLI PRVO RAZSTAVO
TURISTIČNIH SPOMINKOV
KAKOVOST
PRESENEČA
V torek popoldan je bila pred
Blago\aiico Mercator krajša pri-
ložnostna slovesnost ob odprtju
prve razstave turističnih spomin-
kov v Ptuju, ki jo je pripravilo TD
Ptuj oziroma komisija za turistič-
ne spominke. Na razpis se je pri-
javilo kar 54 izdelovalcev turis-
tičnih spominkov, od tega 12 in-
dustrijskih izdelovalcev.
Komisija, ki jo je vodil Janez
Bogataj, diplomirani etnolog iz
Ljubljane, je spominke ocenila in
podeUla kar 22 plaket za izvirnost.
Kot je povedal Janez Bogataj, pa
izredno preseneča kakovost iz-
delkov.
Po otvoritvi, na kateri sta
govorila Anton Purg, predsedoik
TD Ptuj in Janez Bogataj, pred-
sednik ocenjevalne komisije, je bil
v vinskem hramu TOZD Kletar-^
stvo Slovenske gorice tudi delovni
razgovor z izdelovalci spomin-
kov. Ob tej priložnosti so načeli
vrsto problemov pri izdelavi in
prodaji spominkov.
V času razstave, ki bo odprta
do 1. decembra, bodo v Blagov-
nici in v Jasminu, obogatih po-
nudbo spominkov.
Razstava spominkov je prvi
konkretni prispevek v pripravah
na turistično sezono 84. MG
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
17. november 1983 - TEDI^fK
Na občnih zborih
odločno in aktualno
v občini Slovenska Bistrica že potekajo priprave na občne zbore v
osnovnih organizacijah sindikata. Pri občinskem sindikalnem svetu so z
veliko posluha sprejeli odločnost članov sindikata, da bi v letošnjem letu
izboljšali kvaliteto občnih zborov v osnovnih organizacijah. K temu jih
sili tudi spoznanje, da mora biti prav sindikat tisti, ki bo v stabilizacijskih
prizadevanjih sprejel najodločnejše sklepe in se bo moral boriti za
dosledno uresničevanje v praksi.
Tako v delovnih kolektivih kot tudi na plenumu občinskega sveta
ZSS so se zavzeli za odločenjši pa tudi kvalitetnejši pristop v pripravi
občnih zborov. Kvahtete zborov naj bi se odsevale predvsem v obravnavi
najaktualnejših družbeno-ekonomskih, političnih in socialnih proble-
mov delovnega človeka v današnji družbi. Prav tako bodo na njih
posvečali posebno pozornost politični situaciji, ki je po dosedanjih
analizah dokaj dobra in vprašanjem, s katerimi se pri svojem delu
srečujejo zaposleni. Padanje realne vrednosti osebnih dohodkov, kar je
močno prisotno tudi na področju gospodarstva občine Slovenska Bis-
trica, bodo občni zbori še posebno kritično ocenili, saj je s tem osiro-
mašen osebni standard zaposlenih. To pa povzroča nezadovoljstvo med
ljudmi.
Ob tako oblikovanih in skrbno pripravljenih občnih zborov za-
posleni upravičeno pričakujejo konkretne odgovore na mnoga vpraša-
nja gospodarskega in političnega položaja občine in tudi širše družbene
skupnosti. To bo tudi bogata osnova za nadaljnje usmeritve delovanja
osnovnih organizacij ter članstva sindikata.
Številne in predvsem odgovorne naloge, pred katerimi se nahaiaio
sindikalne organizacije, narekujejo tudi boljšo kadrovsko sestavo vod-
stev, za kar so se tako v občinskem vodstvu sindikata kot tudi osnovnih
organizacijah še posebno sTcrbnd pripravili. Postopki evidentiranja so
letos mnogo širši. Izbrati bo potrebno zares najboljše in najzaneslivejše
samoupravljalce. V ta namen bodo v kratkem pripravili več posvetovanj
s predstavniki sindikatov v vseh delovnih sredinah.
V bistriških sindikatih so se odločili, da bodo vsi občni zbori
opravljeni v osnovnih organizacijah še pred novim letom. Pričakujejo, da
bodo že do 19. novembra v skupno 73 osnovnih organizacijah sindikata,
kolikor jih trenutno deluje v občini, in treh konferencah, že opravili
evidentiranje vseh možnih kandidatov. Vse predloge bodo uskladili do
1. decembra na ravni občinskega sveta ZSS. Člani izvršnega odbora
sindikata bodo do 10. decembra pripravili kandidatno listo, poročilo o
preteklem delovanju sindikata, njegove programske usmeritve, pravila
in finančno poročilo, da bodo lahko o tem spregovorili na občnih zborih
sindikata v osnovnih organizacijah.
Viktor Horvat
v MARKOVCIH, 14. NOVEMBRA
Odprli prvo zobno
ambulanto na osnovni šoli
Po več letnih prizadevanjih —
natančneje pobuda je bila dana že
leta 1978 — se je uresničila želja
po zobni ambulanti na osnovni
šoli. Preventivni program temelj-
ne organizacije Zobozdravstvena
služba je zajel preglede vseh
osnovnošolcev v ptujski občini.
Takrat je bilo ugotovljeno, da
imajo učenci na OŠ »Bratov
Štrafela« v Markovcih najbolj
slabe zobe. Niti en učenec ni imel
šolsko ambulanto tudi v Dornavi.
Povedati je treba, da imajo pri
preventivi osnovnošolcev velike
uspehe, manj uspeha pa je pri
preventivi med mladino. Zato bi
želeli imeti ambulanto tudi v
srednješolskem centru v Ptuju.
Center ima kar 2600 učencev,
vendar se ti zelo neradi poslužu-
jejo za njih rezervirane ambulante
na šolski ambulanti v Ptuju.
Zdravi zobje so tesno povezani
popolnoma zdravih zob. Na to
ugotovitev pa sta reagirala tako
osnovna šola, kot temeljna
organizacija. Skupno sta dogo-
vorila, da se v najkrajšem času
uredi zobozdravstvena ambulan-
ta na osnovni šoli. Kljub velikim
prizadevanjem, seje želja uresni-
čila šele po petih letih. Učenci in
učitelji so se odrekli enega kabi-
neta m prostor za zobno ambu-
lanto je bil na voljo. Manjkal je
stroj; predstavili so ga iz j)otujoče
zobne ambulante.
Sredstva za ureditev prve zobne
ambulante so prispevali: občinska
zdravstvena skupnost, krajevna
skupnost Markovci in izobraže-
valna skupnost Ptuj. Tudi tokrat
je pomagal mecen šele Jakob Vi-
dovič, ki je pomagal šoli pri re-
alizaciji številnih akcij. Nova pri-
dobitev je tako lep primer sode-
lovanja šole s širšim okoljem.
Pridobitve so veseli tudi šolarji,
saj jim ne bo treba v Ptuj, ko jih bo
bolel zob. V začetku bo sicer po-
trebnih več obiskov, pozneje pa
vedno manj.
Na otvoritve, je zobna
ambulanta pričela tudi z delom.
Prvi, ki je pričel z delom je bil
zobozdravnik Zdenko Antonovič.
pomagala pa mu je sestra Zdenka.
V temeljni organizaciji gledajo
tudi naprej. Želijo urediti zobno
s splošnim zdravstvenim stanjem,
tega se z.avedajo tudi učenci v
Markovcih, zato bodo poslej red-
ni obiskovalci svoje ambulante.
MG
Doktor Zdenko in sestra Zdenka priSakujeta prve paciente
foto: Ciani
Štipendije iz združenih sredstev
v tem šolskem letu bo v ptujski občini pre-
jemalo štipendije iz združenih sredstev 548
študentov in učencev. To je podatek za nove
štipendiste, ki so se pridružiU tistim iz prej-
šnjega šolskega leta, dokončno število štipen-
distov pa bo znano šele decembra, ko bodo
obdelane še dodatne prošnje za štipendije.
V odboru za poklicno svetovanje, štipendiranje
fn izobraževanje, ki deluje pri slčupsčini skup-
nosti za zaposlovanje občine Ptuj menijo, da bo
vseh štipendistov nekaj nad 600, tako kot v
prejšnjem šolskem letu. Predsednik odbora
Albin Kopše je o kriterijih za dodelitev šti-
pendije iz združenih sredstev povedal:
»Pri odločanju, kdo bo prejemal štipendijo
in kdo ne, je predvsem pomemben dohodek
staršev, otroški dodatek, katastrski dohodek in
vsi ostali dohodki, kijih prejema družina. Na
podlagi cenzusa, ki je za to šolsko leto 7.901
dinar, in glede na oddaljenost kraja šolanja od
kraja bivanja učenca, izračunamo višino šti-
pendije. Višina štipendije je odvisna tudi od
tega ali gre za študenta ali za učenca, po-
membno je tudi ah stanuje doma ali v domu
učencev, pa tudi učni uspeh vpliva na višino
štipendije, ki jo prejema študent ah učenec.
Osnovna štipendija iz združenih sredstev je za
učence 3.647 dinarjev, za študente pa 4.375
dinarjev. Dodatek za bivanje izven kraja stal-
nega bivališča je 3.647 dinarjev, potem pa so
tudi še dodatki za vsakodnevno vožnjo v šolo in
domov in seveda^za učni uspeh v preteklem
šolskem letu. Seveda vsi ne dobijo tako visoke
štipendije, saj je osnova odvisna od dohodka na
družinskega člana. Najnižja štipendija, ki se
zaradi prevelikih manipulativnih stroškov ne
izplačuje, znaša 582 dinarjev. Med prosilci za
štipendijo je bilo v naši občini 49 takih, ki bi
prejemaU tako nizko štipendijo, 111 pa takih, ki
so cenzus prekoračili in torej niso upravičeni
prejemati štipendijo iz teh sredstev. Seznam
štipendistov je izdelan in si ga lahko prosilci
ogledajo v prostorih ptujske občinske skup-
nosti za zaposlovanje.«
Podeljene so tudi štupendije Titovega skla-
da. Letos bodo prejemali te štipendije štirje
učenci oziroma študenti iz ptujske občine. Al-
bin Kopše je povedal, da se tokrat zveza so-
cialistične mladine ni dobro vključila v kad-
rovanje, saj med štipendisti Titovega sklada ni
mladih delavcev, ki bi jih naj kadrovala za
izobraževanje osnovne organizacije ZSMS v
organizacijah združenega dela. Meni, da bi
morali v bodoče to nalogo bolj resno in
odgovorno opravljati.
Do konca tega leta je še mogoče zaprositi za
štipendijo iz združenih sredstev, seveda ob
posebnih pogojih. Zanjo lahko zaprosijo
učenci in študenti iz socialno ogroženih družin,
potem tisti, ki so samohranilci, učenci, ki se
bodo izobraževali za deficitaren poklic in tisti,
ki so bili zavrnjeni pri Titovem skladu.
Prvi seznam novih štipendistov je torej iz-
delan. Na skupnosti za zaposlovanje so nam
povedali, da so jih nekateri prosilci že obiskali
in dah pripombe na seznam. Menili so, da so
med štipendisti tudi taki, ki do štipendije niso
upravičeni. Vendar odbor skupnosti, ki odloča
o štipendijah, ne sproža postopka za ugotav-
ljanje premoženjskega stanja prosilcev, saj
odloča na podlagi uradnih podatkov, ki so
obvezna priloga prošnje za dodelitev štipendije
iz združenih sredstev.
N. Dobljekar
SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ
POUK V NOVIH DELAVNICAH
Čeprav bodo nove specializi-
rane učilnice in delavnice Sred-
nješolskega centra Ptuj uradno
odprli šele konec prihodnjega
tedna, v njih poteka pouk že sko-
raj od sredine oktobra. V nasled-
njem reportažnem zapisu vam
želimo to novo pridobitev tudi
pobližje predstaviti.
Vlado Korošec, namestnik
ravnatelja srednje kovinarske,
metalurške in kmetijske šole
Veljko Vlahovič, je za uvod po-
vedal:
»Z izobraževalnim procesom v
novih delavnicah smo res pričeli
pred uradno otvoritvijo, že v to-
rek, 18. oktobra, saj so nas k temu
silile razmere, v katerih smo delali
do sedaj. V teku so še zaključna
dela pri ureditvi okolja in manjša
dela pri opremi posameznih
prostorov. Predvidevamo, da
X)do vsa dela resnično zaključena
do 25. novembra, ko bomo naše
delavnice tudi uradno s sveča-
nostjo predali svojemu namenu.
Menim, da nove delavnice da-
jejo tudi novo kvaUteto izobraže-
vanju kadrov v prioritetnih gos-
podarskih panogah občine Ptuj,
zlasti v kmetijstvu, kovinarstvu in
metalurgiji. Poleg izobraževalne
funkcije pa omogočajo te delav-
nice še večjo povezanost šolstva z
združenim delom, zlasti na pro-
izvodnem področju.
Z objektom smo pridobiU 11
tehničnih delavnic s spremljajo-
čimi prostori in skladiščem mate-
rialov, dve učilnici za tehnično —
tehnološke meritve v kovinarstvu
in metalurgiji, ter amfiteatralno
učilnico za pouk kmetijskega
strojništva in dve remizi za kme-
tijske stroje.
Nove delavnice omogočajo
kvalitetnejše izobraževanje,
predvsem pa zadovoljevanje po-
treb ptujskega gospodarstva in
kmetijstva z novimi, usposoblje-
nimi kadri. Vsekakor pomenijo te
delavnice tudi novo kvaliteto pri
razvoju kmetijstva v občini. Z
njimi se bomo lahko vključili tudi
v izobraževanje odraslih delavcev
in kmetov, predvsem v zimskih
mesecih. Na tem področju je bila
do sedaj pri nas velika praznina.«
Vodja delavnic, Franc Gojko-
šek je funkcijo novih delavnic
predstavil še podrobneje:
»Objekt ima pedagoško fun-
kcijo, ia je tesno povezana s pro-
izvodno. Ti dve funkciji pa
opravljamo v naslednjih prosto-
rih. Na levi strani avle ter ob
vhodu imamo skladišče materia-
lov, kij e povezano s pripravo dela.
Tu bomo skladiščevali ves mate-
rial, ki je potreben za učno vzgojni
proces. Delavnice v katerih se iz-
vaja praktični pouk so razdeljene
na 1 prostorov. Rezkama, ki je
na desni strani, je namenjena
predvsem za učenje oblikovalcev
v tretjem letniku in praktično
usposabljanje v drugem. Iz rez-
kame je vstop v brusilnico, ki je
opremljena s kakovostnimi stroji.
V njej pravtako usposabljamo
kovinarje — oblikovalce v dru-
gem in tretjem letniku. Naslednja
delavnica je strugama, v njej pa
imamo postavljenih pet popol-
noma enakih novih strojev, la so
namenjeni za struženje raznih
obdelovancev, predvsem pa za
pedagoško delo. Le v takšni obliki
ahko začetnike zares usposobimo
za nadaljno delo. Naslednja je
vzdrževalna in montažna delav-
nica. To je pravzaprav ročna de-
lavnica, namenjena za manjša
vzdrževanja v naši zgradbi in
montažo najrazličnejših kon-
strukcij. Na koncu hodnika je
ročna delavnica v kateri se izva-
jajo začetna ročna dela, kot pilje-
nje, sekanje in podobno. Na drugi
strani hodnika vstopimo v večjo
varibiico za obločno in plamensko
varjenje. Z novejšimi stroji bomo
lahko varili tudi točkovno in ar-
gonsko. Posebnost te varilnice je v
tem, da ima velika izhodna vrata,
ki vodijo na zunanji asfaltni plato.
Že do sedaj smo v naših de avni-
cah izdelovali tudi večje kon-
strukcije, kijih bomo odslej po tej
poti lažje transportirali. Sosednja
delavnica je kovačnica, v kateri se
učenci usposabljajo za pre-
obhkovanje raznih obdelovan-
cev. V orodjarni imamo dva
vrtalna stroja, stiskalnico in de-
lovne mize s primeži. Tu bomo
izdelovah enostavnejša orodja, ki
jih bomo rabili za naše potrebe.
Sosednji prostor je kalilnica, kije
namenjena za termično obdelavo
najrazhčnejših obdelovancev, ter
za razne zaključne operacije teh-
nološkega postopka. Poleg teh
prostorov imamo še livarno, la-
kirnico in merilnico.
Z novimi obdelovalnimi stroji v,
teh delavnicah imamo veliko
možnost izdelovati tudi zahtev-
nejše izdelke. Prepričan sem, da se
bomo odslej še lažje in bolje po-
vezovali z združenim delom.
Imamo tudi nekaj lastnih izdel-
kov, ki jih bomo za potrebe zd-
ruženega dela izdelovali še naprej
in si t^o prislužili kaj denarja.
Lahko se na primer pohvahmo z
novim številčno krmiljenim stro-
jem, s katerim omogočamo učen-
cem, da se lahko uspešno vključijo
v študij na višjih in visokih šolah,
hkrati pa ga bomo koristno upo-
rabljali za proizvodno delo.«
V okviru delavnic so tudi po-
sebni speciahzirani laboratoriji, o
čemer je učitelj strokovno — teh-
ničnih predmetov, Franc Veselič
povedal:
»V okviru šolskega učnega
programa seje pokazala'potreba
tudi po določenih laboratorijih, s
pom^jo katerih bi lahko učence
naučili določenih meritev, ki so
potrebne za proizvodnjo, istočas-
no pa bi nam omogočali kvalitet-
no kontrolo izdelanih predmetov.
Tako smo v isto investicijo vklju-
čili še dva specializirana labora-
torija. Prvi je namenjen tehno-
lošlam meritvam inje opremljen z
instrumenti za dolžinske meritve.
Zanj smo večino opreme nabavili
prek Metalke, del opreme pa je iz
uvoza. Tudi metalografski labo-
ratorij smo delno opremili z do-
mačo opremo; ker deviz za nakup
ustrezne opreme iz tujine nima-
mo, pa smo določene stvari enos-
tavno improvizirali.
Vsa ta sodobna oprema naših
laboratorijev in delavnic je bila
nabavljena v dogovoru z delov-
nimi organizacij ami iz občine Ptuj
s katerimi že dalj časa sodelujemo,
zato smo prepričani, da te delav-
nice pomenijo tudi za njih po-
membno pridobitev. Uporabnost
novih delavnic je tako širša in ni
namenjena zgolj šolskemu po-
uku.«	M. Ozmec
Delavnice so opremljene s sodobnimi stroji
Sanacijski programi naj bodo delavčevi programi
v razpravi o poročilu o sanaciji izgub in o pred-
sanacijskih postopkih so delegati DPZ Skupščine
občine Ormož na seji, 27. septembra kritično ocenili,
da Je poročilo preveč posplošeno, da vzroke za iz-
gubo iščejo predvsem v-nesorazmerju cen, premalo
pa v notranjih razmerah in podobno. V sldepih so
zapisali, da je treba oceno izvajanja sanacijskih
programov spremljati mesečno, saj so trimesečna
obračunska obdobja predolga, zlasti v tistih te-
meljnih organizacijah, kjer se izgube povečujejo.
Posebej so poudarili, da je treba ugotoviti, če so
sanacijski programi sprejeti neposredno od delav-
cev, kako so delavci z njimi seznanjeni in kakšno je
njihovo stališče. Zavedati se je namreč treba, da je
prav od delavcev odvisna uresničitev programov.
Ob tretjem letošnjem trimesei^u ugotavljajo, da so
delavci v večini tistih TOZD in delovnih organizacij,
ki so ali še poslujejo z izgubo ta priporočila tudi
upoštevali.
-u
TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ
Materialni stroški najdejo rentabilnost
v devetih mesecih letos je TOZD Zobozdravstvena
služba Ptuj dosegla 82,6 odstotno realizacijo letnega pro-
grama. pri zavarovancih zdravstvene skupnosti Ptuj pa je'
odstotek še višji in znaša že 84,26 odstotka. PodatL so
kritični. O tem pa je dr. Jože Petrovič, vodja tozd Zo-
bozdravstvena služba pKJvedal:
»Ob koncu leta nam grozi primanjkljaj. Glavni krivec pa
bodo zvišane cene reprodukcijskega materiala. Največja
podražitev je pri kovinah — indeks podražitve je skoraj 99
odstotkov. Z rebalansom finančnega načrta občinske zd-
ravstvene skupnosti bo mogoče pokriti le 30 odstotkov
slednje podražitve. Ob tem moram povedati, da smo že
dosegh planirani letni znesek za kovine. To pomeni, da do
konca leta več ne bi smeli delati protetičnih nadomestkov,
za katere je potrebna kovina.
UPORABNIKI ZA ČIM MANJ STORITEV
Zanimivo je. da so nam uporabniki na zadnji skupščini
občinske zdravstvene skupnosti priporočili, da naj delamo
čim manj storitev, pri katerih je potrebna kovina.
Usmerimo se naj na najnujnejše posege, ker po vsej ver-
jetrosti za zobozdravstvo ne bo več sredstev od planiranih.
Za zobozdravstvene delavce je to zelo neugodno, ker
prihaja do nesporazumov s pacienti. Vsi se zelo težko
odločajo na dolgo čakalno dobo — za dva ali tri mesece, ki
pa je nepotrebna, saj je kovine na tržišču dovolj. Občutna
podražitev pa je vplivala na to, daje ne moremo zagotoviti
v potrebni količini.«
Kakšni pa so obeti do konca leta glede na to, da imate že
v devetih mesecih zelo visoke indekse. AU to pomeni, da
boste do konca leta delah le toliko, da izpolnite dogovorjeni
program?
»Zdravstvo ni trgovina, ki bi lahko zaprla vrata takrat, ko
doseže svoj delovni program. Brez dvoma bomo nadaljevali
z nudenjem storitev tudi po tem, ko bomo 100 odstotno
realizirali program. Predvidevamo, da bo to v drugi po-
lovici meseca.
Ob tem pa smo sprejeh nekatere omejitvene ukrepe. Na
zadnjem delavskem svetu smo se dogovorili, da bomo v
celoti izkoristili letne dopuste. S tem bomo praktično
zmanjšali število ordinacijskih dni. Ne bomo pa mogh
delati mostičkov, ker smo kovino v celoti porabili, vsaj kar
se sredstev tiče
Mostičke lahko delamo le, če pacient pnnese lastno
kovino.
Povedal bi še, da sicer dosegamo program do zdravstvene
skupnosti Ptuj, ne dosegamo pa programa po konvenciji in
programa do drugih občin. To je tudi razumljivo, saj so
omejitvene ukrepe sprejeh tudi po drugih občinskih zd-
ravstvenih skupnostih.
Iz tega je sklepati, da se lahko primeri, da skupnega
programa ob koncu leta niti ne bomo dosegli. Potreb
občanov v ptujski občini pa ne bomo mogli realizirati iz že
znanih razlogov.«
Kaj pa stabilizacijska prizadevanja?
»V zdravstvu se stabihziramo že več let in praktično
nimamo več nobenih ve^ih rezerv. Rezerve, ki so še. so
majhne m nebistvene. Varčujemo pri energiji, pri mate-
rialih nismo nikoli varčevali in tudi ne želimo. Večji pro-
blem je pri samem zagotavljanju materiala, vendar smo ga
doslej imeli vedno toliko, da smo lahko nemoteno delali.
Drugje pa so že imeh probleme.
Smo v težkem položaju, ker bomo morah zaloge porabiti,
ne bomo pa imeli sredstev, da jih obnovimo. <	MG
TEDNIK - 17- november 1983
DELEGATSKA SPOROCiLA - 3
CIVILNA ZAŠČITA BRATSKIH OBČIN SRH IN SRS
BRATSTVO - ENOTNOST -
SOLIDARNOST - MARIBOR '83
V	Slovenski Bistrici so 9. novembra 1983
najodgovornejši predstavniki občinskih štabov
za civilno z^ito bratskih občin SR Hrvatske in
SR Slovenije obravnavali in sprejeli analizo 7.
medrepubliške združene taktične vaje enot ter
štabov za civilno zaščito bratskih občin, ki seje,
19. junija 1983 izvajala v občini Maribor —
Tezno, pod geslom: »Bratstvo-enotnost-soli-
damost-Maribor '83«. Vajo, ki seje odvijala na
osnovi sprejetih obrambno zaščitnih načrtov
igraj^h organov, organizacij in skupnosti, so
ocenili za uspešno. V vaji je s^elovalo 63 ekip
civilne zaščite z nad 400 obvezniki in prek 500
delavcev iz združenega dela ter krajevnih
skupnosti Rače in Orehova-Hotinja vas, ki so se
aktivno vključili v izvajanje samozaščitnih in
reševalnih nalog.
Pri pripravah in izvedbi vaje je bil dan po-
seben poudarek na dograjevanju sistema
splošne ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite v občinah mesta Maribor, predvsem pa
v občini Maribor-Tezno, saj so tokrat prvič v
praksi preizkušah postavljeno novo organiza-
cijo splošne ljudske obrambe in družbene sa-
moza^te šestih občin in posebne družbeno-
politične skupnosti Maribor.
V	analizi vaje so izpostavljene pomembne
izkušnje, pa tudi določene pomanjkljivosti v
organizaciji m delovanju civilne zaščite, kar se
bo pri nadaljnjem razvoju civilne zaščite
vgrajevalo tudi v načrte usposabljanja pri-
padnikov in poveljniškega kadra civilne za-
ščite. Pomembni rezultati vaje se kažyo tudi v
izboljšam organiziranosti, pripravljenosti m
usposobljenosti prebivalstva ter drugih sesta-
vin splošne ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite. Preverjena in potrjena je bila so-
lidna organiziranost, pripravljenost in
usposobljenost vseh sestavin splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite občine
Maribor-Tezno.
Zelo uspešno in kvalitetno je bilo sodelova-
nje enot ter štabov za civilno zaščito bratskih
občin: Cakovec, Koprivnica, Krapina, Len-
dava, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska
Bistrica in Varaždin. Sodelovali so tudi naj-
vidnejši predstavniki občin Pregrada in Smane
pri Jelšan, saj so v teh dveh občinah že sklenili,
da pristopajo k Listini o solidarnosti in sode-
lovanju enot in štabov civilne zaščite pri zaščiti
in reševanju prebivalstva, materialnih, kul-
turnih in drugih dobrin v vseh razmerah v miru
ali vojni.
Vaja je dejansko potrdila, da smo z združe-
nimi močmi sposobni reševati še večje in zah-
tevnejše naloge zaščite in reševanja. Ocenju-
jemo, da so bili uresničeni cilji in namen vaje.
posebej pomembno pa je, daje vaja prispevala
k nadaljnjemu zbližanju in povezovanju pri-
padnikov civilne zaščite ter drugih sestavin
splošne ljudske obrambe in družbene samo-
z^ite.
V sprejeti analizi ocenjujemo, da je
usposobljenost civilne zaščite na primerni
ravni in da so sodobna tehnična sredstva v
izurjenih rokah pripadnikov civilne zaščite. To
je še toliko bolj pomembno za civilno zaščito, ki
je ena izmed tistih sestavin splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite, ki se ne
pripravlja samo za naloge v morebitnih vojnih
razmerah, ampak mora dokaj pogosto z veliko
pripravljenostjo delovati v miru ob naravnih in
drugih hudih nesrečah.
Udeleženci delovnega sestanka v Slovenski
Bistrici so izrekli Mestnemu štabu za civilno
zaščito mesta Maribor in Občinskemu štabu za
civilno zaščito občine Maribor-Tezno zahvalo
m priznanje za vloženi trud in skupno dosežene
uspehe, ki so nam vsem v novo vspodbudo, da
bomo medrepubhško sodelovanje civilne
zaščite še bolj razvijali, utijevaU in bogatih z
novimi dosežki našega skupnega dela.
FB
Prizadevanja za plinovod v Ormožu
Marsikje so že spoznali, da bo potrebno
pomanjkanje tekočih in trdih goriv tako v
proizvodnji kot v široki potrošnji vse bolj
nadomeščati s tekočim zemeljskim plinom. O
tem so tudi v Ormožu začdi resneje razmišljati
ob gradnji Tovarne sladkorja, ki je velik
porabnik energije, vendar je ostalo k pri
razmišljanjih. Ob resnejši energetski krizi, leta
1981, so na pobudo Petrola in Elektroprojekta
Ljubljana obnovili aktivnosti za dokončni
pristop k plinifikaciji ormoškega območja.
Na skupnem sestanku vseh zainteresiranih,
februarja 1982 so ugotovili, da je ormc^ko
združeno delo zainteresirano za potrc^njo
zemeljskega plina. Zal glede na gospodarski
položaj Petrol DO Zemeljski plin kot
upravljalec ni imel možnosti vlaganj v širitev
plinovodskega omrežja. Dogovorili so se, da bi
gradnjo plinovodskega omrežja financirali z
združevanjem sredstev uporabnikov, vendar bi
se morali pred sklenitviio posodbe dc^ovoriti o
načinu benificirane cene plina ali o povračilu
stroškov na kak drug način. Ugotovili so tudi,
da je nameravana gradnja plinovodskega
omrežja prednostna naložba.
Sprejeli so akcijski program o izvajanju
aktivnosti pri gradnji plinovoda, imenovii
koordinacijski odbor, sprejeli samoupravni
sporazum z udeleženci o združevanju potrebnih
sredstev, določen je bil začasni nosilec in-
vestrcije in podvzete so bile druge aktivnosti za
uresničitev programa.
Poročilo o dosedanjem delu na tem področju
so obravnavali tudi delegati Zbora združenega
dela Skupščine občine Ormož na seji, 8.
novembra. Enotna ugotovitev je bila, da
dosedanje neugodne razmere pri oskrbi
gospodarstva in široke potrošnje s tekočim
naftnimi derivati ne bodo trajno odpravljene,
zato je nujno, da se ormoška občina, zljisti še
kot manj razvito območje v SRS, vključi v
l^novodsko tHnrežje Slovenije, kar je tudi
pogoj za nadaljnji pospešeni razvoj.
Zbor združenega dela SO Ormož je na
podlagi tega predlagal, da se gradnja plinovoda,
ki je že opredeljena v družbenem planu občine
Ormož, vključi v srednjeročne planske
dokumente SRS in v Resolucijo o politiki
družbenega in gospodarskega razvoja SRS za
leto 1984. Nadalje so predlagali, ,da naj Petrol
DO Zemeljski plin Ljubljana vključi investicijo
gradnje plinovoda v občini Ormož v svoje
planske dokumente za leto 1984 in prevzame
investitorstvo ter sodeluje pri financiranju
plinovoda. Ostali soinvestitorji pa bi naj bili:
Interesna skupnost za nafto in plin SRS,
Združena ljubljanska banka in udeleženci
samoupravnega sporazuma o združevanju
sredstev iz občine Ormož. Ob koncu so Se
apelirali na pristojne republiške komiteje,
(Gospodarsko zbornico SRS in Medobčinsko
gospodarsko zbornico za Podravje, da naj
podprejo uresničitev zastavljenega projekta. —u
USPEH PTUJČANOV NA SlI^OSTINSKOTUlKTIČNEM V RAI^IH
PRIHODNOST JE V KAKOVOSTI
Pretekli teden je bil v Radencih že 31. tra-
dicionalni eostinsko-turistični zbor, na kate-
rem so po dveh letih sodelovali tudi Ptujč^.
l^ihova bera je več kot usp^na. O tem je Bojan
Kogan direktor tozd Gostinstvo Halo^ biser
povedal:
»Tokrat smo dose^ to, kar smo želeli Za
razstavljene sladice, Kulinariko in omi^e smo
prdeli medaJje. kulinariko in sladico smo
dobili srebrno m»ialjo, za pogrinjek v kom-
binaciji s flambiranjem (pripravi jedi pred
gostom) za bronasto meda^o. Srebrno plaiketo
pa smo dobili v skuoni uvrstitvi,«
Prgeh pa ste še nekatera druga priznanja/
»Kreieh smo tudi priznanje za kakovosten
lokal s štirimi zvezdicami, — dobila gaje gos-
tilna Pri Roziki. Dolgoletna delavka temehne
organizacije Karolina Žmavc pa je prejela zlato
plaketo repubhškega odbora sindikata delav-
cev gostinstva in turizma Slovenije. Na zboruje
prejelo priznanje tudi Turistično društvo Ptuj
m sicer za peto mesto med najbolj urejenimi
kr^i v Sloveniji.
Uspešni smo bih v športnem delu zbora.
DrugI smo bih v namiznem tenisu, drugi pa
tudi v g(Ktinskem krosu, ki so ga letos drugič
orgMizirali.«
Omenili ste priznanja oziroma medalje za
kulinariko, sladico in pogrinjek. Bomo lahko
Ige to videli oziroma pokusih?
»Pripravih smo razstavno sladico in sicer
maketo ptujskega gradu iz sladkoija. Tega ne
bomo phpravlj^. Bo pa mogoče pokusiti naše
drobno pecivo. To je svatov^o pecivo. Gostje
bodo lahko dobiU tudi haloški krožnik, ki ga
sestavljajo domače klobase, kislo zelje s fižo-
lom, meso iz razsola. To je naša običajna po-
nudba. Tokrat smb jo pripravih na zahteven
način.
Pogrinjek ob odprtju haloške planinske poti.
Tudi teiga bomo na zahtevo gostov pripravih.
Sestavljen je iz materialov, ki so vsak dan na
voljo. Flambiranje bomo prav tako uvedli v
ponudbo.«
V okviru zbora so gostinci razpravljaU tudi o
letošnji turistični ponudbi in o pripravah na
novo sezono. Ugotovih so, da je bila letošnja
sezona tK)ijsa od sezone 82. Je pa še mnogo
vrzeh, kijih v pripravah na novo sezono lahko
odpravimo. Prednost ima kakovost, to pa je
gost pripravljen tudi plačati. Veliko pa bo po-
trebno storiti še za izboljšanje izvenpenzionske
ponudbe. Ta je že stara cokla našega turizma.
Morda pa bomo za prihodnjo sezono le kaj
pogruntali?
MG
LE V TREH ŠOLAH LETOS VEČ OTROK
Podatek, da nam iz leta v leto pada število
učencev v osnovnih šolah, je letos več kot
podkrepljiv v številkah, ki so jih poslale posa-
mezne osnovne šole. Najprej naj zapišem, daje
v vseh 29 popolnih osemletkah in podružničnih
šolah v tem folskem letu 7990 učencev ali za 160
šolaijev manj kot v preteklem letu. Podrob-
neje analiza pa je p>okazala, da imajo le tri šole
VK otrok — to so osnovne šole	Olga
Meglič 35 — 10 m OS Ljudevita Pivka 7 otrok
več. Najbolj je padlo število šolaijev v Kidri-
čevem — za 30 otrok, za 21 v osnovnih šolah
Gorišnica in Markovci za 18_v Podlehniku na
Ptujski gori zal5, za 14 v OS Franc Osojnik,
sieaijo pa soie eu-Kuiane, uestmik, Leskovec,
Stoperce, Domava, Majšperk, Polenšak, Haj-
din^ Zavrč, Trnovska vas, Zetale, Tone Zni-
darič, Cirkovce, Juršinci, Lovrenc, Rodm vrh.
Grajena, Videm in Sela.
I^tos v občini deluje tudi 39 oddelkov po-
daljšanega bivama s skupno 940 učenci, pouk
pa se odvija v 234 matičnih učilnicah, 83 ka-
binetih in 10 telovadnicah. Tretjo izmeno
imajo v eni šoh, dve v dvanajstih šolah in v
ostalih le po eno izmeno.
mš
SREČANJE VETERINARJEV PRUATELJSKIH SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH OBČIN
Izmenjava izkušenj tudi v veterini
Srečanja veterinaijev prijatelj-
skih slovenskih in hrvaških občin
■Cakovec, Koprivnica. Kraoina,
Pregrada. Varaždin, Lendava,
Maribor-Tezno, Ormož. Ptuj,
Slovenska Bistrica in Smaije pn
Jelšah postajajo že tradidonalna.
Da bi se kar najbolje seznanili z
razhčnimi sredinami, organizira-
jo takšna srečanja vsako leto v
drugi občini in drugem kraju.
Letošnje je bilo v sredo, 10. no-
vembra v prostorih Kreditne
banke Slovenska Bistrica. Med
udeleženimi so bih veterin^i
skoraj iz vseh sodelujočih občin.
Že ustaljene oblike medsebojnega
sodelovanja veterinaijev in
občinskih štabov civilne zaščite v
podravski regiji je letos organizi-
ral občinski štab CZ Slovenska
Bistrica.
Letošnje srečanje veterinarjev
prijateljskih hrvaških in sloven-
skih občin seje odhkovalo tako po
dobn udeležbi m organiziranosti
kot po doseženih rezultatih, saj so
se udeleženci seznaniU ob stro-
kovnih predavateljih z mno^mi
novostmi na podro^u veterine.
Docent Peter Kraljevič iz /.agreba
je prisotne seznanil z radiološko-
biološko-kemično zaščito živali.
Prikaz organiziranosti enot prve
vetennarske pomoči v občini
Slovenska Bistrica in tudi njen
nadaljnji razvoj je podal diplo-
mirani veterinar August Kocjan iz
Slovenske Bistrice. Z doseženimi
izkušnjami na področju izvajanja
praktičnih vaj enot prve veteri-
narske pomoči pa je podal ma-
gister Ivo Strgar.
Srečanje, ki je letos potekalo
pod naslovom »Prva veterinarska
pomoč« so končali z bogato raz-
pravo o doseženih uspehih in iz-
kušnjah na področju veterine v
hrvaških in slovenskih občinah.
Te izkušnje bodo prav gotovo
prenesli v svoje delovne sredine.
Udeleženci srečanja so se po po-
svetu seznanili še z delom v
Kmetijskem kombinatu Sloven-
ska Bistrica. Razšh so se z dogo-
vorom. da bo naslednje srečanje
februarja prihodnje leto v M. So-
boti.	r. J .
Besedilo m posnetek:
Viktor Horvat
Sre&mja veterinarjev v Slovenski Bistrici
REGUSKI POSVET O ZDRAVSTVU
o IZHODIŠČIH
ZA LET01984
Minulo sredo so se v Ptuju sestali najodgovornejši delavci na
področju zdravstva iz podravske in pomurske regije. Razpravljali so o
problematiki zdravstva in o izhodiščnem štartu za leto 1984. V razpravi
je bilo načetih precej dilem, na koncu pa izluščena zahteva, da je
»trebno pripraviti nova, kakovostna izhodišča. Osnova za program v
etu 1984 ne more biti opravljeno delo v letu 1983, indeksirano z
dol(^enimi odstotki.
Tako bi veljalo tudi poenostaviti dogovananje za leto 1984 (to bi
moralo biti zapisano žc v izhodiščih), vse nerealne poboje pa bi morali
izpustiti. Financiranje zdravstva mora potekati na stabilnejših osnovah,
do pnontet pa je potreben selektiven pristop. l o pomeni, da v resolu-
cijah ne bomo dajaU prednosti vsem štirim zdravstvenim dejavnostim,
temveč se bomo odločali za programe znotraj posamičnih dejavnosti. Na
splošno pa velja povedati, da smo pri sestavi resolucije za leto 1984
dosegh določen napredek, vendar je nujno, da vemo, kakšna bo inflacija
v letu 1984, saj je vsaka resolucija brez pomena, če ne bodo cene urejene.
Pri tem moramo upoštevati, da pa se polovica zdravstvenega dinaija itak
vrača nazaj v gospodarstvo.
Planirali bomo v skladu z možnostmi. Družbeno-ekonomski po-
ložaj delavcev v zdravstvu je slab. Potrebno pa seje vprašati, zakaj delež
zdravstva v družbenem proizvodu pada in kaj so zdravstveni delavci
naredili pri racionaUzaciji dela. Večno ponavljanje, da v zdravstvu ni več
rezerv, moramo opustiti. Kje so podatki o prestrukturiranju zdravstva?
Zdravstvo ima v tej organizaciji dela še veliko rezerv! Osnovno zdrav-
stveno varstvo lahko veliko več prispeva in ne mislimo si, da je vse v
opremi. Premalo tudi govorimo o zdravljenju na domu. Potrebno je le
zavestno obvladanje in preusmeijanje, pa težav ne bo!
V bodoče tudi ne bomo več govonh o faktoijih (o količini dela),
govorili bomo o enotnem seznamu zdravstvenih storitev in O KVALI-
TETI DELA. O zeleni knjigi, v kateri je to vse zapisano, pa zdravstveni
delavci še zelo malo vedo. Tako je vsaj pokazal posvet.
Na posvetu so precej govorih tudi o sohdamosti. Sedaj poznamo
regijsko in republiško solidarnost. Nekateri celo predlagajo, da bi v
bodoče imeh le eno solidarnost, vendar materialnih podaAov, kaj bi
prinesla, še ni. Ne bi pa kazalo, da bi sohdamostna merila spreminjali,
potrebno jih je le dosledno uresničevati.
MG
POSVET SEKRETARJEV
ZVEZE KOMUNISTOV
v torek, 15. novembra, so se na rednem posvetu sestali sekretarji
osnovnih organizacij ZKS ptujske občine s področja šolstva, zdravstva,
kuhure. pravosodja, občinske uprave, banke, službe družbenega knji-
govodstva in informativne dejavnosti. Na posvetu so oceniU rezultate
gospodaijenja v občini in razpravljali o aktivnostih za uresničitev nalog
dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Poleg tega so pre-
gledah uresničevanje kadrovskih in vsebinskih priprav na programsko
vohlne konference osnovnih organizacijiv^^omunistov ter govorili o
sprejemu novih članov v zvezo komunistmTinirprogramu idejnopoli-
tičnega usposabljanja v občini.
Na posvetu so se pogovorili tudi o podelitvi priznanj članom zveze
koiAunistov za 30-letno aktivno družbenopolitično delo.
N. D.
4 SESTAVK! m KO^"e^wT/.^J•
17. november 1983 ~ TEDNIK I
NOVEMBER - MESEC BOJA PROTI
ALKOHOLIZMU
BREZ POSEBNIH
AKTIVNOSTI
November je mesec boja [Kob alkoboliimu. To jc obdol]^ ko boy
ali manj narašča aktivnost na tem podro^u in ko družbi fnedstavimo
uspehe na tem podro^u. V ptujski občini v tem mesecu ne predvidevamo
večjih aktivnostih. Imamo že občinski program b^ prod alkoholizmu,
o katerem bo v kratkem razprava na občinski konferenci SZDL; o
programu pa bodo razpravljali tudi skupSčinski zbori. Ob koncu
teklega meseca je bil v Onnožu tudi seminar za vodilne delavce v
temeynih in dru^ organizacijah ter sku{»ostih, katerega seje udeležik)
pet predstavnikov ptujskega združenja dela. Ni veliko, vendar kaže na
to, da se tudi na tem področju nekaj premika.
Boj proti alkoholizmu je trajna in zahtevna naloga, pri uresniče-
vanju katere je potrebna Se večja usklajenost, vztrajnost in doslednost kot
doslej. Nosilci aktivnosti morajo prevzeti svc^ naloge in se medsebojno
povezati Temeljni nosilci boja proti alkoholizmu in drugim zasvoje-
nostim morajo biti krajevne skupnosti, teme^ne organizaaje združe-
nega dela in samoupravne interesne sku{mosti ob aktivni soudeležbi
družbeno-političnih m samoupravnih organizacij.
MG
Preprečevanje srčnih
koronarnih obolenj
Smrtni primeri zaradi srčnih obolenj še vedno tekmujejo z ostalimi
bdeznimi in so zaenkrat še vedno najpogostejši. An|jna pectoris, po-
sebno pa srčni infarkt so takorekoč vsakodnevni pojavi. Zato menim, da
je prav, da jim posvetimo ponovno nekaj več pozornosti.
Svetovna zdravstvena organizacija, označena s kratico WHO, je
imenovala komite pristojnih strokovnjakov, ki je v dneh od 30. no-
vembra do 8. decembra 81 obravnaval najvažnejše probleme s tega
področja in izdajal navodila in smernice namenjene prevendji —
preprečevanju. Zaključni dokončni elaborat je bil ofa^vljen vjuniju 1982
pod oznako »WHO — Tehnical Report Senes 678«.
Iz tega elaborata so zajeta nekatera priporočila, ki n^ služijo kot
osnova namenjenemu preprečevanju in ki obenem lahko služijo tudi
splošni prevenciji arteriosklerotičnih — ožilnih poapnevanj. Oprta so v
javnem na takoimenovani rzični kompleks, ki zajema predvsem štiri
najpomembnejše rizične faktoije: 1) zvišan krvni pritisk. 2) sladkorna
bolezen, 3) zvišana koncentracija holesterina (maščobam po^bna snov
— razpadni produkt živalskih maščob) v krvi in 4) kajenje cigaret.
Omenjeni rizični kompleks je spoznan kot trenutno najpomem-
bnejši problem v človekovem življenju!
Najbolj nujno je čimprej in ob pravem času zaslediti bolezensko
zvišanja krvnega pritiska, ki ga je treba od vsega početka dosledno in
smotrno nadzirati in zdraviti.
Kaienie cigaret je spoznano kot dominanten — najpomembnejši
povzroatelj poapnenja ožilja in ga je zato treba najbolj preprečevati.
Enak pomen je treba ripisati presnovnim obolenjem, predvsem slad-
korni bolezni in preveliki koncentraciji holesterina v krvi.
K prvim štinm nzičnim taktoijem je treba priSteb se nasieonje štiri,
ki sicer niso tako zelo pomembni, a jih je vendar potrelxio resno
upoštevati. Ti pa so prekomerna telesna teža (ob tej (Kihki naj ponovno
spomnim na Broca-jevo formulo o izračunu telesne teže, ki si jo izra-
čunamo tako, da smatramo kot normalno težo toliko kilogramov, kolikor
znaša telesna višina nad 100 cm. Idealno težo pa izračunamo tako. da
odštejemo od normalne 10 % — primer telesna višina znaša 174cm. torej
bi bila normalna teža 74 kg, idealna pa 74 manj 7,4 kg. tedaj 6^6 kg);
bolezensko zvišanje sečnine (nagnenje k putiki^ premalo gibanja,
predvsem na svežem zraku in seveda številni stresi, ki dandanašnji
neusmiljeno prizadevajo tudi že hribovskega kmetiča.
Sledi 1. nada^evanje
Kako poteka delo na otroškem oddelku
zobne ambulante v Ptuju
v Ptuju smo uvedli dispanzer-
sko metodo dela. Kaj to pomeni?
Ena izmed dispanzerskih metod je
sistematika v zobozdravnikovi
ordinaciji. Otroški zobozdravnik
je zadolžen za delo z otroki dolo-
čene šole, ki jih pokliče na pre-
glede in vse bolne zobe tudi po-
pravi. Delo poteka v tako
imenovanem teamu v katerem so
poleg zobozdravnika še medicinska
sestra za zdravstveno vzgojo in
prosveto.
Program dela sestavimo za vsa-
ko šolsko leto posebej in posebej
za vsako obračunsko leto. Tako
strokovno začrtane smernice mora
izpolniti sleherna zobozdravniška
skupina. Ker smo šele v prvi
tretjini poti za dvig in višji nivo
zdravja zob, pomeni, da je kura-
tivnega dela še vedno največ. Se
vedno se borimo s prirastkom
zobne gnilobe v naši občini, ker vsi
otroci še vedno niso zajeti v siste-
matsko delo. Vprašali se boste —
zakaj ne? Cisto preprosto.
Zobozdravnikov je na našem pod-
ročju premalo, da bi lahko vse
bolne zobe sproti popravili. Na
voljo imamo tudi premalo
finančnih sredstev, iz leta v leto jih
bo manj. Zato smo uvedli še druge
dispanzerske metode dela —
zdravstveno vzgojo in prosveto.
2^kaj pišem o tem?
V šestem členu zakona o zdrav-
stvenem varstvu je zapisano:
,,Delavci v združenem delu, drugi
delovni ljudje in občani morajo
skrbeti za svoje zdravje in za svoje
zdravstvene varstvo in so zanj tudi
odgovorni ..." In kaj je dolžnost
nas — zobozdravnikov?
Na prvem mestu, da organizira-
mo in uvedemo v naš delovni pro-
gram tudi to področje. Taka
služba je stekla že pred štirimi leti.
Vzgojili in usposobili smo dve
srednji medicinski sestri in eno
višjo medicinsko sestro. Njihova
dolžnost je, da v dogovorjenem
strokovnem načrtu izvajajo preda-
vanje ter praktični poduk umiva-
nja zob in ustne votline. To delo
opravljajo v vzgojnovarstvenih
zavodih, šolah, na roditeljskih
sestankih in v demonstracijski
sobi, ki jo imamo v zobni am-
bulanti v Ptuju.
Vso opravljeno delo sproti
dokumentiramo in zapisujemo tudi
v kartoteke posameznikov.
Posvarila pa In rada starše, da
jih bomo kaznovali z dovoljenjem
6. člena zakona o zdravstvenem
varstvu. Kakšna bo kazen? Kadar
bo zobozdravnik ugotovil pri
otroku tistih staršev, ki so bili o
vsem poučeni, da Ima slabo ali
neumite zobe in povrhu Se bolne,
bo tak roditelj moral plačati zobo-
zdravstveno storitev.
Ob koncu tretjega obračunskega
obdobja se je izkazak), da so bili
naši zobozdravniki zelo delavni,
ker so presegli tako delovne pro-
grame kot sredstva, ki so bila v te
namene predvidena. Tako bi
morali prekiniti ddo v ordinacijah.
Sedaj pa nas zanima v kakšnem
sogksju je to z ugotovitvami, da je
precej razširjena zobna gniloba in
da imamo veliko bednih zob, ki so
sami po sebi ne pozdravijo. To kar
bo danes zamujeno, bo za dva me-
seca že za izdreti. In kako se naj
sedaj zobozdravstveni ddavci
usmerimo, da bo prav?
Z denarjem, ki ga dobimo prek
svobodne menjave dda vseh
bolnih zob ne moremo pozdraviti.
V tem trenutku so Se vedno mešata
dve različni dejavnosti in misel-
nosti — to je kursuiva $ pkimbira-
njem bolnih zob ter prosveta in
higiena. Dražja in boy boleča
oblika je kuratlva. Prosveta in
vzgoja ima uspeh šefe takrat, ko se
zavestno vsak ravna tako kot ga
učimo in naučimo.
Padec prirasta zobne gnilobe je
že prisoten pri otrocih v vzgojno-
varstvenih zavodih in pri šolarjih,
kjer smo poleg šstemškega kura-
tivnega dela uvedli Se kontrolirano
umivanje zob pred obiskom v
zobni ambulanti in v razredih.
Karies bomo zajezfli, vendar fc ta-
krat, ko bomo verjeli in cenili
vrednost pravilne in natančne
higiene in vodene prehrane.
V tem času večina Se vedno daje
prednost kurativi, ker je plomba
vidna takoj. Na zdrav zob, ki je
posledica usmerjene zdravstvene
vzgoje in prosvete pa vsakdo
pozabi, ker ga ne boU. Katera
oblika je boljSa in cenejSa in
nenazadnje tu^ naprednejSa, pa
presodite sami. . . _ .
•	dr. Jožica Ciglar,
spedalist-pedontolog
Obisk otrok v zobni ambulanti. V ozadjn so njihova tovariSica, viiya
medicinska sestra Jasna Ferčič ter Melita Filipaja in Helena SeidI —
srednji medicinski sestri. Foto: F. Langerhok.
in skupno delo pod ndzorstvon medidaskih sester. Foto: F.
Langerholc.
Razstava Avnoj in Kočevski zbor
Letos poteka 40 let od zbora
poslancev slovenskega naroda, bil
je v Kočevju od 1. do 3. oktobra,
ter dobradva meseca pozneje, 29.
november, II. zasedanje AVNOJa
v Jajcu, ki je utemeljilo našo so-
cialistično domovino.
Ob današnji gori papirjev, sej,
dnevnic, besed ... nam je skoraj
neveijetno, kako so se lahko v
času nemškega in fašističnega
divjanja ter teroija zbrah pred-
stavniia slovenskih oziroma ju-
goslovanskih narodov, vzeli uso-
do v svoje roke, se uprU ne samo
zunaiijim kalkulacijam o svoji
nadaljnji bodočnosti, zavrgU za-
vezniške kombinacije kot račun
brez krčmaija.
Zato skuša razstava v študij-
skem oddelku Ljudske in Studij-
ske knjižnice poidati s knjigami,
članki in objavljenimi dokumenti
(80 knjižnih enot) vsaj skromno
sliko tega zgodovinskega časa.
Razstava bo odprta od 21. no-
vembra do 20. decembra, vsak
dan od 8. do 19, ure, v soboto od 8.
do 12. ure. Vstop je prost
E.J.
ORMOŠKI LOVa
OrmoSki lovd so v soboto, v sode-
k>vanju z ^zdaiji, izvedli ddovoo
akdjo zaSCite mladih drevesc pred
zimo. CUnt LD Ormož so oamieč*
^mladi kupili in posadiii aad 8 tisoč
raznih drevesc in jih posadili na 3 ha pri
Tovarni sladkoija v Onnožu. Ta bo-
doči gozd med močvirskim terenom in
tovarno naj bi bil dobro-zatočiSče za
divjad. Za mladi gozdni nasad pa je
treba tudi skrbeti, ena od tefa skrtM je
tnla tudi sobotna delovna akcija k)vccv
pod strokovnim vodstvom gozdaijev.
.JVINOGI NE POZNAJO NAŠEGA DELA!"
Leta 1980 se je nekdanji Dijaški
dom, sedaj Dom učencev, preselil
iz stare stavbe ob Prešernovi ulici v
novo, sodobno stavbo, v neposre-
dni bližini Srednješolskega centra.
Dom ima tri tisoč kvadratnih me-
trov uporabne površine, v njon je
240 postdj s potrebnimi spremlja-
jočimi prostori in z urejeno okoli-
co. Edina pomanjkljivost, ki bi jo
naj odpravili z dokončno izgra-
dnjo Srednješolskega centra, je
kuhinja. V domu so namreč uredili
le čajno kuhinjo, ki so jo kasneje z
dodatnimi deli spremenili v pro-
stor, kjer kuhajo kosila in malice
za prebivalce Doma učencev in za
učence in učitelje Srednješolskega
centra. Zaradi tega in nekoliko
premajhnih pn-ostorov za vzgoj-
noučni proces, je v domu prostora
le za 180 učencev, največ za 200.
„V tem šolskem letu je v domu
57 učencev osnovne šole dr. Lju-
devita Pivke in 83 srednješolcev,"
je povedal ravnatelj doma Stane
Napast. „Učenci plačajo za dnev-
no oskrbo 160 dinarjev, za 30 dni
torej 4800 dinarjev. Ce učenci ob
sobotah in nedeljah odpotujejo
domov, od te cene odštejemo stro-
ške za prehrano in v tem primeru
plačajo 4200 dinarjev mese^io. Ta
oskrbnina v sedanjem času ne za-
došča za kritje vseh stroškov, saj
smo se zanjo dogovorili v marcu
fetos, ko smo predvidevali, da bo
letna infladja ^segla le 20 odstot-
kov in da cene ne bodo rasle tako
kot rastejo. Posebno bi rad opozo-
ril na stroške za živila, saj so cene
prešk vsa pričakovanja. Ekonom-
ska cena bi, ob polni zasedbi dom-
skih zmogljivosti, znašala okrog
6000 dinarjev.
Seveda z oskrbnino ne krijemo
vseh stroškov, zato opravljamo še
nekatere dodatne usluge. Tako v
poletnih mesedh kuhamo za briga-
dirje, med šolskim letom pripra-
vljamo malice za Srednj^olski
center v septembru in oktobru pa
smo pripravljali hrano za udele-
žence usposabljanja za SLO in
družbeno samozaščito v Dornavi.
V spomladanskih mesecih pa ob
koncu tedna sprejemamo v dom
razne skupine, ki so na izletu v
Ptuju, predvsem gre za strokovne
ekskurzije učencev in tako zasluži-
mo 5e nekaj denarja."
Dobivajo učend, ki iSve v domu,
vgje štipendije?
„y naši občini je štq)endijska
podtika dobro urejena. Učend, ki
prebivajo v domu, dobivajo višjo
Štipendijo — okrog sedem ali osem
tisoč dinarjev. To so štipendije iz
združenih sredstev. ViSrša je seve-
da odvisna od materialnega statusa
učenca in tudi od njegovega učne-
ga uspeha. 2e v sporazumu o šti-
pendiranju je določeno, da preje-
majo učond, ki zaradi oddaljenega
stalnega bivalSča stanujejo v do-
mu, prejemajo za okrog 3600 di-
narjev vSjo Štipendijo. Učend, ki
obiskujejo osnovno Solo s prilago-
jenim programom, imajo urejeno
plačevanje oskrbnine prd^ skupno-
sti socialna skrbstva."
V ptujskem Domu učencev je za-
poslenih 30 ddavcev, od tega pet
delavk dela v &ednjeSolskem cen-
tru v bifeju Petica. V devetih me-
secih tega leta je bil poprečni oseb-
ni dohodek okrog 15 tisočakov,
upcAe\-ati pa je treba, da imajo v
domu dokaj raznoliko kvalifika-
cijsko strukturo zaposlenih od
nekvalificiranih ddav^rev do takih
z visoko izobrazbo. Med njimi so
tudi pedagogi, ki opravljajo učno
vzgojno ddo. Pedagoginja Danica
Starki je tako opisala delo z učen-
d:
,.Ddo v domu je nadaljevanje
\-zgoje v dru&ii in osnovni Soli ter
vseh vi)livo%~ okolja, v katerem je
uCenec živd do pnboda v dom.
Naša naloga je, ugotoviti učenčeve
potrebe, sposobnosti, nagnjenja,
če želimo uspešno nadaljevati z
oblikovanjem njegove osebnosti.
Učenci so razdeljeni v >zgojne
skupine, ki so organizirane po kri-
teriju starosti, spda in glede na
Solo, ki jo učenec obiskuje. Vzgo-
jitelj je organizator dejavnosU v
vzgojni skupini, kjer se učenci uči-
jo, vzgajajo in se uddežujejo raz-
nih interesnih dejavnosti.
V domu imamo organizirano
tudi samoupravo. Vsaka vzgojna
skupina delegira svojega delegata v
učno vzgojno komisijo, komisijo
za gospodarska vprašanja, za
higiensko zdravstvena vprašanja,
red in medsebojne odnose in v
samoupravno komisijo. Lahko
rečem, da je pri učencih precejšen
interes za delo v teh komisijah, se-
veda pa je njihova aktivnost
odvisna od sposobnosti posamez-
nega delegata in od njegove želje
po aktivnem sodelovanju.
Osnovnošolci so tudi razdeljeni v
vzgojne skupine, nimajo komisij,
so pa aktivni v svoji pionirski
organizaciji. Srednješold pa imajo
mladinsko organizadjo.
Naj dodam, da se učend vklju-
čujejo v interesne dejavnosti, ki jih
je v domu deset — z različnih
področij. Pripravljajo tudi svoje
radijske oddaje, družabne večere
in plese, tako da je življenje v
domu pestro in zanimivo."
Kako pa poteka soddovanje s
šolami in s starši?
„Na§a naloga je, da Sole sezna-
nimo z detom v domu, poznati pa
moramo tudi učik programe in
skrbimo za usklajeno delo. Lahko
povem, da so stiki s šolami oziro-
ma z razredniki učencev dobri,
udeležujemo se tudi redovalnih
konferenc.
Soddovanje s starši je Se posebej
pomembno. Vsako leto izvedemo
Štiri roditdjske sestanke, stai^e
seznanimo z vzgojitelji in z našim
delom. Z njimi se pogovorimo o
sodek)vanju, starši nam tudi po-
jedo, v kakšnem okolju so učend
živeli pred prihodom v dom, pove-
do, če imajo kakšne posebne ždje
glede na zdravstveno stanje svojih
otrok in tako dalje. Z nekaterimi
starši imamo tesnejSe stike, z
drugimi ne. To je seveda ^odvisno
od staršev samih. Lahko pa
povem, da so starši vedno pri-
pravljeni na sodek)vanje, če jih
pokličemo ali obvestimo, da
imamo kakšne problcn>e z učcikL
Značilno je tudi, da več staršev
prihaja k nam v zimskem času, saj
je dosti učencev iz kmečkih družin
in njihovi starši v času, ko je na
kmetijah dosti dda, pač ne morejo
tako pogosti na obisk ali pc^ovor
v Dom učencev. So pa tudi starši,
ki se v šolskem letu niti enkrat ne
oglasijo pri nas.
Naj dodam še to, da mnogi ne
poznajo življenja in dela v našem
domu. Mislijo, da učend v domu
le spijo in jejo, se morda učijo, si-
cer pa niso zaposlem. Iz vsega, kar
sva z ravnateljem povedala, je moč
razbrati, da je življenje v domu
dokaj pestro in da so učend zapo-
sleni tekorekoč ves dan.
Upamo, da smo s tem sestav-
kom nekoliko odgrnili tančico, za
katero se skriva pestra dejavnost
Doma učencev. S predstavniki
doma smo se tudi dogovorfli, da
nas bodo o aktivnostih redno
obveščali in tako z našo pomočjo
sproti seznanjali Širšo jav-nost o
dogajanjih v ptujskem Domu
učencev.
Tekst: Nevenka Dobljekar
Slike: Martin Ozmec
StsM Napast
Dank« Starki
Učenci radi sodelujejo pri interesnBi dejavnostih
TEDNIK - november 1983
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Kari Um,
njegova družina
in prijatelji
Letos, ob 100-letnici smrti največjega teoretika znanstvenega
socializma, Karla Marxa, je bilo po vsem svetu veliko napisanega o
njem. kije posvetil svoje življenje največjemu cilju človeštva — najti
X)t za preobrazbo človeške družbe iz bede, nasilja in zmot v novo
lumano človeško skupnost.
O vsem, kar je Marx ustvaril kot mislec in revolucionar oa tudi
o njegovem zasebnem življenju govore številne knjige, članki,
razprave in sami prevodi njegovih del. Namen tega spisa je zgoščeno
prikazati Marxovo delo in več povedati o njegovem intimnem živ-
ljenju, o družini in prijateljih.
S kratko objavo Marxove življenske poti bo zadoščeno tistim
bralcem, ki iz raznih vzrokov ne posegajo po obširnejših besedilih, a
bi radi spoznali velikega misleca 19. stoletja. S tem se izjemoma
odmikamo z dobrim namenom od lokalnega značaja našega lista.
Spis je povzet po mnogih virih, ki bodo navedeni ob njegovem
zaključku.
LETA V ROJSTNEM KRAJU
Kari Marx seje rodil 5. maja 1818 v zgodovinskem mestecu Trieru
v Nemčiji, kjer je bila naselbina že tisoč let preden so zavzeli Porenje
Rimljani in tu zgradili znamenito mesto Kolonio Avgusta Treviro-
rum. Še danes vidimo v Trieru ostanke mogočnih rimskih stavb.
Pozneje je potekala tu meja med Francijo in Nemčijo, karje privedlo
do burne zgodovine Porenja. Večkrat je Trier menjal svoje gospo-
darje. Močno je vplivala na deželo Francoska revolucija. Njeno
geslo: svoboda, bratstvo, enakost — je odmevalo v ljudeh in omajalo
fevdalno gospodarstvo Porenja.
Marxov oče je bil pravni svetnik. Oba, mati in oče sta izhajala iz
židovske družine rabinov, oče iz nemške, mati pa iz holandske, v
družini Heinricha in Henriette Marx seje rodilo veliko otrok in Kari
je bil po vrsti drugi. Svojo življenjsko pot je nastopil v času močnega
odmeva francoske revolucije, ko je bilo na pohodu obdobje ro-
mantike s prebujanjem narodov, ko je filozofija prešla na nova pota,
ko seje z nesluteno naglico številčno krepil delavski razred z rastjo
industrije in dušil v bedi in brezpravnosti. Vse velike družbene in
idejne spremembe so mogočno vplivale nanj in mu vzbudile gorečo
željo — pomagati človeštvu.
Leta 1815 je bilo Porenje s Trierom priključeno kraljevini
Prusiji. Kralj je tedaj ukazal, naj v prejšnjih francoskih pokrajinah
odstranijo iz državnih služb vse Jude. Heinrich Marx je takrat
prestopil v luteransko vero in leta 1824 so bili krščeni še drugi člani
njegove družine.
Karlov oče je bil liberalen v religiji in tudi v politiki. Na Karla so
vplivali, svobodoljubni pogovori med očetom in prijateljem, vlad-
nim svetnikom Ludvvigom von NVestfphalnom, poznejšim tastom.
Družina barona NVestphalna seje naselila v Trieru leta 1816,
Jenny NVestphalen, rojena 1814 v Salzweldu, je bila prijateljica
Karlove sestre Sophie, Karlov sošolec pa Jennyn brat Edgar. Večkrat
sta se obiskovali obe dekleti in dečka. Že zgodaj je Kari občudoval
štiri leta starejšo Jenny, kije bila najlepša daleč naokoli, vitke lepe
rasti, bujnih temnih las, bleščečih velikih temnih oči.
Ludwig von NVestphalen je kot vladni svetnik v Trieru opravljal
bolnišnico, ječe in dobrodelne ustanove. V prostem času je veliko
bral, posebno dela naprednih romantikov, ki so obsojali izkoriščanje
delavskih in kmečkih slojev, kajti ljudstvo so cenili, njegovo duhovno
izročilo, njegovo govorico, njegovo narodnost. Napredni romantiki
so iskali v družbeni ureditvi nove ideale, cenih razumske odločitve,
plemenita dejanja. Nazadnjaško romantično smer, kije iskala ideal
v srednjeveški preteklosti, v religiji pa sta Ludwig von NVestphalen in
Karlov oče odklanjala. Ogrevanje obeh očetov za napredne miselne
tokove je vplivalo na doraščajoče otroke, posebno na Karla. Tedaj,
od leta 1830 do 1835 je Kari obiskoval triersko gimnazijo. Po šestih
gimnazijskih letih se je jeseni 1835 vpisal na pravni oddelek bonnske
univerze. Vanjo je vstopil poln znatiželjnosti, ki gaje že v dijaških
letih priklepala h knjigam. Zato je že v gimnaziji pisal šolske naloge,
ki so izražale načitanost in globokoumnost. Zanimal se je za vse
znanosti, bil odličen matematik, nadarjen za jezike. Ljubil je lite-
rarna dela velikih pisateljev, glasbo. Vsa ta zanimanja je ohranil vse
svoje življenje. V družbi je zbijal šale in se veselo smejal. Osvojil je tri
jezike, nemški, francoski in angleški, razumel pa jih je še vehko.
Kari je bil močne, srednje velike postave, kodrastih črnih las,
lepega obraza, ki so ga krasile še ognjevite črne oči. Govoril je
premišljeno, duhovito. V družbi tovarišev je bil priljubljen. Sam je
posebno cenil prijateljstvo z Jenny, sklenjeno ob koncu dijaških let.
V	njej je odkril edinstveno, najpopolnejšo žensko, lepo. izobraženo,
razumno, plemenito.
S Karlom so odpotovali šturirat v Bonn še trije gimnazijski
tovariši. Ko seje čez leto dni vrnil na počitnice v Trier, je prijateljstvo
z Jenny preraslo v ljubezen. Čeprav je bil Kari mlajši od nje in soji
ponujali zakon starejši, po stanu ugledni snubci, se je odločila za
Karla. V njem je občudovala njegov miselni polet, uporniški bojujoči
se duh za pravico, in veliko ljubezen, ki ji je ponujal.
Drugo šolsko leto seje vpisal na berhnsko univerzo. Berlin je štel
tedaj nad 300.000 prebivalcev. Delavski sloj je bil v mestu še ma-
loštevilen, industrija je bila še slabo razvita, prevladovah so obrtniki
in trgovci. Srednja in mala buržoazija je sestavljala glavni del pre-
bivalstva. Veliko je bilo tudi uradnikov in vojakov. Univerza v
glavnem pruskem mestu je slovela po vsej Nemčiji, ker sta tu
predavala filozof Hegel in teolog Schleiermacher.
Prejšnje leto v Bonnu so Karla zvabljali študentje v krčme na
veseljačenja. Tu, v Berlinu seje zatopil le v knjige in se poizkušal tudi
v pesnikovanju. Na pamet je znal obilo pesmi raznih pesnikov in stare
ljudske pesnitve. V^ Berlinu je študiral filozofijo, ker ga je bolj
zanimala kot pravo. Bral je tudi zgodovinske knjige in knjige o
umetnosti teorije. Največ časa je posvetil študiju Heglove filozofije,
kije odkrivala, kako se vesoljni duh stalno giblje naprej, ker je taka
njegova narava.
V Berlinu je obiskoval tudi gledališke predstave. Dela Calde-
rona. Lope de Vega, Moliera in Schillerja so napravile nanj močan
vtis; pogrešal pa je odrske stvaritve Shakespeareja in Goetheja.
10. maja 1838 je Karlu umrl oče. Njegova smrt gaje močno
iretresla. Po kratkem obisku doma. se jc vrnil v Berlin in pričel s
critično obravnavo Heglove filozofije, kije videla v pruski državi in
krščanstvu utelešenje absolutnega duha — ali kraljestvo božje.
Heglovo nasprotje med napredno dialektiko in nazadnjaškim Doh-
tičnim sistemom, je razcepilo Heglovce na staro in mlado Hegeljance.
Ludwig heuerbacn je leta I8jy nastopil s kritiko Heglove filozofije.
Zanj je bila narava svetovno načelo in ne duh. Njegova kritika religije
in materialistično pojmovanje nastanka življenja in sveta sta na-
pravila na Marxa globok vtis.
Študij filozofije je Marx končal leta 1841. ko je napravil še
doktorsko disertacijo iz filozofije v Jeni. Kot doktor filozofije seje
vrnil začasno domov v Trier. preživel prelepe dni z domačimi. Jennv
in prijatelji. V tem času se je nameraval usmeriti v univerzitetno
kariero. Kot pristaš mladohegeljonca prof. Bruna Bauerja. ki je
zgubil mesto docenta na teološki fakulteti v Bonnu zaradi teze o
krščanskem mitu — je Marx svojo namero, postati profesor na
univerzi — opustil.
V	KOLTVIJ
Sredi oktobra 1842 seje Marx napotil v Koln, središče poren-
skega gospodarstva. Mesto je štelo okoli 100.000 prebivalcev. Leta
1841 so tu pričeli graditi železniško progo Koln—Aachen. Tuje bila
razvita metalurška industrija.
Nadaljevanje sledi
„Grde" besede
Bolj ali manj grobe kletvice so pogost sestavni del našega medsebojnega
sporazumevanja. Vsak dan jih poslušamo, nemalokrat se tudi sami katere
znebimo. B. S. iz Ljubljane o tem pojavu piše takole: ,,Z zanimanjem be-
r«m objave Jezikovnega razsodišča v Delu in me veseli, da se nekje uk-
varjajo s čistočo našega jezika. Čudim pa se, da se nihče ne obregne ob
vedno večje uporabljanje izrekov na osnovi ,jebentanja' in .pičkarjenja'.
To je bilo včasih tuje Slovencem, ki so poznali le par nedolžnih psovk.
Danes celo otroci izražajo svoje začudenje z ,o jebenti', kaj šele starejši."
Izrazi, na katere opozarja naš dopisnik, so v jezikovnih priročnikih
obravnavani kot stilno zaznamovane čustvene (ekspresivne) besede, tj. ti-
ste, ki izražajo do poimenovanega pojava tudi čustven odnos. Ekspresi-
vnih besed je več vrst: ljubkovalne izražajo naklonjenost (fantek, (ičati),
slabšalne nenaklonjenost (pankrt, čvekanje), zmerljivke in psovke
(vulgarizmi) pa že prav sovražen odnos do kakega pojava. Prostaške be-
sede so zlasti pogoste v vsakdanjem sporazumevanju, srečujemo pa jih
tudi v umetnostnih besedilih, če obravnavajo primerno snov. Marsikdaj
so pri govornem sporazumevanju značilne sestavine mladostniškega slen-
ga ali gostilniških pogovorov. V takih primerih nimajo svojega prvotnega
pomena, ampak jih govorci uporabljajo le še kot medmete, za poudarja-
nje poimenovanega. Marsikatera slovenska psovka nam zdaj zveni
,,nedolžno"; hude pa se nam še naprej zdijo tiste, ki še zmeraj izražajo
svoj prvotni pomen in se nanašajo na stvari, ki jih javno ne opravljamo.
Prevzete vulgarne besede hitro prilagajamo svojim besedotvornim po-
stopkom in jih imamo za svoje. Za njihov obstoj v jeziku torej ne more-
mo dolžiti Neslovencev. So izraz odklonilnih stališč do pojavov okrog
nas, pa tudi izraz surovosti, slabega okusa in nizke kulturne ravni.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška kon-
ferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega?.
Izbor umetnin Maksa
Kavčiča v paviljonu DK
Razstavni paviljon Dušana Kvedra v Ptuju je te dni prizorišče po-
membnega likovnega dogodka. Ptujski muzej je v sodelovanju z umetno-
stno galerijo v Mariboru organiziral retrospektivno razstavo del akadem-
skega slikarja Maksa Kavčiča ob 10-letnici umetnikove smrti. V Ptuju ima-
mo priložnost videti pravzaprav le del te razstave. Avtor je bil rojen v
Gradišču v Slovenskih goricah 1909 leta. Po končanem učiteljišču v Mari-
boru je leta 1937 končal likovno akademijo v Zagrebu in nato nabiral
izkušnje in znanje še v Parizu, Pragi in drugod. Bil je profesor na mari-
borskem učiteljišču in nato na pedagoški akademiji. Njegova slikarska
zapuščina je izredno bogata. Med njo so tudi dela, ki so nastala v Ptuju
in v Halozah, bil je udeleženec prve slikarske kolonije Poetovio-Ptuj leta
1969, samostojno pa se je predstavil Ptujčanom že leta 1953. Znan pa je
tudi po svojih odličnih scenografskih ustvaritvah.
Umetnika in njegovo delo sta na otvoritveni slovesnosti predstavila
Blagoje Jevremov, ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Ptuju in Gordana
Spremo, ki je tudi avtorica razstave.
mš
Sodelavka umetnostne galerije v Mariboru Gordana Spremo
govori o življenju in delu Maksa KavčiCa. Foto: S. Kosi
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Za razna municipijska, koloni-
jalna, viteška ali senatorska napre-
dovanja kakšnega posameznika iz-
vemo tudi iz posvetilnih nagrobni-
kov in žrtvenikov. Na njih so na-
vadno posvetila o znanem predni-
ku, družinskem članu, patronu,
vladarju, božanstvu itd. Hvaležniki
— darovalci so dajali na posvetil-
nih nagrobnikih in žrtvenikih po-
leg svojih osebnih podatkov vklesati tudi razne funkcije, ki so jih bodisi že
opravili, ali pa so jih opravljali v času naročila. Funkcije darovalca, pa-
trona ali vladarja so bile vklesane na dva načina in sicer, od najnižje do
najvišje ali obratno, od najvišje do najnižje.
Prav poučni primerek o prvem načinu vklesovanja funkcij imamo na
posvetilnem žrtveniku, ki je bil najden leta 1932. Zrtvenik je visok 103 cm.
Posvetiini žrtvenik iz druge polovice 2. stoletja, posvečen božansidm dvoji-
cam Liberu in Liberi
širok 71 cm in debel 37 cm. Na napisnem polju je z enakomernimi črkami,
visokimi 2,5 cm—3 cm vklesan napis:
LIBERO ET LIBERAE
SACRVM
L(ucius) VALERIVS VERVS
DEC (urio) COL(oniae) POET (ovionis)
PRAEF(ectus) FABR(um) QVAESTOR
AEDlL(is) PONTIF(ex)
11. VIR I(ure) D(icundo)
Iz tega se da razbrati, da je žrtvenik, posvečen božanskim dvojicam
Liberu in Liberi, daroval Lucij Valerij Ver, ki je bil najprej član poetovij-
skega mestnega sveta, nato tehniški načelnik, finančni in tržno policijski
uradnik, svečenik in nazadnje tudi župan ali mestni načelnik v Poetovioni.
Čeprav je bil ta žrtvenik posvečen božanskim dvojicam v drugi polovici 2.
stol., lahko rečemo, da so nam tako Rimljani podali le svojo razlago o nek-
danjih domorodnih božanstvih vina. Od kdaj so na našem območju pride-
lovali vino, zaenkrat ne vemo. Vemo pa, da so tukaj v rimskem času poleg
piva — sabajum (iz prosa) uživali tudi vino in to že v prvem stoletju. O tem
nam priča napis na oljenki, da so bili revežu večerja kruh, vino in redkev.
Po vsej verjetnosti pasi revež kar tako ni mogel privoščiti uvoženo vino iz
Italije, ampak si ga je moral sam pridelati, čeprav vemo, da je saditev trsov
na našem območju dovolil šele cesar Prob v 3. stoletju. B. Jevremov
Kulturo še vedno obravnavamo kot del potrošnje
Knjiga postaja vse dražja, pri občanih pa je
vse manj možnosti, da bi dokupovali nove iz-
daje za svoje hišne knjižnice. Zato ni čudno, da
v Sloveniji ugotavljamo, da se je v letošnjem
letu močno povečalo zanimanje za izposojo
knjig v knjižnicah in da je sploh interes za
kulturo veliko večji kot še pred časom. Ta
»kulturonosen« čas gotovo ni slučajen, tesno je
povezan z drugim aktualnim dogajanjem v naši
družbi in nenazadnje tudi s protislovnostjo
položaja kuUure pri nas, ki jo v praksi še vedno
obravnavamo kot del potrošnje, ki jo je treba
zoževati. Tisto, da se zavedamo, da brez kul-
turnega ustvarjanja ni samobitnosti nekega
naroda, da ni napredka in ne razvoja, to pa ob
denaiju kaj radi pozabljamo. Ko je potrebno
kulturi kaj dati, smo na repu, ko pa kaj odvzeti
pa med prvimi, — je bilo poudaijeno na ne-
davnem sestanku, ki so ga z novinarji, ki po-
ročajo o dogajanjih na področju kulture, pri-
pravih na CK ZKS v Ljubljani.
V pogovoru, ki ga je vodil izvršni sekretar
predsedstva CK ZKS za informativno in pro-
pagandno dejavnost Slavko Gerič, so sodelo-
vali priznani slovenski kulturni delavci, med
njimi tudi član predsedstva CK ZKS dr. Boris
Majer, kije povdaril, da mora biti večja potreba
po kulturnih dobrinah prisotna kot stimulator
v poročanju dnevnikov in revij. Kulturno razvit
človek ima tudi drugačen odnos do dela, saj je
splošna kulturna osveščenost eden pomem-
bnih faktoijev splošne kulture dela. Zavedati se
moramo, da je na primer tudi število inovacij
izraz splošne kulturne ravni neke družbe. Če bi
to ugotavljali na konkretnem — domačem
primeru, nismo na zavidljivi ravni. V prihodnje
moramo razvijati še bolj neposredne, žive
kontakte z drugimi jugoslovanskimi centri, —
so ugotavljali razpravIjalci, ki tudi to pot niso
mogli mimo tako imenovanih skupnih pro-
gramskih jeder, o katerih se je v Jugoslavji
dvignilo toliko prahu. Prav ta razprava je po-
kazala kako se slabo poznamo med seboj.
MŠ
V knjižnici beležijo porast izposoje
Ko so v ptujski knjižnici ob letošnjem de-
vetmesečju ocenjevah svoje delo so med dru-
gim ugotovili, da se dviga število tistih, ki ob-
iskujejo vse tri oddelke matične knjižnice. Tako
so v tem času zabeležili, da so si bralci izpo-
sodih na dom ali pa v čitalnici 69012 knjižnih
enot. od tega 54.647 knjig in 14.365 časopisov in
revij. To so podatki, ki govorijo o tem, daje v
tem obdobju znašala izposoja v knjižnico eno
knjigo na prebivalca ptujske občine ali štiri
knjige, če bi pri tem upoštevali samo prebivalce
na območju mesta Ptuja.
Seveda pa statistični podatki v podrobnostih
razčlenjujejo vse obiske in delo knjižničaijev.
Dodamo naj še, da so letos v devetih mesecih na
novo vpisali 685 bralcev, kar potguje vseslo-
vensko trditev, da zanimanje za knjigo narašča.
Predvsem za tisto, kije na voljo v knjižnicah, saj
jo je v knjigarnah vse težje kupiti zaradi visokih
cen. Ob tem pa ne gre zamolčati dejstva, da tudi
knjižnicam primanjkuje denarja za nakup
knjig. Ptujska je v tem času postala bogatejša za
3721 knjig, ki so jih ocenih in inventarizirah.
V letošnjem letu so ptujski knjižničarji pri-
pravih tudi osem razstav, ki so jih posvetili —
prvo življenju in delu pisatelja Ivana Potrča ob
njegovi 70-letnici. Sledila je razstava posveče-
na življenju in delu Karla Marxa; v domu
Slovenskogoriške čete na Rogoznici so pri-
pravili knjižno razstavo o .ložetu Lacku Sledih
so zapisani prikazi življenja in dela dr. Jožeta
Potrča. Mateja Bora, Miška Kranjca, ilustracij
v slovenski poeziji ob 100-letnici rojstva Hinka
Smrekarja ter razstavo ob 30-letnici izida
pesmi štirih: Toneta Pavčka Cirila Zlobca.
Janeza Menarta in Kajetana Koviča. Vse
razstave so bile zelo dobro obiskane, nekatere
so si ogledali tudi jubilanti sami, med po-
membnimi gosti pa so zabeležili še Sergeja
Kraigherja in Lidijo Šentjurc.
Omeniti je potrebno še dva literarna večera:
prvi je bil posvečen 70-letnici rojstva Mateia
Bora, ki je ob interpretaciji svojih pesniških
tekstov mladim obiskovalcem pripovedoval
tudi o svojem življenju in delu. 15. septembra
pa je bil literarni večer v okviru XI. ptujskih
kulturnih srečanj v viteški dvorani na gradu, v
katerem so sodelovcli omenjeni štirje pesniki
ob 30-letnici izida njihovih pesmi.
Te dni pa je v ptujski knjižnici na ogled tudi
razstava posvečena 40. obletnici kočevskega
zbora in 11. zasedanja AVNOJa.
mš
6 - NAŠI DOPISNIKI
17. november 1983 - TEDNIK
Zanimiv folklorni nastop
Tokrat gre za folklorno prireditev iz programa praznovanja 45-letni-
ce folklorne sekcije Markovci, obenem pa za prvo prireditev v okviru
praznovanja 15-letnice folklornega društva Ptuj, ki praznuje svoj jubilej v
letu 1984.
Predstavile se bodo skupine iz devetih vasi krajevne skupnosti
Markovci, sodelujejo pa tudi skupine iz Cirkovec, Maribora in Korene.
Prireditev pripravljata Folklorno društvo Ptuj in folklorna sekcija Anton
Štrafela Markovci.
Znano je, da se je v Markovcih in okolici ohranilo največ starih šeg,
navad in običajev, ki spominjajo na življenje naših prednikov. Markovci
so poleg Cirkovec področje, ki že desetletja negujejo, ohranjajo in
razvijajo stare običaje.
Mlatci iz Bukove	foto: Langerholz
Nastop, ki bo 19. novembra ob 18. uri v srednješolskem centru v
Ptuju, je močno povezan z običaji, ki se odvijajo na kmetijah, pri obde-
lovanju zemlje, reji živine . . . Prav to mu daje svojevrstno privlačnost.
Skupina iz Zabovec bo predstavila ženitovanjske običaje,
Novovaščanke predenje, Markovčani bodo kosci in grabljice, Bukovčani
mlatci, sodeluieio Se »aniice iz Stojnc, lOkarji iz Sobetinc, skupina iz Pr-
venc, ki bo predstavila čevljarjenje po siarem.
Nastop bodo zaokrožili: plesna skupina Anton Štrafela iz Markovec,
plesna skupina Vinko Korže iz Cirkovec, ljudski pevci iz Korene In ljudski
godci iz Maribora.
Ob koncu povabimo vse ljubitelje folklore, da si omenjeni nastop
ogledaio.	jVin
IZ ŽIVLJENJA
V	DOMU UČENCEV
Dom učencev v Ptuju je pomembno družbeno središče za vzgojo
mladih ljudi. V povezavi z okoljem organizira vzgojno-izobraževalni pro-
ces za učence zunaj kraja stabiega bivališča in jim tako zadovoljuje vse
življenjske in socialne potrebe, torej skrbi za vzgojo učencev in vsestran-
ski razvoj njihove osebnosti.
V	domu stanuje 41 učencev, od tega je 83 učencev sre^jega usmerier
nega izobraževanja. Učencem so na razpolago klubski prostori in
kniižnice. Slabše je poskrbljeno za rekreacijo, posebej v zfanskem času.
Drugače sproščajo svojo energijo prek interesmh dejavnosti: malega
nogometa, tenisa, odbojke, rokometa, v zadnjem času pa tudi aerobike.
Sicer učencev problem prostora ne ovira preveč, v sončnih in lepih dnevih
posedajo na klopeh pred domom ali pa si krajšajo čas na športnem
igrišču. Da ne bi počenjali prevelikih neumnosti in po nepotrebnem
zapravljali časa, delujejo v okviru doma Se druge interesne dejavnosti:
dramsko-literarni, krožek OZN, šahovski krožek, krožek za družbene
večere in radijske oddaje, foto krožek itd.
Odločitve sprejemajo z dogovarjanjem, v tej smeri deluje: zbor dom-
ske skupnosti, ki ga sestavljajo vsi učenci in skozi predsedstvo DS. Imajo
tudi svojo OO ZSMS in prek nje posegajo v družbeno politično življenje v
samem domu oz. občini. Učenci imajo obvezne učne ure in so razdeljeni v
tri vzgojne skupine.
Poleg organiziranih udejstvovanj ostane dosti časa in ta čas izkori-
stijo s sprehodi po mestu ali pa se zberejo pri katerem od učencev v sobi,
kjer se pogovarjajo o dogodkih v šoli. Posebej so ogorčeni, če se zgodi
kateremu od učencev ,,krivica", takrat ga seveda vsi tolažijo in na koncu
pridejo do sklepa, da bo treba vzeti knjige v roke in se začeti še bolj resno
učiti.
To je včasih zelo težko, zlasti, če je to sreda, ko je na programu ples
ali radijska oddaja. Takrat se zberejo vsi v jedilnici, ker drugega večjega
prostora ne premorejo, da bi zaplesali in pozabili na šolske skrbi.
Povezani so tudi z vojaki iz ptujske vojašnice. Z njimi sodelujejo tako, da
prirejajo skupne proslave, srečajije, plese in podobno.
V	domu se vedno nekaj dogaja, vendar se mora vsak učenec sam
potruditi in vživeti v to okolje, da postane tudi zanj zanimivo.
Marica Fleisinger
Jože Ogrizek
- starejši
Kje tak je še med nami kot on,
ki spi v prezgodnji groba jami,
posuti v zimi z venci, s šopki roi.
Umrl je moi! Ne, ni umrl!
Se duh njegov iivi med nami.
Simon Gr-^gorčič
Pretresena sem bila ob vesti, da je v tujini med obiskom pri sinu
prenehalo biti srce našemu delegatu posebne delegacije — SIS zdravstvo v
krajevni skupnosti Dušan Kveder Ptuj. Ni krajana v naši KS, ki Jožeta ne
bi poznal. Zato se čutim dolžna, da v njihovem imenu napišem teh nekaj
besed.
Pravično je, da predstavim Jožeta kot človeka, ki je bil svojim otro-
kom oče in mati obenem in ki je kljub temu našel zraven dela, ki ga je
opravljal v TGA, veliko več časa kot drugi krajani v KK SZDL, kjer ni
nobena akcija minila brez tvornega prispevka našega Jožeta. S svojimi
izkušnjami in humanim pristopom je za skupno stvar ž uspehom pridobi-
val občane, tudi tiste ostarele, manj nezainteresirane.
Priznanja, ki jih je dobil za to, so le skromna oddolžitev za njegovo
življenjsko delo. Bil je član lovske družine. Logična posledica njegove
humanosti in življenjske orientacije pa je tudi članstvo v gasilski organi-
zaciji, kjer je delovi nesebično in predano, kot da je to samo po sebi
umevno.
Bil pa je tudi skromen mož, ki je znal in hotel vsakemu pomagati,
kljub temu, da je bil sam velikokrat potreben toplih besed. To pa je tudi
najdragocenejši nauk, ki nam ga je zapustil.
Da njegov zgled ni padel na neplodna tla, je bilo videti ob zadnjem
slovesu od njega, saj ga je pospremila množica sodelavcev, ohfannv in
prijateljev.	Erika Kysela
vodja delegacije SIS zdravstvo
Pionir - prometnik
Na naši šoli že več let deluje
prometni krožek. Nekateri člani
tega krožka opravljajo naloge
pioniija-prometnika. Učencem,
ki se pripeljejo v šolo s kolesi, le-ta
pregledajo in če ugotovijo kako
napako, ga nanjo opozorijo. Vsi
člani prometnega krožka bomo
pisali preizkus znanja. Pri krožku
spoznavamo prometna pravila.
Vsi učenci pa, ki še nimajo
opravljenega izpita za vožnjo s
kolesom, ga bodo opravili letos.
Pionirji prometniki skrbimo za
vajTio pot sošolcev v šolo. Ravnati
se moramo po vseh predpisih, saj
smo vzgled drugim.
Kristina Vršič, OŠ Markovci
Jurček
velikan
. Pri Cimermanovih v Obrežu so
vsi vneti gobani. Tako babica,
mamica in vnukinja rade v pro-
stem času »gobarijo.« To nedeljo
pa ni bilo tako. V gozd so šle tK>
jesenskih opravkm. Sle so grabljat
listje. Ker pa gobarjem njihova
žilica ne da miru, so malo pogle-
dale po »svoji mestih«. In tako se
je mami Anici nasmehnila sreča,
ko je našla iurčka težkega 85 dkg.
Povedala je, da takšnega kapital-
nega jurčka še ni našla. Medtem
ko sva posneli ta posnetek, je
hčerka Katja še vedno vneto sti-
kala po svojih mestih. Čeprav iih
šteje komaj 5 let, je letos nabrala
že več kg gob. Upajmo,'da se bo
tudi njej kdaj nasmehnila takšna
sreča. Tekst in foto: Vera Lazar
Mama Anica z velikim in sdravlm jesenaldm Jnrekom
Mladinska organizacija v naši vasi
v vsaki krajevni skupnosti delujejo mla-
dinske organizacije. Nekatere izmed teh
organizacij dosledno in uspešno izvršujejo
naloge, ki so si jih zadale. Imamo pa tudi
organizacije, ki zadanih nalog ne izvršujejo ali
pa jih niti nimajo. Med te druge spada tudi
naša mladinska organizacija.
OO ZSMS Podvinci šteje okrog sto članov in
je bila nekoč zgled drugim. Življenje mladih je
bilo razgibano, aktivno. Na rednih sestankih so
se mladi združevali, pogovaijali o aktualnih
dogodkih tako v vasi, kot izven nje. Žal je danes
drugače. Več kot polovica članov nas je, ki se
sicer redkih sestankov le redko ali pa nikoli ne
udeležimo. Kaj je vzrok temu? Morda ne-
ustrezni prostor, premalo prizadevno vodstvo,
ali pa smo mladi res premalo zainteresirani?
Vzrokov je venetno še več, vendar se nihče ne
vpraša, kako jih odpraviti. Vodstvo se ne more
izgovarjati, da mladi nimajo časa, da raje
odhajajo v mesto, kjer imajo več zabave.
Nasprotno. Mladi imamo čas, vendar ga ne
želimo zapravljati na sestankih, kjer so pogo-
vori »bob ob steno«, kjer se ne najde skupnega
jezika. Res je, da s peščico ljudi ni moč odločati
o delovnih akcijah, o raznih problemih tako
znotraj kot zunaj organizacije. To vodstvo
samo dobro ve. Sprašujem se, ^aj ne poskuša
mladih pritegniti na kakšen drug način. S
kakšno množično akcijo, po akciji pa malo
razvedrila, za tiste, ki niso preveč utrujeni. Ce
vodstvo tega ni zmožno urediti, zakaj ga ne
zamenjamo. Prav gotovo bi se v vasi našel fant
oziroma dekle, ki bi uspešno vodila mladinsko
organizacijo, se zanimala za delo in za bolj
živahno življenje mladih. Dokler se to ne bo
uredilo, bo udeležba na sestankih slaba, živ-
ljenje mladih pa še naprej pusto in nedelovno.
I. H.
NA OBISKU PRI SOŠOLKAH
V ponedeljek zjutraj sva se z beležko in pisa-
lom odpravili k praktikantkam oziroma k
najinim sošolkam, ki opravljmo obvezno delov-
no prakso v drugih OZD. Želeli sva namreč
izvedeti kaj na praksi delajo, kako se počutijo v
svojem delovnem okolju, ali je delo zanimivo.
Najprej sva obiskali Skupnost za socialno
skrbstvo občine Ptuj, ki je na Ormoški cesti. Da
sošolkama tukaj ne gre ,,za nohte" in da sta na
prijetnem delovnem mestu, sva lahko ugotovili
takorekoč že na pragu. Kljub temu, da sva prišli
nenajavljeni in sva mogoče koga zmotili pri de-
lu, so naju prijazno sprejeli. Brez težav sva
prišli do sošolk in ju vprašali o njunem delu,
počutju. Brez prisotnosti njune mentorice sta se
dekletoma jezika kar precej odvezala. Njune
odgovore bi lahko strnili v naslednjo veloto:
,,No, da začneva čisto od začetka. Sprejeli so
naju zelo lepo. Predstavitev skoraj vseh sode-
lavcev, s katerimi bova skupaj delali v teh štiri-
najstih dneh, nato predstavitev celotne delovne
skupnosti čemu služi, kaj je njena naloga.
Takoj sva se navdušili za delo. V primerjavi z
lanskim letom je bil sprejem veliko boljši.
Nekaj skupnega je edino v tem, da smo tudi
lani lahko šli prvi dan predčasno domov. Na-
slednji dan pa je šlo čisto zares. Delo sva takoj
dobili, kajti kot vidite, tukaj na novo pleskajo
in pomagali sva jim prenašati gradivo. Seveda
sva dobili kasneje drugo delo. Ce je Slo kaj na-
robe, nama je mentorica pomag^a, tudi sve-
tovala. V glavnem tipkava: Včasih pomagava
zlagati razno arhivsko gradivo. Zelo radi bi šli
na teren. Toda tudi tako nama čas hitro mine.
Delo, ki ga opravljava tukaj, z lanskim delom
sploh ne moreva primerjati. Je dosti lažje, manj
naporno, vendar zahteva večjo skoncentrira-
nost. Delavci tukaj so zelo prijazni, vljudni.
Med sabo se dobro razumemo. Upava le, da je
odnos dober tudi z najine strani. Zelo pa si
želiva, da naslednje leto spet delava tukaj."
Po pogovoru s praktikantoma naju je seveda
zanimalo mnenje mentorice. Tudi njej sva
zastavili nekaj vprašanj. Tovarišica Milena
Pavličeva nama je povedala naslednje:
,,S praktikantkama smo zelo zadovoljni. Sta
delavni, ravnata se po naših navodilih, točno
prihajata na delo. Zelo dobro sta se vključili v
delo, pa tudi v delovno okolje. Sicer pa imam s
praktikanti dobre izkušnje. Dekleti sta že deseti
po vrsti in doslej še z nobenim nismo imeli
problemov ali kakršnihkoli težav. Moram pove-
dati, da od začetka praktikantov sploh nismo
uvajali v strokovno delo. Toda, ko so pokazali
zanimanje za delo, smo jih začeli zaposlovati
tudi na tem področju. Ugotovili smo, da jih
lahko s pridom uporabimo. Na koncu jim
pomagamo sestaviti tudi dnevnike. Seveda eni
potrebujejo malo več pomoči, drugi malo manj,
toda, s skupnimi močmi se vse naredi," je pogo-
vor zaključila tovarišica Pavličeva.
Po tem pogovoru sva šli do naslednje
sošolke-praktikantke in sicer v delovno orga-
nizacijo Perutnine. Tukaj sva najino sogo-
vornico težko dobili, kajti imeli sva nekaj težav
s tovarišem receptorjem.
„Delo, ki ga opravljam tukaj ni naporno, je
pa zelo dolgočasno. Za spoznanje boljše kot
lani." Na koncu pa le prizna, da je najboljše v
šoli. Delavke so sicer prijazne, toda kaj, če so
tovariši na stolčkih in v recepciji preveč strogi.
Nazaj se sploh ne želi vrniti, raje gre v pro-
izvodnjo. Kaj drugega nama sogovornica ni
povedala. Njena redkobesednost pa nama je
lahko nakazala, da se tukaj ne počuti najbolje.
Tako sva dobili vsaj približno predstavo o
dveh organizacijah, v katerih delajo najine so-
šolke. Hkrati sva spoznali, da je za dobro de-
lovno vzdušje potrebnih mnogo dejavnikov,
kajti v slabem delovnem okolju človek ne more
enako dobro delati, zlati, če odnos med delavci
ni najboljši.
Irena Horvat
Marica Fleisinger
Kako ostati do smrti zmeren pivec?
Danes bomo spregovorili o četr-
tem pravilu. Znano je že, da so vsa
pravila povzeta po knjigi ,,Alko-
holno omamljen" (^vtor j. Ra-
movš) in so namenjena vsakemu, ki
popiva. Kdor hoče ostati zmeren
pivec mora vseh sedem pravil do-
sledno upoštevati. Zato jih vedno
ponavljamo.
1.	Bodi zmeren, srce in pamet
sta dragocenejša kot pivski užitek
ali prepoln želodec.
2.	Ne pij, kadar si v zagati ali
notranji stiski, to je beg pred stvar-
nostjo v omamo. Človek si, spopri-
mi se z življenjem.
3.	Ne pij, če te mika cenen pivski
užitek, potrudi se za zdrave radosti,
ki jih v življenju ne manjka.
4.	Ne navadi se gasiti žeje z alko-
holno pijačo, telo potrebuje teko-
čino, ne strupa.
5.	Ne pij močnih alkoholnih pi-
jač in ne pij na prazen želodec.
6.	Takoj se umakni iz pijane
družbe.
7.	Spoznaj sebe in alkoholizem
in imej odrte oči za ,,črno kroni-
ko" in njenih posledic okrog sebe.
Četrto pravilo: „ne navadi
se gasiti Žeje z alkohol-
no pijačo, telo potrebu-
je tekočino, ne strupa.
Ljudje največkrat gasijo žejo s
pivom in z vinom. To delajo celo
pozimi, čeprav vemo, da takrat po-
trebuje telo manj tekočine in Je
vprašljivo, če ni pitje v tem času^ze
navada.
Katere snovi pa vsebuje pivo in
vino?
Pivo razen vode vsebuje še
3—8 % alkohola ali celo do 15
10—16 % hranljivih snovi in oglji-
kov dioksid, ki mu daje osvežilen
okus.
Vino sestavlja voda, 8—14 % al-
kohola (desertno tudi 20
grozdni in sadni sladkor, kisline,
grozdno barvilo in razne dišave.
Alkohol je kemična spojina —
etanol. V destilirani pijači gaje več
kot 50 oziroma 80 % (viski).
Zal je za organizem ta snov
strup, ki povzroča razdejanje na
organih in omamlja, dokler ga je
kaj v telesu. Ko človek zaužije
alkoholno pijačo, ta strup pride v
vse telesne organe do zadnje celice,
ker ga kri sproti raznaša. V krvi ga
izražamo v promilah, (1 promila
pomeni določeno količino alkohola
v enem litru krvi). Ce rečemo, daje
nekdo imel v krvi 2 promili alko-
hola, pomeni da je bilo v vsakem
litru njegove krvi dva grama alko-
hola, in če ima normalno šest litrov
krvi, kroži po njegovi krvi 12 gra-
mov alkohola. Kadar srednje težak
človek spije pol litra dobrega vina,
ki vsebuje 10 "^^o alkohola, bo ver-
jetno imel 0,5—0,8 promila alko-
hola, če spije več kot liter bo kon-
centracija 0,8—1,5 promila, od
dveh litrov pa 1,5—3 promila, od
treh litrov pa 3—5 promila se člo-
vek nekoliko ,,sprosti", 1,5 promi-
la pomeni opitost, pri 2 promilih je
70 % ljudi pijanih, pri 3 promilih
so taki skoraj vsi ljudje, pri 4 pro-
milih pride do kome (človek izgubi
zavest) in med 5 in 6 promilih člo-
vek umre zaradi akutne zastrupitve
z alkoholom.
Iz organizma se 10 % alkohola
izloči z znojenjem, urinom ah z iz-
dihavanjem, ostalih 90 pa zgori v
telesni presnovi. Pri zgorevanju
alkohola imajo pomembno vlogo
jetra, ki alkohol ,.sežigajo" (prvo-
stopenjska oksidadja) in razstav-
ljajo (dehidrogeneza). Na koncu
ostane od alkohola ogljikov dio-
ksid (ga izdihavamo), voda (jo izlo-
čamo) in 7,1 kalorij toplotne ener-
gije od vsakega grama alkohola.
Kako se od alkohola poškoduje-
jo organi?
1.	Želodec in prebavila se prva
srečata s strupom. Ta povzroča
izločanje želodčnega soka — kisli-
ne, ki poškoduje sluznico in pjosle-
dica tega je vnetje gastritis ali pa
rana — ulkus.
2.	Trebušna slinavka — zaradi
strupa nastane kronično vnetje —
pankreatitis.
3.	Srce in ožilje — srčna mišica
oslabi pod vplivom alkohola-alko-
holna kardiomiopatija.
4.	Jetra, če so dolgotrajno zapo-
slena z razkrojevanjem alkohola,
prično postopoma obolevati (alko-
holni hepatitis) in se zamašijo, do-
kler popolnoma ne omagajo —
ciroza jeter.
5.	Ledvice poškoduje alkohol v
64 % primerih.
6.	Spolne žleze poškoduje alko-
hol v 85 '^'o primerih.
7.	Živci na rokah in nogah —
alkohol povzroči okvare, bolnik se
trese, roke in noge mu oslabijo do
ohromelosti.
8.	Centralni živčni sistem je naj-
večja žrtev. Alkohol ga postopoma
omamlja, posamezne duševne de-
javnosti izključuje drugo za drugo,
dokler niso popolnoma omrtvene.
Ker centralni živčni sistem povelju-
je vsemu človeku, je zaradi alkoho-
la omamljen, otrpel ali omrtven ves
človeški organizem. Alkohol
množično ubija občutljive možgan-
ske celice. Pri dolgotrajnem pitju je
usodno tudi to, da alkohol pobije
preveč možganskih celic, le-te pa se
ne obnavljajo.
Ramovš v četrtem pravilu pravi:
,,Človeško telo potrebuje tekoči-
no: v vročini in ob večjih telesnih
naporih veliko tekočine. Navada
je, da si jo dolivamo s pijačami,
zlasti s pivom, vinom, jabolčnikom
in hruškovcem. V teh pijačah je več
kot tri četrtine vode, poleg nje so še
nekatere druge snovi, kakih pet,
deset odstotkov pa je alkohola. Te-
lo uporabi tisto, kar potrebuje:
vodo in uporabne snovi. Alkohol je
zanj strup in si ga v jetrih razkroji
kot vsak drug strup, na primer če-
belji, kadar človeka piči čebela.
Steklenica piva delavcu [mgasi
žejo, nadomesti mu pomanjkanje
tekočine v telesu. Alkohola, ki ga je
ob tem vtihotapil, pa se potrpežlji-
vo lotijo jetra. Dokler ga ne uniči-
jo, kroži s krvjo po telesu do sleher-
ne celice in dela škodo, še posebno
usodno na možganskih celicah, ker
se ne obnavljajo. Steklenica piva ni
seveda še nič nevarnega. NEVAR-
NO PA JE, DA SE USTA KMA-
LU NAVADIJO NA OKUS, in
Človek ima obCutek, da
se s pivom bolj odZeja
kot s kako drugo teko-
čino. tako misli in Čuti,
ker Čuti tisto, kar se je z
navado zapisalo v nje-
gove mozgane.
Telo pa niso naše misli in dušev-
ne samoprevare, ampak najčudovi-
tejša živa kemična tovarna. Tudi iz
slabih surovin ,,proizvaja", kar
potrebuje, zato pa se nekateri važni
stroji (organi) brez potrebe obrab-
ljajo, in tovarna postaja iz čudovi-
tega ustvarjalnega laboratorija za-
smrajen obrat v stečaju, ki životari
samo še tako, da proizvaja stvari
dvomljive vrednosti."
Svetujem vam: Ce žejo gasite z
alkoholno pijačo, delajte to bolj
previdno, ker ima takšna navada
velike posledice. Telo vendar potre-
buje samo tekočino.
Nadaljevanje prihodnjič!
Dr. Z. 1.
TEDNIK ~	^^^^
NAŠI DOPISNIKI - 7
IME MI JE
Ime mi je Mojca. Stara sem
devet let. Imam svetle lase in ijave
oči. Hodim v četrti razred. Rada se
smejim. Zelo mi je všeč glasba,
zato rada poslušam glasbene ka-
sete.
Začela sem se učiti igrati kitaro.
V šoli pojem tudi v zboru.
Poleti rada plavam, pozimi pa
smučam. Najraje se vozim s ko-
lesom.
Všeč so mi živali, zato bi rada
imela kužka ali papagaja. Se
vedno se rada igram, s punčkami,
kadar imam le čas. Vesela sem, če
me obiščejo prijateljice, da se
skupaj igramo. Ne maram biti
sama, ker mi je takrat dolgčas. Ob
večerih pa veliko berem, saj imam
polno polico slovenskih in ne-
mških knjig.
Tudi ročna dela imam rada.
Znam že šivati in kvačkati.
Mojca Mavec.
3. r. Frankfurt/M
MOJE SREČANJE Z JU-
NAKOM IZ KNJIGE
Kako sem se razveselila, ko sem
jo že od daleč zagledala na Skolju.
S ^Inom sem se peljala po morju
in kom^ sem čakala, da jo spet
vidim. Že od daleč sem ji pom?^
hala v pozdrav in zaklicala: »Re-
liii!« Šele takrat, ko sem jo pokli-
cala, meje zagledala. Čeprav ji je
sonce svetilo v oči, je vedela, da
prihajam jaz. Vsa vesela je stekla k
čolnu, ko sem izstopila. Pozdra-
vila meje in mi rekla: »Veš, mislila
sem že, da te ne bo. Bilo mi je žal,
da te ne bi bilo, ker sem se
spomnila toUko dogodkov, da ti
jih povem. Pa še nekaj ti moram
pokazati... in nekoga predstavi-
ti!« Pritekel je Gregor in klical:
»Reli, Reli, pridi nekaj pogledat!«
Šele takrat je zagledal mene. Reh
je vprašal, kdo sem. Ona pa mu je
rekla: »Ravno sem ti jo.mislila
predstaviti, to je moja prijateljica.
Ime ji je Nada. Se spomniš, saj
sem ti veliko pripovedovala o
njej.«
Gregor je rekel: »Sai res!
Oprosti, da sem te zmotil. Obe
lahko prideta pogledat, kaj sem
našel!« Reli je prevzela besedo in
rekla: »Čakaj, da še Nadi povem,
kdo si ti!« Obrnila seje k meni in
mi rekla: »To je moj prijatelj
Gregor. Tukaj sem ga spoznala. Z
njim sva odkrila skrivnost, ki ti jo
moram še pokazati. On zbira
hrošče. Ima jih že veliko. Za vsa-
kega posebej ve tuje ime. Navad-
no latinsko. To me pri njem jezi.
Ko smo prišli sem. je bil že tukaj.
S čolnom, ki ga napihneš, je tukaj.
Z njim raziskuje skrivnosti morja
in tudi hrošče išče.« Ko mi je
pred.stavila Gregorja, naju je
vprašal: »Gresta z mano pogledat,
kaj sem našel?« Enoglasno sva
odgovorili: »Seveda, zakaj pa
ne?«
Ko smo prišli do njegovega šo-
tora, nama je pokazal še enega
novega hrošča. Reli ga je vprašala:
»Kje pa si ga našel? Takšen je bil
danes zjutraj pri moji postelji.
Zakričala sem. tako sem se ga
ustrašila.« Dodala je še: »Veš.
meni so hrošči že kar ogabni.«
Gregor pa zaradi tega ni bil uža-
ljen.
Ko sem si še jaz ogledala hrošče,
gaje Reh vprašala: »Ali naju po-
pelješ v jamo biserov, zaradi ka-
terih sem bila tisti dan ob kosilo?«
Gregorje bil tega kar vesel, da
je lahko razkazal svoje skrivnosti.
Rekel je: »Normalno. Saj sem
vaju ravno hotel vprašati, če
gresta z mano v jamo biserov!«
Napihnili smo čoln, ga dali v
vodo, Gregorje prijel za vesla in
odveslali smo. Kos mo bili pred
jamo. naju je opozoril: »Sklonita
se. ker je nizko. Saj to je samo pri
vhodu. Pozneje bosta lahko zopet
normalno sedeli.« Ko smo bili v
jami. sem kar zijala. Povsod kot da
bi bili biseri. Dolgo smo bili v
jami. skoraj pol ure je minilo,
preden smo zopet prišli na svetlo.
Oči so nas kar bolele, ko nam je
sonce posvetilo v obraz. Odveslali
smo k zalivu in pustili čoln v vodi,
ker je Gregor še šel raziskovat.
Midve z Reli pa sva se še dolgo
pt)govarjali. Ker naju je Gregor
povabil zvečer na ples, sva se
odločih, da povabila ne bova
odklonili. Ko sva zaslišali glas
trobente, sva vedeh, da se je
Gregor vrnil in da bomo skoraj šli
na ples. Takrat se je Reli še
spomnila, da mi še ni povedala o
svojem Rosnem zalivu, kako ob
večerih sanja o njem, ko zaide
mesec.
"takšen, kakor je Školj, je tudi
njen Rosni zaliv.
Nada Valant, 7/b.
OŠ Olga Meglič, Ptuj
IME MI JE ...
Tadeja sem. Ko sem bila maj-
hna sem se hotela preimenovati v
Matejo. Spraševala sem se. zakaj
si imen ne izbiramo sami, vendar
meje to kmalu minilo in navadila
sem se na svoje ime.
Prva štiri leta sem preživela v
rojstnem kraju v Ljubljani, potem
3a smo se presehU v Ljutomer.
<jnalu za tem sta se oče in ma-
mica ločila in z mamo sva se
preselili k babici.
Čeprav stoji njena hiša na enem
izmed najlepših prostorov v Lju-
tomeru, saj je bila nekoč lovski
dvorec, mi je v začetku zaradi
svoje velikosti, razsežnih prosto-
rov in obokov vzbujala grozo.
Kadar sem se v mraku vračala iz
glasbene šole in se približevala tej
mogočni zgradbi, s čelne strani
obdani s sadovnjakom, sem se
spominjala pravljic o duhovih in
hudobnih čarovnicah v gradovih.
Tudi, ko sem stopila v vežo strah
ni popustil. Iz veže namreč vodijo
vrata v eno izmed kleti in vedno
sem imela občutek, da nekdo tiči v
njej. Babica me ni nikoH pripra-
vila do tega, da bi ji iz kleti kaj
prinesla.
Podnevi je izgledalo vse dru-
gače. Na našem velikem dvorišču
z dvema velikima lipama in
kamnito mizo je bilo ogromno
prostora za igranje. Tukaj sem
spoznala soseda, ki je bil eno leto
starejši in s katerim sva zmeraj
zganjala norčije. Spominjam se
časa, ko sem bila v prvem razredu
in sem dobila kolo. S sosedom sva
se vsak dan vozila po hribu na-
vzdol in dostikrat prišla domov
opraskana in umazana. Spomi-
njam se tudi moje prve veUke
prijateljice Romane s katero sva
biU skupaj v razredu in marsikdaj
kje kaj ušpičile, če se je le dalo.
Zaradi neumnosti sva velikokrat
morah ostati po šoli. vendar naju
to ni kaj preveč izučilo. Tudi pri
fantovskih pretepih sva se morali
vmešavati. V prvih treh razredih
sem bila res nemogoča, pozneje
)a sem se umirila. Ko sem začela
loditi v peti razred, sva se z mamo
zopet preselili, tokrat v blok. Tu-
kaj sem spoznala Anito. z njo sva
si še zmeraj, kljub razdalji, zelo
dobri prijateljici.
V bloku sva živeH le leto in pol,
kajti mama je pozneje odšla v
Nemčijo, jaz pa spet k babici, ker
se nisem mogla odločiti, da bi šla z
njo, čeprav sem vedela, da mi bo
težko brez nje. Po končani
osnovni šoli sem se le odločila, da
grem in zdaj sem tukaj že skoraj
leto in pol in vesela sem, da sva
skupaj.
Decembra bom stara 16 let.
Moje življenje je bilo dosedaj zelo
pestro. Veliko sem videla in vehko
doživela lepih pa tudi težkih tre-
nutkov; življenje je navsezadnje
splet tega.
Tadeja Erležnik,
10. r. slov dop. šole,
Frankfurt/M
Tekmovanje v ciklokrosu je bilo zalitevno in naporno
Tekmovanje kolesarjev
Oktobra smo imeU športni dan. Prvič smo se pomerih tudi v
ciklokrosu. Učenci so tekmovali čez vozne ovire. Vozili so pet krogov.
Vsak kroe ie bil dolg 2 km. Pred tekmovanjem je bilo pregledovanje
koles, saj morajo biti le ta pravilno opremljena. Čeprav so tekmovalci
vozih po slabo utrjeni stezi, so dosegli zelo dobre rezultate. Zmagal je
učenec 7. razreda Vili Kekec, ekipno pa se je najboljše odrezal 5.
razred. Ta športni dan nam bo ostal dolgo v lepem spominu.
Lit. nov. krožek
OŠ »Slovenjegoriške čete«
Juršinci
Vinska trgatev v Frankfurtu/M
že vrsto let organizira Slovensko kulturno prosvetno društvo Sava
v Frankfurtu, vinsko trgatev. Na njo želi zbrati čimveč rojakov, naših
Slovencev, na široko raztresenih po vsej pokrajini Hessen.
To jesen je Sava objavila svoj o prireditev za soboto, 20. oktobra 1983
v dvorani Biirgerhaus Nordweststadt. Upravni odbor si je pravočasno
porazdelil dolžnosiT, da oi prireditev v očeh slehernega obiskovalca
uspela. Uspeh prireditve pomeni društvu dohodek, s katerim lahko
gospodarno vodi svoje poslanstvo zopet za določen čas.
Prve večerne ure so nudile gostom vzgled modne revije z modeli
modnih hiš iz Frankfurta in domačih: Varteksa, Modnega pletilstva
Ljutomer pri Pletenini Ljubljana.
Zabavni orkester Kmetec je z domačimi melodijami privabil na
plesišče roj plesalcev. Jaka Šraufcigeija bi še kar poslušali željni njegovih
pikrih šal. Vse prehitro je mineval večer, ki gaje izpopolnjevala ob zabavi
in plesu še tombola.
Ko se je vesela slovenska noč nagibala že v drugo polovico, smo
izbrali še najlepše dekle večera.
Razpoloženju na vinski trgatvi in njeni uresničitvi sploh je botroval
naš pokrovitelj SZDL občine Ptuj. Vsi Savani se Ptujčanom zahvalju-
jemo za pomoč, saj društvo v tujini lahko živi le od sredstev, ki si jih samo
s svojim delom pribori. Med nami so spoznali delo in naše življenje tod
dragi gostje: Franc Potočnik, tajnik skupščine občine Ptuj; Milan Cuček,
sekretar občinske konference SZDL in Franc Vreže, sekretar občinskega
sindikalnega sveta občine Ptuj.
UO Save se zahvaljuje vsem družbenim organizacijam, društvom in
privatnikom, ki so omogočili tombolo, potek modne revije in pripomogli
k veliki jesenski prireditvi slovenskega društva v Frankfurtu.
Dragica Nunčič-Turk,
Frankfurt
kultete za telesno knltnro, nekda-
nja rokometaSka ptujske Drave,
pred temi leti l^portoica leta po
anketi Mladine, včasih stalna mla-
(finska repreaentantka Sbvenije,
pred dvema letoma odo v SiriScm iz-
boru za državno mladinsko repre-
zentanco, zdaj pa že trd^ kto ste-
ber tmutno edmega iensk^
rokometna kluba iz Slovenije v
najkvalitetneiSan lazredu iHi nas,
ljubljanski Olimi^. Dovolj vdiki
vzroki, da smo jo povabili k po-
govoru.
ni te2ko. Cz: se za nekaj
zares zavzames
o začetkih kariere ipoitniki radi
povedo vdiko zanimivega. Vsi pa v
glavnem končajo z ugotovitvijo:
začeti je vedno te&o. Kako je bile
pri td>i?
„Ni tako teaco. Se se ukvaij^ z
zadevo, ki ji posvetiS vdiko pozor-
nosti, volje, ljubezni. V rokooKtu
sem naSla zadovoljstvo, sprostitev.
Začela sem pri dvanajstib letili. Ta-*
krat sem vsako popoldne Sla na
igrišče in igrala tudi po dve uri. Ce
ni bik) nikogar na igrSču, sem bila
pa sama. Rokomet me je popcdno-
ma navdufil. V osnovni Soi sem
trenirala tudi atletiko, vendar sem
se kaj kmalu odločia za rokomet.
Raje imam koMitivne Športe. K
Dravi sem pristopila zelo zgodaj.
Ndcoč smo imdi rokometno
tekmovanje med osnovnimi Sohmi,
kjer sem dobro igrala. Opazfl meje
trener Drave Starki, me povabil k
Dravi in začdo se je... Takrat
sem bila pri Dravi Se najmlajSa. Za-
čela se je formirati mlada perspd^-
tivna ekipa, ki se je v naslcdnjii se-
zonah uvrstila v drugo igo. Lepi so
spomini na te čase ..
Kokoroet je zelo trda igra. Nda-
teri so ji odo dali vzdevek .^moSka
igra". Kljub temu si se zanj odioH-
la?
»Rekla sem le, da me rokomet
kot igra zdo privta£L 2al pa v zad-
njem času tud v ženski konkurenc
vse bolj prevladuje grobost. To $e
je posebej značilno za prvo zvezno
bgo. Kosmo se ktos z Olimpijc
uvrstile v prvo H^, smo večkrat iz-
gubljale tdtme prav zaradi .nežne'
igre, kismo je bile vajene. Naivnost
te vrste se drago pika. Ce hočeS
biti uspeScn, če idiS parirati na-
sprotnicam, moraS varčevati Sker
pa mislim, da je za grobost v igri
krivo pomanjkuje kakovosti, ki se
v glavnem nadotndKa z grobostjo.
Včasih cdo kkibski funcionarji za-
htevajo zmagi ,pod vsako ceno*.
Zato m čudno, ^ se igra tako gro-
bo."
ma, ob tem pa še študij. Ti sploh
ostane kaj isrostega časa. Mlad člo-
vek potrebuje tudi kaj več . . .
»Usoda vrhunskih športnikov je
pač taka. Najprej moraš gledati na
svoje obveznosti, to je na trening,
tekme, priprave, študij. Svoj prosti
čas p^ prikrojiš temu. Ce si zaže-
lim zabave, jo največkrat iščem
med kcrf^cami v ekipi. To ni zgolj
športna ekipa, je nekaj več."
Kljub temu pa imaš nekaj časa
rezerviranega za sebe. •
»Ukvarjam se s hobiji, ki me ve-
selijo."
Kateri so to?
,,Zelo rada pletem, precej be-
rem."
Kaj?
»Trenutno vojne romane."
Glasba?
»Poslušam vso dobro glasbo."
TALENT SE LAHKO IZRODI,
CE SE NE DELA
Nenapisano pravilo pravi, da je
za uspeh potreben en odstotek ta-
lenta in 99 odstotkov znoja.
»Talent nekoga za neko dejav-
nost ni težko odkriti. Hitro pa se
lahko izrodi, Ce se z njimi ne dela
tako, kot to zasluži. Potrebno je
vdiko volje do dela, do treninga,
če se hočeS razviti v dobrega
igralca. Res je, včasih tudi dobri
igralci ne dosegajo najboljših
rezultatov. Toda na to vpliva ve-
liko stvari: motivacija pred samim
nastopom, denar in tako naprej.
DENAR JE TISTI, KI ODLOČA
O USPEHI. EKIPE
Omenila si denar?
»D&. Vse se vrti okrog denarja.
življenje. Vrhunski tekmovalec
mora biti, če hoče dosegati dobre
rezultate, dobro pripravljen. Pri-
prave pa stanejo danes izredno
veliko. Rešen mora biti tudi njegov
socialni status. Pri tem pa so pri
nas v Sloveniji še velike težave. V
drugih republikah so ta problem
veliko bolje rešili. Problem vrhun-
skih športnikov pri nas ostala še v
marsičem odfMt."
Ženski rokomet je v zadnjih le-
tih pri nas vendarle precej napre-
doval. Najboljši pokazatelj je prav
gotovo Olimpija, ki se je uvrstila v
1. ligo.
,,Slovenija je premajhna, da bi
imela več prvoligaSev. Glavni
problem ni v pomanjkanju igral-
skega kadra pač pa pri denarju.
Sistem selekcioniranja, to je iz-
biranje najboljših igralk iz vse
Slovenije v enem centru, se je
pokazal zelo učinkovit. Primer je
namiznoteniški klub Olimpije. V
takšnem centru se igralkam lahko
zagotovijo normalni pogoji za
delo. Pri vseh manjših rokometnih
središčih to ni mogoče. Vsaj ob
tem načinu financiranja ne, kjer
financiramo (umetno forsiramo)
tudi take discipline, od katerih ne
moremo pričakovati ne
množičnosti, ne vrhunskih rezul-
tatov posameznikov.
MORDA BOM POSKUŠALA
TUDI V TUJINI
Fn Olimpiji verjetno ne boš
ostala do konca svoje Sp>ortne ka-
riere. Kaj pa prihodnost? O
reprezentančnih željah si že nekaj
rekla . . .
,,Vsak si želi doseči vrhunec
športne kariere z reprezentančnimi
verjetno že bila v reprezentanci,
saj jo vodi zvezni trener. Prav tako
bi bila bolj na očeh selektorju pri
Trešnjevki, ki me je vabila v svoje
vrste, ko je Drava izpadla iz druge
lige. Mislim, da lahko tudi pri
Olimpiji solidno nadaljujem
športno pot."
Pa potem?
„Morda bom poskušala leto ali
dve kje v tujini."
O vrnitvi v Dravo ne razmišljaš?
,,Ne vem . . ., o tem še ne
morem nič reči."
OBISKALI SO ME V
BOLNIŠNICI IN MI IZROCiLI
PRIZNANJE
ležko je verjetno izdvojiti
najlepše trenutke, ki si jih doživela
pri igranju rokometa.
,,Da. Veliko je že zdaj prijetnih
spominov. Morda mi bo ostjil ta v
trajnem spominu. Pred tremi leti,
ko sem bila v bolnišnici zaradi
hrbtenice in ko so me mnogi že
odpisali, sem bila izbrana za šport-
nico leta po anketi lista Mladina.
Za to laskavo priznanje smo
kandidirale tri: Dornigova,
Leskovškova in jaz. Sodelavci tega
lista so se potrudili in mi priznanje
osebno podelili v bolnišnici v Ma-
riboru."
Ines, če bi te kakšna mlada na-
darjena rokometašica vpraSala,
kako postati dobra igralka, kaj bi
ji odgovorila?
»Veliko volje dO dda, do
treningov. Za mene je dober tre-
ning tisti, ko prideš uro ali dve na
igrišče pred treningom in da dobro
izpolnjuješ trenerjeva navodila.
Odpovedati se moraš marsičemu,
kar bi utegnilo škodovati razvoju
igralke. Uspeh ne more izostati.
Tudi če ni najboljših rezultatov,
človeku vendarle ostane od
rokometa, od športa nasploh zelo
veliko."
Takšna je Ines Čeme, marljiva,
delovna na treningih, športna v
pravem pomenu besede na tekmi,
dobra prijateljica, kot pravijo
njene kolegice iz ekipe, zmerno
ambiciozna Ptujčanka v zdeno
belem dresu. Tudi domotožje ji ni
tuje, še posebej, ker nima časa, da
H ga pogosteje obiskovala. Spo-
mini na čase, ko je igrala za Dravo
so seveda še živi, vendar z grenkim
priokusom ob slovesu, ko je pre-
stopila k Olimpiji. Pravzaprav
slovesa sploh ni bilo. Ines bi si
upoštevajoč delež, ki ga je pri-
spe\'ala za razvoj ženskega roko-
meta v Ptuju, zaslužila vsaj
kakšno poslovilno tekmo, ki si jo
je želela.	Milan Zver
bes v dre9>i s Katico Mumlek (sedaj RK Zrinski). Posnetek je z
Aragoiigaškib časov Drave (foto: B. Rode)
Midc^juuuuiu L/ioTc, ix.i.jir.o»cselccyc voonsnici. su cui zelo uspesm luuiu^
drugem pozivnem regijskem tumiiju v Maribora. Ekipno so bili prvi, v svetih
kategorijah pa sta zmagala Branko Zupanič in Darko Znidarič. Druga mesta'so
osvojili Tonček Horvat, Mitja Kostevc, Alojz Kc^ in Janez moSinjak. tre^a pa
Daniel Petek, Boštjan Kolar, Jože Marin in Damjan Ličina.	^
Jesenski prvak je Gereqa vas
s prvim delom prvenstva so končali tudi v medobčinskih nogometnih ligah.
V A ligi je bilo v soboto najbolj zanimivo na srečanja Gerečja vas—Spodnja
Polskava, ki je odločalo o jesenskem prvaku. Domačini so zmagali z zadetkoma
DrevenSka in Sujneija ter so tako p>rvL Drugi izidi: Skorba—Slovenja vas 3:1
Zgornja Polskava—Stojnci 5:6, Hajdina—Središče 3:2, Markovci-Tržeč l:l!
srečanje Gorišnica—Domava ni bik* odigrano.	l k.
Bedrač in Pšajdova uspešna v Kranju
Na prvem kontrolnem republiškem tekmovanju s standardnim zračnim
oro^em je v tekmovanju s pištolo odličen rczulUt 553 krogov (od 600 možnih)
dosegel Franc Bedrač (SD Agis) in se uvrstil med pet najboljših strelcev. Albina
Pšajd je v tekmovanju članic s 356 krogi osvojila prvo mesto. Oba bosU nastopila
na drugem kontrohiem tumiiju, ki bo konec desembra v Grosupljem. K.. A
Program prihodniih prireditev
V	soboto bo zelo zanimivo v športai dvorani Mladika. Člani košaiicarskega
kluba Ptuj se bodo v četrtem kolu prvenstva v 1. SK L pokrili s Koprom. Srečanje
se bo pričelo ob 19. uri. To bo edino prvenstveno srenje ob koncu tega tedna. V
nogometu bodo v nedeljo na vrsti pokalna srečanja. Alimiinij bo gostoval v
Lendavi, Drava pa se za čas srečanja z Muro mcMa Se dogovoriti. Pari pokala v
MNZ Ptuj: Gerečja vas—Gorišnica, Središče—Osankarica, Skorba—Tržeč in
Spodnja Polskava—Stojnci.
Člane SK Ptuj in ljubitelje smučanja obveSčajo, da bo redna letna skupičina
smučarskega kluba v ponedeljek. 21. novembra ob 17. uri v prostorih skupnih
služb. Raičeva 6.	L k
Hitropotezno prvenstvo ŠD MIP Ptuj
Na novembrskem hitropoteznem tumiiju je zmagal T.Butolen z
12,5 točke pred Bohakom 11 točk in SedlaSkom 9 točk. Sledijo: Čič 8,5,
Reberc 5, Žlender 4,5 točke itd.
V	skupnem seštevku vodi zanesljivo Bohak s 67,5 točke 8
turnirjev), na drugo mesto se je prebil Butolen s 70 točkami (iz 11
turnirjev), sledijo: Cič 68J (9), SeruRa 62,5 (9X Scdlašek 53 (9). Knežcvič
46 (6), Brglez 45 točk (iz 6 tumiijev) itd.	T. B.
V ŠPORTU 80 TUDI PORAZI
Predzadnjo sobcko v oktobru so se kar trije karatdsd iz Ptuja udele-
žili svetovna prvenstva v polkontaktnem in kontaktnem karate Športu
in sicer Ak)jz Vidovič, Edi Stegar in Martin Golob. To je bil njihov prvi
nastop v mednarodni areni in zato tudi nismo mogli pričakovati, da Ih jim
bila sreča nakk>nie^ še posebej, ker v tem Športu marškaj opravi tudi
športna kuhinja.
Tako sta že v prvem kolu iq)adla Vidovič in Stegar »medtem ko je
imel Gok>b Se večjo smolo, zaradi hrupa, ki je bil v tekmovalni areni,
n^reč ni slišal svoieea nriimka. da bi se pojavil v areni, odroma ringu,
zato je bil seveda diskvalificiran. Vodstvo naših tekmovalcev je sicer vloži-
k) protest, vendar prepozno, ker so tedaj potekaL p<^finalni boji. Razu-
mljivo, da je bil zelo razočaran, a kaj hočemo, v športu se tudi to dogaja.
Pri tem pa ni odveč, če zapBemo, da je že sama uvrstitev treh Ptuj-
čanov v državno reprezentanco veHk uspefa ptujskega karateja, oziroma
fantov, ki se bodo tudi v bodoče pripravljali na mednarodna srečanja v
tem športu, ki zaradi pestrosti privablja v svoje vrste vse več privržencev.
V pogovoru s karateisti so nam povedali, da bi se želeli javno zahva-
liti Darinki Mesarič, Viktorju Tofantu in Cilki Kolenko, ki so jim s svojo
finančno pomočjo omogočili, da so se lahko udeležili svetovnega prven-
stva v Londonu.	franjo Hovnik
8- NAŠI DOPISNIKI
17. november 1983 —
TEDNIK
JESENSKI SPREHOD
Jesen je tista letna doba. ki nas
pride vsako leto obiskat ob istem
času.
Tudi letos je prišla tako hitro
in tiho. Popeljala me je na
sprehod. Kmalu sem jo občutil.
Trave in rože so začele umirati.
Drevje v gozdu je izgubilo listje,
odpadajo mu plodovi. Tudi ptič-
jega petja ni več. Le tu in tam nas
vznemiri klopotec, ko zapiha
veter. Vinogradi so že pozabljeni.
Ni več trušča v njih, čebele in
.škorci so ga zapustili, pa obiralci
grozdja in brentarji, ki so letos
težko nosili zvrhane brente slad-
kega grozdja. Zato pa je bolj živo
na poljih. Traktorji drvijo sem ter
tja. Ljudje hitijo s pospravlja-
njem poljskih pridelkov. Sadov-
njaki čakajo, da jim kmetje
poberejo sadeže.
Daljave so puste, le gozd je kot
pisana paleta tophh jesenskih
Darv. Ko tako hodim po poti, se za
hip ustavim in pomislim, ali je vse
to res? Drsi se mi in rosa je. Pogled
mi ne seže daleč, saj je gosta
megla. Hladno mi je postalo. Po-
gledal sem na uro in glej, tudi
dnevi so krajši. Ogrnem se v jopico
in stečem domov. Tedaj se mi
spotakne in zagledal sem tisto, kar
sem iskal. Bila je drobna črna
goba. Prepričal sem se, da nas je
ogrnila tista prava jesen.
Vesel sem sedel k mizi in za-
dovoljen pripovedoval, kako lepo
je v jeseni.
Toni Podhostnik,
OŠ Maksa Bračiča
Cirkulane
ŠOLSKA TORBA
PRIPOVEDUJE
Pozdravljeni otroci! Sem lepa
zelena šolska torba. Moje življe-
nje je res veselo, polno dogodiv-
ščin. Naj vam opišem kakšen dan
iz vsakdanjega življenja. Da, vi-
deh boste, da mi res ni dolgčas.
Pa začnimo. Vstanem ob 6. uri.
Pol ure imam jutranjo telovadbo.
Nato se umijem in pogledam, če
sem lepo čista. Veste, včasih de-
lam shujševalno kuro. Res, prav-
zares sem; ob torkih predebela.
Toda moj gospodar poskrbi, daje
vse v redu. Pozabi zemljepis
doma pa je stvar končana. Ob pol
osmih se peljeva v šolo s kolesom.
Ko vstopim v razred se predsta-
vim svojim prijateljicam: »Po-
zdravljeni ljubitelji torb,sem zeleni
dirkač, najhitrejša torba v vsej
Jugoslaviji.« Nato se začnejo px)-
govori, prepiri, pretepi. »Jaz bom
pa vikend preživela kar doma,
slišim z ene strani.« Z dru^e strani
shšim: >>C"e ne boš dala miru, tx>š
videla zvezde.« To traja ves
cKlmor, dokler ne pride v razred
učitelj. Otroci napnejo možgane,
za nas torbe pa je to ura počitka,
kajti pouka ne smemo motiti. Med
odmorom pa se spet pretepamo.
»15. divizija na juriš! Udari ga!
Ustreli ga! Pok, pok, pok,« z enim
mahom tri na . .. Nisem končala
stavka, že sem dobila buško. Kot
vidite, otroci, se pretepamo. Ko
prideva z gospodarjem domov,
najprej kosiva. Nato pa prideta
dve uri učenja. Na gospodarja
sem ponosna, saj v sebi nosim
same petke. Zvečer pogledam ri-
sanko, se umijem in grem spat.
Tako otroci. Sedaj ste slišali,
kako kaj živim. Lepo pazite na
nas, torbe. Na svidenje in lepo
pozdravljeni!
Matej Lah, 7/b,
OS Cirkovce
OB SPOMENIKU
Dobro se še spomnim tistega
mrzlega in mračnega novembrske-
ga dne, ko smo se zbrali na poko-
pališču ob gomili našega dedka. Bi-
ili smo tihi in vsak je v svojih mislih
imel tiste, ki so mu bili najdražji,
najbližji.
Ko sem stala ob grobu in opazo-
vala goreče sveče in pozno jesensko
cvetje, ki je venelo od mraza, sem
se najprej spomnila na najdražje.
Na tiste, ki sem jih poznala, ki jih
ne morem pozabiti in verjeti, da le-
že njih trupla v teh grobovih. Pri
srcu mi je bilo tesno. Vedno bolj in
bolj me je zeblo. Sveče so pričele
ugašati. Lahen vetrič se je poigra-
val z njih plameni. Tu in tam se je
slišal kak vzdih. Počasi smo odha-
jali s pokopališča.
Približali smo se grobu talcev,
kjer sem se za_hip ustavila. Tudi tu
so gorele sveče. Tu in tam je katera
ugasnila. Tako so med NOB ugaša-
la mlada nedolžna življenja. Za-
zrem se v kamnito ploščo, na kateri
so bila zapisana imena ter priimki
borcev, kurirjev-junakov. Nisem
vedela za te ljudi, nisem jih pozna-
la. Toda kljub temu, da mi ti ljudje
niso bili znani, sem začutila nekai.
kar mi je govorilo, da so bili hrabri,
da so storili nekaj velikega nas,
da moramo spoštovati njih in nji-
hova junaška dejanja. To so bili
borci, ki so se bojevali in žrtvovali
svoje dragoceno življenje, da mi
danes živimo v svobodi in miru.
Zato jim moramo biti hvaležni in
se zavedati, kaj so za nas darovali.
Tudi mi obljubljamo, da bomo
svobodo ohranjevali in zgrabili za
orožje v vsakem primeru, če bi nam
jo kdo hotel vzeti.
Ozrem se. Le malo ljudi je Se
okrog. Megla je jenjala zagrinjati
dolino. Nemo sem šla proti domu.
Bila sem pretresena. Nekajkrat sem
se ozrla na pokopališče, ki je žarelo
od prižganih sveč.
Marija Rakuš,
0§ Maksa Bračiča,
Cirkulane
ORIS JESENSKEGA DNE-
VA
V jeseni je narava najbolj
pisana. Najlepše je orisati naravo
v zgodnjem jesenskem jutru, ko
še sonce komaj vzhaja. Če si v
bližini gozda ob takem trenutku,
vidiš, kako se vse tisto barvasto
listje, pokrito z roso, lesketa v
soncu.
Nekega dne se je mami poro-
dila misel, da bi se odpravih po
gobe. S sestro sva z navdušenjem
sprejeli predlog. In res smo se
naslednjega dne zgodaj zjutraj
odpravili v gozd. Tam sem prvič
opazovala, kako se je prebujalo
jesensko jutro. Po listih rastlin so
se lesketale kapljice rose, se
prelivale druga v drugo in počasi
polzele proti tlom. Ko sem takole
opazovala naravo, sem čisto
pozabila, s kakšnim namenom
sem prišla v gozd. Na to me je
spomnila sestra, ki je pritekla k
meni in se považila: »Poglej,
kako velikega jurčka sem našla.«
Takrat sploh nisem polagala
pozornosti na gobo, ki jo je
držala v roki. kajti v njej je držala
strupeno gobo, ne pa jurčka. Še
nekaj časa sem opazovala nara-
vo, p<item pa sem tudi sama
pričela iskati gobe. Čez nekaj
časa pa je nastal hrup. Takoj sem
stekla pogledat, kaj se dogaja in
Videla, kako se mama m sestra
prepirata. Mama je sestro prepri-
čevala, da drži v roki strupeno
gobo, ne"pa jurčka. Sestra pa je
rekla, da to ni res, saj ji mama
pravi, da to ni jurček zato, ker ji
je nevoščljiva. Stopila sem na
stran mame in nekako sva jo le
prepričali, da je tisto strupena
goba.
Domov smo se vrnile skoraj
brez gob in z jokajočo sestro, ki
se ni mogla sprijazniti z dej-
stvom, da je bila tisto strupena
goba, ne pa lep velik jurček.
Katja Suman, 8/b,
OS Franc Belšak,
Gorišnica
VOŽNJA S KOLESOM
Moja mlajša sestrica se je
hotela peljati s kolesom. Oče ji je
pokazal, kako je treba zagnati
kolo. Sestrica je za njim vse lepo
ponovila. Oče je bil zelo vesel.
Sedaj jo je bilo treba naučiti
obdržati ravnotežje. Oče je bil
tokrat okoren. Lepo je sedel na
kolo, ga pognal v dir in že je
sedel v travi. Mi smo se mu
pričeh smejati tako, da se je
pričel še on smejati. Sedaj pa sem
jaz hotela sestrici pokazati, kako
mora obdržati ravnotežje. Sedla
sem na kolo in sestrici nekajkrat
pokazala, kako se lahko sama
pelje. Ko pa mi je bilo vožnje
dovolj, sem pograbila njeno kolo.
Po nekaj vajah se je že znala
peljati. Medtem je oče še vedno
sedel v travi. Mi smo pričeli očeta
zbadati z raznimi zbadljivkami.
Oče se je zelo razjezil. Hotel je
teči za nami in nas uloviti,
vendar se je spomnil, da nekdo
manjka. Mislil je in mislil, ven-
dar ni mogel potuhtati, kdo
manjka. Pa se pripelje mimo
nekdo na kolesu v takem diru, da
smo kar odskočili. Sestrica se je
bila pripeljala mimo in obsedela
v travi. Tam se je na vse grlo
smejala. Ksenija Munda, 6/c,
Franc Belšak,
Gorišnica
NAJLEPŠE JE DOMA
Ime mi je Tatjana in pišem se
Bohorč. Sem Slovenka iz Rožnega
pri Krškem. V mirni, zeleni in tihi
dolini sta očka in mamica zgradila
naš dom. Vsake počitnice ga do-
polnjujemo in dograjujemo.
Zgornji del hišice je namenjen
samo meni. Tu bom čez leta gos-
podarila svoji družinici.
Na Rožnem imam več bra-
trancev in sestričen. Z njimi se
igram, nabiram gobe in kostanj v
gozdu, obiram sočna jabolka in se
♦ sladkam s sladkim grozdjem.
Moja dolina na Rožnem je za-
res lepa. Srečna sem doma.
Tatjana Bohorč,
5. r. Frankfurt/M
PRAVIJO MI JANEZ
Janez je moje rojstno ime. Izb-
rala sta mi ga atek in mamica. Z
izbiro imen je bila najbolj zado-
voljna moja stara mama.
iCo sem bil še majhen deček v
Frankfurtu nisem bil nič zadovo-
ljen s svojim imenom. Moji pri-
jatelji imena niso znali pravilno
izgovarjati. Vedno so me vpraše-
vah kaj ime pomeni. Večkrat sem
bil žalosten in želel sem si nemško
ime.
Sedaj sem odrasel fant sedmega
razreda. Vem, da je moje ime
pravo slovensko ime. Zadovoljen
sem z njim in ponosen sem, da sem
Janez	Janez Berden,
7. r. Frankfurt/M
Začetek trgatve v Šolskem vinogradu
Trgatev v šolskem vinogradu
Letosje naš šolski vinograd še posebej lepo obrodil. Bilo je veliko
sladkep grozdja. Učenci smo ga z veseljem obirali in se pri tem
sladkali. Ker je bil sončen j esensk^i dan smo s trgatvijo hitro zaključiU,
grozdje pa smo odpeljali v poslovalnico Kmetijske zadri^e v Jur-
šincih in ga prodali. Denar bomo porabih za šolske izlete. Žehmo si,
da bi bil naš vinograd še naslednja leta tako bogato obložen z
grozdjem.	Lit. nov. krožek
OŠ »Slovenjegoriške čete«
Juršinci
J'- p-	-- .CIVA,.,:	,	* »-.a...- -V'...*
Drugače sproščajo svojo energijo prek interesmh dejavnosti: nialega
nogometa, tenisa, odbojke, rokometa, v zadnjem času pa tudi aerobike.
Sicer učencev problem prostora ne ovira preveč, v sončnih in lepih dnevih
posedajo na klopeh pred domom ali pa si krajšajo čas na športnem
igrišču. Da ne bi počenjali prevelikih neumnosti in po nepotrebnem
zapravljali časa, delujejo v okviru doma še druge interesne dejavnosti:
dramsko-literarni, krožek OZN, šahovski krožek, krožek za družbene
večere in radijske oddaje, foto krožek itd.
Odločitve sprejemajo z dogovarjanjem, v tej smeri deluje: zbor dom-
ske skupnosti, ki ga sestavljajo vsi učenci in skozi predsedstvo DS. Imajo
tudi svojo OO ZSMS in prek nje posegajo v družbeno politično življenje v
samem domu oz. občini. Učenci imajo obvezne učne ure in so razdeljeni v
tri vzgojne skupine.
Poleg organiziranih udejstvovanj ostane dosti časa in ta čas izkori-
stijo s sprehodi po mestu ali pa se zberejo pri katerem od učencev v sobi,
kjer se pogovarjajo o dogodkih v šoli. Posebej so ogorčeni, če se zgodi
kateremu od učencev ,,krivica", takrat ga seveda vsi tolažijo in na koncu
pridejo do sklepa, da bo treba vzeti knjige v roke in se začeti še bolj resno
učiti.
To je včasih zelo težko, zlasti, če je to sreda, ko je na programu ples
ali radijska oddaja. Takrat se zberejo vsi v jedilnici, ker drugega večjega
prostora ne premorejo, da bi zaplesali in pozabili na šolske skrbi.
Povezani so tudi z vojaki iz ptujske vojašnice. Z njimi sodelujejo tako, da
prirejajo skupne proslave, srečanje, plese in podobno.
V domu se vedno nekaj dogaja, vendar se mora vsak učenec sam
potruditi in vživeti v to okolje, da postane tudi zani zanimivo.
Marica Fldsinger
,,No, da začneva čisto od začetka. Sprejeli so
naju zelo lepo. Predstavitev skoraj vseh sode-
lavcev, s katerimi bova skupaj delali v teh štiri-
najstih dneh, nato predstavitev celotne delovne
skupnosti čemu služi, kaj je njena naloga.
Takoj sva se navdušili za delo. V primerjavi z
lanskim letom je bil sprejem veliko boljši.
Nekaj skupnega je edino v tem, da smo tudi
lani lahko šli prvi dan predčasno domov. Na-
slednji dan pa je šlo čisto zares. Delo sva takoj
dobili, kajti kot vidite, tukaj na novo pleskajo
Pavličeva nama je povedala naslednje:
,,S praktikantkama smo zelo zadovoljni. Sta
delavni, ravnata se po naših navodilih, točno
prihajata na delo. Zelo dobro sta se vključili v
delo, pa tudi v delovno okolje. Sicer pa imam s
praktikanti dobre izkušnje. Dekleti sta že deseti
po vrsti in doslej še z nobenim nismo imeli
problemov ali kakršnihkoli težav. Moram pove-
dati, da od začetka praktikantov sploh nismo
uvajali v strokovno delo. Toda, ko so pokazali
zanimanje za delo, smo jih začeli zaposlovati
tudi na tem področju. Ugotovili smo, da jih
iZVoOTijo. ^a^ drugega nama sogovornica m
povedala. Njena redkobesednost pa nama je
lahko nakazala, da se tukaj ne počuti najbolje.
Tako sva dobili vsaj približno predstavo o
dveh organizacijah, v katerih delajo najine so-
šolke. Hkrati sva spoznali, da je za dobro de-
lovno vzdušje potrebnih mnogo dejavnikov,
kajti v slabem delovnem okolju človek ne more
enako dobro delati, zlati, če odnos med delavci
ni najboljši.
Irena Horvat
Marica Fleisinger
Jože Ogrizek
- starejši
Kje tak je še med nami kot un,
ki spi v prezgodnji groba jami,
posuti v zimi z venci, s šopki roi.
Umrl je mož! Ne, ni umrl!
Se duh njegov iivi med nami.
Simon Gregorčič
Pretresena sem bila ob vesti, da je v tujini med obiskom pri sinu
prenehalo biti srce našemu delegatu posebne delegacije — SIS zdravstvo v
krajevni skupnosti Dušan Kveder Ptuj. Ni krajana v naši KS, ki Jožeta ne
bi poznal. Zato se čutim dolžna, da v njihovem imenu napišem teh nekaj
besed.
Pravično je, da predstavim Jožeta kot človeka, ki je bil svojim otro-
kom oče in mati obenem in ki je kljub temu našel zraven dela, ki ga je
opravljal v TGA, veliko več časa kot drugi krajani v KK SZDL, kjer ni
nobena akcija minila brez tvornega prispevka našega Jožeta. S svojimi
izkušnjami in humanim pristopom je za skupno stvar t uspehom pridobi-
val občane, tudi tiste ostarele, manj nezainteresirane.
Priznanja, ki jih je dobil za to, so le skromna oddolžitev za njegovo
življenjsko delo. Bil je član lovske družine. Logična posledica njegove
humanosti in življenjske orientacije pa je tudi članstvo v gasilski organi-
zaciji, kjer je deloval nesebično in predano, kot da je to samo po sebi
umevno.
Bil pa je tudi skromen mož, ki je znal in hotel vsakemu pomagati,
kljub temu, da je bil sam velikokrat potreben toplih besed. To pa je tudi
najdragocenejši nauk, ki nam ga je zapusdl.
Da njegov zgled ni padel na neplodna tla, je bilo videti ob zadnjem
slovesu od njega, saj ga je pospremila množica sodelavcev. oh?annv in
prijateljev.	Erika Kysela
vodja delegacije SIS zdravstvo
Kako ostati do smrti zmeren pivec?
Danes bomo spregovorili o četr-
tem pravilu. Znano je že, da so vsa
pravila povzeta po knjigi ,,Alko-
holno omamljen" (avtor J. Ra-
movš) in so namenjena vsakemu, ki
popiva. Kdor hoče ostati zmeren
pivec mora vseh sedem pravil do-
sledno upoštevati. Zato jih vedno
ponavlj'amo.
1.	Bodi zmeren, srce in pamet
sta dragocenejša kot pivski užitek
ali prepoln želodec.
2.	Ne pij, kadar si v zagati ali
notranji stiski, to k beg pred stvar-
nostjo v omamo. Človek si, spopri-
mi se z življenjem.
3.	Ne pij, če te mika cenen pivski
užitek, potrudi se za zdrave radosti,
ki jih v življenju ne manjka.
4.	Ne navadi se gasiti žeje z alko-
holno pijačo, telo potrebuje teko-
čino, ne strupa.
5.	Ne pij močnih alkoholnih pi-
jač in ne pij na prazen želodec.
6.	Takoj se umakni iz pijane
družbe.
7.	Spoznaj sebe in alkoholizem
in imej odrte oči za ,,črno kroni-
ko" in njenih posledic okrog sebe.
Četrto pravilo: „NE NAVADI
SE GASITI ŽEJE Z ALKOHOL-
NO PIJAČO, TELO POTREBU-
JE TEKOČINO, NE STRUPA.
Ljudje največkrat gasijo žejo s
pivom in z vinom. To delajo celo
pozimi, čeprav vemo, da takrat po-
trebuje telo manj tekočine in Je
vprašljivo, če ni pitje v tem času^ze
navada.
Katere snovi pa vsebuje pivo in
vino?
Pivo razen vode vsebuje še
3—8 % alkohola ali celo do 15
10—16 "Vo hranljivih snovi in oglji-
kov dioksid, ki mu daje osvežilen
okus.
Vino sestavlja voda, 8—14 ®7o al-
kohola (desertno tudi 20
grozdni in sadni sladkor, kisline,
grozdno barvilo in razne dišave.
Alkohol je kemična spojina —
etanol. V destilirani pijači gaje več
kot 50 970, oziroma 80 % (viski).
Zal je za organizem ta snov
strup, ki povzroča razdejanje na
organih in omamlja, dokler ga je
kaj v telesu. Ko človek zaužije
alkoholno pijačo, ta strup pride v
vse telesne organe do zadnje celice,
ker ga kri sproti raznaša. V krvi ga
izražamo v promilah, (1 promila
pomeni določeno količino alkohola
v enem litru krvi). Če rečemo, daje
nekdo imel v krvi 2 promili alko-
hola, pomeni da je bilo v vsakem
litru njegove krvi dva grama alko-
hola, in če ima normalno šest litrov
krvi, kroži po njegovi krvi 12 gra-
mov alkohola. Kadar srednje težak
človek spije pol litra dobrega vina,
ki vsebuje 10 % alkohola, bo ver-
jetno imel 0,5—0,8 promila alko-
hola, če spije več kot liter bo kon-
centracija 0,8—1,5 promila, od
dveh litrov pa 1,5—3 promila, od
treh litrov pa 3—5 promila se člo-
vek nekoliko ,,sprosti", 1,5 promi-
la pomeni opitost, pri 2 promilih je
70 <¥o ljudi pijanih, pri 3 promilih
so taki skoraj vsi ljudje, pri 4 pro-
milih pride do kome (človek izgubi
zavest) in med 5 in 6 promilih člo-
vek umre zaradi akutne zastrupitve
z alkoholom.
Iz organizma se 10 ^/o alkohola
izloči z znojenjem, urinom ali z iz-
dihavanjem, ostalih 90 pa zgori v
telesni presnovi. Pri zgorevanju
alkohola imajo pomembno vlogo
jetra, ki alkohol ,,sežigajo" (prvo-
stopenjska oksidacija) in razstav-
ljajo (dehidrogeneza). Na koncu
ostane od alkohola ogljikov dio-
ksid (ga izdihavamo), voda (jo izlo-
čamo) in 7,1 kalorij toplotne ener-
gije od vsakega grama alkohola.
Kako se od alkohola poškoduje-
jo organi?
1.	Želodec in prebavila se prva
srečata s strupom. Ta povzroča
izločanje želodčnega soka — kisli-
ne, ki poškoduje sluznico in posle-
dica tega je vnetje gastritis ali pa
rana — ulkus.
2.	Trebušna slinavka — zaradi
strupa nastane kronično vnetje —
pankreatitis.
3.	Srce in ožilje — srčna mišica
oslabi pod vplivom alkohola-alko-
holna kardiomiopatija.
4.	Jetra, če so dolgotrajno zapo-
slena z razkrojevanjem alkohola,
prično postopoma obolevad (alko-
holni hepatitis) in se zamašijo, do-
kler popolnoma ne omagajo —
ciroza jeter.
5.	Ledvice poškoduje alkohol v
64 % primerih.
6.	Spolne žleze poškoduje alko-
hol v 85 % primerih.
7.	Živci na rokah in nogah —
alkohol povzroči okvare, bolnik se
trese, roke in noge mu oslabijo do
ohromelosti.
8.	Centralni živčni sistem je naj-
večja žrtev. Alkohol ga postopoma
omamlja, posamezne duševne de-
javnosti izključuje drugo za drugo,
dokler niso popolnoma omrtvene.
Ker centralni živčni sistem povelju-
je vsemu človeku, je zaradi alkoho-
la omamljen, otrpel ali omrtven ves
človeški organizem. Alkohol
množično ubija občutljive možgan-
ske celice. Pri dolgotrajnem pitju je
usodno tudi to, da alkohol pobije
preveč možganskih celic, le-te pa se
ne obnavljajo.
Ramovš v četrtem pravilu pravi:
„Človeško telo potrebuje tekoči-
no: v vročini in ob večjih telesnih
naporih veliko tekočine. Navada
je, da si jo dolivamo s pijačami,
zlasti s pivom, vinom, jabolčnikom
in hruškovcem. V teh pijačah je več
kot tri četrtine vode, poleg nje so še
nekatere druge snovi, kakih pet,
deset odstotkov pa je alkohola. Te-
lo uporabi tisto, kar potrebuje:
vodo in uporabne snovi. Alkohol je
zanj strup in si ga v jetrih razkroji
kot vsak drug strup, na primer če-
belji, kadar človeka piči čebela.
Steklenica piva delavcu pogasi
žejo, nadomesti mu pomanjkanje
tekočine v telesu. Alkohola, ki gaje
ob tem vtihotapil, pa se potrpežlji-
vo lotijo jetra. Dokler ga ne uniči-
jo, kroži s krvjo po telesu do sleher-
ne celice in dela škodo, še posebno
usodno na možganskih celicah, ker
se ne obnavljajo. Steklenica piva ni
seveda še nič nevarnega. NEVAR-
NO PA JE, DA SE USTA KMA-
LU NAVADIJO NA OKUS, IN
ČLOVEK IMA OBČUTEK, DA
SE S PIVOM BOLJ ODZEJA
KOT S KAKO DRUGO TEKO-
ČINO. TAKO MISLI IN ČUTI,
KER ČUTI TISTO, KAR SE JE Z
NAVADO ZAPISALO V NJE-
GOVE MOŽGANE.
Telo pa niso naše misli in dušev-
ne samoprevare, ampak najčudovi-
tejša živa kemična tovarna. Tudi iz
slabih surovin ,,proizvaja", kar
potrebuje, zato pa se nekateri važni
stroji (organi) brez potrebe obrab-
ljajo, in tovarna postaja iz čudovi-
tega ustvarjalnega laboratorija za-
smrajen obrat v stečaju, ki životari
samo še tako, da proizvaja stvsui
dvomljive vrednosti."
Svetujem vam: Če žejo gasite z
alkoholno pijačo, delajte to bolj
previdno, ker ima takšna navada
velike posledice. Telo vendar potre-
buje samo tekočino.
Nadaljevanje prihodnjič!
Dr. Z. I.
TEDNIK "
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - E
KOŠARKA
Ptujčani presenetili v Zagorju
Med presenečenji tre^ega prvenstva v prvi republiški košar-
karski li« v^a na (Mvem mestu omoiiti zmago članov K K Ptuj v
Zagoiju. To je tem vd^ 6e vemo, da so Ptujčani novinci, Zagoije pa je
bik) v prejSnji sczooi trd^ Članice KK Ptuj pa so doma premagale
NovomeS&uike.
Zagorje-Ptuj 72:80 (35:45)
Začetek tekme v Zagi^u ob Savi je M za Ptujčane zelo usp^n, saj
so hitro povedli in razliko iz minute v minuto povečevali. Tako je bilo v
10. minuti že 24:12. Za tem je domača ekipa po minuti odmora s
pogostimi menjavami in bučni podpori gledalcev razliko močno znižala,
re^Jtatjebilcclo333S. Vendarjetobilovsekarso domačini zmogh
v prvem delu, sig so jih Ptigčani s consko obrambo »umirih« in polčas
odločili v svc^ korist
V začetku drugega polčasa je vse kazalo, da od presenečenja ne bo
nič. Dmnačini so namreč v 2d. minuti izenačili na 47:47. V teh kritičnih
trenutkih je trenor Kravina |Middnil z minuto odmora, v igro poslal
Volmajeija in dogovw je obrodil sadove. Ptujčani so v obrambi zaigrah
zek> zavzeto, pobrati večino odUtih žog in s hitrimi nasprotnimi povedh
z 12 todbuni razlike;, slalš dve minuti pred koncem pa celo za 14.
DcHnačinom jc v zakl^udni u^pdo razliko znižati. Za presenetljivo
zma^ Ptuja so zashižni vsi, tudi %raki, ki so s klopi spodbujali soigralce
vign.
PTUJ: Vlah 4, DamiS 2, Volmajer 4. Marčič 11, Kotnik 9, Beranič
17,Cbbe^ lQ,Puiič2,Dobiqevič20.Vučinič.	I. Z.
Ptuj-Nora mesto (31:25)
v prvem polčasu sobotn^ srečai^ si Ptujčanke niso uspele priigrati
ve^ razlike. Povsem drv^ačcin je lHk> v dnigem delu. E>omačinkam se
je odprlo in do 35. minute so si priigrale kar IS točk prednosti (58:43).
Vendar se jim jc v zaUu&n ustavi in malo je manjkalo pa bi jih
b(Hbenegos^(Hesenetil& Slalxdveniinuti pred koncem je bilo samo še
62:58. V t^h trenutkih je odkičilm koS dosegla Simona Komik, šest točk
prednosti pa gbs^ niso mogle vgetL
PTUJ: Golob. Komik 16. Rozman. Voeiinec 21. Veličkovič, Ku-
kovec 2, Jane 2, Jdka Sirec 2, Kmičar. Pajenk 11, Majda Sirec 10.
1. k.
Sedmo mesto Soit^ Marinkovič
Na zveznem iiamiznoteniSkem tun^u najboljših mladij kije bil
v LjuUjani jc Skmja Marinkovič s petimi zmagami in šestimi porazi
osvc^ sedmo mesto med dvakiidstim ti^Biovalkaini.	L k.
NOGOMET
Točka v Zagorju in udarci po tekmi
v zadnjem kolu prvega dela prvenstva v vzhodni območni nogo-
memi ligi sta naši moštvi osvojih tri točke. Aluminij jc zmagal doma,
Drava pa igrala neodločeno v Zagoiju. Po jesenskem deluje v vodstvu
ekipa iz Brežic, druga je Dravinja, tretja Drava, četrta Ojstrica, i>eti pa je
Aluminij. Brežice imajo tri točke prednosti, vendar bo spomladanski del
kljub temu zelo zanimiv. Naša hgaša sta sohdna, za boljšo uvrstitev pa
sta preveč točk izgubila na svojih igriščih.
Aluminij-Ojstrica 3:2 (1:1)
Kidričani so v hladnem vremenu zasluženo premagali goste iz
Dravograda. Igrah so dobro in z zadetki Spehonje, Fruka in Beka vodili
s 3:1. Zanesljivo vodstvo so zapravih z veliko napako v obrambi, zato so
se v zaključku srečanja morali pošteno potruditi, da jih gostje niso
presenetili.
Proletarec-Drava 0:0
Nogometaši Drave so v 2^goiju osvojih točko. Srečanje je bilo
px)prečno in je dehtev točk pravična. Vehko razočaranje pa so Ptujčani
doživeh po tekmi, ko so jih nekateri igralci krepko dobili od domačih
gledalcev. To ne vodi nikamor, zato mora NK Drava na dogodke v
Zagoiju opozoriti Nogometoo zvezo Slovenije, saj so nogometaši in
vodstva na gostovanjih vse premalo zaščiteni pr^ gl^alci. Večina"
igriSTriamreč nima takšne za^te kot je to v Ptuju in Kidnčevem.
Lkotar
ROKOMET
Drava peta. Velika Nedelja osma
v soboto in nedeljo je bilo v rraubliških rokometnih ligah na
sporedu zadnje jesenskoKolo. Članice RK Drava so po zmagi v ^tindh
^tale pete, člani RK Velika Nedelja pa do po visokem porazu v
Šmartnem pri Litiji zdrsniU na osmo mesto.
Beltinka-Drava 11-20(8:12)
Ptujčanke so v zelo hladnem vremenu zmagale brez posebnih težav
in zanesljivo, č^rav se z igro niso izkazale.
DRAVA: Farič, Hentak 1, GomilSek 3. Steharaik 2, KoroSak 1,
Vičar 4, Lah 1, Radanovič 7, Podpadec, Majcenovič 1, Sitsenfraj.
Usnjar-Velika Nedelta 38:18 (19:10)
Domačini so zmagah z visoko razliko m^vsem zaradi dobre
obrambe in hitrih nasprotnih napadov. Vciika Nedelja je res osma,
vendar le z dvema točkama zaostanka za dmgim mestom.
VELIKA NEDEUA: Rosič, Sok, Mesaiec, Meško, Majcen 5,
Bezjak 2, Rajšp 3, Lah 3, Hrga 5, Baklan.
Ormož-Drava 18:15(9:7)
Mladinci Ormoža so sicer nekc^o presenet^ivo, vendar popol-
noma zasluženo premagali Dravo.
Ormoi Junčinec, Habjanič, Blagovič, Sandor 3. J. Fridrih 5,
^n^ič 2, Rihtarič, I. Fridnh 2, Vrbančič, Zadravec 3, Potočnjak 3,
Drava: Matjaši^ Potočnik 2. Terbuc 3, Gobec 2, Korpar 2, Habjanič
3, Horvat 1, Zmavc 2, Iljavec, Milunič.
Drava Fužinar 29:5 (17:4)
Mladinke so visoko zmagde tudi v zadnjemjesenslum srečanju.
Drava: Sirovnik, Fridl SjZupanc, Zupec 8, M^ek 1, Soba 1, Vrabcr
10, Potočnik 3, Premužič 1, Gresorec
Zlatoličje-Drava 18:34(8:10)
(^ani RK Drava so po pričakovanju zmagali z veliko razliko.
Drava: Valenko, Debeljak 2, Gajzer 7, Begak L 2, Sabo 10, Beagak
M. 2, Koštomaj 1, Pekiar 3, Gregorin 7, Boikovič.
Deseto mesto veteranov
Veterani Drave so nastopili na tradidonalnem tumiiju v Celju. Niso
imeh sreče, sajso že v začetku igrali z domačim Trim tsamom, Idje bil ob
koncu dmgi. Ptujčani so izgubili le z zadetkom razlike.	L kotar
JUDO
PORAZA V MARIBORU
Judoisti so srečanja rednega kirfa vzhodne republiške lige opravili že prejšnjo
sredo. Nastopili so v Mariboru in se pomerili z domačima ekipna Železničar m
Branik. Nastop ni bi! uspešen, ker so nastO{^ zek) oslabljeni, poškodbe pa so
število tekmovakev nato še bolj zmanjšale. V {»vem srečanju jc Železničar
premagal Dravo z 12:2. Edino zmago je dosegel Muiko, izgubdi pa so Kelenc,
Ličina. Stebih, Tajhman in Letenja. V drugem srečanju je Branik Dravo premagal
z 8:6.21magaii so Murko, Letonja in Tajhman, izgulšla pa Stebih in Ličina. Drava
je Ljubila zato, ker ni imela popolne ekipe.
Mladi judoisti Drave, iz njihove sekcije v Gorišnid. so bili zelo uspešni tudi na
drugem pozivnem regijskem tumiiju v Mariboru. Ekipno so bili jMvi, v svojih
kategorijah pa sta zmagala Branko Zupanič in Daiko Žnidarič. Druga mesta so
osvojili Tonček Horvat, Mitja Kostevc, Alojz Kojc in Janez Plošinjak, tre^a pa
Daniel Petek, Boštjan Kolar, Jože Marin in Damjan t i^a	^
Jesenski prvak je Gereqa vas
s prvim delom prvenstva so končali tudi v medobčinskih nogometnih ligah.
V A bgi je bilo v soboto najbolj zanimivo na srečanju Gerečja vas—Spodnja
Polskava, ki je odločalo o jesenskem prvaku. Domačini so zmagali z zadetkoma
Drevenška in Stajneija ter so tako prvi. Dnig^ izidi: Skorba—Slovenja vas 3:1,
Zgomja Polskava—Stojnci 5:6, Hajdina—Središče 3:2, Markova—Tržeč 1:L
srečanje Gorišnica—Domava ni bilo odigrano.	L ^
Bedrač in Pšajdova uspešna v Kranju
Na prvem kontrolnem republiškem tekmovanju s standardnim zračnim
orogem je v tekmovanju s pištolo odličen rezulUt 553 krogov (od 600 možnih)
dosegel Franc Bedrač (SD Agis) in se uvrstil med pet n^boljših strelcev. Albina
Pšajd je v tekmovanju članic s 356 krogi osvojila prvo mesto. Oba bosta nastopila
na drugem kontrolnem tumiiju, ki bo konec dcscmbra v Grosupljem. K. A
Program prihodniih prireditev
v soboto bo zelo zanimivo v športni dvorani Mladika. Člani košad^arskega
kluba Ptuj se bodo v čeunem kolu prvenstva v 1. SK L pomerili s Koprom. Srečanje
se bo pričelo ob 19. uri. To bo edino prvenstveno srečanje ob koncu tega tedna. V
nogometu bodo v nedeljo na vrsd pokalna srečanja. Aluminij bo gostoval v
Lendavi, Drava pa se za čas srečanja z Muro mora Se dogovoriti. Pari pokala v
MNZ Ptuj: Gere^^a vas—Gorišnica, Središče—Osankarica, Skorba—Tržeč in
Spodnja Polskava—Stojnci.
Člane SK Ptuj in ljubitelje smučanja obveščajo, da bo redna letna skupščina
smučarskega kluba v ponedeljek, 21. novembra ob 17. uri v prostorih skupnih
služb. Raičeva 6.	L k.
Hitropotezno prvenstvo ŠD MIP Ptuj
Na novembrskem hitropoteznem tumiiju je zmagal T.Butcden z
12,5 točke pred Bohakom 11 točk in SedlaSkom 9 točk. Sledijo: Cič 8,5,
Reberc 5, Zlender 4,5 točke itd.
V	skupnem seštevku vodi zanesljivo Bohak s 67,5 točke (iz 8
tumiijev), na dmgo mesto se je prebd Butolen s 70 točkami (iz 11
tumiriev). sledijo: Cič 68J (91, Seraga 624 (9X Scdlašek 53 (9). Kneževič
46 (6), Brglez 45 točk (iz 6 tumiijev) itd.	J. B.
KARATE
v ŠPORTU 80 TUDI PORAZI
Predzadnjo soboto v oktobru so se kar trije karateisd iz Ptuja udele-
žili svetovnega prvenstva v polkontaktnem in kontaktnem karate športu
m sicer Atojz Vidovič, Edi Stegar in Mardn Golob. To je bil njihov prvi
nastop v mednarodni areni in zato tudi nismo mogli {»-ič^ovati, da bi jon
bila sreča nakkiniena^ še posebej, ker v tem l^rtu marsikaj opravi tudi
športna kuhinja.
Tako sta že v prvem kolu izpadla Vidovič in Ste^' „medtem ko je
imel Gok>b še večjo smolo, zaradi hrupa, ki je M v tekmovalni areni,
namreč ni slišal svojega oriimka. da bi se pojavil v areni, oziroma ringu,
zato jc bil seveda diskvalificiran. Vodstvo naših tekmovalcev je sicer vloži-
ta protest, vendar prepozno, ker so tedaj potekaL pcrifinalni boji. Razu-
mljivo, da je bil zelo razočaran, a kaj hočemo, v športu se tudi to dogaja.
Pri tem pa ni odveč, če zapSemo, da je žc sama uvrstitev treh Ptuj-
čanov v državno reprezentanco veSk uspeh ptujskega karateja, oziroma
fantov, ki se bodo tudi v bodoče pripravljali na mednarodna srečanja v
tem športu, ki zaradi pestrosti privablja v svoje vrste vse več jjrivržcncev.
V	pogovoru s karateisti so nam povedali, da bi se žekli javno zahva-
liti Darinki Mesarič, Viktorju Tofaittu in Cilki KoJenko, ki so jim s svojo
fmančno pomočjo omogočiti, da so se lahko udeležili svetovna prven-
stva v Londonu.	Franjo Hovnik
Špehonja Oevo) in Hvaleč—aolidiui avnUtev, veiMiar bi lahko
bilo bolje (foto L kotar)
R^eOVOR z INES ČERNE, ROKOMETAŠtCO OLIMPUE
Ptujčanka med zeleno-belimi
„DoUct živiS, u^j, pravi ivcga
vOT, kajne?" mi je previdno in z
majhnim c^itimizmom dejaži, ko
sem jo povprašal o lepieicntaičnih
željah. Ines Čeme. Študentka Fa-
kultete za tdesoo kultnro, n^da-
nja r(Aometa£ka ptujske Drave,
pred temi leti i^poctnica kta po
anketi Mladine, včasih stalna mla-
dinska repre/gitantka Slovcni^
pred dvema letoma cek> v SidScmiz-
boru za državno mladinsko mpre-
zoitanco, zdaj pa ie tretje kto ste-
ber trenutno edinega ženskega
rokometnega kluba iz Slovenije v
najkvahtetncgScm razredu im nas,
IjuUj^ki Olimi^. Dovolj vdiki
vzroki, da smo jo povabili k po-
govoru.
NI TEŽKO, ČE SE ZA MEKAJ
ZARES ZAVZAMES
O začetkih kariere l^itniki radi
povedo veliko zammivega. Vsa pa v
^vnem končajo z ugotovitvijo:
začeti je vedno te&o. Kako je bOc
pri td)i?
„Ni tako težke, ie se ukvaij^ z
zadevo, ki ji posvctiS veliko pozor-
nosti, volje, ljubezni. V rokometu
son naSla zadovoljstvo, sprostitev.
Začela sem pri dvanajstm letih. Ta-*
krat sem vsako popoUne Sla na
igriS^ in igrala tu^ po dve uri. Ce
ni bik) nikogar na isrSču, sem bila
pa sama. Rokomet me je popolno-
ma navdučSl. V osnovni Sol sem
trenirala tudi atletiko, vendar sem
se kaj kmalu odHočia za rokomet.
Raje imam kolditivne Športe. K
Dravi sem pristopila zdo zgodaj.
Ndoč smo imdi rokometna
tekmovanje med osnovnimi Šolami,
kjer sem dobro igrala. Opazil meje
trener Drave Starki, me povabil k
Dravi in zaičdo se je. . . Takrat
sem bOa pri Dravi Se najmbjSa. Za-
čela se je fonnirati mlada perspek-
tivna ekipa, ki se je v naslednjii se-
zonah uvrstila v drugo igo. Lepi so
spomini na te čase ..
Kokomet je zelo tida igra. Nda-
teri so ji odo dali vzdevek .,.mcSka
igra". Kljub temu si se zanj odloči-
la?
»Rekla sem že, da me rokomet
kot igra zelo priviaCL 2al pa v zad-
njem času tud v ženski konkurent
vse bolj prevladuje grobost. To Se
je posebej značilno za prvo zvezno
figo. Kosmo se ktos z Olimpijc
uvrstile v prvo hgo, smo večkrat iz-
guMjale tekme prav zaradi .nežne'
igre, kismo je bile vajene. Naivnost
te vrste se drago plača. Ce hočeš
biti uspeSen, če ždiS parirati na-
sprotnicam. mor^ varčevati Sicer
pa mislim, da je za grobost v igri
krivo pomanjkanje kakovtKti, ki se
v gla\nKm nadomeSa z ^obost jow
Včasih cdo klubski fundooarp za-
htevajo zmagi ,pod vsako ceno*.
Zato m čudno, da se igra tako gro-
bo."
NAJPREJ OBVEZNOSTI, ŠELE
NATO DRUGO
Trenirate vsak dan, včasih tudi
dvakrat dnevno. Ob koncih tedna
potujete na tdcme, ko ne igrate do-
ma, ob tem pa še študij. Ti sploh
ostane kaj ivostega časa. Mlad člo-
vek potrd>uje tudi kaj več . . .
,,Usoda vrhunskih športnikov je
pač taka. Najprej moraš gledati na
svoje obveznosti, to je na trening,
tekme, priprave, študij. Svoj prosti
čas p^ prikrojŠ temu. Ce si zaže-
lim zabave, jo največkrat iščem
med kcrf^cami v ekipi. To ni zgolj
Sporma ekipa, je nekaj več."
Kljub temu pa imaš nekaj časa
rezerviranj za sebe. '
»Ukvarjam se s bobi ji, ki me ve-
selijo."
Kateri so to?
„Zelo rada pletem, precej be-
_____»»
rem.
Kaj?
»Trenutno vojne romane."
Glasba?
»Poslušam vso dobro glasbo."
TALENT SE LAHKO IZRODI,
ČE SE NE DELA
Nenapisano pravilo pravi, da je
za uspeh poueben en odstotek ta-
lenta in 99 odstotkov znoja.
»Talent nekoga za neko dejav-
nost ni težko odkriti. Hitro pa se
lahko izrodi, če se z njimi ne dela
tako, kot to zasluži. Potrebno je
vdiko volje do dela, do treninga,
če se hoi^ razviti v dobrega
igralca. Res je, včasih tudi dobri
igrald ne dosegajo najboljših
rezuhalov. Toda na to vpliva ve-
liko stvari: motivacija pred samim
nastopom, denar in tako naprej.
DENAR JE TISTI, KI ODLOCA
OUSPEHL EKIPE
Omenila si denar?
»Da. Vse se vrti okrog denarja.
Denar je tisti, ki odloča o tem, kdo
bo ostd v ligi, kdo se bo uvrstil na*
višja mesta. Neka športna sredina
mora svojim tekmovalcem zago-
toviti vsaj minimalne pogoje za
življenje. Vrhunski tekmovalec
mora biti, če hoče dosegati dobre
rezultate, dobro pripravljen. Pri-
prave pa stanejo danes izredno
veliko. Rešen mora biti tudi njegov
socialni status. Pri tem pa so pri
nas v Sloveniji še velike težave. V
drugih republikah so ta problem
veliko bolje reših. Problem vrhun-
skih športnikov pri nas ostala še v
marsičem odprt."
Ženski rokomet je v zadnjih le-
tih pri nas vendarle precej napre-
doval. Najboljši pokazatelj je prav
gotovo Olimpija, ki se je uvrstila v
1. ligo.
,,Slovenija je premajhna, da bi
imela več prvoligašev. Glavni
problem ni v pomanjkanju igral-
skega kadra pač pa pri denarju.
Sistem selekcioniranja, to je iz-
biranje najboljših igralk iz vse
Slovenije v enem centru, se je
pokazal zelo učinkovit. Primer je
namiznoteniški klub Olimpije. V
takšnem centru se igralkam lahko
zagotovijo normalni pogoji za
delo. Pri vseh manjših rokcmetnih
središčih to ni mogoče. Vsaj ob
tem načinu financiranja ne, kjer
financiramo (umetno forsffamo)
tudi take discipline, od katerih ne
moremo pričakovati ne
množičnosti, ne vrhunskih rezul-
tatov posameznikov.
MORDA BOM POSKUŠALA
TUDI V TUJINI
Pn Olimpiji verjetno ne boš
ostala do konca svoje športne ka-
riere. Kaj pa pH-ihodnost? O
reprezentančnih ždjah si že nekaj
rekla . . .
»Vsak si želi doseči vrhunec
športne kariere z reprezentančnimi
nastopi. Toda pri tem si ne deleun
nobenih utvar. Pri uvrščanju v
reprezentanco je veliko čudne poli-
tike. Ce bi na primer sprejela po-
nudbo od RK Bane Sekulič, bi
verjetno že bila v reprezentanci,
saj jo vodi zvezni trener. Prav tako
bi bila bolj na očeh selektorju pri
Trešnjevki, ki me je vabila v svoje
vrste, ko je Drava izpadla iz druge
lige. Mislim, da lahko tudi pri
Olimpiji solidno nadaljujem
športno pot."
Pa potem?
»Morda bom poskušala leto ali
dve kje v tujini."
O vrnitvi v Dravo ne razmišljaš?
,,Ne vem . . ., o tem še ne
morem nič reči."
OBISKALI SO ME V
BOLNIŠNia IN MI IZROČILI
PRIZNANJE
težko je verjetno izdvojiti
najlepše trenutke, ki si jih doživela
pri igranju rokometa.
,,Da. Veliko je že zdaj prijetnih
spominov. Morda mi bo ostJil ta v
trajnem spominu. Pred tremi leti,
ko sem bila v bohiišnid zaradi
hrbtenice in ko so me mnogi že
odpisali, sem bila izbrana za šport-
nico leta po anketi lista Mladina.
Za to laskavo priznanje smo
kandidirale tri: Dornigova,
Leskovškova in jaz. Sodelavci tega
lista so se potrudili in mi priznanje
osebno podelili v bolnišnici v Ma-
riboru."
Ines, če bi te kakšna mlada na-
darjena rokometašica vprašala,
kako postati dobra igralka, kaj bi
ji odgovorila?
»Veliko volje do dda, do
treningov. Za mene je dober tre-
ning tisti, ko prideš uro ali dve na
igrišče pred treningom in da dobro
izpolnjuješ trenerjeva navodila.
Odpovedati se moraš marsičemu,
kar bi utegnilo škodovati razvoju
igralke. Uspeh ne more izostati.
Tudi če ni najboljših rezultatov,
človeku vendarle ostane od
rokometa, od športa nasploh zelo
veliko."
Takšna je Ines Cerae, marljiva,
delovna na treningih, športna v
pravem pomenu besede na tekmi,
dobra prijateljica, kot pravijo
njene kolegice iz ekipe, zmerno
ambiciozna Ptujčanka v zdeno
belem dresu. Tudi domotožje ji ni
tuje, še posebej, ker nima časa, da
bi ga pogosteje obiskovala, do-
mini na čase, ko je igrala za Dravo
so seveda še živi, vendar z grenkim
priokusom ob slovesu, ko je pre-
stopila k Olimpiji. Pravzaprav
slovesa sploh ni bilo. Ines bi si
upoštevajoč delež, ki ga je pri-
sf>ev'ala za razvoj ženskega roko-
meta v Ptuju, zaslužila vsaj
kakšno poslovilno tekmo, ki si jo
je ždela.	Milan Zver
Iks v draSti s Katico Mumlek (sedaj RK Zrinski). Posnetek Je z
<frHgoli^Skih časov Drave (foto: B. Rode)
10-ZA RAZVEDRILO
17. november 1983 —
TEDNIK
TEDNIK ^	^^^
OGLASI IN OBJAVE - 11
z delavci Slovenskih goric Je martinovalo ve< kot tisoč Ptuj-
čanov. Foto: M. Ozmec
S pomočjo »kletarja« Je moSt krstil Lojze MatJaSič. Foto: M.
Ozmec
J ^ I »t^	S;.r^H ^ i' „
Z vinogradniki in vinarji ptujske občine so v
p)etek, 11. novembra slavili vsi prijatelji dobre
vinske kaplj ice in tudi tisti, ki jo spoštujejo
občasno, ah pa samo na vsakoletni Martinov
. dan. Več kot tisoč obiskovalcev je napolnilo
prostor, kjer so na iniciativno kolektiva Slo-
venskih goric postavih vinarsko zbirko na
prostem in jo v petek dopolnili še s polnimi sodi
— najprej mošta, nato, — po krstu, pa že pra-
vega vina
Ptujskim kletarjem in vinarjem je Martinovo
gotovo najdražji dan v letu, zato je slovesen krst
mošta v zahvalo, daje bogato in letos predvsem
dobro rodilo; prastari običaj, ki smo ga kljub
vsemu ohranjh do današnjih dni. Sonja Škor-
janec — namestnica predsednika komiteja za
kmetijstvo občine Ptuj je organizatoije in goste
pozdravila v iimenu vseh, ki dajejo priznanje
Ebudnikom in organizatorjem vzonjega pri-
za predelave grozdja, ko po lepih slovenskih
navadah prav na Martinovo zaključujemo
kmetijsko letino.
Predsednik občinske turistične zveze Anton
Žagar pa je nato v imenu ptujskih turističnih
organizacij govoril o namenu postavitve razs-
tave vinarske in kletarske opreme z značilno
haloško kmečko domačijo. Pri tem pa povdaril,
daje ta doslej neurejeni in neugledni prostor ob
najbolj prometni magistralni cesti skozi Ptuj
dobil tako podobo kot si jo lahko samo želimo.
Ub tem Je izrekel vse priznaiye kolektivu
TOZD kletarstvo Slovenske gorice Ptuj za
vložena sredstva in delo ter dr, Štefki Cobljevi,
kije vsemu temu kar lahko tukaj vidimo dala
končno podobo. Zbirka sicer še ni povsem
urejena in opremljena, bo pa celoten kompleks
lahko v bodoče koristno služil vsem priredit-
vam gospodarskega, turističnega in etnološ-
kega pomena.
Čestitkam k uspehu in vsestransko oprav-
ljenemu dobremu delu se je pridružil tudi di-
rektor poslovne skupnosti za vinogradništvo in
vinarstvo SR Slovenije Fedor Pirkmajer, kije
ob tej priložnosti poudaril, da ni bilo slučajno.
daje prav ta ptujski delovni kolektiv dobil pred
skoraj petnajstimi leti prvo zaščitno znamko
slovenskih vin z začetno številko ena ali na-
tančneje— 16. junija 1969. leta. To pomeni, da
je prav iz Ptuja odšla prva steklenica k po-
trošniku, ki mu je zagotavljala kontrolirano
polnitev z zaščitno znamko slovenskih vin. Ta
zgodovinski dogodek za kolektiv Slovenskih
goric je tudi obeležen na pročelju novega pre-
delovalno polnilnega centra.
Predsedniku delavskega sveta TOZD kle-
tarstvo Slovenske gorice je nato izročil zlate
značke stanovske organizacije skupaj z knjižico
Slovenija in njena vina.
Petkovo slavje v Ptuju so nato vinogradniki
in vinaiji zaključili z veselim delom in sloves-
nim krstom mošta, ki ga je odlično opravil
Lojze Matjašič, član ptujskega gledališča, sicer
pa tudi član DO KK Ptuj TOZD Haloški biser.
V veselem delu programa so nastopih še po
maftinovo razigrani člani ansambla Toneta
Kmetca in humorist Mirko Jaušovec.
Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so v te^u od 8. do vključno
15. novembra posredovali v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili
eno smrtno žrtev — traktorista, v ostalih nezgodah pa so bile tri osebe lažje
telesno poškodovane. Vzroki riesreč so bili neprevidna vožnja s traktorjem,
neprimerna hitrost in pretesno prehitevanje. Na vozilih je tokrat za okoli
380.000 din materialne škode.
PREVEČ	VINJENIH
»MARTINOV«?
Miličiiilčl postaje milice Ptuj in
oddelkov so v dneh tradicionalnih
Martinovanj poostrili nadzor nad
udeleženci v prometu in v dveh
dneh ugotovili za volanom kar 57
vinjenih voznikov. 43-tim od teh
so odvzeli vozniško dovoljenje na
kraju samem, zanimiv pa je tudi
podatek, da je od skupnega števila
kar 23 voznikov opravljalo vozilo
brez vozniškega dovoljenja.
HUDA DELOVNA NEZGO-
DA
V sredo, 9. novembra okoli
15.30 je prišlo do hude delovne
nezgode v gozdu pri Mezgovcih.
Voznik kmetijskega traktoija Ja-
nez Janžekovič je pri delu v gozdu
zapeljal s traktorjem brez priklo-
pa vzvratno, zaradi česar je vozilo^
zanesTo nazaj" po strmini. Pri tem
je Janžekovič padel s traktoija in
se poškodoval tako hudo, da je
umrl na kraju nesreče.
ZGOREL V HIŠI
V nedeljo, 13. novembra
okoli 22.40 je pričela goreti sta-
novanjska hiša, last Slavka Krivca
iz Majšperka 2. Ker je bila hiša
lesena (cimprana) je zgorela v
celoti, v sobi pa so našli ležečega
ob postelji Slavka Krivca, kate-
rega truplo je bilo delno zoglene-
lo. Komisija ONZje ugotovila^^da
je Krivec legel v posteljo s tlečo
cigareto in tako tudi zaspal. Do
požara pa je prišlo, ker se j'e vžgala
posteljnina zaradi cigaretnega
ogorka.
-OM
B ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
Vleka vozil (28. člen)
,,Vozilo na motorni pogon sme vleči pokvarjeno ali poškodovano
vozilo na motorni pogon tako, da je sprednji ali zadnji del vozila
naslonjen ali obešen na vlečno vozilo ali na vlečno prikolico.
Z vrvjo ali togo zvezo (drogom) se sme vleči okvarjeno ali
poškodovano vozilo le do najbližjega kraja, kjer je okvaro mogoče
odpraviti. Z vrvjo ni dovoljeno vleči tovornega vozila ah avtobusa. Z
vrvjo tudi ni dovoljeno vleči vozila na motorni pogon, na katerem so
pokvarjene naprave za upravljanje ali naprave za ustavljanje.
S togo zvezo (drogom) ni dovoljeno vleči vozila na motorni pogon, ki
ima pokvarjeno napravo za upravljanje vozila ali vozila, ki una pok-
varjeno delovno zavoro, če je težje od vlečnega vozila.
Z vrvjo ali s togo zvezo (drogom) ni dovoljeno vleči neregistriranega
motornega vozila."
— Ce organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost
ali druga pravna oseba ne opravi vleke vozila na motorni pogon v skladu
z določbo 28. člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 3.000 do
30.000 din. Z denarno kaznijo od 400 do 2.000 din se kaznuje za prekršek
tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, samoupravne in-
teresne skupnosti ali druge pravne osebe, oziroma odgovorne osebe
organa družbenopolitične skupnosti ali drugega državnega organa.
— Ce oseba pri samostojnem opravljanju obrtne dejavnosti z osebnim
delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, osebno vozi svoje vozilo kot
prevoznik, ali kadar zaupa svoje vozilo v upravljanje drugi osebi, vleče
x)kvarjeno ali poškodovano vozilo v nasprotju z določbo 28. člena, se
caznuje za prekršek z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din. Voznik
vozila na motorni pogon, ki vleče pokvarjeno ali poškodovano vozilo v
nasprotju z določbo 28. člena, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo
od 500 do 3000 din, ali z zaporno kaznijo do 30 dni. Ce je s prekrškom
povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali
prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4.000
din ali s kaznijo zapora do 60 dni." Vozniku motornega vozila se v primeru
iz prejšnjega stavka lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje
motornega vozila za čas od 30 dni do šest mesecev.
Nagrade za mlade likovnike
Letošnja razstava ptic, ki jo je v klubu mladih v Ptuju pripravilo
ptujsko društvo za varstvo in vzgojo ptic, je k sodelovanju pritegnila tudi
številne mlade likovnike iz osnovnih šol ptujske občine, ki jih je orga-
nizirala likovna skupina kluba pod vodstvom mentorja Janka Mariniča.
Na razpis pod naslovom PTICA IN JAZ je prispelo iz sedemnajstih
Sol ptujske občine 30 izdelkov iz gline in prek 300 risb. Tako je bil razstavni
prostor v klubu premajhen in so lahko razstavili le nagrajena dela in nekaj
najboljših. Razporedili so jih po temah — od kiparskih izdelkov, do ptic,
ki jih vidimo v naravi in tistih iz otroške fantazije. Organizatorji so
nagrajenim učencem podelili knjižne nagrade, za najboljša dela pa je
ornitolog Vjekoslav Lašič prispevžd tudi ptičke.
mš
Jutri razstava malih živali
Društvo gojiteljev malih živali iz Ptuja je tudi letos pripravilo svojo
društveno razstavo pasemskih kuncev, golobov in okrasne perutnine.
Odprli jo bodo jutri, v petek, 18. novembra v domu občanov KS Ivan
Spolenjak na Bregu. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 18. ure, zaprli pa
jo bodo v nedeljo, 20. novembra popoldne. Prav gotovo je razstava tako
zanimiva, da bo pritegnila tudi vašo pozornost. Oglejte si jo!
— OM

Brez dvoma je tudi letošnja razstava ptic in likovnih izdelkov, ki so jo
pripravili prizadevni člani ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic v
sodelovanju z osnovnimi šolami iz občine in likovno sekcijo Kluba
mladih, izredno dobro uspela. Že podatek, da si je razstavo v prostorih
Kluba mladih v dneh pd četrtka, 10. do vključno nedelje, 13. novembra
ogledalo prek 4.000 obiskovalcev od blizu in daleč, je dovolj zgovoren.
Največ je bilo seveda malčkov iz vzgojno varstvenih enot in osnov-
nošolcev ter ostale mladine. Ogled razstave je bila prava učna ura, čeprav
bi po mnenju pedagogov lahko bilo predstavljenih še več zunanjih ptic.
Sicer pa je bilo tokrat razstavljeno izredno veliko število sobnih ptic. V
skoraj 200 razstavnih kletkah, ki so jih člani društva sami izdelali, je bilo
razstavljenih največ raznobarvnih kanarčkov in papig. Precej je bilo papig
— nimf, pa križanci, cebrice, galebčki od eksotičnih ptic in en
primerek papige rozele. Med zunanjimi pticami so bile razstavljene le
redkejše vrste, pedagogi pa so pogrešali predvsem nekatere vrste, ki jih
učenci po imenu sicer poznajo (siničke, vrabčki, itd), od blizu pa iih
verjetno še niso videli. Nedvomno bi bilo tudi bolj poučno in zanimivo, če
bi bile tudi zunanje ptice razstavljene v posameznih kletkah, označenih z
imenom in morda najljubšo hrano. Sicer pa člani društva za varstvo in
vzgojo ptic obljubljajo, da bodo prihodnje leto pripravili še kvalitetnejšo
razstavo, čeprav smo bili po splošni oceni tudi z letošnjo vsi skupaj
izredno zadovoljni.
Prvi dan razstave je potekalo tudi ocenjevanje ptic," ki so ga opravili
vrhunski zvezni ornitološki sodniki. Splošna ocena letošnjega prirasta ptic
ptujskih gojiteljev je bila dobra. Med rejci pa sta imela najbolje ocenjene
ptice Stanko Feršt za križance in Ivan Gobec za vzgojo papig skobčevk —
standard.
M. Ozmec
Letošnjo razstavo odliki|}e predvsem Izredno dober obisk.
Sestala se je skupščina ribiške
družine Ptuj
V ponedeljek, 14. novembra so se na drugi redni seji sestali delegati
in člani skupščine ribiške družine Ptuj. Uvodoma so ugodno ocenili dela
in aktivnosti v minulem obdobju, ter sprejeli finančno poročilo o de-
vetmesečnem poslovanju. Po krajši razpravi so sprejeli tudi finančni in
posebej gospodarski načrt ribiške družine za leto 1984. Izredno ugodni
rezultati so bih razvidni iz poročila o odlovu rib v gojitvenem ribniku
Pacinje, o čemer smo že poročaU. Skupščina je sprejela tudi več dopol-
nitev k sedanjemu pravilniku o športnem ribolovu, ki pa v primerjavi z
repubhškim ne pomeni bistvenih sprememb. Med dru^mi je skupščina
sprejela tudi sklep o nakupu poltovomega avtomobila, ki ga nujno
potrebujejo ribiči za gospodarsko — gojitveno dejavnost, sprejeli pa so
tudi pobudo, da pododbori prično z evidentiranjem novih članov za
organe RD Ptuj.	— OM
RODILE SO:
Leonida Šegula, Ul. Jožefe
Lacko 25 — Sama; Danica Doli-
nar, Vitomarci 5 — Patricijo; Ana
Gabrovec, Brezovec 73/a —
Martina; Martina Novak, S^to-
perce 12 — deklico; Mira Toplak,
Muretinci 4 — deklico; Štefanija
Korada, Trnovska vas 3 — Ma-
tejo; Erika Maurič, Vintarovci 52
—	dečka; Milena Arnuga, Svrže-
njakova 9 — Tadejo; Lidija Fiš-
travec, Rogozniška 21 — Jernejo;
Mira Slaček, Arbeiterjeva 10 —
—	deklico; Marija Muršec, Biš 37
—	Darovina; Štefka Ozmec,
Cvetkovci 115 — deklico; Marija
Ivančič, Vrazova 6 — Barbaio:
Branka Klajžar, Tibolci 17 —
deklico; Slavica HaWanič, Tibolci
21 — Maijana; Marija Žeijav,
Jiršovci 48 — deklico; Mira Reis-
man-Korošec, Kidričevo, Pletar-
ska 14 — Gregorja.
Poroke
Silvo Emeršič, Gradišča 51 in
Zora Stočko, Gradišča 51; Anton
Budja, Maribor^ Vojašniškiiifi. 7
in Anica Čuš, Gabemik 20; Ivan
Brodnjak, Hajdoše 32 in Zdenka
Skaza, Slovenja vas 42.
Umrh so:
Angela Vlaj, Vadarci 95, roj.
1909, umria 7. novembra 1983;
Marija Zoreč, Grajenščak 74/a,
roj. 1931, umrla 6. novembra
1983; Angela Premužič, Sp. Haj-
dina 92, roj. 1924. umrla no-
vembra 1983; Konrad Cimerman,
Libanja 42, roj. 1917, umri 10.
novembra 1983.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji:
Jože Bračič, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin
Ozmec in Marjan Šneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna oaročnjoa zoaža 450 di-
narjev, za tujino 1.125 dinar-
jev. Žiro račun SDK Fluj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.