^SSN 0350-5561
9 ..u^^u ^^uu.^
sa konec todn«
V petek dež. v soboto in nedeljo delno oblačno. Osvežilo se bo.
CO
številka 30
četrtek, 2, avgusta 2007
GoHe postajajo vse bolj zanimive in vabljive tudi poleti. Njihove lepote odkriva vse več domačinov, pa tudi tU' /cev. Moinesti za prijetno preživljanje prostega časa je obilo tako za športnike, rekreativce kot za vse ostale, ki imajo radi lepo naravo, V zadnjem obdobju so veliko postorili. Med drugim vodi po Golteh urejena poltretjo
uro dolga sprehajalna pot Manj vešči pohodov pa se lahko od zgodnje postaje gondolske žičnice sprehodijo od le nekaj stometrsko oddaljenega Aipske^a vrta, ki Je bogato In lepo urejene. Možnosti za razlskovaf^e pa Je še veliko, le na Golte seje treba povzpeti, z gondolo, avtom, lahko pa seveda tudi s kolesom ali pa kar peš.
Turbina že v Šoštanju
V	piiltík sta v Luki» Koper s Švedske prispeli* 90-lonska turbina m 75<«iiskl generator z« icimoelcklramo Šoštanj-V naslednjih noCcb so ta obsežni umn. ki je skupaj z opremo obsegal kar 850 kubičnih metrov, /. velikimi tovornjaki pn avtoccsU pripeljali do Šoštanja. To je prva od Uveli tur« i^in. ki ju je Termoelektrarna Šoštanj naročila v Siemensovi lovanii na Švedskem že pred tremi leti, njuna vrednost pa /.naša milijonov in pol evr<iv.
V	Št)stanju so se na ta dtj^odek /e pripraviti, opravili so vsa potrebna gradbena dela in So posebej skrbno tcmcijc. kjer bo stala turbina z vso opremo, v prihodnjih mesecih pa bodo po besedah Branka Debeljaka, vodjo sektoija obratcv vanja v 'J1-Š. opravili vsa m<miam dela. kar pomeni, da bodo ptîve/ali posamezne segmente v ceU)to, nato pa opravili najprej zakonske preizkuse in naio se obratovalne. Računajo. dH bodo turbino priključili v omrežje aprila ali pa maja priJiodnje leto.
Turbina ima inštalirane moči 42 megavatov, /. njo pa b(V do predvsem nadomestili zmogljivosii. ki bijdo Izpadle z ob koncu letošnjega leta načrtovano izključitvijo drugega .zornega val nega bloka, ki ^e mu življenjska doba izteka. Naslednjo turbino pričakujejo v TEŠ v roku enega leta.
■ mz
'mm:
\ 't
1,25 eVR • 300 SIT
VI^IJvKJI^
/Jvtjenje, vsaj zume, postaja pesirn. Komaj sem se za sUo navadila na eno (priznam, da si moram zneske v mfsdh aV \edno premčuuavall r tolarje, da doh/m ohčiiiek). že se mi obela še ena velika sprememba. Meni. in verjamem da še mnofiim SlO' vencem in Slovenkam, ki imamo radi ^difn«. Govorim seveda o
_ novem pn/fikadiiskeni lakom/. Cez natanko tri dni. lorej
to nedeljo, kajenje v zaprtih javnih prostorih ne ho več dovoljeno. Cepruv .ista bili proti zakonu vhteni kar dve l)ohudi za ii.*itavno presojo • prvo Je vloži h '/.druženje gostincev. kijih najbolj moti. da bodo kazensko odgovorni, če si bo kakšen ^ost prižgal »čikf^ v njihovem lokiiln, dnt^o pa Slovenska nacionalna stranka, ki trdi. da je zakon diskrhninatoren do kadilcev - uveljavitev zakona zaradi sodnih počitnic ni vpra.\ljiva. /akon ho začel veljali in pika.
No Ja. marsikje v wliki EV ^a že imajo, sem si rekla, ko je bil zakon sprejet^ Namesto o vremenu smo zadnje čase tudi z neznanci rekli kakšno na temo kajenja in nekajenja. Tudi o ie}n, ali Je prav, da bo tako siro^. in ali bo sfilob zaživel, če vemo. da je inšpektorjev, ki bodo izd ajanje zakona nadziraii. v Slov eniji zanemarljivo n/alo. Skori^' nič. fu to se je poznalo tudi pri prejšnjem zakonu, ki ga nihče ni pniv nadziral. Ce bi se vsi držali ločenih prostorov za kadilce in nekadilce, morda do novega sploh ne hi prišlo, ker tie bi bil potreben. Kakorkoli že, i>osleJ bomo lahko brez kazni kadili le še na pro-.uem ali v »kletkah«:, takih posebnih. Ni Jih malo. med njimi sem tudi sama. ki se prav v tem času odločajo, da vendarle opustimo to zoprna razvado. Predvsem zato. ker me v kletko ne bo zapiral nihče, na mrazu in dežju pa tudf ne b<m} kadila! Oh vsem tem pa vseeno ne ruzumem, zakaj sem kaj .slabša od tistega, ki mu že zjuiraj na skrivaj (ker itn amo tudi protialkohohii zakon) v kavo vlivajo »ta kratkega«'. Ali pa je že v zgodnji jutranjih uraii tako žejen, da si privošči pivo. Ker je žejen tudi kasneje, jih do večera zvrne kakšen duait. Dan na dan. Alkoholikov je pri nas vse več. Tudi nasilja v družinah in krutih življenjskih zgodb, ki jim botruje alkohol, Sama skorajda ne pijem. Alkohola ne maram. Alkoholiki se nil snulijo. Pa vendarle bodo oni lahko še naprej veselo pili, mer/e pa bi po novem pošiljali kadit ua veter, mraz ali v kletko. Zato, da hodo tisti, ki delajo v gostilnah, bolj zdrim? To je hU najpogosteje sH'san arg}mient v času javnih razprav o zakomr. Po .Kvoje imajo prav. Kot Je imela pntv tudi naša igralka Milena Zupančič. ki ved/u> Javno fme, da Je zas\'olena z nikoTinom. ko Je v eni od IV oddaj na protikadUsko temo povedala, da bi potem vsi, ki imajo »stoječe» delo. morali vsako uro dobiti /tekaj minut odmora, da dvignejo ttoge In si Jih spočijejo. Da ne bodo dobili krčnih žil, seveda.
Oàmo si v Evn)pi vsi želijo sterilen svet. Tam, kjer je tako sirK^g protikadUski zakon že sprejet, pravijo, da so kadilci hitro prilagodili in da ga upoštevajo. Vsaj v lokalih. Ce pa boste recimo v Italiji pogledali na tla. ob ceste, pločnike, promenade, boste hitro ugotovili, da povsod leži veliko Kikovtf. Več, kot jih je kdajkoh. In po moje se ho to zgodilo tudi f)ri nas. Mladi, ki kadijo, se bodo raje kot v nočnih lokalih in diskotekah zbiraíi pred njimi. Da bodo lahko eno prižgali. Bsti rahlo v leiHi ki že i/namo svoj dom. pa bomo kadili domu Ce nam ne bo uspelo opustiti razvade, ki prav nobenemu kadilcu ni v ixinos. verjemite. Oh tem se prav sprašujem, če l>o na-dednji korak k bolj zdravemu in lepšemu sveiu ta. da bodo debelim prepovedali jesti. Ker to ni ne lepo in ne zdravo. In ker lahko zelo debel človek tudi ogroža druge. Zamislite si. da ftade na vaf> l5()-ki{ogramski primerek. l'ixvkodba Je neizogibna... Po mojem vsak kadilec, ve, da njegova razvada ni zdrava. A je ni tako lahko oimtiti, kol mislijo tisti, ki ne kadijo. Ker je kajet^e zasvojenosi, tudi obred in razlog za druženje. Ce bi cigarete prenehali delati in prodajati, bi se razumela. Tako pa ne. Ker vem, da bom (upam ) prenehala kadili šele, ko sem bom tuko odločila sama, in ne, ko me ho v to poskušala prepričati država. In ker hi verjetno prenehala veliko prej. če bi mi vsak dan na televiziji in v časopisih kazali slike kadilskih pljuč, kot /îî; če mi nekaj prepovejo. Te bi morali začeti k4jzad že otrt^kotn v vrtcih. In skozi v.ça o.wovnošol.ska in naj-.miška leta lo bi verjettio zaleglo bolj kot vsi .strogi pmtikadilski zakor/i. In vse prefxyvedi! Kar Je prepovedano, je namreč vedno bilo in .še Im zelo sladko.
9770350556014
«ff^jliJ
@ lokalne novice
Denacionalizacija ovira naložbe
Velenje • Coludi so svcinikl oh spo in I a danske m zasedanju poir-dlli nove prostorske doku menic, ki omogočajo preselitev avtobusne postaje na novo lokacijo pod velenjskim ba/cnom In s lem omogočijo na prnsiom sedanje avtobusne postaje gradnjo velike-gk p{>sl0vn()-lry()vsk<!ga cenira, sc v icm ćhsu ni še nič /giidilo. -»DeiiacioJializacija /.adiijih pel naj si le I pogosto ovira naše razvojno snovanje in tudi v leni primeru je lako. Vendar pa naj bi bil
Gradu/o predvidenega poslovno-trgovakega centra zavlačuje denacionaHzacij&ki postopek.
postopek denacionalizacije zaključen v kraikera in iakt)j /a tem bodo Slekle tudi aklivnosii, Gradnjo na eni najbolj elilnih lokacij bomo seveda dodelili na osnovi javnega ra/.pisa,« pravi Bojan Kontic. pcd/upan Mestne občine Velenje.
■ mz
Dve novi krožišči
Pripravijatna deta za izgradnjo krožišča v TreCfuŠi
so že stekla,
Velenje-Letos naj bi Velenje pridobilo dve kro/jšci. Pripravljalna dela /a prvega v Trebuši. pri odcepu /a Cîorico, so v teh dneli že Slekla, v kratkem pa naj bi tudi pri Rdeči dvorani pod velenjsko smučarsko skakalnico. Srcdsiva ho zagotovilo ministrstvo za pro me L
■	mz
Vsi upokojenci niso dobili regresa
Veleiiie - Minisirsivo RS za delo. družino in socialne zadeve je na Mesino občino Velenje poslalo obvestilo, namenjeno vsem slovenskim upokojencem, ki prejemajo pokojnino u republik nekdanje SFRJ. da so na osnovi dopolnitve zakona letos prvič urravi-čeni do letnega dodatka - regresa. Ce ga niso prejeli, jili ministr-sivo poziva, da izpt^lnijo zahtevek za izplačilo letnega dodatka in ga posredujejo /avodu za pokojninsko in invalidski) zavarovanje. Obrazec lahko upokojenci dvignejo vsak delovni dan med K. in 15. uro ludi v avli Mestne občine Velenje.
Do tega» da regœsa niso prejeli vsi upravičenci, je prišlo zato, ker prejemniki tuje pokojnine, ki ne prejemajo slovenskega dodatka, niso zajeli v evidenci ZPI/-a.
■	bš
Vračila pred napovedjo
Sniarino ob Paki • Tako, kot so napovedovali, je občina Smart-no ob Paki ze začela vračali denar upravičencem za preveč vplačana sredstva za i/^radnjo telekomunikacijskega omrežja v bivah krajevnih skupnostih Šmartno ob Paki in Gorenje, Upravičencev je 283, od tega jih je 262 upravičenih do 770 evrov vračila (ti so vplačali teletbnski priključek v letih 1990 in 1991). 21 pa je upravičenih do vračila sredstev v višini 200 evrov (za telefon so plačali v letih 1992 in 1993).
■tp
Velenje niti e-mesto, niti turistično!
Se vam ježe kdaj /^iodilo, da ste kol lurisi prispeli na oddaljeno turistično destinacijo. pa svojim sorodnikom in prijateljem niste mogli sporočiti, da ste varno prispeli? Se vam to sploh zdi mogoče?
Taksen scenarij se je prejšnjo nedeljo odvil v Velenju, ku je angleški turisi obupano iskal dostop do računalnika, od ktîder bi svoj prihod lahko javil domačim. V poznih popoldanskih urah je /n pomoč zaprosil delavko na IK-u. Ta mu je sicer prijazno odstopila svoj računalnik, čeprav TIC nima dodainih ra» čunalnikov. ki bi bili na Vi)ljo lurisioiu.
Ta dogodek nas je spodbudil, da smo se vprašali, kje v Velerýu ima turist dostop do računalnika in intemela. Zato sva se podali na ulice Velenja in poskusil ugotoviti, kje se nahajajo lakti imenovane e-li>čke.
Pol sva začeli na TIC'-u. kjer naju jeg^spa Barbara Pokorný, višja svetovalka za turizem Mestne občine Velenje, napotila proti Mladinskemu centru. Vili Mojca. Kunigundi in knjižnici. V Mladinskemu centru so vsak delovnik račulaniki z inler-neino povezavo luristu res dostopni, ampak le v popoldanskem
času, medlem ko med vikendom dostop do računalnikov ni mogoč.
Vila Mojca je odprta vsak delovnik med deveto in sedemnajsto uro. Tam imajo na voljo spletno kavarni», a je ta v prvi vrsti namenjena otrokom, Tako kol Mladinski center pa tudi Vila Mojca med vikendi svoja vrata zapre. Naslednia točka, ki sva jo obiskali, je bil multimedijski center Kujiigunda. ludi tukaj imajo na voljo kar osem računalnikov, ki 80 povezatii z intemelom. a je njihov delovni čas omejen od devete do sedemnajste ure. Ob vikendih pa je ludi ta center zaprl. Podobna situacija je v Knjižnici Velenje. Tukaj imajo že med tednom de jen delovni čas. se pravi, da so uporabnikoma na voljo ali dopoldan ali popoldan. Ct/. vikend je knji^.nica zaprta. Razmišljali sva. kje bi v Velenju našli točko, ki je odprla '.udi med vikendi in omogoča turistu dostop do intemela. Pomislili sva na hotel Paka. a sva na žalost tigoiovili, da tudi tukaj v nedelj<i popoldne turist ne bi mogel priti do inlemelne po vezave.
■ Ana Belina in Urška GoriŠek
Za e-storitve (še) ni zanimanja
v
Se večino raje na urad v vrsto kot domov pred računalnik -V dveh letih le 15 vlog za podaljšanje prometnega dovoljenja preko e-storitev
Afrfe/id Krstić • Pia nine
Veleiye • V zadnjih dveh letih veliko govorimo o e-sioriivah. s pomočjo katerih bi ljudje (ahko uredili vrsto zadev, ne da bi jim zalo bilo treba hoditi do uradnikov in Čakati pred njihovimi okenci, včasih ludi v vrstah. A kol je videli, prevelikega navdušenja nad tem med ljudmi za zdaj se ni. Moč uavade.^
»Naši državljani bi lahko koristili celo vrsto e-storiiev. od vlog za gradbena dovoljenja, za pn)mct s kmetijskimi zemljišči, za vojne vele-rajieNabor je res širok, a elekironskili vlog
praktično ni,« ugotavlja v. d. načelnice Upravne enote Velenje mag. Milena Pečo vnik. »Še najbolje od vseh e-storitev se je prijel projekt e-vem, Vse na enem mestu. Letos smo zabeležili 35
regiîitra-cij sanu> s I o j n i h podjetni-k<w. Ocenjujem, da je 10 že številka, ki kaže, da ta storitev postaja ljudem privlačna. Drži pa. da je pri tej storitvi treba priti do relerenta, ki po elekimuski po^ti uredi vse potrebno z davčno
upravo, prijavo in podobnitn,« pravL
i:-storiiev pt»daljšanje pn>meinega dovo-IjeAia je v veljak že skoraj dve leti, »/a zdaj smo imeli skupno 15 takih vlog, kar je zelo malo, /j-nemarljivo malo glede na lo, da imajo ljudje v tem prostoru skoraj 20.000 avtomobilov, To pomeni, da grído ljudje še vedno raje le zadeve urejal bodisi na pooblaščene tehnične preglede, na Upravno enoto Velenje ali Krajevni urad v Šoštanj in to uredijo v osebnem stiku z refe-renlom,« ugolavlja. Se največ je elektronskega poslovanja udarnikov med seboj. »Se pravi pridobivanja različnih podatkov iz uradnih evidenc, ki jih med seboj pridobivamo državni organi. Letos smo recimo tako rešili .'^41 zahtevkov s SPl/-om.«
t ■
I Blišč in beda našega vsakdana \
!-!
j Eni v eksotičnih krajih, drugi v lastnem znoju - Plače res v korak s produktivnostjo? - j
j Zadnji brezskrbni teden kadilcev - Suša uničuje pridelke, voda pa odteka
I
I.e kitaj se bo zlata doha našeho gospodarstva CuUht ludi v ffiojem čepu? To ni (le) moje vprašaf}Je. takih vprašani lalilco te d/ii slišimo ve-llko, ko nas razni poUliki o/iozarjajo na ugodne gospodarske rezuila-le. Je ie ren, da so (udi socialni parintrji podpisali Hporuzufif. ki naj bi iKimenil, da bodo plače vendarle sledite prodnkiivnosli. vseeno se mnogi bojijo, da /w do tedaj, ko se i)oJo rezultati le^a six>razuwa poznali tudi na njihovih plačilnih listih, preteklo še veliko mde. Kljub suši. Saj bodo morali stvari uredili .^e po jmameznili panogah in vprašanje je. če bodo tedaj obrazi vseh teh partnerjev, ki so sodelovali I* po^^ovorlh. še tako nasmejani. Predvsem j>a obrazi delava^v. Veliko Je še družb, ki plavajo v rdečih številkah, pa Čeprav zafKislenl morda tam gara/o še hiJl/ kot drugod, kjer \'endarle dobivajo )'eC. Vdndbah v krizi si lep kos odretejo le vodilni, čaprav je verjetno največja tiiiho-va krivda, da so v dreku, v kakršnem w.
Skladno s plačami pretivljajo zaposlefil tudi dopust. 'f:nl nu morju. drugi v lavorju > smo včasih radi /t'W/, J^ da zdaj eni res v eksotičnih kmjih, mnogi se kopUeJo doma v znoju, ko si na koščhi lefulje še hočejo zboljšati svoj standard, V vseh krajih si še kopanja v t*lokal-nih morjih«, to je v bazenih, ne morejo privoščiti. Saj iz razmer na našem oijem ob mogu venn\ kako je i tem. V večini zdraviliških bazenov iHi .HO cene tako zasoliii. da spel niso vsem dostopne. Res sicer velja, da naša zUravtlišča rešujejo turizem, a je v njih \'eč kot jH)ioviai tujcev. Tudi zaradi njih se kakovostno dvigujejo, s te/n pa ludi cene. Pa si jih domači go.'sye vie^ leije privoščilo. Mnogim ostajajo za osveti-lev reke, Jezera, pa kakšne nevarne gratnozneJame. Po zadnjih spremembah naj bi vendarle dobili ludi mzkocenovne prenoi-itverfe In .Hplol) giistinske objekte. V ta namen Mo slutile tudi počitniške hiši-
ce in vimke gorce» kakršnih Je im nas vendarle kar precej. Ne vem pa, kako bodo v leh manjših objektih uredili kadilske kotičke. Konec lega ledtia ho namreč jivrag vzel šah" in nastopil bo med nekaterimi lako o.^o\razef}. pri dntgih pa tetko pričakovan ostrejši kadihki zakon. /akon bo začel veljali, vic uredbe v zwzi z nJim še ne, lako da večina lokalov še tudi ne bo imela kadilnic Mnoge res zaninw, kako bomo ta zakon izvajah oziroma kdo bo res kontrolin/l njegovo izvajanje. Nekateri go^Unci se ga prav híýijo. Pa ne le zato. ker Jim bo pregnal goste, ludi zato, ker ne vedo, kako bodo njihovi zafmleni kos gostom, ki si hodo ob kavici ali kakšni pijači na vsak način telell prižgati cJgareto. Bojijo se na/fetasti. gostje ffa se z dimom fie bodo .smeh pomiriti.
Nekaterim pa se zdi »grozoiati s prepowdjo kajenja malenkost v primerjali s posledicami suše, ki se katejo na dobršnem delu Slovenije. Eni menijo, da je rešitev v sajetiju novih sort kullur, ludi gensko spremenjenih organizmov, ki bi latje prena.'iali jmnanjkanje vode. To pa seveda nikakor fte gre v korak s siceršn/im prizadevanjem mnogih slovenskih občin, ki so odločno proti temu, da bi bila tudi naša deželica mesto tovrstnih orgat^izmov. Taksno pobudo je podprlo te veliko obàn. novoiaiijo. ki naj bi Jo uvedli tttdi pri nas, pa podpirajo mnogi .strokovnjaki in v tovrurtih rastlinah vidijo prilnxlnost. Kaj se bo iz lega Izcimilo, še ne vemo. Res /hj Je. da bi se lahko suši odločneje uprli, če bi uresničili ze dolgo načrtovane projekte namakanja, namesto da voda mirno odteka mimo nas.
V imedellek sla nas det in hlad vsaj za kratek čas mah zbistrila. Dovolj za kakšne odločitve hladne glave?!
■ ii
Tïïf'^Ji NASČASmtMiteopIsm-nlotrHioln mmJÎÙJ Rndrii2iR.ao.G.Veieiija
(A Mrttl). Cena posâineznega ízvuja |b t.2S € (300 Srn (8,5 % odstoprH DDV. 0.1 € (23,50 Sm, cena izvoda brez DDV 1,15 € (276 50 srT)). Prf plačilu letnd naročnina 2096, polleine detrtleine tl%ln meseind 7 H pcpusi
UcBdPlihni: Ôoris ZakošeX (Sirsklof). Slana Vovk {«^vcunl uieSnik), Milena Kmíá-Pianí'« (Doffloinic» urednika), Ptesnk, Tatfana PodgoiisK. Boian9 (novinarji), Uirs Za>(Oia)( {urgdn^A ladijs), Af^ti Koiuta4pegei Oertnična U'ei3mca), Tomaž (serSak {oMIkovalec) ftotnanda; Nina Jug (vodja propagartdeX Saio Konečník, Jure Berćnik (propaç^rufetaj;
iKBdnBtn In upnvK im VMnje. KUrlten p. 9.202. tMv m 898 17 U.Mern 103) 097 46 43.
TfíR-Nova U.V^njS' 02426*0020133SS4
oaifknanl« ti gn^ pripnn: (as d«.o.
TlskTskaniaSfTdd NaUiA:5.400izvodin NenaroÈMili loto^aflj In rohopbsv tiemftano!
^ zakonu Q DÛV is' Našóas*(fVTSčef> meij pioinode picfntaiMiiega značaja z: k3i«resepiaČu)Sijavtí(poS,S%znQanlsupnjl letïoizlde S2âevi(

POGOVOR
Veliko delajo, rezultati še pridejo
v Občini Šmartno ob Paki v letošnjih sedmih mesecih kar nekaj gradbenih aktivnosti - Splet nesrečnih okoliščin ovira izgradnjo bencinskega servisa in trgovskega centra - Jeseni spet s polno paro
Ta^^na Podgoriek
/up*in Obojne Smanno ob Paki Alojz PcKigoršek pravi, da pri njih ni čulili pre-ve I i ke^a do pusl 111 škega za i i šj a. S Iva ri s<i namrcć pripravili tako, da jih lahko izva-jajajc) ludi v leni času. Sam si jc že na-pobiil »balcrijc« na nekajdnevnem poslovanju v Tunl/iji, kjer je imel mobitel v glavnem izklopljen. »V glavnem pravim /alo. ker sem se s sodelavci na občinski upravi dogovoril, da se slisimo le dvakrdi na dan tyh dtiloćcnih urah. /a župana je seveda dobro, da je informiran o tem, kaj se dogaja v njegovem okolju,« je pojasnil. Na nekalera nasa vprašanja o leioîtnjem delu In načrtih do konca leia pa je Alojz Podgoršek takole odgovoril: y občini Vefenjť (niijff, da so v letošnji-m pmm polletju dMt dohro, V so-sednji ohčini Šoštanj pripravijajo teren z<i uresničitev prffjektin\ ki bodo vidno zaznatnovati razvoj tega okatja, S čim se lahko po/nvtlite vi?
»Kaj delajo sosedi, ne spremljam po-dri)bDo» ker za kaj lakega zaradi veliko dela v domaćem okolju nimam časa. Sami se [aliko prepričate, koliko gradbenih del icčc pri nas. S leni Imam v mislih /e posodtîhljeue sliri ceslne odseke, ki smo
jih uredili sami s pomočjo njihovih uporabnikov ali v s<îdelovanju s Slovenskimi železnicami. .Še večje gradbišče. k<u je bilo doslej, jc v središču občine, ki pa žal še ne ka/e takšne podobe, kot si jo želimo. Sicer pa tudi to vodi do lepše ureditve kraja. Skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje trenutno širimo vodovodno omrežje za potrebe bodočih stanovalcev dveh novih stanovanjskih blokov In trgovskega centra. Hkrati bomo zamenjali še nekaj azbestnih cevi. Ostale naloge, ki smo jih uresničili v letošnjih sedmih mesecih, pa so bile papirnate narave. Skupaj z regijsko razvojno agencijo smo se pridno prijavljali na evropske razpise. Tako smo kandidirali /a sredstva za širitev dejavnosti Mladinskega centra, za ureditev okolice osnovne ilole in še nekaterih njenih potreb, uspcsno smo kandidirali na javnem razpisu za pridobitev den a ij a za dokončno ureditev garderob za športnike, le naj bi bile do začetka ni>g(v
Župan Alojz Podgorsak:
*Za v prihodnjih tadnih bo središče občina yidati pracaj drugača"
metnega prvenstva že nared. V sodck>-vauju z Nogometno zvezo in Športno zvezo Slovenije smo uredili igrišče z umetno travo za mali nogomet ter tako prišli poceni do pridobitve in izkoristili priložnost, kije priliodnje leto ne bi več
mogli Trenutno pripravljamo razpis za odprodajo območja Tomažk, denar od prodaje pa bí)mo namenili m sofinanciranje izgradnje neprofitnih stanovanj. Ključe b<mio upravičeticem razdelili zelo kmalu. ĆC povzamem, lahko rečem, da smo bili tudi v naši občini delavni in kar uspešni, čeprav rezultati niso p{> vsod taki. kot si jlli želimo. Ne delam si utvar, da so vsi občani zadovoljni in da ne manjka tudi ociikov, da znova delamo največ /a cestni program.«r Pkš predhodnik ima spominsko pitisčo. iff risée z twiefno I raw pa naj hi hi h -po mnenju nekaterih občanov - spomenik.
»Č'e pravi to glas ljudstva, potem sem s takim spomenikom zadovoljen. Nismo ga pa naredili zato, ampak za otroke in vnuke tistih, ki lake govorice širijo. Izgradnjo Igrišča smo načrtovali že lani. a ni bilo dovrv Ij denarja, prihodnje leto pa slovenska nogometna in sptjrina zve/a takih pnýektov ne bosta več sofman-clrale. Ujeli smo torej zadnji vlak in prišli do prepotrebncga objekta na edini možen način.«
/V^w polletje so zazfíO' movale tudi nekatere manj fepe stvari. Občani so nestrpni in ne-zadowljni ob pof^ledr/ na še vedno neurejeno središče občine, prttstor, kjer naj bite stal bencinski ser-vis, je še na »celemu, odprta je obrtna cona ...
»rudi sam sem nestrpen in nezadovoljen zaradi teh nerešenih vprašanj. Sre-
dišče občine bo sicer v prihodnjih tednih že videti precej drugače. Smo namreč pred Ziičeikom širitve ceste med obstoječima blokoma, še ta mesec pričakujemo uporabno dí>voljenje za stanovanjski blok. v katerem smo zgradili neprofitna stanovanja. Splet nesrečnih okoliščin pa je kriv, da se še vedno ni začela izgradnja trgovskega centra in bencinskega servisa- Pri največjem slovenskem nafinem trgovcu se je zamenjala celotna uprava, prišlo je še do drugih kadrovskih sprememb. Izgubili smo sogovornike. novi ljudje pa so začeli postopke /jiova. Sedaj nam je zavlačevanja dovolj in ne glede na zagoti>viIa predstavnikov Petrola. da je servis končno v postopku, bomo na občini pripravili tudi ukrepe, če se o tem vprašanju ne bcv mo dogovorili do konca lega tedna. Ce bo potrebno, bomo poiskali za bencinski servis novo lokacijo, sedanji lokaciji pa spremenili namembnost. Trenutno je tudi drugih iJiveslitorjev za servis dovcv Ij. Ureditev obrtne cone pa še vedno izvirajo nedefinirana zemljišča med Skladom kmetijskih zemljišč Slovenije in Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina. Trudimo se. da bi z obema našli skupen jezik in zadevo izpeljali čim prej. saj je z.a-nimanje Investitorjev prccejšnje, občina pa je za ureditev dokumentacije že vložila določena sredstva.*
Kaj od obljuhljeneaa hf> uresničeno do
konca kia?
»Trgovski center naj bi ga - po inftir-macijah iz pogovorov minuli teden -predali svojemu namenu marca prihodnje leto. začela se bo gradnja bencinskega servisa, računamo pa tudi na uspeh na razpisih, ki bodo omogočili širitev Mladinskega centra, ureditev Miinarje-ve zidanice, širitev vrtca. Stvari je kar precej in delali bomo tako. da jih bomo čim več tudi uresničili,«
Nekdanje pokopališče bodo uredili lastniška
bo park^ če razmerja
N'elei\ie - Ob tem. kar nam je o obnovi nekdanjega pokopališča v Šmartnem v spominski park povedal predsednik KS Šmartno Denis Štemberger. smo podrobnejše informacije poiskali še na MO Velenje. Marko Vučina, vodja urada za okolje in pn^stor, nam je povedal: ®V zaCetku lola 2007 smo naročili glavne idejne in izvedbene projekte za ureditev nekdanjega pokopališča Šmartno v spominski park. Projekte izdeluje podjetje iz i.jubljane. Pokopališče je bilo ukinjeno pred tremi leti. Ureditveni načrt sn^o na MO Velenje po burnih razpravah sprejeli /e pred leti. Sedaj so na vrsti končna dejanja, upamo pa, da bo obnova stekla /.e v letu 2008. o tem pa mesini svet ne bo več odločal. Bistvenih sprememb namreč na tem področju ni več predvidenih.*
Zanimalo nas je. kako naj bi bilo urejeno križjšče pod cerkvijo, ki je izj^dno nelogično zastavljeno, saj ob več enosmernih cestah
ni najbolj jasno, kdo ima prednost. ko zapelje vanj, ^Del lega načrta bo tudi ureditev tega križišča. Predvideno je novo manjše kroži-šče. Načrtovalci so idejno že zastavili wšitev za to področje, ki bo v veliki meri izboljšalo prometno ureditev. Oh cerkvi sv. Martina je predvideno tudi novo parkirišče i nekaj več kot 2Û parkirnimi mesti. Razmišljamo, da bi tam spel uvedli dvosmerni pn)met in tudi s tem
ra/hremenili promel v zaselku pod cerkvijo, ker bo do cerkve spel mogoče priti po hribu navzgor in ne naokoli, Pol reben pa bo še dogovor z župniščem, kije lastnik zemljišča na cclotnem področju. Upamo, da bonio zemljišče za spominski park dobili brezplačno, saj sicer parka ne bomo nujgli urediti. Občina ne more graditi na tuji lastnini.«
■ bš
Cerkev še čaka
Velenje - Kaj se dogaja z napovedano zamenjavo zemljišča ob Šaleški cesti med cerkvijo in MO Velenje? Kol smo pred časom že pisali, je MO Velenje spremenila lokacijski načrt in Pirglov hrib na Gorici namenila za izgradnjo sakralnega objekta. Občina je tako omogočila zamenjavo (ravnika, ki jc last cerkve, za bencinsko črpal-
ko ob Šaleški cesti in velja za eno najbi^Ij atraktivnih razvojnih lokacij v mestu, za zemljišče na Pir-glovem hribu, ki je v lasti MO Velenje. Cerkev naj bi v prihodnosti tam zgradila novo cerkev s pomožnimi objekti. Izvedeli smo. da dogovori s celjsko nad škofijo še potekajo in da pogodba še ni pod pis a na.
■ 6š
Zamijiačaf kija danes predvsem pasja sprahajalisča, /e se vedno v iasti carkva.
Veinomensko igris<e prihodnje leto
Skorno - Občina Šoštanj je na javnem razpisu ministrstva za šol-siv<i in šport za sofinanciranje naložb v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture, objavljen je bil aprila, uspela pridobiti desetino potrebnih sredstev za gradnjo večnamenskega igrišča v Skornem pri Šoštanju. Gre za dobrih .'^O.OOO evrov. kijih bodo v Šoštanju oplemenitili s proračunskimi sredstvi in naslednje leto pričeli gradnjo. Oh objektu, namenjenem izvajanju različnih šporinih aktivnosti, bo Igrišče za odbojko na mivki in otroško igrišče, kraj pa bo dobil tudi objekt z manjšo dvorano, garderobami m pisarno ter urejenimi parkirišči,
Obnavliajo podružnično šolo
Topolšica - Še pred začetkom šolskega leta želijo v Šoštanju za-
Pod Pustim gradom
menjali dotrajano kritino In lesena okna na podružnični šoli v To-polšici. Solo bt>do prekrili z novo opečnato streho, lesena okna pa zametijali s PVC okni. Pridobitev ne ho samo izboljšala bivanja in olajšala vzdrževanje, temveč pripomogla k lepši podobi áole.
Začasnega parkirišča se izogibajo
Šoštanj - Tako kot v številnih slovenskih mestih tudi v Šoštanju parkirišč ni nikoli dovolj. Zato je toliko bolj čudno, da makadamski prostor, na katerem so porušili objekt Prešernove 1 in 2. kjer bo prihodnje leto stala delno pi> krila tržnica, zdaj pa je na njem nio/.no parkirišče, ostaja pra/xin. Prostor je le delno zagrajen z betonskimi konllni. In to tam. kjer bodo stale stojnice za prodajo /x*-lenjave in sadja. Drugje pa je do začetka gradnje mogoče parkirali, saj je ta del označen tudi s priv
metnim znakom za parkiranje. Zanimivo, da to novo parkirišče ostaja prazno tudi, kadar je nekaj metrov stran, na Trgu svobt)de. prava gneča.
Ureditev okolice doma
Florjan - V teh dneh je začela lepšo podobo dobivati okolica doma KS Skomo - Florjan. Uredili bodo odvodnjavanje, drenažo in kanalizacijo ter asfalt. Dela v okolici doma, t)d mostu preko potoka Ilorjanščice do športnega igrišča, bodo zaključili konec meseca.
TRGOTUR
Aomsija za posrsdovanj» zaposlitve TI^OTUR, d.u., Kadrov^ ûùuiiring Ljublaraica «ta 13b, 3320 Velerje 03/ 69â 82 57, E-mail: raákaít^vtiirjí
1. PMONTER: ^ III. stDfE^ stnthflffîs liobrslff stni^ all dektru smeri, obvooia osnovna intK^ a elektronike, m leto delovnih
2.	DCUVEC V PROIZVODNJI:
izkiBt^ ûtû potrelvie. prul^amo vestnost tern^Q do dala; prostih |a v» dalovnih mast
3.	OPERATER CNC: MIV. stapnja stjohovna inbnzbe atnýia smeri (frezala:, atnigar ipd.l. laMto tud tm izkuwj na tam podrbu, inters ir vtifa do deta
4.	AVTOCLEKTBIKAR -ELEKTRONIK: avtiunetoik, svtoeleidTikar ali drug ustrezen poldic, zaželene IzkiRi^llahla tudi začetnik]
9. OBUKOVALEC KOVIN: IV. stopnje stnkovne isdnzte za poldic stni^ar, strehi mehanik. ft^učsvnićareR drug ustrezen, 1 leto cMevnih izkušenj» zazelenil p^vaiye obddovainili stníev ía naprav, braie eiiosbvnlh naôtn
f^rpbwjl« intwmtà^ m Van ru vol^ m ipiqtem hmIovu iMVW.trgobir Ji «H u tH lt*v. 03/6964247 (MonlM).

V strukturi slovenskega gospodarstva naš delež pada
Predstavljamo poslovni izid in premoženjsko-finančni položaj gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov v Savinjsko-šaleški regiji (v nadaljevanju SA-ŠA regija) v letu 2006 - Osnova so podatki iz letnih poročil za leto 2006, ki so jih poslovni subjekti za namen državne statistike predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) do 31. marca 2007
slovili odhodki. 2 % fuiančnj odhodki in le 0.2 % drugi odhodki.
Med poslovnimi odhodki so bili po obsegu največji stroški blaga, nialeriala in storiiev. V Iclu 2006 so družbe obračunalo .V>l,761 milijonov lolarjev leh siro-
so lani ustvarile 132.945 milijonov tolarjev neto díídane vrednosti 1,X % več kakor v leiu 2005. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 6.747 (isoc tolarjev, 5,2 % več kakor v leiu poprej.
Oisti dobiček (preglednica 4) v /ne-
zaposlenega je/naša la 202.256 lalaijevin je bila /a 2,7 % višja kol v Iclu 2005.
C'isii dobiček poslovnega leia je znašal 31 milijonov tolarjev in je bil za 1^,4 % manjši kol v leiu 2005.
Cisia izguba je znašala le 1 milijon to-
Kako so poslovole gospodarske družbe?
Letna poročila je predložilo 76.^ družb, v katerih je bilo /jiposleno 19.705 delavcev. V primcijavi ^ prcjšnjijn letom seje število predloženih letnih pi)ročil povečalo /.a 7,2 %, število zaposlenih pa zmanjšalo za 3,2 %.
ICljub majhnemu številu velikih družb (2.4 % vseh) pa njihovi poslovni rezultati ševedno v največji meri krojijo zbirne rezultate poslovanja. Velike družbe sn namreč zaposlovale 69,9 % vseh delavcev, dosegle 76,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje in ob koncu Icia imele 7.^2 % sredstev vseh družb. (Preglednica I )
od koder je 62.1 % vseh družb, ki so zapi> slovale 82.2 % vseh zaposlenih v regiji ter obliki»valc 74.8 % vseli čistih pribodk(W od prodaje.
Med večjimi občinami sta se Na/.arje in Šoštanj- lukajšnje gospodarstvo je lansko poslovno leto sklenilo s pozitivnim poslovnim rezultatom. Ustvarilo je 510.341 milijonov tolaijcv prihodkov in 495.OHO milijonov tolarjev odhodkov. Večino neto celotncga dobička so družbe ustvarile iz poslovaiya.
Družbe so ustvarile 11.194 milijonov to laijev čistega dobička in 2.360 milijonov tolarjev čiste izgube. Cisti dobiček seje v primerjavi z letom 2005 zmanjj^al za čista izguba pa povečala za 28,5 %.
RazvrslHev druib gVede na velikost v letu 2006
THMEUM PODATKI	DRUŽBE		ZAPOSLENI		ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE		VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2Q06	
VEUKOST DRUŽBE	število	de!ei v%	število	delež	znesek v mio SIT	dele:	znesek v mio SIT	delež v%
SKUPAJ	763	100.0	19.708	100.0	485.7S3	100,0	803.647	100.0
MikfO	700	91.7	2.711	13.8	51.056	10.5	58.105	Î1.5
IS^jhne	29	3.8	1433	7.3	25.439	5.2	24.147	4.8
Srednje	16	2.1	1.736	9.1	39.337	8.1	52.657	10.5
Velike	18	2.4	13.755	69.9	369.961	76.2	368.738	73.2
Ciboiije neto poslovnega izida po posameznili letih	*
Po átevilu zaposlenih, po doseženih čistih priht^dkih od prodaje in po vrednosti aktive konec decembra lani je največje področje predelovalnih dcjavniîsti. V tem področju je 180 družb aii 2X6 % vseh zaposlovalo v povprečju 60.2 % vseh delavcev, ki so ustvarili 54,9 % vseh čistih prilK^dkov od prodaje. Sredstva leh družb so ob koncu leta 2006 pomenila 4.'^.4 % sredstev vseh družb.
Iz podatkov v preglednici (2) je razvidno. da jc najmtîènejsa občina Velenje.
Družbe so poslovarye sklenile z neto čistim dobičkcjm v višini ^.HM m i lijí m ov tolarjev. 26,6 % manjšim kakor v letu 2005.
Dru/be so v letu 2006 ustvarile 510.341 milijonov tj^lariev priht^dktw. % več kakor v teiu 2005. Večino cclotnih priht^dkov. 97,7%, so pomenili poslovni ptiljodki, 1,8 % finančni prihodki in le 0,4 % drugi prihodki
Družbe sn v letu 2006 ugotovile 495.080 milijonov tolarjev odhodkov. 2,8 % več kakor v lelu 2005. Večino celotnih odhodkov, 97,6 %, so pi)meuili po
skov, 3,2 % več kakor v letu poprej.
Na drugem mestu po obsegu so bili stroški dela v znesku 87.874 milijonov tiv larjcv. Rasi stroškov dela je znašala 1.6
Družbe so v letu 2006 za plače namignile 60.687 milijonov lolarjev. 2 % več kakor v letu 2005. Povprečna mesečna pla ča n a z.apo slencga je zn a i a I a 2 5C>, 64 6 lola:;iev inje bila 5,4 % viija kakor v letu 2005, hkrati pa za 4,3 % ni/Ja kot na republiški ravni. Poglejmo še dodano vrednost. Družbe
LETO	CISTI DOBIČEK	CISTA IZGUBA	NETO CISTI DOBIČEK^ NETO ČISTA IZGUBA-
1996	2.109	6.611	4.502
1997	3.704	3,252	452
1998	4.322	3.640	682
1999	5.434	5.066	368
2000	5.038	4.938	100
2001	6.219	72.445	•66.226
2002	8.076	3.345	4.731
2003	11247	3.702	7545
2004	10.827	1.783	9.044
2005	13.909	2.565	11.344
2006	11.134	2.360	8.834
Go sp odors ke družbe po posameznih ob H na h
TEMEUM	DRUŽBE		ZAPOSLENI		ČISTI PRIHODKI		VREDNOST AKTIVE NA	
PODATKI					DD PRODAJE		DAN 31.12.2006	
OBČINA	število	delež	števik)	delež	znesek	detež	2318 se k	delež
				v%	v mio SFT		v mio SIT	
SKUPAJ SA-SA	763	100.0	19.705	100.0	485.793	100.0	803.647	100.0
GORfUl GRAO	25	3.3	104	0.5	1.281	0.3	2.136	0.4
UUBNO	24	3.1	436	2.2	12.295	2.5	8.284	1.6
LUCE	21	2,8	94	0.5	2-451	03	1.443	0.3
MOZIRJE	47	6.2	214	1.1	3-044	0.6	4.609	0.9
NAZARJE	41	5.4	1.307	6.6	41.770	8.6	22.132	4.4
SOLČAVA	6	0.8	49	0.2	796	0.2	734	0.Î
REĎCA OB SAVINJI	31	4.1	77	0.4	1-817	0.4	Î-658	0.3
A SAVINJSKA REGIJA	195	26.6	2.281	11,6	63.464	13,1	41.002	8.1
ŠMARTNO OB PAKl	24	3.1	81	0.4	2.614	0.5	1.095	0.2
ŠOŠTANJ	70	9.2	1.Î44	5.8	56.479	11.6	85.156	16.9
VELfNJE	474	62.1	16.199	82.2	363.246	74.8	376.394	74.7
B ŠALEŠKA REGIJA	568	74,4	17424	88A	422.339	86,9	462.646	91.9
Udeležba gospodarstva SA-$A reglfe								3
TEMEUNl PODATKI	DRUŽBE		ZAPOSLENI		CISTI PRIHODKI OD PRODAJE		VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2006	
VEUKOST DRUŽBE	^teviio	delež v%	Število	delež v%	znesek v ruio Siï	delež v%	znesek v mio SIT	delež v%
SLOVENUA	45.330	100.0	478.839	100.0	15.Î4Î.095	100.0	19.065-049	100.0
SA-SA	763	1.7	19.705	4.1	485.793	3.2	503.647	2.6
sku 11.194 milijonov tolarjev Je v letu 2006 ugotovilo 552 družb, to je 72 % vseh. Cisti dobiček se je v primerjavi z letom 2005 zmanjšal za 19,3 %.
Več kot 100 milijonov tolarjev dobička je ustvarilo 11 družb. Z najvišjim čistim dobičkom sta poslovno leto zaključila BSn lliSni aparati Nazarje ter Oorenje Velenje, ki sta ustvarila kar 57 % čistega d<3bičkii .SA-ŠA regije.
Čisto izgubo v znesku 2.360 milijonov lolarjev je v letu 2006 ugotovilo 166 družb, to Jc 22 % vseh. V primeijavi z letom 2005 je bila čisla izguba večja za 28.5 %. V družbah, ki so ugotovile čisto izgubo, je bilo zaposleniji 1.774 delavcev, kar je 9 % vseh. Največ čiste izgube so pridelali v predelovalni dejavnosti.
Večje zneske čiste izgube (nad 100 milijonov lolarjev) je v letu 2006 ugotovilo 5 družb.
V	primerjavi z letom 2005 seje povečal delež števila družb, delež ostalih predstavljenih kategorij pa zmanjšal. (Pre-glednic33)
Zadruge nekoliko slabše kotleto prej
l etna poročila je predložilo 6 zadrug, v katerih je bilo zaposlenih 219 delavcev ali 4,4 % manj kot v letu 2005. Dosegle so 8.247 milijonov tolarjev prihodkov ali 0.2 % manj kot v leiu 2005.
Njihovi odhodki so znašah 8.217 milijonov tolarjev. Po višini so bili enaki kot v letu poprej.
V	okviru odhodkov so za plače namenili 5.^2 milijonov liîlaïjev (1,7 % manj kot v letu 2005). Povprečna mesečna plača na
laijcv. Zadruge so tako poslovanje v letu 2006 sklenile z neto čistim dobičkom v višini 30 miltionov tolaijev.
Višja dodana vrednost
samostojnih
podjetnikov
s področja SA-ŠA regije je podatke iz leinih poročil za leto 2006 predložilo
I.679	samostojnDi podjetnikov % več kot v letu 2005), od katerih sta dva po velikosti uvrščena med srednje.
Majhni in srednji podjetniki so v letu 2006 zaposlovali 1.969 delavcev (nosilci dejavnosti - lastniki niso vključeni v število zaposlenih), kar je 1,9 % več kol v lotu 2005.
Kar 67 % podjetnikov ni zaposlovalo delavcev, dobrih 15 odsioikt>v pa jih Je imelo enega zaposlenega.
Podatki kažejo, da jc tako kot pri go spodarskih družbah najmočnejša občina Velenje, po posameznih področjih pa predelovalna dejavnost.
Majhni in srednji podjetniki so v letu 2006 ustvarili 37.720 milijonov tolarjev prihodkov, ki so bili za 17,.*^ % večji kot v letu 2005. Njihovi <»dhodki so bili za 2-712 milijonov tolaijev manjini, njihova rast pa 7.a 1,9 indeksne točke počasnejša od rasti prihodkov.
V okviru odhodkov so za plače tiame-nili 3.659 milijonov tí>larjev ali 9 % več kot v letu poprej. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 154.837 tolaricv in je bila kar za 39,5 % manjša kot v gospodarstvu regije. V primerjavi z letom 2005 seje povečala za 6,9 %.
Majhni in srednji podjetniki so ustvarili
II.665	milijonov tolarjev neto dodane vrednosti, ki je bila v primeijavi z letom 2005 večja m 15.2 %. Neto dodajia vrednost na zaposlenega je zjiaša la 5.924 tisoč tolaijev ali 13,1 % višja kot v letu poprej.
Srednji podjetniki so poslovanje zaključili s čistim dobičkom v višini 96 milij(v nov tolarjev. V primerjavi z letom 2005 jc bil kar za 45.5 % višji.
Majhni podjetniki so skupaj ugotovili 3.281 milijonov tolaricv podjetnikovega dohodka. 21,9 % več kakorv letu 2005.
Negativni p<íslovní izid majhnih podjetnikov je zjia^al 187 milijonov tolarjev ali 19,1 % več kot v letu 2005, Ugotovilo gaje 197 podjetnikov.
Tako kot pri gospodarstvu seje tudi pri majhnih samostojnih podjetnikih udeležba v strukturi slovenskega gospodarstva primerjavi z letom 2005 zmai^jšala.
■ Vladimir Šuster, AJPES, fzpo&tava Veienje

GOSPODARSVO
Marolt in Apat nova člana uprave Gorenja
Nadzorni svet Gorenja je sprejel predlog predsednika uprave mag. Franja Bobinca in za nova člana uprave imenoval Branka Apata in Uroša Marolta - Predčasno so podaljšali mandat sedanji upravi do 18. julija 2013
Mira Zakoéek
Ljubljana. 26. julil - Nad/omi svel je na 11. seji na prcJl<ig predsednika uprave Franja Bobinca sprejel predlog za razširitev uprave Gorenja dva C lana. /a člana uprave, odgovornega n področje irtenja in prodaje, so imenovali Uroša Marolta (d<isedajvega dirckiorja Gorenja Avsihja)» /a člana uprave odgovornega za komplomcmame programe, nabavo in logistiko pa Branka Apata (direktorja Gorenje Ti ki I Predsednik upraw l'ranjo Bííbinac seje lako odU)čll zaradi pomembnega povećanja poslovnih aklivnosii in zahtevnosti obvladovanja Skupine (îoronje. Nova člana bosla mandat nastopila 17. septembra letos.
Nadzorni švelje že na prejšnji seji predsedniku uprave Franju Bohincu poveril mandat, da predlaga razširitev uprave v tem mandalii in sestavo uprave v naslednjem mandalu. Sedanji upravi poteče mandat IH. julija 200X, i/:korisiiii pa so zakonsko možnofa in celoino upravo Imenovali leto dni pred poickom mandata. Nova uprava je lako imanova-na za obdobje od 18. julija 20Q8 do IX. julija 201.1. Na eni od prihodnjih sej bodc^ razpravljali o delavskem direktorju.
Kdo sta nova <Íana uprave Gorenja?
Uroš Marolt, član uprave Gorenja, d. d., odgovoren za trženje in prodajo, se je rt^dll leta 1972 v Celju. l.ela 1997 je diplomiral na likonomski fakulieii v Ljubljani, smer trženje, in zaključuje magistrski pmgram na l:k(momsko poslovni fakulteti v Mariboru. Akiivno govori angleški, nemški in poljski jezik. V letih 1996/97 je bil zaposlen v MCÎA Na/aijc kot samostojni kontrolor v kontrolingu. v Go-
renju. d. d-, pa seje zaposlil leta 1998, Do leta 2001 je bil komercialist za področje Rusije, nalo je vodil komercialno področje v prodajni družbi na Poljskem, Gorenje Polska. Sp. z o.o., kjer je leta 2002 prevzel funkcijo direktoija. Scpiembra leta 2005 je prevzel vodenje hčerinske prodiyne družbe v Avstiji, Gorenje Austria Handels GmbTL
Branko Apat. član uprave Gorenja, d, d., odgovoren za komplementarne pn)grame. nabavo in logistiko, ;e bil rojen leta 1958 v Slovenj Gradcu. Leta 1984 je diplomiral na Cionomski fakulteti v Mariboru, smer zunanja lihovina. V letu 1988 je opravil specialistični študijski program marketinga gospodarske zbornice v /DA. Aktivno govrm angleški in nemški jezik. Po studiju se je zaposli) v podjetju Gorenje Commerce kot pripravnik, nalo pa je prevzel delo komercialista za tako imenovani zeleni program. Kariero je nadaljeval kol vodja izvoz-
nega področja za dežele Bližnjega vzhoda. I-cta 1988 je postal pomočnik direktt)rja izvoza za programe zunaj področja bele tehnike in bil odgovoren tudi za tr/enje v Južno Ameriko. Po preoblikovanju Gorenja je leta 1990 v takratnem Gorenju gospi)dinjski aparati, d, o. o., prevzel funkcijo direktorja nabave, aprila 199? pa je bil imenovan za direktora tr/enja. Septembra 1999 je prevzel sanacijo pi^djetja CJorenje Tiki. d. o, o., v katerem je «daj direktor. Leia 2003 ga je Uprava imen ova a za izvršnega direktorja z nalogo usklajevati delo družb v Skupini Gorenje s področja toplotne lehnikc, or(>djarslva in strojegradnje, od leta 2006 pa tudi dokupnega programa.
Uprava Gorenja za obdobje do julija 2013
•	Frar\fO Bobinac. predsednik.
«Mirjana Dime Perko, članica uprave, odgovorna za ekonomiko in finance.
•FrancKosec, član uprave, odgovoren za ra/voj in kakovost,
•Uroš Marolt član uprave, odgovoren za irženje in prodaj(ï,
•	Branko Apat. član uprave, odgovoren /a komplementarne programe, nabav<i in logistiko,
•	Drago Bahurt. član uprave, odgovoren za organizacijo in kadre.
Alenko Avberšek zamenjal Franci Kotnik
Dosedanja direktorica območne Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Alenka Avberšek odšla v ožjo ekipo predsednika GZS Sama Hribarja Milica - V njej bo svetovalka
Mira Zakošek
Oeludi Alenka Avbcr^*k verjame v čarobnost sedmič (na dosedanji delovni dolžnosti je bila sedem let. pa tudi prejšnje službe je večinoma menjala na sedcJii let, zato računa, da bo prav toliko rudi na mv vi delovni dolžjiosti, potem pa se bo morda upoko jila), je bila na začetku prejšnjega tedna, kojc preda-
Aiertka Avberšek je odslej svetovalka predsednika GZS.
jala posle novemu direktorju, solzna. Pisarno je imela še vedno (Opremljeno v svojem stilu, s polno drobnarijami. med njimi slike svojih najdražjih, kiji pomenijo največ in soji bili v uteho, kadar je bilo delo posebej naporno.
V novi službi bo lahko Alenka še kak(^ izkoristila znanje in izkušnje, ki si jih je nabrala. Bo namreč svetovalka predsednika Sama Hribarja Milica, pris-
tojna pa bil področje zakonodaje in vse. kar je povezano s sodelovanjem zbornice z državnim zborom iu ministrstvi. Seveda si bo ludi v bodoče prizadevala, da bi bila vloga G<^spodarske zbornice kar najbolj prepoznavna in učinkovita. To v\5lja ludi za tukajšnjo iibmočno Savinjsko-šalesko gospodarsko zbornico, /a kaleni se je gospodarstvo že opredelilo, da jt) želi imeti tudi v prihodnje, o dokončni vlogi in tudi obli id organiziranosti pa se niso dogovorili. Av-berskovs meni. da bodo po vsej veijetnosii sprejeli vizijo osamosvajanja.
In vem u je dosedanja pivdsednica A tenka Avberšek
namenila (poleg ornanhocijskim vprašanjem) v le-
tošnjeni feiu največ poT/frnosti?
»Moj zadnji zelo obsežen in zelo temeljit izdelek je analiza rezultatov gospodarjenja tukajšnjega go spodarstva. Te številke spremljamo že îiekaj let, so pa takšne, da terjajo poglobljeno analizo. / njimi smo laliko na prvi pogled zadovoljni, ko pa jih primerjamo »\ času in prostoru« z drugimi območnimi zbornicami, je slika povsem drugačna. Že nekaj let zapored kazalci uspešnosti padali in z nekdaj visokega mesta na lestvici najuspešnejših smo v letu 2006 pristali na zadnjem, irinajsiem mestu.«
Jn fge vidi razfogi* za to?
j»Vsckakor ne moremo mimo dejstva, da so sc naša podjetja sicer razvijala, a Siovenija se je še bistveno hitreje. Vzroki za taksne primerjalne podatke so v strukturi tukajšnjega gospodarstva. Pretežni del ustvarjenega di^bička pripada izvoznim podjetjem. med tem ko drugi, prav tako izjemno pomembni del - energetika, bistveno ne vpliva na rezultate v regiji. Žal ugotavljam tudi za večino t)s-lalih seiemsio srednjih in malih podjetij, da niso uspela naredili wdiiega razvojnega koraka in kakovostno ne dvigujejo skupnih gospodarskih rezuha-lov regije. Tdcn od vzrokov tolikšnega odstopanja je gotovo tudi ta, da trenutno v Sloveniji cvctijo storitvene dejavnosti, ki imajo višjo dodano vrednost kol izvozna industrija, pri nas pa je teh boij malo.«
Jager bo zgradil tudi krožišče
Na tem križišču naj hi Jager še pred odprtfem svojega riakupovainega centra uredii krožišče.
Velef\je - V industrijski coni Stara vas, ob Železniški progi, gradi nov nakupovalni center avstrijski investitor Jager. Mestna občina Velenje z.a zemljišče ni zaračunala komunalnega prispevka, so pa inveslilor-ju v zameno za to naložili, da zgradi novi) krožišče
oh koncu Koroške ceste, saj bo cesta in sedanje križišče z novim nakupovalnim cenlrom .lager veliko bolj obremenjena.
Varčno hlajenje in zamrzovanje
Ko kupujemo gospodinjske aparate postajamo vse bolj pozorni na to. da so ti okolju prijazni. Pri tem je še posebej pomembno^ da so energetsko varčni. To za Gore-njevc gospodinjske aparate vsekakor velja, saj jih je večina uvrščena v energijski ra/red A ali pa še višje. Višji razred pomeni večji prihranek energije, ta pa se seveda odrazi pri računu za električno etiergijo. Pri tem pa je še p(îsebcj pomembno, da aparaie »pamet-no-i uporabljamo, saj lahko tako dosežemo najvišje prihranke.
Posebne prihranke omogoča pri hladilno zamrzovalnih aparatih posebni počitniški programi, ki jih aktivirale pred odhodkom na počitnice. Ti poskrbijo, da se temperatura v hladilniku v času vaše
odsoimisti sami^dejno nastavi na devet siopinj. v zamrzovalniku pa na minu 18. Ko se vrnete z dopusta, funkcijo enostavno izklopite. Posebnost so ludi hladilniki s ta-koimenovanimi akumulatorji
mra/a, ki ho izpadu električne eîiergije podaljšajte čas odtaliie za 40 odstotkov Najnovejši modeli imajo tudi alarme, ki vas opozorijo, če ste pozabili zapřeli vrata.
■ mz
• • » • • • • » • • • « • •
• t • ■ • • •
• • • • » • •
«
• • • *
Mnogi Madiiniki in zamrzovalniki Gorenja so opremljeni s
počitniškimi programi
IWÍfjlíJ

Od srede do torka • svet U doaoTia«
Sreda, 25. julija
Oh scîilvah mh ()iikt)lc)škcm in-šiiiuiu je direktor Aljosa Roječ pojasnil, da i>() si /m cilj postavili predvsem lo, da bi odpravili vse težave iîî da bi bila nova stavba primerna /a bivanje. Za posiop-no seiiiev so se odlodJi Mo. da bi la potekala cim bolj urejeno in brez le/a v.
Predsednik SNS /mago Jelinčič je na usiavito sodišče odnesel pobudo /.a presojo ustavnosti ntv vele /akona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. V pt)slanski skupini so nnmreč prepričani, da je novela /akona, ki bo /acela veljali 5. avgusta, v već členih neskladna /. ustavo. Kot je poudaril Jelinčič, novela krsj načelo enakosti in diskreditira limi segment slovenske dr^jzbe, ki kadi. Meni se» da stijiinatizira kadilce, čeprav kajenje ni opredeljeno kol ka/nivo de.ianje niti ni prekršek.
Agcncija /a kmelijske trge je 24 tisoč upravičencem z večletno zamudo le i/plačala sredstva /a uvajanje standardov Evropske unije. Kol so povedali, naj bi v avgustu začeli izplačevati tudi 2,3 milijona evrov /a kmcUjske okííljevar-stvenc ukrep: za leto 2006.
Tatihani so z usmrtitvijo ^noga od ta/cev doitazali^ da z zahtevami misUjo resno.
Afganistanski talibani so ubili enega od 23 južno ko rej ski h talcev, saj alganistanske oblasti niso uresničile njihovih zahtev Kmalu zatem so korejske oblasti sporočile. da so se s talibani dogovorile, da bodo ti ^ v sredo izpustili osem korejskih dobrodelnih delavcev.
ČeUtek, 26. julija
Slovensko medijsko pozornost je pritegnila Jol and a Ceplak, ki je vztrajno zavračala obtožbe o jemanju nPA: »Nisem kriva, tega nisem jemala. Čakam na doku-û^entacijo od obéi] testov in zbiram ljudi, ki so strokovnjaki na tem področju. Upam, da bomo dokazali, daje prišlo do napake. Ne bom vrgla puške v koruzo. Borila se bom do konca,« je bila odločna.
Slovenska javnost je dan preživeia v razmišljanjUj ali so obtožbe resnične.
Ministrstvn za šolstvo je napovedalo. da bo s 1. septembrom 20l)?< vključitev drugega otroka v vrtec za siarse brezplačna. Ukrep ministrstva naj bi veljal ne le za drugega, temveč tudi za vse nadaljnje otroke, istočasno vključene v vrtec. Kiiliko bo to stalte državo. bo znano, ko bo pripravljen prt »račun za leto 200K,
Ministrstvo za obrambo pa je zanikalo informacijo, da js vlada podpisala pogodbo z izraelskim podjetjem zjî dobavo opreme za oklepnike patria. Kari Crjavcc je na novinarski kt)nrercnci poudaril, da je ministrstvo pogodbo za dobavo 1.35 oklepnih vo/il llnske Patrie, vredno 278 milijonov evrov. podpisalo s podjetjem Ri>lis, ki je pristojno za podpisovanje pogodb s poddobavitelji.
Bolgarske oblasti so pridržale tri ljudi, povezane s trgovino z otroki, v kalen so malčke prodajali po 60 tisoč evrov. Novinarji televizijske hi^e BBC so namreč pod krinko» da želijo kupili otroka, razkrili mrežo preprodajalcev in tihotapcev otrok.
Petek, 27. julija
V koprsko pristanišče je prispela prva od dveh Sicniensovih plinskih turbin za 'IT. Šoštanj. Turbino so naložili na posebno prikolico za cestni promet, od koder je proti Šoštanju krenila zvečer, na cilj pa prispela ob .VOO zjutraj.
Minister za zunanje zadeve Rupel je na vprašanje, ali je odgovc^r na sitwensko pobudo iz Zagreba že prišel, odgovoril, da »:)bsiaja neke vrste dogovjr, kdaj naj bi se stvari odvile in na kak^n način, vendar bo treba se malo počakali«. Po njegovih besedah .SI«»veni-ja k reševanju odprtih vprasajij pristopa z resnostjo in optimizmom in enako verjame tudi za hrvaška) stran.
Vodstvo čci^ke v<ijske je uradno pokazalo vojaški poligim Brdy. na katerem bi (ahko stal radar ameriškega proiirakctnega ščita. Kraj je na osnovi tehničnih, varnostnih in ekoloških meril i/brala vojska, hrib, poraščen z gozdom, pa je od najbližjega zjiselka oddaljen 1700 meirov.
Ameriški obra/ni^ni m inistor je namignil, da bi se ZDA lahko umaknile iziraka.
Obrambni minister ZDA Robert Gates je nehote pri/nal, da Pentagon pripravlja načrt za umik ameriške vojske iz Iraka. Gates je senatorki Hilar>' Clinton poslal pisno opravičilo, ker jo je visoki uradnik obrambnega ministrstva Eric Bdelman napadel, da je nedomoljubna, ko je od Pentagona maja zahtevala, dsi pojasni, kako se bodo ameriške enote umaknile iz Iraka.
Sobota, 28« julija

Hot vsako leto tudi tokrat zastoji na cestati proti morju ob začetku kolektivnih dopustov niso manjkali.
Prometno najbolj obremenjeni konec tedJia v letu je prinesel zastoje na cestah, ki vodijo proti turističnim krajem. Najboli je bil
pmmet povečan predvsem od italijanske in avstrijske meje in na cestah po držav), ki vodijo proti slovenski obali m naprej proti Hrvaški.
V	Phoenixu sta trčila helikopteri a dveh televizijskih postaj, ki sta spremljala hv policije na prehitrega voznika. Vročih zgodb željni novinarji več lokalnih televizij so namreč iz zjaka spremljali policiste, ki so lovili prehitrega voznika dostavnega vozila v Phi> enixu v ameriški zvezni državi Arizona. Policija domneva, da sta dva helikopterja trčila zaradi ne-pazJjivosii pilotov, kar je povzr^h čilo smrt Štirih ljudi.
V	Sflvdski Arabiji so se povečale obveznosti tamkajšnje verske policije, saj nn>rajo po novem paziti, da se v DŽedi ne bi trgovalo z mačkami, na njihovem udaru pa so celo »barbarski frizerji« v Medini, saj ponujajo možnost zahodnjaških frizur, ki so popolniv ma v neskladju z verskimi prepričanji.
Ameriški kirurgi so ameriškemu podpredsedniku Dicku Che-neyju zamenjali baterijo na njego vem srčnem spodbujevalniku.
Nedelja, 29. julija
Ob Ruski kapelici pod VršiCcm je potekala osrednja spominska slovesnost ob 91. obicluici postavitve kapelice. Med visokimi političnimi predstavniki iz Slovenije so bili tudi predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik vlade Janez Janša in nekdanji predsednik Milan Kučan.
Slovenski premier Janez Janša se je zvečer v Umagu na neuradnem srečanju sešel s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesi-cem. Polurno srečanje je potekalo pred finalom teniškega tuniir-
Brez izjav za novinarje sta bila tako Mesfc kot Janša,
ja. ki se ga je poleg slovenskega premierja udeležil tudi shmški predsednik Ivan GašparoviČ.
indijski zdravnik, ki so ga v Avstraliji prijeli zaradi domnevne pomoči teroristom pri spodletelih napadih v Veliki Britaniji, se je vrnil v Indijo. Mohamed Hanif je pred odhodom v domovima še enkrat zatrdil, daje nedolžen in da se mu je /. obtožbo zgodila velika krivica, a da je vesel, da so xnzúci ugotovili, da ni kriv.
Ponedeljek; 30. julija
v vietnamskem ilanoju je potekala matematična olimpijada, na kateri so bili Slovenci uspešni kot še nikoli do sedaj: med 94 državami je nanueč naša osvojila 5 bro-nastili medalj in pohvalo. Izkazali so se Miha Cančula, Mariin Hergouth, Urban Jezcniik. Tom Primožič, Jure Vogrinc in Anja Komata r
Podatki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije st) razkrili, da je bila pretekla jesen najtoplejša od leta 1X50, od zadr^jih 240 dni pa jih je bilo kar 210 nadpovprečno toplih. Kot so še povedali, so imeli kmetje leta 2005 dobrih 40 nîiDjonov cvmv škode, lani pa je ta znašala okoli GO milijonov ev-
Ko je vendarle razveseljeval
dežf smo izvedeli, kolikšno Škodo našim kmetom povzroča suša,
rov Samo suša je v 139 prizadetih občinah uničila za 42 milijonov evrov pridelkov.
V SD in DeSUS so povedali, da ne sprejemajo predlagane vsebine novele zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki so jo posredovale koalicijske stranke. V SD so se o rešitvah pripravljeni pogovarjati, a koaliciji očitajo prekratek rok za odgovor in zavračajo njen »enostranski diktat«, DeSUS nasprotuje predlogu člena zakona, po katerem naj bi bile do pravic žxtev vojnega nasilja upravičene tudi osebe, ki so sodelovale z okupa-loijem.
Britanski premier Brown je na začetku obiska ZDA opo/{>ri], da svet državi ostaja dolžan zaradi njenega vodstva v boju proti terorizmu. Gordon Brown je med svojim prvim uradnim obiskom v /DA poudaril velik pomen trdnih vezi med drŽavama, s Čimer je ovrgel namigovanja, da bo za razliko od predhodnika Tonyja Blaira do Washingtona vodil precej hladnejšo politiko.
Torek, 31. julija
I^edeli smo, da so cene življenjskih potrebščin julija ostale na enaki ravni kot junija, seje pa inflacija na letni ravni dvignila na .^,8 odstotka.
Slovenska policija je prejela obvestilo, da je kanadski pravosodni organ zaslišal Borisa Šuštarja. Nekdanjemu državnemu sekretarju so zaradi imigracijskih rws-topkov pcjdaljšali pripor za sedem dni, slovenska policija pa je v Kanado poleg obvestila o preklicu pomega lista in sodne odredbe o razpisu mednarodne tiralice poslala tudi prstne í)dtise za identifikacijo osebe.
Možje v mtjdrem so se ukvarjali lud i z gmzijivim primerom zanemarjanja otroka: ko so namreč prejeli obveslilo, da v enem od stanovanj ua Gosposvetski cesti v Mariboru že dlje časa joka otrok, so odšli na kraj in s pomočjo gasilcev odprli vrata stantwanja, v katerem so tiašli k ne tri leta starega otroka. Poklicali so reševal-
Ker nepridipravov nikoli ne zmanjka, ima policija veliko dela tudi med dopustí.
ce, ki so otroka odpeljali v bolnišnico na opazovanje, o dogajanju pa so obvestili tudi center za socialno delo. Policisti so ug<itovili. daje 2.Vletna mati dan prej pustila otroka samega v stanovanju in {)dšla v tujino.
Medtem ko so požari divjali v Bolgariji in v Kanadi, je hrvaška policija aretirala že tretjega osumljenca, ki tiaj bi namerno podiak-lîil pí>žar, s čimer je ogrozil življe-nja tamkajšnjih prebivalcev in povzročil veliko materialno škodo.
žabjo
perspektiva
1
Velenje, 6.7. 2007, 12.05
Živa Vrbič
Bi/ ja lep. vroč petek- Prijateljica seje 'jutra/ sprehajala (7krog velenjskega Jezera m pri (er/i »pridelala'< d^a iuJja. Ker Je hI lu na /V' ia/j in aliilovih tetivah ojK'rirana, Ima na tem delu se posebej občuiljivo kozo, zato lo nisia hilu nuvudnu 'ulju, !ennvć iui/u velikui/a. t/i-ntenzIJ 5 kral 2 centimetra. Pogled nanju ni bil nič kaj prijeten ali po s'eknjsko '»ai)etiilih<i, tega hi lahko oIj predrl/n priSlo do okuihe, kot JI je povedala medidnska sestra, ki Jo je vprUs^ala :a nusvei. 'Zato fieni se ponudila, dap peljem k dežurnemu zdravniku. saj njene zdravnice zaradi specializacije k nekaj časa ne bo.
12.05 H. /)ris}>e na velenjsko urgenco.Jaz pridem pet minut za njo. ker skoCim še v lekarno. Pred nama že čaka gospod X. vendar mu ne nonienjava večje pozorností. Videli se nisva ie kar nekaj časa, v Velenju pa se Je medtem foooooliko zgodilo! Po desetih minutah vpni^ant S.. Če Je sploh kdo v ardinaci/i. Pravi, da je te oddala :druv.\tyeno kartico in da hi moral hlU go.s/K^d pred njo vsak čas tia vrsti. Vratu se od tarejo, mislim si, da to Je ihj ie kar h Uro in da imava srečo, da je bil pred nama samo en bolnik, Hm. veselje se pokate za preuranjeno, saj celotna ekipa, z zdravniiv na čelu kol četica odkoraka.,.na kavo. To nas (medtem I' čakalnico pride ie nekaj ljudi J precej z/ieniru. vendar smo lepo pridno tiho.
Cez deset (morda pel naj si ť) minul se ekip ca vrne. nato />a nii-ne ie nekaj časa, preden v onUnaciJo pokličejo prvega, io Je gospod X, ki je zdqj te vidno i)olun in slaboten, saj se do vrut ordinacije skorajda opoteka. Naio sesira (precej nesramno in zadir-čm hitje), pobere še ostale kartice in zaloputne z vrati. Se prej /HI nalaja Jania, ki nima s sabo zdravstvenega kartona, češ »A bom Js mogla it po nJega al kaj?!» Mulo se ponitno sprehodi v neveni katero nadstropje, osramočen, ker gaje kregala punca skoraj njegovih let. ki si misH. da bo avtoriteto in red dosegla z lajan/em na bohie ljudi.
Fani s kartonom se vrne in pridno sede. Cez nekaj minut se vrata st>ei odprejo, Klovek in vzame še eno kartico in se zadere čez vso čakalnico: »Dejte mi zdej kar ton k Res mi Je tal, da Ji nisem česa rekla, .^eni pa predlagala S. na/ se Ji ob odhodu zahvali za MpriJaznost< Ne da bi pričakovala, da ho sestri potegnilo, da Jo kolegica zafrkava.
7.daJ čakamo te nekaj čusa, Priiateljica kliče v slutbo. da bo zamudila. ker je ura te skoraj ena. I^ato se začne nekaj dogii/aii. Osebje f)rihaju in odhaja iz ordinacije, nekaj se pripravlja. Gosfxtd X je notri ie prea^ čauh zato swnim, da Je z nJim nekaj hudo narobe. Odprejo se vrata />? bolničarka pove kolegu (in s tem vsm nam - kako di.'^kreinoj, kije ravno pri.kd, da imajo urgenco in da l)elJeJo pacienta z rešilcem do policije, kjer Jih bo čakal helikopter. Helikopter! (hspoda X mora odpeljati helikopter! Nekoga, ki .so ga pustili čakali na urgenti vsaj dvajset minut (ne vem kohko časa Je čakal, preden sva prišli mid ve), bo zdaj morul od/fel/ati helikopter Očitne je res nujno, saj hi ga v nasprotnem prifneru lahko odpeljal kar rešilni avto.
ZiiravniCii se. razumljivo, mora odpeljati z nJim. zato s {>rijutelJico odideva. Pretreseni in jezni Pa ne zuradi tega, ker sva čakali eno uro v skoraj /irazni čakalnic! in S. niso oskrbeli iul/ev. To ni nič v primerjavi s tem. čemur sva hih priča. Takšne in podobne zgodbice o velenjski urgenci sem slišala te prej O tem. da pustijo, da se v čakalnici »^mbere^' nekaj ljudi, in šele potem začnejo s pregledi in tako dalje in tako naprej fn, da ne nekatere medicinske sestre znašap nad tiudmi. Sem si pa vedno mislila, da ti ljudje pretiravajo in tiapihujejo stvari. No. zdaj vem, da si vsega pač niso mogh izmishti.
Ce Je imela detnrna ekipa listi petek ni{/ni primer ah' opravek in tluih desel, petm^st minut ni bila na kavi, se Jim opravičujem. Upam le. da ^ie z gos/iodom X v,sť v redu.
Masažo na vašem domu
vam nudim z vrhunskimi masažnimi pripomočki. 1^'emno pomembna ponudba:
raztezanje hrbtenice z maiazno mizo Mastmar.
Visoka kvaliteta pripomočkov • visoka kvaliteta masaže! Naredite korak naprej • izkoristite to doma, presenečeni in navdušeni boste.
Informacije na GSM št.: 031S93 835.

MED DRETO IN SAVINJO
MaO Draro in Sđvinio
Dolga pot do Solčave
/a mvojno precej obrobno občino Solčava je nadvse pomembno pridobivanje sredstev iz skladov Evropske unije in slovefîskili s red Slev. Denar dr/a va deli na regije, le na subrejrije in (e končno na občine. Za solčavskega ^pana Upnika jc pol sredstev do Solčave (pre)dolga. saj je la s stališča dr/ave precej oddaljena, /alo /a^ovaija načel<i. da je p<nrebno pri deliivi sredstev upnšte-vali tudi ra/vr>inD ogroženost. »Pogajanja so obrodila sadove, saj smo o tem vprašanju dt^segli soglasje, /a področje turisticnc infrastrukture smo sc prijavili na razpisu ministrstva za regionalni razvoj, in če bomo uspcsni. bo to u Solčavo pomenilo precej,« pojasnjuje Lipnik, ki odkrilo govori tudi o povsem konkretnih le/mh, s katerimi se spopada solčavska lokalna skupnost. »Presenetila nas je tožba podjetja IBl:, kije pred leti dobavljalo opremo /.a kotlarno na biomaso v Logarski dolini. Tožba /. obreslmi vred je »le/ka« več kol 168 tisoč evrov. V leni težkem položaju, v katerem je realno pričakovati, da tožbo izgubimo, bomo storili vse /a zasčiio občinskih inleresov.A napoveduje Lipnik. ki se je pred časom odloiil, da bo službo župana na štiri ure opravljal profesionalna.
v
Zelja po razvojno močni pokrajini
Na zadnji seji sveta občine je bilo zanimivo poslušali razlago župana Občine Rečica ob Savinji Vinka Jer^a. kako /gornjesavinj-ski župani soglasno podpirajo /gornjesavinjsko-šaleško pokrajino. Temu je načelno potrebno pritrdili i zadržkom, saj je očiino, da župani o mnei^ih in stah^*ih občinskih s-veiov debatirajo precej površno, Zato zaenkrai osiaja spregledana pobuda svetnika iz Gornjega Grada Andreja Presecnika. ki je prepričan, da bi morala o tem vprašanju potekali širša razprava, Po nje« govern SAŠA nikakor ne bi smela bil) prepuščena samo presoji županov in bolj ali manj os"veščenim svetnikom. Kakorkoli /it, na Rečici ob Savinji zgor^jesavinjsk<^šaleški združbi ne nasprotujejo iz povsem prepmstega razloga. Rečiški svelnik Milan Cîyner si želi razvojno močno pokrajino predvsem kol pri)tiuiež sedatiji centralizaciji.
Ravnateljica se umika
Na Rečici ob Savinji sîî dolga desetletja j adi kovali zaradi storjene krivice, povezane z ukinitvijo popolne osemletke, /adeve so se tudi s pomočjo poUiike uredile, tako da mladina iz Rečicc in okolice že nekaj let nabira znanje v domači osemlelki. S tem naj bi bila Zgodovinska krivica popravljena in Rečičani gospodarji nad šolsko zgradbo. Niso Se povsem pozabljene peripetije, ki so spremljale gradJijo in zaradi katerih se kažejo posledice že po nekaj letih. Na praktično novi solski zgradbi pušča streha, celotno breme sanacije pa bo očitno padlo na pleča občine, saj je gradbeno podjoije. ki naj bi garantiralo kakovostno gradnjo in ustrezno izbia> materialov, že davno v stečaju in tudi o podizvajal-cih ni več ne duha ne sluha. Svetniki občine menijo, da lež,ava ni lako velika, kot }<) želijo prikazati nekateri, vendar pa cičimo dovolj, da seje ob ostalih, bolj občutljivih vzrokih, ravnateljica Vlasta Polićnik odločila za odpoved. To je bilo kar preseneiljivo hiiro, saj so svetniki njen mandat potrdili pred komaj dvema mesecema. Delovno mesto šolske predstojnice bo menda zapustila prvega oktobra.
Občinski nepotizem
Nadimiesčanje občinske tajnice v času porodniškega dopusta je v Ciornjem (îradu občutljivo vprašanje, o katerem je bil (Obveščen tudi občinski svet. /upan Stanko Ogradi je opravil razgovor s petimi kandidatkami in se brez javnega razpisa odločil, da za dobo enega leta zaposli Ano Zakrajšek. /adeva bi bila brez brade, vendar je omenjena hči občinske računovodkinje, kar je spravih» v slabo voljo ludi neizbrano Sašo Jazbec, ki v priložbi dokazuje nepravilnosti pri vodenju posiopka, Diplomirana upravna organizatorka od občinskega sveta pričakuje, da preveri ustreznost izobrazbe Zakrajškove, poleg tega naj bi po njenem žit-pan namesto kriterijev zagovarjal dobre odnose med zaposlenimi v občinski upravi. Razumljivo, da se mati in hči med seboj najbolj razumeta, je v pritožbo zapisala Jazbečeva, prepričana, da taksni postopki občinski upravi niso v ponos. Župan Ogradi očitke zavrača, saj seje odločil po lastni vesti. Poleg tega naj bi ga zavrnjena kandidatka v telefonskem razgovoru -»nazijala«, to pa je prisiop, ki ne more biti v redu. ž^upanovijn besedam je pritegnila tudi direktorica občinske uprave Jožica Rihfer, ki je svelnike prepričevala, da zakon o javnih uslužbencih v takšnih primerih javnega razpisa ne predvideva. Ne povsem prepričljiva razlaga je vzpodbudila svetnika Raflca Žerovnlka, ki ga jc zanimalo, če je res, da občina iz javnih financ plačuje izobraževanje občinskim uslužbenkam. Niko Purnat pa je dodal, da bi moral župan razmišljati o kadri)vskih zamenjavah, saj po njegovem ni doslednega reda. Zalo, pravi Purnat, je napake težko evid en tirali in še ležic dokazali, a kaj ko jc ob skrajno kritični situaciji, v kateri se je znašla gornjegrajska občina, težko razmišljati o ustavnosti in zakonitosti vodenih postopkov.
■ Edl Mavric • Savinjčan
Duhovna hiša v polnem sijaju
S slovesno posvetitvijo in blagoslovitvijo obnovljene cerkve sv, Elizabete so na Ljubnem ob Savinji najlepše okronali požrtvovalno in vztrajno delo krajanov
/adnja julijska sobola bo v po-svelnih in cerkvenih kronikah Ljubnega ob Savinji zabeležena kot zgodovinski dan, ko je celjski škof ordinarij dr Anion Stres ne samo blagoslovil, ampak tudi po svelil povsem obnovljeno farno cerkev sv. 1'lizabeie Ogrske. Listine dokazujejo, da je bila cerkev zgrajena v letih od 12.15 do 1308, zadnja velika dela pa so bila opravljena lela ko so cerkev podapali in uredili fasadtJ.
Za sedanjo tetneljito obnovo si je najbolj prizadeval in dela tudi vodil župnik in gr^rnjegrajski dekan Martin Pusenjak, kije ob načrtovanju slovesnosti ugotovil, da v cerkvenih arliivih ne obstajaj i) listine, ki bi i7.pričevalc. da je bila ljubenska farna cerkev kdaj pih svečcna. 1b se je torej zgodilo ob SOQ, obletJiici rojstva svete l^liza-beie in sploh je zgodovinsko dokazano. da je kot druga cerkev v čast lej svettîici zgrajena prav cerkev na Ljubnem ob Savinji. Govornik dr. .lože Zagožen seje z izbranimi besedami dotaknil zgodovine cerkve in kraja ter poudaril, da nobena stvar l.jubencev ne druži tako kot cerkev. S prihodom župnika Pušetijaka so se na Ljubnem začele temeljite prenove vseh cerkvenih zgradb, zadnja je prišla na vrsto prav farna sv. Hliz^beie. Ob denarni podptîri države. lokalne skupiu>sti. šievilnih sponzorjev in prizadevnih občanov, ki so poleg ostalega opravili preko lisoč prostovoljnih ur. je hiša zažarela v polnem sijaju. »Cer-
700 iet staro povsem obnovijeno ijubeňsko farno cerkev Je posvetil ta biagoslovU cel]sM
škof dr. Anton Stres.
kev jc najstarejša in najv<;čja zgradba na Ljubnem, zaio je mali vseh his; vse seje spreminjalo, samo narava in ccrkve so ostajali, /alostno bi bilo, če bi rod. ki je imel največje materialne možnosti, pustil to propadati,« je med drugim dejal Zagožen In poudaril. da bo cerkev slala, dokler bt^ živa vera l.jubencev.
Za škofa Stresa so najpomembnejši odnosi med ljudmi, vendar vse. kar ljudje počnemo, potrebuje svoj prt^sior. Zato sodi k ver-
ski svobodi. ki jo mora zagotavljali država, da imajo verniki svoj pn)Storza bogoslužje. Celjski ordinarij si icžko predstavlja župnijo brez cerkve. S celovito <ibnovo so po njegovem Ljubenci naredili prvi korak, z naslednjim bodo lahko bogoslužje nadaljevali v medsebojnih odnosih. »Ljudem, ki potujejo skozi Ljubno, s tem pokažete, daje lu živt) krščansko občestvo, ki ceni vero svojih prednikov. Kako p<imcmbno jc, da verno ljudstvo skrbi za številne
cerkve in s lem izpričuje pripadnost krščanstvu,« je še dejal škof Amon Stres. Za župnika Pušenja-ka jc bila sobotna slovesnost dan prejemanja in dajanja zahval. Vsem je ob zaključku slovesnosti Pušenjak namenil besedo. Od vseh je najbolj pomenljiva njegova duhovna misel, namenjena krajantmi: farna cerkev, mati vseh ljubenskih hiš, naj ostane vrelec duhovnih vrednot vsem sedanjim in prih od nj i m gei^ e ra c ija m.
■ EdI Mavric • Savlnjcan
Prečiščena
slikarska
izpoved
V gornjegrajski galeriji Štekl razstavlja svoja dela slikar Zdravko Dolinšek
Za akademskega slikarja Lojzeta Adantljeta je Zdravko Dolinšek slikarsko odkritje, čeprav se je kot samostojni slikar že večkrat predsiavil in sodeloval na nekaterih skupnih razstavah. Slikarje Gorujegrajcem postavil na ogled krajino in tihožitje v akril tehniki. kar pa ne pomeni, da se ne poslužuje tudi drugih slikarskih tehnik ali pa te medsebojno spretno prepleta.
Dolinškova slikarska prcllnje-dt>sl je nadgradnja osnovnega poklica zlatarja, ki zahicva veliko li-kovne občutljivosti in estetske kreativnosti. Njegov prečiščen likovni svet je opn na tradicijo, ki jo nadgrajuje v prečiščeno slikar-
Siikarja Zdravka Dolinska predstavila vodja gornfegrafske galerije Vika Venisnik
sko pripoved sodobnih likovnih spoznanj. Razstavljena dela so tenkočuten odsev njegove duše in njegov človeški credo, Ta je po mnenju Adamljela humanističen, radoživ in seniimetualen, slikarsko pa igriv in hipen. Dolinšek je za svoj vsestransko ustvarjalni opus prejel številna priznanja in nagrade.
■ EdI Mavric - Savinfčan
radio®alfa
I 103,2 & 107,8 Mhz	Han î^ft iir
m
iiU
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
Uï'
vsak dan 38 ur
PE ENERGETIKA
PE VODOVOD IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/898 94 20,03/898 94 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST _
Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390138» 031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna poldlčlte:
Za Individualne hiše:
03/ 89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: C}3/896'114Ô aH 89611 48 Za industrljoj^
0'3/896 11 44
jwífjlS
Volilni okraj poslancev vrt, država njegova njiva
Poslanec NSi Drago Koren meni, da bi bilo za Slovenijo šest pokrajin kar dovolj -Za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj lobiral pri svojem predsedniku in finančnem ministru dr. Andreju Bajuku - Včasih je kakšna izjava vzeta iz konteksta, kakšna pa narobe razumljena
MfVena Krstić • Pton/ne
/a ptisiance v Ur/avnem /boru seje končal ptimladanski del zasedanj In lako kol drugi dn^avlja-ni se tudi li poiasi <>dpravliaj<> na pociinicc. Drago Koren, poslanec Nove Slovenije (NSi) in tudi poU^pan Občine Šoštanj, odhaja '/. družino v /avalo i:a Hvaru. Ze vrslo lel je lo koSček mt^ria, ki jim jc v^cč in kantor se vedno znova vračajo, pravi. Na Nanos, ki mu jc dru/ina Koren prav lako zvesla žc vrslo Ici. pa jo hodo mahnili kakšen vikend.
v ospredju pogovt}ra / njim niso bile poćiinice, ampak akiualna dogajanja, tudi tista, povezana s siališ^em NSi do števila pokrajin v Sloveniji ler širitve i^iralnislva na Cioriškem. Ker pa jc Koren poslanec iz Šaleške doline, so prišle ua vrsto ludi domače teme. od tretje razvojne osi, sestega bi(fka lermn-elektrarne Šoštanj» preko financiranja i^bčin do njegííviři izjav, s katerimi je vzvalovil javno mnenje v Sloveniji. Ena takib - zadnjih-je denimo, da hi lahko za zdravilce
razglasili tudi duhovnike. Kaj je s tem mislil?
Šest pokrajin kar dovolj
"Predlagani model 14 pokrajin ne more bili dovolj uCiiiliovii inje predrag, zaio v javno razpravo in premislek dajemo odločitev za manjše število pokrajin, to jc sest," je prejšnji teden slalisče sveta stranke predstavil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki ji pripada tudi poslanec Iz Šale^ ke doline Drago Kt)-ren. Kaj pravi na to poslanec iz okolja, ki se »trudi«» da bi jih bilo stirinajst, da tudi SAŠA dobili priložnost?
»Mi smo že ob sprejemanju ustavnih sprememb te podprli pod določenimi pogoji: da uvedba pokrajin ne bo povzrt>iiIa dodatne obremenitve javnega dávko plač cval skega denarja in da se / uvedbo piv krajin ne ho poveC-alo število uradnikov, /daj pa se že kaže. da bo uvedba pokrajin lerjala precej denarja in da bo prišlo ludi do povečanja birokracije. 14 pokrajin je nemogoče vpeljati tako, kot bi si želeli, zato smo prisluhnili stroknviii javiK^sti in se odločili, da podpremo 6 pokrajin.«
Kaj pa SASA, ki bi hila štirinaj-sia? Te potem ne bi bilo? »Poslanec državnega zhora ni le posla-liec svojega vťjlibiega okraja, ampak poslanec, ki zastopa vso drŽavo. Tudi prebivalci Šaleške doline najbrž ne bi bili veseli, če bi bilo za tolika pokrajin, kot jih je predvidenih. ptiirebnega precej nt>ve-
ga davkoplačevalskega denarja. Sem pa v stranki že povedal svoje slališOc. da se bom, če bi prišlo do števila 12. sani zavzemal iz. lo. da jih ho 14, da ho ludi SAŠA pokrajina.«
Američani prinesli^ Američani odnesli
Obstaja pa področje, ki denar prinaša, to je igralništvn, pa ima
Ora^o
Koren; "Vko/fkor bi prišli do t2 poigrajin, potem bom sam odločno za 14.«
»njegova« NSi vseeno do tega svoje stališče. Odločno nasprotujejo Širitvi, »Ne naspnnujemo igralništvu v obsegu, kakršen v Sloveniji žeje. Nismo /j ukinitev, nismo pa tudi /a lo, da bi uvajali megalomanske igralnice, ki prinašajo veliko slabega. Poleg tega se nam ne zdi umestno, da bi /a ameriški kapital, ki bo odnesel i/ države tudi glavnino dobička» zmanjšali dajatve. Tudi do Hita lo ne bi bilo pošteno.«
Od jeseni do poletja s 3. razvojno osjo
Koren ocetijuje. da je bil državni /cbor v lem tJhdobju uspešen, da je sprejel veliki) /.akoniiv. Ker 1. januarja Slovenija prev/eina predsedovanju 1 ;U, je bil tempo sprejemanja hud. »Največ dela pa posvečam podr<Kjeni, /a katera sem prišlo jen v svoji poslanski skupini, in vsemu. kar je v zvezi z okoljem, od koder prihajam. To je bila letos gotovo 3. razvojna os. ki je i/Jemno pimieniben projekl. pa se nam odmika. Zelo sem se trudil, da sem v/,postavil številne stike z ministr-8lví>m /a okolje, prostor in promet. Prepričan sem, daje bilo tudi moje sitnaoenje V7ji)k. da so se stvari premaknile in ni pri-šl<i do tolikšnega odmika, kot se je napovedoval. O temsmo poslanci iz tega oko Ija Qnoijú in vsi si prizadevamo. da do te ceste čim prej pridemo. saj se zavedamo pomena, ki ga taka cesta ima.«
/elo pomembno se mu zdi, da sta oba ministra določila rok. kdaj bi se avtocesta začela graditi, prepričan pa je tudi. da bodo postopki končani do roka.
Financiranje občin po novem
Za večino slovenskih občin je letošnje leto pomembno, saj so (skoraj) vse dobile za sv<ije del(v vanje približno 20 odstotkov več denaija kot lani. »Dr. Bajuk je bil tukaj tisti ki je želel da se občine bolj enaki^memo in enakovredno
financira njo. Novi zakon o Hnan-ciranju občin je Mesini občini Velenje prinesel, gt^voril bom v tolarjih. ker so bili ob začetku veljavnosti zakona v igri še tolarji. 360 milijonov dodatnih sredstev. Občini Št)štanj 216 milijonov in Občini Šmartno ob Paki 52 milijonov. To so velika sredstva! Največ pa je izgubila Mestna občina Ljubljana, kije po prejšnjem načh nu financiranja ludi najbolj odsto pala ali izstopala, kakor hočete,«
Za šesti blok lobiral pri ministru
»Vseskozi si prizadevam, da hi prií^l<í do gradnje šesiega bloka '1er-moelektrarne Šošianj. Ce txîmo uspeli, je jasno. da bo tudi Premogovnik živel in deloval vsaj se štirideset lel. Cc bo deloval ta. pa ho preskriv Ijenih tt)liko in toliko družin pravi. »Večkrat sem se srečal z direk-toijem Tl'Š. Ob zadn^iem obisku vlade v Šaleški dolini sem uspe) prepričati predsednika naše stranke dr. Bajuka, da obiščeva TI :Š. /.c prej pa meje direktor ni.Š dr. Kotnik pn).sil. da bi Hnančni minister posredoval pri r,vn>pski banki za razvoj v zvezi s kreditom, ki ga bo 'Tliš morala najeti. Minister je posredoval in mislim, da zadeve leče-jo dobro. Upam le. da se ne pojavi se kakšna težava. Če pa se bo. dajo bomo uspešno premagali,-
Ljudje mu prinesejo položnice in odrede pokojnin
Mnogim ljudem je visoka politika nedosegljiva, dosegljiv pa jim jc poslanec, sploh če redno hodi v »svojo« poslansko pisarno in jim je pripravljen prisluhniti in pomagali. Drag«) Koren jim je. »Največkrat prihajajo zaradi težav. ki jih imajo z občinsko ali državno uprav(ï. sodnih zaostankov, nad čimer sem tudi sam razočaran. Ta stvar se ne premakne in
ne premakne. To. da tjudje ne najdejo pravice v doli>čeiiem času, je hudo. Hudo pa je ludi poslušati ljudi, ko razlagajo svoje osebne stiske, ko prinesejo s seboj položnice, ki jih je treba poravnali, in odrezke od p<3kojnin. s kateri nň naj bi jih p<iravnali. in sprašujejo, kako naj živijo s preostankom.«
Čeprav tudi Ki)rcn ne pozna odgovora na vsa vprašanja, pa jim je pripravljen prisluhnili in že to je včasih komu dovolj.
Mediji ne skrivajo^ mediji odkrivajo
Je na očeh javnosti. Tiste javnosti, ki se ne strinja z vsem. kar kdo pove, reče in misli. Pred časom je poskrbel za razburienje. ki je še vedno marsikomu v spominu, ko je istospolne partnerje primerjal s suhimi vejami, zdaj je spro/jl začudenje, ponekt>d cek^ roganje, koje predlagal, da bi med zdravilce uvrstili tudi duhovnike.
t() suhih vejah ne bi več go vi v ril, bi pa rekel, da morda nisem bil prav razumljen, da gotovi» nisem imel s to primerjavo namena nikogar prizadeti ali žaliti. Kar pa se tiče tistega drugega, bi pa rad pojasnil. V državnem zboru smo govorili o zdravilstvu. Razprava je bila široka, v njej smo govorili o vsem možnem, tudi o trenutnem zdravstvu in zdravilstvu. Ker se pt)gosto srečujem z duhovniki in pt>gosto pogovarjam z zdravniki, mi je prišlo na misel to, kar zdravniki velikokrat pravijo, da pridejo do njih tudi ljudje, za katere vidijo rešitev samo v posebnem in poglobljenem pogovoru z duhovnikom. íakral mi je pač padlo na misel, da so tudi duhovniki neke vrsie zdravilci ljudi.«
Prepričan pa je, da če človek go vtiri tisto, kar iskreno misli, vedno pove tisto, kar je prav, da pove. In njen^u se zato ne zdi nič narobe. če ie rekel, kar ie rekel.
Plinifikacija do konca leta na celotnem območju?
V KS Gaberke za zdaj zaradi kanalizacije stoji nadaljevanje projekta plinifikacije -Končno gradbeno dovoljenje za razširitev parkirnega prostora pri domu krajanov
Tatjana Podgoršek
Po nekaterih informacijah izgradnja plinovodnega omrežja v krajevni skup-nosiiGaherke, loiili so seje lani, ne teče po načrtih. Pavel Žiipw. pri katerem smo preverjali govorice, teh ni ne potrdil ne /anikal- »Delno dr/i, kar ste me vprašali.« se je odzval in nadaljeval: »Pr<xiekt trenutno stoji, vendar ga bomo po za-
V zgornji etaži doma krajanov so že zamenjali okna. Še ta teden pa naj bi začeli dela pri raisiritvi parkirišča ob njem.
gotovilu župana Občine Šoštanj Darka Meniha še letos nadaljevali. Stoji pa zato. ker naj bi tam. kjer plinovodnega omrežja še nismo zgradili, polagali tudi cevi za kanalizacijo, /a la dela pa je pred lem potrebno poiskati izvajalca, tako da nas
do jeseni Čaka še nekaj papirnate vojne.«
/a zdaj plinifikacije niso zgradili v zgornjem delu zaselka Vrhe in delu Ga-berk pod križiščem. Se torej približno 30 odstotkov lukajšniih gospodinjstev letošnjo kurilno sezono ne bo ogrevalo s pli-
Pavei Župevc: 'Do konca avgusta naj bi imelo možnost ogrevanja stanovanj s plinom že blizu 200 gospodinjs tev, "
nom? »Nisem pristojen za odgovor na vaše vprašanje, ker akcija ne poteka več preko KS. Aktivnosti vodi Komunalno podjetje Velenje. Mislim pa, da bo zadeva stekla po načrtih in da bodo proti koncu leta tudi tu ljudje lahko ogrevali stanovanja ekološko bolj sprejemljivo.«
S pridobitvijo uporabnega dovoljenja za že /grajeni odsek omrežja bo do k<m-ca tega meseca, skupaj z vejo. kJ so jo zgradili lani jeseni, imelo lo možnost približno 200 gospodinjstev ali 70 odstotkov - predvsem v strnjenim delu naselja (laherke ozin)iTia na levi strani ceste iz. smeri Šoštanja proii dolini Velunje. Do konca tega leta naj bi bila. pravi Pavel
Zupevc, pliniHcirana celotna krajevna skupnost ra/en treh, štirih hiš, ki stojijo na rušném področju in za katere Prenuv govnik Velenje ureja preselitev. Koliko gospodinjstev se bo tudi dejansko ogrevalo s plinom, pa je v tem trenutku težko napovedati. Oeprav je i/gradnja priključka do hiš za gospodinjstva zastonj, pa je vgradnja potrebne opreme v stanovanjih kar velik zalogaj.
Je pa Pavel Župevc i/razil zadovoljstvo, ker so uresničili nekatere druge letošnje načrtovane naloge. Tako so med drngim v zgornji etaži doma krajanov, kjer je tudi vrtec, zamenjali okna in stem zagotovili ni/je stroške ogrevanja objekta, končno so pridobili gradbeno dovoljenje za razširtev parkirišča pri amenjenem do mu. Fi/ično naj bi se del lotili v teh dneh In jih v mesecu dni itidi končali. 1 Ikrati z izgradnjti plinovoda so gradili še omrežje KRS, v polnem zamahu so aktivnosti za pridobitev dokumentacije za izgradnjo javne razsvetljave na ircb odsekih cest. Če bodo to pridobili letos, bodo naložbo uresničili prihodnje leto. Ocprav bo naložbeno letošnje leto za krajevno skupnost bogato, bi si Želeli še več.
Koliko so vredni projekti? »O tem bi težko povedal kaj konkreinega. Izgradnja j plinifikacije in omenjene kanalizacije vo di Občina Šoštanj, za ostale še predvidene aktivnosti pa una krajevna skupnost zagotovljenih v letošnjem občinskem proračunu 81 tisoč evrov.* je še povedal Pavel Zupevc.

AKTUALNO
»Dobiček, ustvarjen v elektrogospodarstvu, se mora vrniti v razvoj energetike«
Sindikat delavcev v energetiki je za september napovedal stavko - Dogovori z vlado so stekli, a je še nemogoče napovedati, ali bo do nje res prišlo
Bojana Špaget
Ljubljana, Velenje • V Sindikatu dclavcev encrgeiike Slovenije žc nekaj časa pravijo, da /elijo akliv-no sodelovali pri oblikovanju energetske siraiegijc Slovenije. Pred dnevi so celo napovedali možnost Slavke, predvsem pa so zahtevali ukojšen zaccick socialnega dialoga z vlado, v/posiavi-lev ekonomsko-socialnega odbora enDWike ler vključitev pred-siavnikov sindikaia v sirokovne komisije za pripravo sprememb v energeiikj, ki vplivajo na položaj delavcev. Predstavniki sindikaia so se z vlado seslali prejšnji čeir-tek. dan kasneje pa smo se p(^o-varjali s predsednikom Sindikata delavcev v energetiki Francem Dolarjem. y SÍR<Uk(iru delawev eflejj^etike želite aktivno sodehn^ti pri ohli-kovanju ene/%'i'rske stratefiije Sloivnije, Za/iiei-ûli sîe takojšen
začetek swialnega dialof^a z vlado, Zakaj?
»Cc govorimo o socialnem dialogu. moram povedali, da dialog je potekal, Vendar se na osnovi naših /ahtev ali predlogov stvari niso odvijale tako, kot bi bilo poirebno. /aio je Sin-dikai delavcev v energetiki nekajkrat pozval ministra Andreja Vjzjaka. Po sestanku /. ministrom smo se tudi dogovorili, da stvari dokončamo. Ker so se dogovori vlekli predolgo, je konferenca sindikata na izredni seji sklenila, da se ustanovi stavkovni odbor delavcev energetike. Sprejeli smo štiri sklepe, ki so obvezujoči za siavkovni odbor. Te sklepe smo posredovali vladi in lakoj po tem smo tudi sedli za skupno mi/O-Kdaj je potem prišlo do fega sestanka? «Reakcija je bila hitra. Dobili smo se včeraj (prejšnji četrtek op. a.). Z dircktoijem direkioraia /a energetikci dr. Igorjem Šalamunom smo se dogovorili za nadaljnje aktivnosti, ki smo jih tudi časovno opredelili. Dogovorili smo se torej, do kdaj je treba kaj storiti.«
Je stavka sedaj se pod vprašanjem?
»Stavkovni odbor je v enem od štirih sklepov zapisal, da mora ta-
koj. ko se čas izteče, pripraviti poročilo in na osnovi tega bo konre-renca sindikaia energetike ugotavljala, ali je potrebno nadaljevati priprave na stavko oziroma po» viševari temperaturo ali pa bomo
Predsednik Slnàikata zaposlenih v energetiki Franc Dolar: "Dogovorili smo se, da bomo odsfei aktivno sotlelovail pri prestrui<turirar\lu energetskega sistema.t
odpoklicali siavkovni odbor«
Kakšne pa so sploh ia.sV zahteve?
»Nismo oblikovali stavkovnih zahtev, kerje bilo predsedstvo oblikovano v siavkovni odbor. Po stavkovnih pravilih imamo jasno pau^eduro, kako je treba zadeve opraviti, zato smo sprejeli sklepe. Prvi je, da morajo člani sindikaia delavcev energetike bili vključeni v vse komisije, ki pripravljajo kakršne koli dokumente, ki lahko vplivajo na socialno varnosi za-
poslenih. Drugi sklep je bil, daje treba poni)vno takoj začeti socialni dialog, oziroma pogajanja za aneks h kolektivni pogodbi. Jasno želim povedati, da pri tem ne gre za povečevanje plač. (irc za dogovor in usklajevanje, kako uskladitveni znesek vnesli v osnovno plačo.«
l^favili ste, da je ener-fictika slovenska in nihče v Sloveniji ni dobil pooblastila, da laňko dela z njo^ kar hoče. Ste v sindikatu proti priwizaciji IlSt?
"Ko govorimo o privatizaciji in prestrukturiranju energetskega sektorja, je zadeva veliko bolj komplicirana. Mi ne govorimo, da smo proti čemurkoli, govorimo pa. kaj želimo in kaj hočemo. Na koncu koncev tudi mtv ramo sodelovali pri prestrukturiranju, saj 10 direktno vpliva na ekonomski in socialni položaj delavcev v energetiki. Je pa treba ob tem dati dodatne obrazložitve: ne gre samo za privatizacijo energetike. ki je temelj gospodarstva. In 10 gospodarstvo je v Sloveniji že tako ali drugače v nekaterih primerih v kriiičnem stanju, /ato bi lahko povzročili kar velike dodatne ie;:ave tudi ostalemu gospodarstvu. Da ne govorim o gospcv
dinjstvih. Kot veste, se je cena električne energije pred kratkim povišala za 3 govori pa se se o enormnem povišanju cene. V energetiki pa ugotavljamo, da je še kar precej re/erv, predvsem so prisotni veliki dobički. Sindikat delavcev se je jasno odločil že. ko je bil eden od vodilnih pri ustanavljanju Holdinga Slovenskih elektrarn, da se morajo vsi dcv bički vrnili v energeiiko. Vlagati bi jih morali v razvoj. Sedaj so se nekako pobrali in investicije so bile negotove. Ne smem govoriti, da so se nekatere stvari zaustavile, vendar ko smo videli znake taksnega početja, smo lakoj reagirali. Prav zato zahtevamo, da smo pri vsakem preoblikovanju in prestrukturiranju v elektrogospodarstvu prisotni ludi mi. Se bo ekononiskff-socialni odbor energetike, ki je že deloval od leta 2000 do leta 2004. ponovno aktiviral?
»Na sestanku z vladnimi predstavniki smo se dogíworili, da se bo. Predlagali smo, da se to zgodi do 16, avgusta, vendar smo zaradi dopustov to prestavili na 28. avgusta. Sedaj se moramo povezati še z Združenjem delodajalcev za energetiko pri (íospodar-ski zbornici Slovenije. Računam, da ho odbor sklican 27. ali 28. avgusta.«
Kakšna bo pravzaprav njeffova vloga?
»Vloga odbora ne bo odločilna.
ampak predvsem stroktwna. In na tej ravni bo to iripartitno: delo jemalci, delodajalci in vlada Republike Slovenije. Skupaj bomo stanje t>bdelali. da ne bo prihajalo do tega, da se enkrat pt)govar-jajo z vlado mcnedžerji, drugič pa mi. Tako namreč prihaja do niza vprašanj, ki niso bila rečena. Če bomo dogovore iskali skupaj, se bomo temu izognili. In prepričan sem, da se bomo skupaj dogovo rili o nizu vprašanj, ki smo jih v našem sindikalu imeli.« A'/y ,sV enkrat vprašam: rnùilite, da bo ^lede na potek dogovonw z vlado septenilira potrebna stavka zaposlenih v energetiki ali ne? »lega ne znam povedali. Lahko pa rečem, da so se stvari po zadnjih pogovorih s prestavniki vlade krepko premaknile. Dogovorili smo se o novem načinu sodelovanja- To pomeni, da ne bomo samo sproti obveščeni o dogajanju, ampak da bomo aktivno sodelovali pri prestrukturiranju in privatizaciji v celotni politiki energetskega sistema v Sloveniji.«
enem \ iformacije io osth vww.nascas.si je po >rav tako ludi na m idiovelenjc.com, ' ^kvenca in tako
V zaprtih prostorih bo od nedelje dalje prepovedano kaditi
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki so ga sprejeli poslanci državnega zbora, bo začei veljati to nedeljo, 5. avgusta - Glavni namen novele tega zakona je skrb za zdravje zaposlenih in zaščita pred pasivnim kajenjem, še posebej mladih - Zaenkrat nismo »odkrili« nobene kadilnice
Mira Zakosek
/ zakonom v Sloveniji popolnoma prepovedujemo kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih (povsod, kjer hi biJi zaposleni lahko iz.posiavljeni s io-bačnim dimom onesnaženemu zraku).
Kajenje bo izjemoma dovoljeno v posebej za kadilce določenih prostorih (kadilnicah) v nastanitvenih obratih (hoieli, prenočišča), v domovih za ostarele, zaporih in psihiatričnih ustanovah. Zakon določa, da smejo kadilnice obsegali n^več petino površine delovnega prostora, ne smejo biti namenjene prehodu v druge prostore, i/ njih ne sme prihajati zakajen zrak. v njih je prepovedano piti in jesti
Nadzor nad uresničevanjem zakona bo opravljal Inspektorat Republike Slovenije za delo. Posamezniki, ki ne bodo spoštovali prepovedi kajenja v delovnih oziroma javnih prostorih, bodo kaznovani s 125 evri, za pravne osebe. ki ne bodo upoštevale prepovedi kajenja, pa je predvidena kazen v višini od 2 000 do 000 evrov.
S sprejeto novelo zakona se je
Slovenija pridružila številnim evropskim državam ( Irska, Norveška. Italija, Švedska ...), ki zelo strogo omejujejo kajenje vjavnih in delovnih prostorih, Evropska unija pa že načrtuje poenotenje evropske »kadilske« zakonodaje do konca leta 2009.
Kako bodo ravnali v deltwnih okoljih?
Kadilnic ne bo
Direktorica Varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu Cîore-nja mag. Vilma Fecc pravi, da je v (lorenju že vrsto let prepovedano kajenje v programih. tehnološki postopki tega niso omogočali. prav tako je kajenje prepo vedano v vseh zaprtih delovnih prostorih (vključno s pisarnami) v Ciorenjevi tovarni v Valjevu, Prav zato izpolnjevanje novele zakona ne bo bisiveno spremenilo ze utečenega dela večine zaposlenih v Ciorenju, V skladu z novimi zahtevami ne bo dovi")ljeno kaditi v nobenem proizvodnem obraiu, skladisčih, pisarnah, hodnikih, pa tudi ne v jedilnicah in razstavnih prostorih.
;>Ker zakon uvaja prepoved kajenja s petim avgustom, bodo zaposleni v Gorenju lahko po tem
datumu kadili le na za to določenih mestih zunaj zapniii prostorov, zalo se ukinejo vsa do sedaj določena mesta za kajenje. Vse zaposlene bi želela posebej opozorili, daje kršitev prepovedi kajenja opredeljena kol kršitev delovnih obveznosti, ki poleg tega omogoča kaznovanje z globo v višini 125 evrtw,i pravi l-ecetova.
ludi na Premogovniku po vsej verjetnosti ne bo kadilnic, večino ma je bilo kajenje prepovedano že sedaj. Tlidi v drugih delíwnih kolektivih zaenkrat o namestitvi kadilnice še niso ra/mišl.iali. Kako pa je v gostinskih lokalih, kjer bodo seveda najbolj «udarjeni*? Nikogar nismo »odkrili«, ki bi kadilnice načrtoval. Vlado Verdnik i Gostinstva Velenje se boji. da jim bo promet /a to upadel, podobno, kol seje ob uvedbi takšnega zako-	'
na zgodilo v Franciji. Stanko
Kaj je zaprt prostor?
Zakon določa, da se za zaprt, javni ali deltivni prostor šteje prostor, ki ima streho in popolnoma zaprto več kot polovico površine pripadajočih sten. Kajenje je prepovedano tudi v prostorih, ki se po tem zakonu ne štejejo za zaprte prostore, če so del pripadajočih funkcionalnih zemljišč prostorov, v katerih se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Brunšek, direktor Hotela Paka, zaenkrat ni zaskrbljen, kerje pač pokijQ in bo kadilcem na voljo velik vrt. Seveda pa veliko razmišlja, kaj sioriii jeseni, saj nikakor ne bi želel izgubiti gostov, ki brez cigarete ne morejo. Podobno razmišlja tudi Ivan /ilič, direktor Gosta Velenje. Vsi njihovi lokiili (Jezero, Arkada. Vila Široko in Hotel Barbara) imajo velike vrte. v katerih bodo kadilci lahko kadili tudi po 5. avgustu. Kako bo jeseni, pa sc še niso odločili. Se mu pa zdijo predlogi kadilnic, kijih predvideva zakon, nesprejemljivi, saj so »poni/ujoči« za kadilce. Lastnik kar nekaj gostinskih lokalov (daje jih v najem) Matjaž Končan zakon pozdravlja in pričakuje, da se ga bodo njegovi najemniki v celoti držali.
MALA ANKETA
Kadilci proti^ nekadilci za zakon
Pred uvedbo novele kadilskega zakona smo se sprehodili po Velenju in pokramljali z naključno izbranimi sogovorniki.
Tomaž Kožešník - natakar, kadilec: » M enim. da bo zaradi določil, ki jih predvideva kadilski zakon. promet v lokalih močno upadel, predvsem v zimskem času. Osebno me cigaretni dim ne moti, ker sem tudi sam kadilec.«
Nino Zgoi^anin - katlilec: »Zaradi ntwega zakona ne bom nič manj kadil. V lokale zaradi tega ne bom nič manj zahajal. ampak lam ne bom kadil, ker se mi zdi ideja kadilskih kabin, kamor ne bo mogoče odnesti riti hrane niti pijače, absurdna.«
É

Rok Vovk -nekadilec:
»Podpiram kadilski zakon. Veselim sc predvsem tega. da v lokalih ne bo več smrdelo po cigaretnemu dimu.«
Gordâna Prajo - kadilka: »S
kadilskim zakonom se nikakor ne strinjam. Vse skupaj se mi zdi brez veze, saj bi se morali mi kadilci umakniti ven ali v kadilske kabine. Menim, da bi miv ralo biti dovoljeno v lokalih še naprej kaditi.«
Boško Jelcič - nekadilec: »Mislim, da je kadilski zakon dober, ker bo uredil dt)lo-čene zadeve. Vjavnih prostorih se ne bo smelo več kadili. Dim v lokalih me močno moti, sicer pa proti kadilcem nimam nič. Menim, da bi morali kadili na prostem.«
mab,ug
nikoli sami
107.8i
IWÍfjlíJ
V avgustu več gledaliških predstav
23. poietne kulturne prireditve so se prevesile v drugo polo\aco - V juliju več glasbenih dogodkov, v avgustu več gledaliških - Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji citer in ljudske glasbe
Veleiye - smo v avgustu. Koi bi mignil je polovica poletja žc prelcklosu i njo pa ludi polovicťi lelo^njili palclnih kullumih prireditev. ki vjiaj dvakrsi ledensko popestrijo večer in dneve vsem, ki le dneve preživljamo delavno, doma. Tudi v avgustu se bo -godilo veliko zanimivih kulturnih priredilev, večina v atriju Velenjskega gradu in na Cankarjevi ulici v središču niesia. Polc^ tega bo drugo polovico av-gusia ludi letos razgibal cilrarski festival.
KtU namje povedal v{)dja prireditev v Knjižnici Velenje Maijan Marinsek. jc bil obisk julijskih prireditev moćno odvisen od vremena. K sreči jo jc to zagodlo le cnkral in takral obisk ni bil najboljši. Sicer pasi je prireditve v al rij u Velenjskega gradu v povprečju ogledalo vsaj 60 ohi^ovalcev, kar je ob ponujenem programu ludi pričakovano.
»v avgusiu bo več gledališkili dogodkov, kot jih jc bilo v juliju. Pričenjali jih bomo pol ure prej, lorej ob 20..^0, ko vas že danes lahko
vabimo na Velenjski grad na ogled odliCnc senior komedije Štefka in Poidka. v kaieri igrata Alenka Marinic in Urška Mlakar, retirai pa jo je Jaša Jenull, V ceirtek, 16, avgusia. pa bornih
Danes zvečer si tahko na velenjskem gradu ogledate odlično komedijo Štefka in Poláka v izvedbi HUD Trance Presereti Iz Ljubljane, Igrata Alenka Marinic In Vrska Mlakar,
V al riju Velenjiskega gradu goslili Kud I'rance Prešeren in Rozinteater. Andrej Rozman Roza iiam bo predstavil svojo igro Skopuh - najbolj skopa i/vedba. kije inspirirana po Moliero-vem skopuhu, govori pa predvsem o Slovencih in našem odnosu do jezika in kuilure. Na gradu bomo 2. septembra goslili še iztoka Mlakaija in liiko kot vsako leto z njim končali poletne kulturne prireditve. Koncert je že od lani razprodan, prodajamo pa karte za prihodnje leto. Bomo pa eno od prireditev prh
pravili tudi na icrasi Hotela Paka Velenje. Tomaž Lapjýiie bo v četrlek, .^0 avgusta, lam predstav! igro .Milena Zupančič v tej Predstavi ne igra.« nam je povedal Marinšek.
Kaj pa se bo dngajaki v samem ceiiiru mesta? » To soboto oh 10. uri bomo pred centrom Nova goslili Brigito Leban. ki bo pripravila predstavo za najmlajše. Poulično predstavo bomo pripravili ludi v soboto, )8. avgusta, ob 10. uri, ko bt) v Velenju gostoval Ibatro Ciza-mo. V soboto. 11. avgusia, in soboto, 18. avgusta. bo na kmečki Ir/.nici zvenela ljudska glasba, kar se je dogajalo ze v juliju.
Sicer pa bo konec avgusta zaznamoval tudi jubilejni 10. fesiival mladih kullurKunigunda. ki bo močno ra/.gihal dogajanje na Titovem trgu in Cankarjevi ulici.
Citre tudi letos v Šaleku
19. citrarski fesiival se bo letos začel s sreča-i\jem citrarjev, ljudskih godcev in pevcev, ki bo. lakn kot lansko loto, potekalo na trgu v Sa-leku. in to v petek, 17. avgusta zvečer. Na tradicionalnem srsčanju se bodo udeleženci potegovali naslov naj citrarjcv in ljudskih pevcev ter godcev, pa ludi za naslov najbolj preš-mentanega. Prireditev tudi letos pripravljajo v sodelovanju s (Itrarskini društvom Slovenije in Turističnim društvom Salek. Citrarski festival se bo nadaljeval v sredo, 22. avgusta, ob 20. uri na Velenjskem gradu, kjer bo koncert mladenk s ciirami, dan kasneje pa bo v Šaleški cerkvici nastopil citrarski virtuoz WilTried Scharl', ki se letos spet vrača v Velenje, kjer vedno znova navduši.
Mbs
Ustvarjalno poletno bivanje s poezijo
V Lirikonovi književniški rezidenci »Na Razpotju« v Logarski dolini gostijo Marka Kravosa, rezidenca v Vih Herberstein bo zaživela jeseni
Veleiye. Solčava • Tržaški pesnik, pisatelj in prevajalec Marko Kravos je v vročem juliju prvi gost Lirikonove mednarodne knjizevniš-ke rezidcncc. ki jo je Velenjska knji/na lun-dacija letos vzpostavila v motelu Na Razpotju v Logarski dolini. Vzporedna književniška rezidencaje vzpostavljena v velenjski Vili Herberstein. kjer so prva re/Jdenčna gostovanja predvidena od septembra dalje. Na obeh lokacijah bo v prihodnje ena soba namenjena ustvarjalnemu bivanju lujili in slovenskih književnikov ter prevajalcev literature, vabljenih v savinjskcvšaleško okolje.
S sedem-, štirinajst- ali enaindvajsetdnevnim ustvarjalnim bivanjem v Lirikonovih rezidencah so OL bodo Bagrajoni književni ustvarjalci, prevajalci in uredniki utnetniSke literature, organizatorji literarnih festivalov idr. zaslužni zji mednarodno promocijo slovenske literature.
I.ogarska Jolina ho čez letošnje poletje navdihovala še Andreja Medveda. Milaua Vincetiča in Iva Stropnika, konec poletja pa predvidoma ^ dva tuja književniška gosta.
Marko Kri':v<is. vsestransko dejaven in za-
Tržaški pesnik, pisatelj in prevajalec Marko Kravos Je v juliju otvoril Lirikonovo mednarodno književniško rezidenco Na razpotju v Logarski dolinif namenjeno ustvarjalnemu bivanju tujih in siovensidit književnikov ter prevajalcev literature, vabljenih v okolje SavInJsko^ieŠke regije. (Foto J, Miklavc)
služen književni ustvarjalec in Trsta, trenutno prevaja poezijo furlanskega pesnika Luciana Morandinija, z-é kar je bil lelos nominiran za Lirikonov zlat, lani pa s svojo poezijo za čašo nesmrtnosti. Pesnik, prevajalec in esejist Andrej Medved, ki živi in ustvarja v Kopru, je letošnji dobitnik l.irikonovega zlata za vrhunski prevod pcî^mi Georga Heyma in lanski do-bilnik čaše nesmrtnosti za sto vrhunskih slovenskili veraov, Trenutno prevaja Pasolinija in Artauda ter pripravlja novo zbirko svoje po-
ezije. Prekmurski pesnik in pisatelj Milan Vincetic je leto^ji dobitnik čaše nesmrtnosti, ki jo ob svetovnem dnevu poezije za sto vrhunskih slovenskih verzov podeljuje Akademija Poelična Slovenija. V solčavskem okolju bo čez poletje ustvarjal pesnik Ivo Stropnik, pobudnik IJrik<movih književniških rezidenc in organizator literarnih prireditev v Velenju.
■ A. V,
MALA ANKETA
V
CaS| ko se knjige znebijo prahu
V poletnih dneh marsikdo prijateljuje s knjigami. Sprostitev z branjem in bogatenje besednega zaklada potekata s polno paro.
Pred knjižnico smo ustavili nekaj ljudi in jih povprašali, ali berejo več kot med šolskim letom, po čem najraje sežejt) in kako sprejemajo poletni delovni čas knjiž.nice.
Marina Oolja:
»Rada berem različne zvrsU. Vsekakor berem več med poletjem. ker imam več časa. Kar pa se tiče delovnega časa, bi raje videla, da bi knjižnica delala cel dan.«
Marko Pritržnik: »Knjižnica mi gre med poletjem prav na živce. /di se mi, da je takšen delovni čas. kot ga ima, sramota za vsako knjižnico. V tem času najraje berem k'dj preprostega, lahkotnega. kot so romani. ;;godbc.
ali strokovno literaturo za raziskovalne tabore.«
Urška Pritržnik: »Med po-čiinicatiii ne berem več kol med letom. To je zaradi faksa, saj študiram slovenščino in moram med letom brati dosti več kol sedaj. Trenutno se relaksiram. Kar se liče delovnega
ca&a, sem z njun seznanjena, saj je napisan na izpisku. Me ne moti. saj se pač organiziraš glede na to, idaj je odprla. Drugače Jiaj-raje berem kriminalke.«
Sonja Zlob-ko: »Odkar je poletje, knjižnice ne obiskujem nič več kot med Iett)m, zato ludi ne opazim drugačnega delovnega časa. Trenutno sem najbolj v Umbcau Ecu. ki ga prebiram.«
■ Tjaša
X,
Povabilo na kavo
Ana Kladnik
filako rad pijem kavo v starih sredttfeevropsklh vlakih«, mi Je nos-laîsiàw pr}pa\'(!doval zmnec. ko s\'a tisti prijmi \tiCer posedala oh reki Spree. A :ncinec m le zasamfi Berlinčan ki se fw v času, ko NenuH/a hiirno privarizin/ žeUznice, toži po mrih Ciisik Je tudi čisto reseu zgodovinar, ki v datiašnjem EisetihitVenstadlu iyjí// le fiekaj iet slar ^Ihiatmentaiiomzeritnim Alltagf^kuiiur der DDRn, kar hi prosto prevedi i koi Dokume/Hacijski center vsakdanjega ti-vljeuja v Nemški demokraiiàU republiki. Dobrih iOO kiiomernn- od Berli/io odda(/efii Iu.senkiitienstadt Je zadnja iH)staJa regionalnega \laka. ki vsako nro odpelje iz Pots-damu preko Berlina in /■'ran/{iiiria na Odri v /:isenitOtlefisiadi /:/• sen/iOtiensiad! oz. nekdanji Stalirniadije v začetku petdesetih let pref^njega aioieija zrasel oh ix>ljski meji kol posledica politike vzpodbujanja teike in du si rije in decenlralizacHe v drtavah s socia-lislično druthťno ureditvip. danes pa se nekdanje delavsko-indu-strijsko mesio, koi še loliko son>dnih /nesU. ki v lent deseiief/u po livropi f>ra2niijeJo sY(^e i>etde.\etleinic4^. uhvrja z gospot^arskim prestrukturirafijeni In vprašanji svoje identitete.
Odgovore íxw^a tudi orneiveni dokunmiacJjW čemer, ustanovljen na pobudo lokalne iniciative, brundeftburške detelne vlade In 2 zwznimi in eyn>pskimi sredsivi.
Cen/er se ni omejil le fw zhirarye. preučevaiýe in ohranjatýe 2%olj lokalnih predmetov in z^odh, íenneč'je njegov namen zbiranje in prikazova/fie tiv(/enja v celotni nehiatyi Nemški deniokruiični re* tmbliki. V publikacijah, kijih cenier izdaja, ter na mzstavalt. kijih tmpruvlja v eni od najbolj donwianUûh zgradb v cenlru mesta, sledimo zgodbam vsakdanjega življenja v enem od najbolj prawver-nih soyleiskih satelitov od konca druge svetovne vojne do padca berlinskega zidu. Zgodbe vsakdanjega iivlje/ija predstavljajo .slano-vatJjd vzhodnonemških družin, predmete potrošnje, kot so gramofonske plošče, iranzistorji, pralni praški in vrečke msiani pireja, m-kaj so 2godl)e iz šolskih klopi, miadimkih delovnih akcij terfesii' valow zgodbe medalj in odlikovanj ler 2godl)e grcilltov. sloganov, simbolov ter ui)orniitva in prepadov generacij. A riq/ se vrneni na zac^iek.
Današnjo koiumno sem začela dopustniško oz. /)op<uniško razpo-lotefta s povabilom na ka\n Prijetno si Jo Je priva^člti na izletu, ko se ob reki Otin ifelJeS v mesto, gnjjeno /k» modernističnih prindplh, a v socrealistiC/ti maniri, in katerega del. kije bil zgrajen v petde-sSeiih leiih, so v devetdesetih temeljito obnovili in zaščitili kot kulturno dedišůno. Vsekakor Je na uikšni poti osvetitev veliko prijetnejša kot v disajnerski restavraciji na ekspresu iz bavarske r nenf-ško preulolnico. ko želodec ne prena.^a fine kulinarike zaradi prevelike hilrosti.
Verjetno bo Jedilni vagon vlaka na progi BeHak-Salzburg aH Pra-ga-Dunaj v blitr\ii prihodnosti pristal kol muzejski primerek telez-niškega muzeja ali pa kakšnega centra za proučevanje vsakdanjega tivljenki srednje Evrope v rn^m lisočle^u. Vseeno Je kava po kosilu lam najbolj onianwo dišala.
245 otrok čofotalo v morju
Velei»je - Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so za lelos že končali z letovanji ob morju. Tako predšolskim kot šolskim otrokom iz Šaleške doEne so omogočili nekaj nepozabnili dtii v Savudriji in na v Poreču. Prav nihče od siaršcv245 otrok, kolikor so jih na morje popeljali letos, ni plačal polne cene, 150 otrokom je letovanje doplačal zavod za zdravstveno varstvo Slovenije. 80 otn)kom so počitnice sofinancirali preračuni občin Velenje, .^ošlauj in Šmanno ob Paki, 15 pa jih je letovalo povsem brezplačno. Zanje so denar zagotovili v y kci-jah Pomežjk soncu in Vsi smo bili otroci. 4 otroci s posebnimi p<itre-bami pa so dobili sredstva za letovanje iz posebnega sklada, namenjenega prav njim.
V teh dneh v Vili Mojca še vedno pripravljajo počitniške dejavnosti. Vendar pa od 15. do 17. ure do 16. avgusta ne bo odprta spletna kavarna, saj je v času kolektivnih dopustov otrok bistveno manj kot ostale počitniške dni.
m bi

107,8 MHz
^/^DDjSKD IDO
Glasbene novičke
Poiitniške moii
Počitniško razpoloženje je s tem tednom doseglo vrhunec. Stroji so se ustavili v Gorenju, rudarji so zapustili rove, veliko Vegradovih delavcev gradbišča, predvsem pa pisarne. Seveda je z njimi odšlo tudi veliko zakonskih partnerjev, ki delajo v drugih kolektivih, tudi takšnih, kjer enostavno ni mogoče »zapreti« in oditi na dopust. Tudi naše vrste so močno zredčene.
Pa vendar je zanimivega dogajanja veliko, tako da je pred vami (čeprav smo načrtovali drugače), znova štiriindvajset strani, upamo, da zanimivega branja. Nadaljujemo s klepeti z našimi državnimi poslanci, obisku občin Velenje in Šo-štani sledi zdai Šmartno ob Paki, veliko zanimi-
vih dogodkov pa je tudi v vse bolj turistično zanimivi Zgornji Savinjski dolini. Skratka, niti sledu ni o kakšnih za poletni čas tako opevanih kislih kumaricah.
V naši redakciji pa je kljub temu, da nas je manj, živahno tudi zaradi naših počitniških moči, ki prinašajo svežino v naš časopis in radijske oddaje. Tjaša Zaje in Vesna Glinšek sta že kar naši redni sodelavki in zato včasih že tudi »mentorici« mlajšim kolegicam. Letos si ali pa si še bodo novinarsko znanje nabirale Ana Belina, Urška Gorišek, Mojca Marš in Nina Lemež.
Mt
■BM IrvMtIrA
Urša Gorišek. Vesna Glinšek in Ana Belina med nriorava orisnevka za Naš čas
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite \ programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.C0L0NIA-Fjaka
2.	GREEN DAY - Working Class Hero
3.	BEFOURE -Manic Melndv
Tokratna zmagovalka je skladba Fjaka, tretji singl z zadnjega albuma popularne hrvaške dance skupine Colonia. Pesem prihaja med njihove oboževalce po uspešnicah Oo kraja in Pogledom me skini. V začetku julija so člani skupine za skladbo posneli tudi videospot. Snemali so na omamnih lokacijah v bližini hrvaškega obmorskega letovišče
ložbi SONY BMG, kjer resno razmišljajo tudi o možnosti, da bi hkrati s prvim singlom s prihajajočega albuma lansirali tudi tretji singl z aktualnega albuma, istoimensko skladbo Como ama una mujer.
Scissor Sisters s Kylie_
Tina in Carlos
Septembra bo sloviti kitarist Carlos Santana izdal zbirko svojih največjih uspešnic z naslovom Ultimate Santana. Na njej bosta mesto našli kar dve verziji skladbe The Game Of Love. Prva bo tista, ki jo je leta 2002 posnel z mlado in nadarjeno pevko Michelle Branch, drugo pa je posnel na novo skupaj s Tino Turner. Pesem je s črno kraljico popa želel posneti že pred petimi leti, a takrat za to ni bilo posluha. Toda vztrajnost seje poplačala in po številnih telefonskih pogovorih je Santana Turnerjevo le prepričal v sodelovanje.
Jay Lo spet v angleščini
Sredi oktobra naj bi izšel novi album Jennifer Lopez. Po albumu Como ama una mujer, ki je izšel v španščini, bo novi album spet »angleški«, imenoval pa se bo Brave. Prvi single Hold It Don't Drop It bo moeoče slišati sredi aveusta. Album bo i/šel nri za-
UMEK
DJ Umek bo letos že tretjič zasedel sprehajališče pod Cekinovim gradom v ljubljanskem Parku Tivoli. Ob promociji elektronske kulture je glavni namen njegovega nastopa promoviranje solidarnosti in zbiranje donacij za društvo Beli obroč, katerega delovanje je usmerjeno v pomoč žrtvam kaznivih dejanj.
MAKE UP 2
Njihov novi album bo delno nastal na Poljskem. Tja jih je namreč povabil poljski rock avtor in kitarist Michal Grymuza, s katerim je skupina že sodelovala pri pripravi albumov Druga prestava in Muza.
GRAND ROCK SEVNICA
Ta vikend bo na Sevniškem gradu potekal festival Grand Rock Sevnica. Med drugimi bodo nastopili Majke, Rambo Amadeus, Let 3, Edo Maajka, Melodrom, Srečna mladina, Leaf fat, Interceptor in drugi.
TURBO ANGELS
S hrvaško verzijo poletne uspešnice Na Bahame so se udeležili festivala Marko Rolo na Korčuli in prejeli nagrado za najboljši odrski scenski nastop.
ANDRAŽ HRIBAR
Po dolgem času bo spet objavil novo ploščo z naslovom Narobe ton. Skladbo s tem naslovom kot prvi single s prihajajočega albuma že lahko slišite na slovenskih radij-
iFSTÍ/inA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas Vrstni red v nedeljo, 29.7. 2007 (št.:740):
1.	NAVDIH: Mobi polka
2.	URŠKA IN TURBO TEENS: Fantje glasno juckajo
3.	SPOMINI: Zagrabi me
4.	FRAJTON ŠPELA: Ljubim poletje
5.	ZAPEUlVKE: Rdeči mak
6.	GOLTE: Bodeča Neža
7 POGUM: Š'ntjernejski sejem
8.	MALIBU: Kup problemov
9.	VESELE ŠTAJERKE: Sama bom ostala
m PCni AD- A/lrr.^'t r^tinh lliiknin;
Newyorská skupina The Scissor Sisters, ki je lani osvajala oboževalce z uspešnico 1 Don't Feel Like Dancing, pripravlja skladbe za novi album. K sodelovanju so povabili tudi avstralsko pop ikono Kylie Minogue, zato upajo, da bodo z novim albumom vsaj ponovili uspeh albuma Ta-Dah iz leta 2005. To pa sicer ne bo prvo sodelovanje Kylie in The Scissor Sisters. Dva člana skupine. Shears in Babydaddy, sta namreč gostovala na pevkinem singlu I Believe In You leta 2004.
Novi album brez Kevina
30. oktobra naj bi pri založbi Jive Records izšel novi, že šesti album skupine Backstreet Boys. Album bo skupina po odhodu Kevina Richardsona, ki je pred kratkim postal očka, izdala kot četverica. Plošča za zdaj še nima naslova, prvi singl, ki bo napovedal novi album, pa bo skladba Inconsolable, ki jo bodo predstavili konec avgusta. Brian Littrell, Howie Dorough, Nick Carter, AJ McLean upajo, da bodo z novim albumom dosegli večji uspeh kot z zadnjim Never Gone, ki so ga po vsem svetu prodali v zanje skromni nakladi treh milijonov primerkov.
Big Foot Mama snemajo
člani skupine Big Foot Mama so se sredi julija zaprli v Studio Jork v Dekanih pri Kopru, kjer snemajo šesti studijski album. Kot kaže, bo nova plošča zelo razgibana, saj so poleg basista Alena Steržaja avtorske komade tokrat pri-^ ^	spevah tudi kitarista Zoran Čalič in
'^ř^^í Daniel Gregorič ter frontman sku-pine Grega Skočir. Album nastaja pod produkcijsko taktirko Dejana Ra-dičeviča, ki je s skupino sodeloval že pri albumu 5ing. Do nadaljnjega Big Footov ne bo mogoče videti v živo, ob izidu albuma jeseni pa člani skupine pripravljajo poseben dogodek, ki
va vHai r\ctQÍQ clrrivnnsf
Vaš oglas bo lahko videln 17 nnn nnsnnrfini.<iif!\y
Dr.t/i!;%ifo rko / ono •«•7 en
JWÍfjlS
Na dopustu jê ta čas tudi večina politikov, med drugimi sta tudi poslanec v državnem zboru in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in tudi Maks Ariič, v mestni občini Velenje odgovoren za stanovanjska vprašanja. Oba sta predana delu, ki mu po svetita tudi številne popoldanske urice. Je pa vprašanje kako bo v prihodnje. Bojan Kontič je namreč ugotovil: >»Šele zdaj vidim, da se bolj kot v politiki uživa na dopustu.«
»Doma je najlepše« pravimo mnogi, zdaj pa se nam pridružuje tudi pevka Irena
Vrčkovnik, ki si bo prihodnje dni končno privoščila nekoliko daljši dopust v dvoje. Jeseni pa jo čaka veliko dela, dogovorjenih ima mnogo nastopov, pa tudi v njeni šoli petja je vse več otrok- Poleg tega pa se je odločila, da se bo iz Prebolda vrnila v rodni kraj, v Skorno, kjer gradi hišo. Naj ji bo v veliko veselje!
Vara hci ali žena?
Neki Izraelec je najel zasebnega dciokilva. da hi odkril, ali njegova hči vara s voj eg h moža. ugolovji pa je, da ne vara njegova hči ampak žena. Oče je dal hčerzas!edi> vali poleni, ko ga je /a lo prosi! njegov /el, ki se mu je obiiaSanje /ene /delo sumljivo. Poka/alo sc je, da je hci nedolžna, delekliv pa je prinesel foioi^rafije njene ma-mezdrugini moškim. »'Rešilsem zakon svoje hčerke, pa ludi samega sebe ženske, ki je imela vse v življenju, a je vseeno Izbrala drugega ninskcga,« je povedal prevarani mož. ki je medlem že vložil pn^šnjti /.a razvezo.
Galeb ima rad ops
Trgovino v skotskem Aherdee-nu vsak dan obišče galeb. Sprehodi se skozi vraia, vzame vrei^ko cipsa in odide. Pernaii kupec sc je v irgovini prvič oglasil pred tremi ledni. Ko so hila vrala odprla, se je sprehodil do police s či-
psont vzel vrečko in odšel. >Od takral prihaja skoraj vsak dan. Vsakić v/.amc isto znamko čip-sa,« je povedal prodajalec Phil) McCalL V irgovini pa zalo niso na i/guM. Galeb, ki so mu nadeli Ime Sam, je posial lako priljubljen, da sc n^escani potegujejo za to, da bi mu lahkem plaćali obri)k. Plica pa Cipsa ne poje sama. na trgu vrečko raztrga in vsebino deli z drugimi pticami.
Prehrambeni urok
Nek novozelandski pek se je spri z lastnikom sosednje trgovine, potem pa mu je pred ir-govinn natresel curry v prahu in riž. kar jc tradicionalni urok, ki naj bi prinašal nesrečo. I.asm i k trgovine se je lakt« presiraáil, da je pi)klical policijo, ki ji je povedal, da je zaradi pek^v vega početja izgubil veliko sirank. Poklicati je moral namreč duhovnika, ki pa je za postopek, s katerim je preklical urok, potreboval kar tri ure. Policija je primer napotila na sodišče, kjer ga je sodnik ovrgel, saj je po njegovem slo le za »spor med sosedoma«,
Operadja v soju mobilnîkov
29-lctm Leonardo Molina sc je znašel na operacijski mizi v bolnišnici v Villa Mercedesu, majhnem mestu v argentinski polcra-jini San Luis, ko je lam zmanjkalo elekirikc, Cîeneraior, ki naj bi

oddajal dodamo energijo, ni deloval. In operacijska soba je bila v temi. Ko so se lorej kirurgi in anestezist znašli v popolni lemi, se je članu družine Molina utrnila ideja iji lako je priskrbel nekaj mobilnih telefonov od ljudi v bolnišnici, Tako so zdravniki operacijo slepega črevesa dokončali v soju svetlobe, ki so jo oddajali mobilniki. Lennardov brat Ricar-Ć0 irdi, da elektrike ni bilo skoraj eno uro, a direktor bolnišnice p<v jasnjuje. daje šlo ^samo« za dvajset minul.
Najveqa slika na svetu
Na Braču je na ogled največja slika na sveiu z naslovom Val, ki jo je ustvaril zagrebški slikar Du-
ccv, Cîuinfiessov rekord pa je dt> segel po naključju. »Imel sem veliko platna» ki sem ga želel podariti. Ker ga nihče ni hotel, sem na platno začel slikali in na koncu prišel do zamisli, da ga spremenim v največjo sliko na svetu.* je povedal Siroglavič. Dodal je, da delo izraža energijo, ki je /Jiačil-na za valove in naravo bolske plaže Zlatni rat. Val bo imel tudi humanitarne razsežnosti. Sliko, ki meri v dolžino šest kilometrov, btj razrezal na kose ter meier Vala prodajal po 22.'> evrov. / denarjem bo med drugim pomagal invalidnim t)trokcmi in potomcem hrvaških braniteljev domovine.
Pogoltnil
zaročni
prstan
v Chongqingausu d a jugo/.aho du Kitajske je neki 3i letnik s-vojo prijateljico prosil za roko, ta pa je ponudbo in njegov diamantni prstan zavrnila, saj je menila, da se stvari odvijajo prehitro. Ra/očara-
bilo povšeči predvsem staršem njegove nove srčne izvoljenke.
Skromne indijske poroke
Sikhtwski voditelji Indijce pozivajo. naj ne pripravljajo razkošnih porok, na katerih se poje ogromno mesa. alkohol pa teče v potokih- Poleg tega pa so svoje duhovne vaditelje pozvali, naj za-
ka Siroglavič- Umetnik si je z delom, ki meri 10 lisoč kvadratnih metrov in za katerega je porabil dve toni in pol barve, prislužil vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Sliko je ustvaijal pet mese-
ni moški seje zaradi košarice napil in pogoltnil Taročni prstan, ki so mu ga morali iz želodca odstraniti v bolnišnici. Par seje poznal le nekaj mesecev, mt>ški pa ima i/ prvega zakona ze hčerko, kar ni
koncem, ki se bodo kljub prepo vedi odločili za razkošno poroko, ne podelijo poročnega lisi a. Predsednik vrhovnega sikhovskega organa, Paramjit Singh Sama je pojasnil: »Borimo se proti izkoriščanju, saj mnogi od nevestinih staršev dobesedno zahtevajo, naj plačajo razkošno poroko. Takšno razkazovanje bogastva daje prevelik pomen nevestini doti in spodbuja splav zamdkov ženskega spola.« V Indiji sicer že velja prepoved zahtev po doti irî preptv ved uporabe ultrazvoka za to. da bi izvedeli, katerega spola je oirok. Mnoge ženske se namreč zaradi lega odločijo za splav - v zadnjih 20 letih je bilo splavljenih več kol 10 milijonov zarodkov ženskega spola. Večina žensk, ki seje odločila za prekinitev nosečnosti, je bila iz višjih družbenih slojev.
2. avgusta 2007
frkgnje
&
Iz roda v rod«««
Tako kot zdaj kaže, ces* ta tretje razvojne osi ne bo povezala le nekaj pokrajin, tudi dve vladi. Sedanjo in naslednjo. Člani sedanje vlade so seveda optimistični. Me* nijo, da bo povezala le eno. Sedanjo in naslednjo, ki bo Spet njihova. Pesimisti pravijo: pa tudi če bo to dovolj za dokončanje te ceste!
Proti državi turbini s severa
Ob tem, ko je prva no* va plinska turbina za Teš že prispeta z daljnega severa, nekateri v Šaleški dolini še vedno pogrevajo staro vprašanje, kaj dela vinskogor-ski Sever v nadzornem svetu Teša. In ko bi ga eni kar odpihnili, drugi menijo, da je po nj^ovi zaslug zavel nov veter pri uresničevanju novega bloka t^ša. Njegovo delo ni le za 5, je za 61
Kruh
vsalcdonji
J Po obljubljenih ^^ podražitvah bo-- ^ nio dobesedno vse težje prisU do kruha. In pšenica bo res imela zlate klase.
Penzionist
Velenje se še vedno lahko ponaša kot mesto mladih. Saj ima tudi za župana mladega penzio-nista.
Šoštanjska
v Šoštanju se držijo starega rekla, da je včasih treba rušiti, da lahko gradimo. Nekaj stavb v >»pesiiikovi« ulici so že porušili, padlo naj bi še več objektov. Tudi bazen. Namesto njega naj bi dobili (T)tuš.
Brez rešitve
Bolj ko se odmika cesta tretje razvojne osip dalj časa bo cesta Vete-nje-Arja vas črna. In rdeča.
Koieictivnost
Ta teden je večina delavcev večjih velenjskih podjetij na kolektivnih dopustih. Zal zadnji čas ne hodijo več tako ko-lektívno na morje. Vse bolj individualno.
Brez veljave
če mesto predsednika res ne bi nič veljalo, kako to, da se bo v boj za ta položaj podalo kar devet kandidatov?!
ZANIMIVO
Na počitnice se odpravljajo tudi znani
Večina jih prisega na Jadran - Tudi tisti, za katere bi človek mislil, da imajo veliko pod palcem, ne odhajajo v mondena letovišča
Mfiena Krstić • Pfanînc, Bojana Speget, Tatjana PodjorMi_
Avgusi jc '/ň dolgo nicscc, ki si g« velik<5 ljudi b.here za počitnice. 7:è dopust. Oovck sc mora spočili in si nabrdii moči /a jesen, llnl bodo oslali doma, drugi jo bodo mahnili na iepse. i:ni daleč, drugi bli/u- Nas pa jc zanimalo, kaki> poćiinicc prc/ivljajo tisi i bolj /JiHni Salečajii. /alo smo jili iicksj poklicali.
Darku Menihu, šoštanjskcmu županu, bodo lelosnje počitnice prve iHke, ki ne bodo vc/ane na ^)lskc pocitnicc. Koje bil se profesor na šoli in potem dolga Icia ravnalelj, si jih je lahkih privoščil na veliko, Saj ni imelo smisla, da bi v šolf> hodil sam. l.elos pa je drugaCe. Pravi, daje na dopusiu že bil. Piv loval je po Balkanu - pot vadila ga je vse tja do Albanije, skupaj s celini avtobusom stalnih popotnikov. tnkraiiia izkušnja, je rekel.
Siccr pa številni prisegajo na Jadran. Še listi, za kalere bi pričakt)-vali. da osvajajo Maidivc, Šrilanko ali vsaj Kica. Sardinijo in kar je še podobnih letovišč ... Tomaž Ročník, direktor Tom Consaltinga (Velenjčani pa se ob njegovem imenu še vedno najprej spomniio MT Centra o/iroma Preste), ki bi si giîhwo lahko privtisčil kaj mc^n-dencga, saj ima najbrž za to dovolj pod palcem, prisega na Krk. Pa (šc) zanj ne bo imel časa na pretek. I.e tířliko, da si spočije. Posli kličejo.
Direktor Gorenja Notranja oprema, Gregor Verbič bo /eno Alenko in otrokoma del počitnic preživel na slovenski obali, v Piranu, del pa kie v hribih. Ne previsokih in nc presirmih. da se bo dalo kje p<^d njimi tudi kolesarili. V času dopusta družine Verbič
bodo k njim na počitnice prišli sorodniki s Švedske. Z veseliem si bodo vzeîi čas. da jim razkažejo le-poie Slovenije. V Piranu pa se morda srečajo z zakoncema zdravnikoma Ototn Blatnikom in Dn-sanko Janežič BlaCnIk, ki sla, kol pravita, enostavno zaljubljena v slovensko (Pri)morje. A si bosta zanj vzela le leden dni časa. ker ni enostavno za dalj časa zapreti t>rdÍHacije in oditi. Si pa ki)s počitnic zato privoščila tudi na po-ftilad, jeseni in seveda pozimoi.
Direktorica Nl.B podružnice Savitijskošaleška Lidy» Do\šakse je pred dnevi vrnila s preču-dfî^tega kar sestnajstdnevnega do-
pusta, ki ga je z možjim in škotskim lerierjem, ki ga imajo po novem pri hiši, preživela na čudovitem Visu, oioku za kaierega pravi da je "otok s pogledi gove". Še vedno je polna spominov na krasne "uvale" in modro zeleno barvo, ki ji je napolnila dušo.
Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnickv gre v Pulj- Ker je bli/u. kerjc tam dobra klima, ker je zanimivo mesto, ki ima odlično založem» tržnico in ribarnico. Marian pa je pravi gurman. ki rad kuha in z dobrotami
razvaja druge. Za njegova speciali-teto. rtžol z govedino, na morju najbrž ne ho časa. ker je priprava dolgotrajna, za ribe in druge morske dohroie, razen školjk, ki jih ne mara iz. več razliîgov, pa ga bo dovolj.
Poslanec dr. Matej Laliovnik i/ društva Zares in svetnik v veleiij-skcm občinskem svetu bo tudi letošnje počitnice preživljal na Malem Lošinju, lako je vsaj sklepati glede na to. da imata z ženo, zdravnico Katarino, v C'ikatu po čitniško prikolico in da jima je bv šinj Žc vrsto let priljubljeno i^ribe-žališče, nad katerim sta vedno bolj t] av du sena tudi otroka.
Viki D rev. šoštanjski svetnik In predsednik KS Topolšica, pa bo to ptilctje z družino dvakrat na Pagu. Ed teden je ?a za njimi, en teden jih se čaka v avgustu, Na Pagu je družini Drev všeč marsikaj, posebej pa paški pršut. Nad ovčjim si-
f^ Vlado Vrbič

rom se pa zmrdujejo, pravi odkrito.
Po res dolgih letih si je pravi dcv pust privoščil tudi direkt<îr Knjižnice Velenje Vlatlo Vrbič. V času obnove kulturnega doma zanj sploh ni intel časa, pa tudi prejšnja Icia si je vzel le po nekaj dni skupaj. Letos pa je v juliju najprej z družino dopusiovaî v Južni Franciji, potem pa sije piivoščil še nekaj dni vvikendu vZavodnjah nad Šoštanjem, kjer najbolj uživa, če se lahko »izgubi« vgozdu in nabira gobe. A letos z^iradi suše tudi teh ni prav veliko, zalo pa ima več časa za urejanje letne kuhinje pri domači hiši.
Po dolgih letih, kar trinajstih, si je dopust oh moiju privoščil tudi direktor Muzeja Damijan Kljajič. Po lako dolgi »pavzi- seje odl<íčil.
kdanji taborniki že vedo, daje d(v pust p(xl šotorom nekaj čisto posebnega, saj je Slik / naravo veliko bi)lj pristen.
da lam z družino preživi teden dni. Izbrali so Ražanj pri Primo-štenu in Damijan pravi, da mu je bilo presenetljivo lepo. Zato bo verjetno še kdaj ponovil. Sedaj pa jc žc v službi, saj se v muzeiu pripravljajo na praznovanje 50-let-nice, ki bo v začetku novembra.
Direktor Mladinskega centra Velenje Alei Ojsleršek je zadnja leta veliko ptHetnih dni preživel v okolici Portoroža, na vikendu son^dni-kov. Letos pa seje i^dločil, da nakupi kamp oprem«) in da družino popelje na otok Pašman. Za njegove tri »punce«, partnerko Uršo i It hčeri Evo in Ajdo, bo to zagotovo pravo doživeije. Sicer pa ne-
leč tudi za kakšen krajši skok na mori*^. V avgustu bodo lam najdlje v letošnjem poletju, saj je čas kcv lektivnih dopustov.
Šmarški svetnik, podjetnik m turistični zjînesenjak Maijan Knežje zadnja leia dopustoval predvsem na križarjenju po Jadranskem morju. Letos pa je za nekaj dni šmarško okolje, v katerem se šc vedno počuti bu prišlek, zamenjal s Mlipjakovim, V tem turističnem
Direktor Tl:S-a Uroš Rotnik tudi rad kampira. Z družino za poletno destinacijo izbrali med ŠaleČani vse bolj popularen otok Krk, kjer Imajo prikolico v enem od številnih kampov. V teh dneh uživajo ne le v lepi naravi in moiju. ampak tudi v vožnji s čolnom, 'lako lahko raziskujejo tudi nedi)Slopne koš-
čke obale in ptjiščejo res lepe zalivčke.
Vladimir Malenkovič, direktor lïV/.-yà. pa v teh dneh z družino prav lakn uživa ob morju. Tudi pri njih prisegajii na življenje v naravi. Kamp prikolico imajo na Vrsariu. ki je ravno prav daleč, da ni preda-
kraju blizu Zadra s<î namreč Kno-z.asidrali počitniško prikolico.
Podžupan občine Šmartno ob Faki Janko Avberšek letuje na Du-gem otokJ. Dopust bo med drugim poskušal izkoristiti tudi za lo, da se oddolži družini čas. ki ga namesto njej p<isvcti delu v i^bčin-skih telesih, v vaški skupnosti Ciavce - Veliki Vrh in v tamkajšnjem šporino-rekreativnem društvu. katerega predsednik je.
Na Solčavskem veselo in poučno
Turistični dnevi na Solčavskem vsebinsko bogati in zanimivi - Poldrugo desetletje stara prireditev izstopa iz vsesplošnega povprečja po izvirnem narodopisju
Konec prejšnjega tedna je bilo na Solčavskem veselo in zanimivo. nedeljsko popoldne pa je bilo pravo đi>živetje. Organizatori! so držali besedo in izpolnili obljubo, da bodo ob 15, ponovitvi svoje prireditve pripravili nekaj posebnega. Ne le zaradi petnajstega rojstnega dne, temveč zato, da vsako leto šievilnejšim obiskt> valcem prikažejo bogato narodo pisno dediščino, ki je na tem nekdaj zaprtem območju ohranila stoletno identiteto skoraj v izvirni vsebini in obliki.
Zanimivo je, da se kljub napredku Solčavi z današnjostjo niso preveč ukvaijali, sicer pa so dosežki opazni na vsakem koraku. Zadetek v polno so bile družabne igre. ki so jih dt^mačini imenovali preprosto solčavske
občesti in s katerimi so šaljivo in poučno prikazali del življenja latnkajšnjili staroselcev. Ze naštevanje prav vseh nekdanjih kjneč-kih in rokodelskih opravil in šeg bi zavzelo veliko prostora, zaio le na kratko. Turistični delavci, člani posameznih društev, kmelicc in kmetje so tJied drugim prikazali izvirno razstavo domačih jedi in polstenih izdelkov, izdelke iz pristne solčavske voine. pripravili so gobarsko razstavo v naravi, turistične kmetije so se izkazale s pc-stn) ponudbo domače hrane, pf> skrbljeuo je bilo za kulturni in športni del programa, pa še bi laliko naštevali, vendar naj ne zamerijo tisti, ki so bili morda nenamerno izpuščeni.
Se nekaj je posebej razveselilo številne obiskovalce. DobríUe so
v vsej njihovi sladkosti tudi delili. Najbolj pomembno je. da so bili dtîevi turizma na Solčavskem za vse dovoy zanimivi, .Se posebej lo velja za nedeljsko popoldne in večer, vendar o bogati p<mudbi in zabavi ni treba izgubljali besed, svoje pa je dodalo kot naročeno lepo vreme.
■ Edi Mavric ' Sswnjčan
Skoraj pozabíjena kmečka opravila so ponovno zaživela v izvirni obliki.
AKTUALNO
t^HjiS
2. avgusta 2007
Cuk in Kebab po trditvah inšpekcij ne grešita
V naši redakciji se je oglasil Velenjčaiir ki je trdil, da inšpekcije ne opravljajo svojega dela pri nadzoru v dveh velenjskih gostinskih obratih - Ko smo stvari preverili, se je pokazalO; da inšpektorji tam nepravilnosti niso odkrili
Velenje - V rcJakcjjo lednika Naš čas je pred dnevi prišel Ve-Icnjčan Janko Šinkovec, ki je/^ir-dil, da ir/na in saiiiiama inspekcija ne opravljala svojega dela. To je podkrepil s svojo zgodbo, ki jo v celoti povzemamo, saj smo jo posneli. V tios sia mu sla dva stinska obrata: Kebab pa Prešernovi v Vcbîiju in Gostisce Čuk v Siarem Velenju. Seveda pa smo mi poiskali ludi odgovore na dru^i si ranici, torej pri obeh omenjenih inšpekcijah, v katerih so zelo hitro od reagirali. Sanitarna inšpekcija je celo na podlagi naših vprašanj (Opravila izreden nad-7MX v go^ítišču Cuk-
Pa gremo lepo po vrsii. Janko Šinkovec nam je povedal: »/ivini v bloku na Prešernovi cesti, lik ob kiosku Doner Kebab. Moli me hrup iz lega lokala, predvsem v noCnili urah- Gostje, ki prihajajo. ne pridejo trezni, precej so /adcti, Avtomobile med čakanjem puščajo prižgane, glasba iz njih je zelo glasna, pa ludi gostje niso ravmî lilio. V našem bloku nas ni malo. ki zaradi lega slabo spimo, saj je lokal v glavnem odpri do zgodnjih jutranjih un Ne vem sicer, kakšen je uraden deli>-vni čas lega lokala, vem pa. da p<v noći nimajo dovoljenja. Stanovalci smo zbrali podpise in o leni seznanili inšpekcijo, zgí)dÍIo pa se ni še nič. Drugi lokal, v katerem prav laku stvari niso take. kol bi morale bili. je Cuk v sla-rem Velenju, /.al lam kuhinja dela brez tople vode. katerega leta je bila nazadnje prebeljena. pa nihče ne ve. V lokalu je poker avtomat: kljub nalepki, da se dobitki nc izplačujejo, pa se ^e skcv
raj dve leti dobiiki igralcem izplačujejo. /anima me, kaj delajo inšpekcijsko službe, da jih ne obiščejo pogosteje. Včasih so priSli ponoči, nenapovedano, v spremstvu policije, sedaj pa se itišpek-toiji ne odzovejo niti na naše prijave. Moja spodnja soseda je zbirala podpise, res pa ne vem natančno, na kateri naslov je pet-lc'i}o poslala.* Ob icm smo Šinkovca prosili, da nam dostavi kt> pijo policije in podpisov. Po od-
Očitke, ki jih je nani/^l Janko Šinkovec, smo strnili v vprašanja in nanje v nekaj dneh dobili tudi odgovore, ki pa skorajda v celoli zanikajo Šinkovce ve trditve.
Na saniiarna inšpekcijo smo naslovili vprašanje, kdaj síí nazadnje opravili nadzor v Ćuku in kaj so ugotovili, delno pa smo povzeli tudi očilke, ki jih je nanizal Šinkovec, Pravzaprav smo s tem nehote povzročili izredni i>b-isk sanitarne inšpektorico, V odgovoru z Ministrvslva za zdravje pa so zapisali: »V zvezi z vašimi vprašanji, ki sc nanašajo na ugotovitve inšpekcijskega nadzora, ki ga izvaja /dravsiveni inšpektorat v živilskem obratu Cuk v Starem trgu 11 Veleuje sporočamo, da se navedeni obrai umešča med živilske obrale, v katerih se izvaja uradni nadzor redno in dodatno, kadar je podan sum Jia neskladnost. Dosedanje ugotovitve niso
O pritožbah stanovalcev nič ne vedo
Ctlavna tržna inšpektorica je od nas seveda dobila vprašanja, povezana z delovnim Časom obrata Kebah na Prešernovi, pa ludi gostišča Cuk, kjer nas je zanimalo tudi kako je z nadzon^m igrahiih avtomatov in domnevno nelegalnimi izplačili- Tudi v tem primeru
jave ni prejel Urad glavne tržne inšpektorice. Tržni inšpektorat RS od PP Velenje prav tako ni prejel nobenega predloga za uvedbo prekrška zaradi kršitev obratovalnega časa.
Prvi pregled pri samostojnem podjetniku je bil opravljen že v letu 2005, ko nepravilnosti niso bile ugoiovijene. V letu 2006 je bil gostinec obravnavan zaradi gostinskega vrta, za kalerega si ni pridobil odločbe o izpolnjevanju
hodu iz redakcije nam je sporočil, da je soseda, ki jih je zbirala, šla na morje in da kopije nima.
Takšna je bila torej zgodba Janka Šinkovca, ki nam je povedal, da je nekaj časa tudi delal za lastnika C\ika Jožeta Jelena in da zato raz-tnere v lokalu pozna. Mi smo seveda želeli takoj preverili r\jegove trditve ludi na velenjski zdravstveni inšpekciji, pod katero sodi sanitarna inšpckcija. in na tržnem inšpekioralu v Velenju. Napotili so nas v 1 jubljano, na Ministrstvo /ji zdravje in Jia glavTH) iržno inšpektorico v državi Andrejko Griič.
pokazale na večje pomanjkljivosti, Na osnovi vašega vprašanja, ki je nakazovalo neustreznosti, je bil opravljen izredni pregled in je bilo ugotovljeno, da je bil grelec vode ob umivalniku pokvaijen. V času inšpekcijskega pregleda so izvajali generalno čiščenje kuhinje. serviser pa je bil že naročen, zalo ni bilo razlogov za ukrepanje.« 1/ tega lahko torej razberemo, da so ob njihovem obisku kuhinjo že belili in da tople vode res ni bilo. a je bil serviser iiaro čen. Kako dolgo so bili brez tople v<5de, pa nismo izvedeli.
nas je zanimalo, kdaj so opravljali nadzor in kaj so ugotovili. Zanimalo pa nas je ludi, ali so dobili peticijo stanovalcev Prešernove in če so ob njej ukrepali.
Njihov odgovor je bil izčrpen. Takole so zapisali: »Bajrami Sa-had, s. p., okrepčevalnica Paša na Prešernovi 12 a, prodaja kebah in pijače skozi okno kioska (strežba preko okna na pult in stojišča ob pultu). V letu 2007 Tržni inšpektorat RS. Inšpekcijska pisarna Ve^ lenje, ni prejela pisno prijave v zbezi s poslovanjem navedetîega gostinskega obrata, prav tako pri-
Ati Kebab na Prešernovi in Čuk v Starem Velenju res delata pozno v noč, preko deiovnega časa? Inšpektorji In policija o tem ne vedo nič. Vsaj prijavil jim tega uradno ni nihče,
minimalnih pogojev, (îostincu je bila izda/ia odločba o prepovedi opravljanja gostinske dejavnosti na gostinskem vrtu, ki jo je gostinec izvršil, saj je mize odstranil in ni več posloval na gostinskem vrtu. Tržni inšpektorje zoper gostinca ukrepal tudi prekrškovno. Tržni inšpcktoiji ^o v letu 2006 opravili skupaj s policisti Policijske postaje Velenje v nočnem času nadzor obratovalnega časa gostinskih obratov na območju VI, Velenje, vendar kršitev obratovalnega časa tega gostinskega obrata niso ugotovili. Tržna inšpckcija pa ni pristojna nadzor kršitev javnega reda in miru in hrupa v okolici."
Toliko o Kebabu na Prešerno^. Kaj pa Ouk? »IrŽni inšpektorat RS v zadnjih dveh letih ni prejel n(»bene prijave ziiper navedenega gostinca, prav tako od PP Velenje ni bilo p<jdanih predlogov za uvedbo postopka <» prekršku zaradi kršitve obratovalnega časa. Glede postavljenega pikada in prirejanja iger na srečo vas sczjia-njamo, daje za nadzor prirejanja iger na srečo prisiojen Urad za nadzor prirejanja iger na srečo.« Ob tem, kar smo od inšpektorjev izvedeli doslej, se na Urad za nadzor prirejanja iger na srečo niii nismo več obrnili, ker bi bil odgovor verictno podt)-ben. Da o kršitvah ne vedo nič. kar je ob majhnem številu igralnih aparatov, ki jih v Cuk\} res imajo, verjetno dokaj razumljivo, saj [ti gre za »majhjte ribe«.
Še nauk? /a nas in za vas! Zgodbi našega bralca smo prisluhnili in jo tudi preverih. Občutek, da gre bolj kol ne za osebno zamero. v kateri je s pomočjo novinarjev želel obračunati z gostinci, nas verjetno ne vara. Tako je verjetno tudi bilo. Zato v poduk vsem. ki vas ima. da bi k nam prišli s podobno zgodbo. Osebne zamere niso prave zgodbe, ker praviloma v njih ni /juagovalcev. Spl(Ui, če stj trditve, ki obsojajo, tako slabo preveijene, kot so bile v opisanem primeru. Pa ne da bi mislili, da smo z odgovori inšpektonev odkrili resnico. Verjetno je nismo. Zelo veijeino je, da tudi, kar sc obratovalnega časa obeh lokalov tiče, v obeh res kdaj grešijo. A ne inšpektorji in nc policija o tem ne vedo nič. In dokler jih ne dobijo in jim tega tudi nc dokažejo, niso krivi. Tako je to v pravni državi. Nočni mir gor ali dol. saj s tem ne moremo zatrditi, da sta lokala res odprla le v okviru dtwoljenega obratovalnega časa.
■ Bojana Špegel
Krvodajalci so se spet izkazali
Letošnje dvodnevne krvodajalske akcije se je udeležilo 100 ljudi več kot lani - Do novembra ne bo večjih akcij, oktobra pa nekaj manjših za potrebe okoliških bolnišnic
Velenje - Na vele irskem Rdečem križu so lahko upravičeno ponosni na krvodajalce iz Šaleške doline. Tudi letos so namreč tik pred začetkom kolektivnih dopusiov pripravili dvi>dnevn0 krvodajalsko akcijo, tokral za potrebe zavoda za transfuzijsko medicino iz ljubljane. Tam so ravno prejšnji torek zaznali večje pomanjkanje krvi. saj se v poletnih mcsccih potrebe povečajo tudi zaradi turislične sezone in številnejših prometnih nesreč-
Kot nam je povedala Darja Llpnlkar iz velenjske območne organizacije RK. so prejšnji torek, prvi dan krvodajalske akcije, v domu učencev odvzeli kri krvodajalcem, naslednji dan pa je bil odziv večji, saj je kri darovalo kar 320 Šalečanov. V dveh diiefi so torej naSteli kar 503 krvodajalce. To pa je kar za 100 več kot leto dni prej, ko so prav tako v istem času pripravili dvodnevno krvo dajalsko akcijo.
Izvedeli smo ^e. da bo prva večja krvodajalska akcija v Velenju organizirana novembra.
v oktobru pa bodo pripravili nekaj manjših, predvsem za potrebe okoliških bolnišnic.
Marko Le.sjak: Na krvodajalsko akcijo sem prišel, ker želim pomagali dru» gim ljudem- Tukaj sem lelos že četrlič. Zdi se mi. da se, odkar dajem kri, Nilje

počuimi. Matej Prosenc:
Krvodajalsko akcijo sem obiskal ze iriintrideseiič, predvsem zato, da bi s tem pomagal pomoči potrebnim. Priročno je tudi to, da laliko la dau iz-
ostanem na delovnem mestu, ampak to ni glavni razlog. Odvzem krvi dobro vpliva na moje počutje, saj je človek listi dan manj tečen, ker ima manj krvi.
Biserka Hrncič: Kri dajem dvakrat letno že več lei, več pa se mi zdi. da za zensk<f niti ni priporočljivo. To je zame priložnost, da pomagam drugim ljudem, in menim. da bi moral kri dajati vsak posameznik, ki je zdravstveno ustrezen.
Petra Ploj; Na krvodajalski akciji sem danes prvič, čeprav svoje krvi nisem mogla darovati. Žal imam prenizek krvni pritisk in prenizko telesno težo.
■ db, ug
KOMUNALNO
PODJETJE
VELENJE d.0.0.
Koroškd cesta 37/b, 3320 Velenje
Telefon: 896 11 00, Fax: 896 11 27
OBVESTILO
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE - PE ENERGETIKA, obvešča svoje odjemalce toplotne energije, da bomo v času od 02.08. do vključno 05.08.2007 izvajali nujna vzdrževalna in remontna dela na SBtemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
Vtem času bo na posameznih področjih Mestne občine Velenje In občine Šoštanj prekinjena dobava toplotne energije.
Cenjene odjemalce prosijo za razumevanje!
VI PIŠETE
Iztrebimo pasje iztrebke in
• • #
številni Velenjćani se tudi letošnje prijii/nc pi>letne dni sprehajajo po (ekaških progah okoli Škalskcga jezera. SeveJa no manjkajo ludi zagnani tckaci re-krcaiivcL ki se marsikdaj s svojimi cilji spopadajo celo v liudo pfipekajoćem opoldanskem soncu. Veliko pa je predvsem ljubiteljev lioje. Ti svoj prosinr pod soncem iičejo predv>;cm v /jtod-njih juiranjih in po/.nih popoldanskih sprehodih okoli je/era. Nekaterim je hoja postala nuja. drugim spel polreba po kakšni prestani bolezni ali operaciji.
V lepo urejeno okolje pa veliko kral posežejo kakšni štirinožci
sprehajalci. Brezskrbno tekajo sem 1er tjn. včasih dobijo družbo, zaplavajo v jezero ... KJjuh leniu da jc ob vstopih na tekaške pnjge povsod napisano opozorilo, da je treba voditi pse na povodcu. To morda res ni nič tako hudega, dokler je vse po pričakovanju lastnikov psov. A kaj, ko p(^goslo ni tako. Logično je. da psi lu in tam označijo svoj teritorij, da lu in tam naredijo tudi kakšen kupcck In lastniki? Većina počisti iztrebke v za 10 nameščene koše in vrečke, nekaterim pa ni mar ali pa i^ncvcde«, morda tudi zares, spregledajo to pasje početje. Mar-sikakšncmu sprehajalcu je ludi
srečanje z odvezanim šiirinož-cem vse prej koi prijetna izkušnja.
Toda niso le psi edina legava ali neprijetnost na poli okoli jezera. Šc vedno je veliko posameznikt)V, ki s kolesi, predvsetn pa s svojimi motornimi dvokolesnikl in v zadnjem času tudi s stirikolesniki divjajo po sprehajalnih poteh. Na proge se podajo kljub znaku, ki prepoveduje vožnjo ntiHortiih vozil. In kljub znakom, ki označujejo poli za pešce in posebej poti konje.
Škoda, da so le kazni listo, kar številne med nami spodbudi k spošlovanju norm in predpisov.
Ko se sonce spušča za SmrekoveCj se narava poigrava s svojo s/îlcovîtost/o. Podoba človeka
s psom na povodcu pa naj bo stalnica, na i^ema.
«OBAI»Ki KOJIČCK
Kako prepoznati gobe?
Slovenija ima kljub svoji majhnosti zelo raznoliko podnebje, saj sega od Mediierana - .ladran-skega morja, preko Alp, do celinske-Panonske nižine. Struktura tal jc zelo pestra in lo omogoča rast številnim rastlinam, bivanje mnogim živalim in tu je moč najti preko 3 000 vrsi različnih gob, ki predstavljajo irosnjake visoko rai'.vhih gliv. Naši gtîbarji so najdene primerke g«>b poimeno vali ludi s sltîvenskiniî imeni in ta širok seznam nas uvršča v vrh svetovnih gobarjev,
Spli>Snega pravila za prepoznavanje gob ni! Najprej moramo poznati osnovne vrste • rodove in družine gob in spoznali njih^wc značilnosii...
Po zgradbi najbolj razvita in za gobarjenje ludi najbolj pomembna je družina musnic {lat. Amanita), med katerimi so tudi tiajbolj strupene gobe.
Mušnica
zraste iz jajcu podobnega gtîba-stega tkiva. Ovojnica jajčeca se pretrga (pri nekaterih vrsiah na drobno nacefra) od koder zraste goba. Bel je vlaknasl in v dnisču vedno odebe^en, z bolj ali manj vidnimi ostanki ovojnice. Klobuk ima svilnato površino. Pri nekaterih vrsiah musnic ostanejo na klobuku koSčki ovojnice kot drobne krpice, lističi pod klobukom so beli in nikoli niso prirasli na bel. Pri mladi musnict lističe (pod klobukom) prekriva tanka zavesa • zasliralce. ki sc kasneje na obrobju klobuka odtrga in ob-
visi na betu kot krilce. To je tudi najbolj zanesljiv razpoznavni znak za musnico. /al pa je pri starejši gobi zasliralce včasih slabo \ddno ali celo odpade.
V ožjo skupino mu^ nic spada sk<iraj trideset vrst gob. ki so v večini strupene. Za prehrano se splača pobrati le rdečkasto mu^ nico - biscmico (Amanita rubescens), ki je surova strupena, prekuhana pa vsestransko uporabna, /e samo ime pove, da je goba rdečkasta in ob vsaki ranici rahlo pordeči. Krpice na klobuku so rahlo rožnate.
Nasa najbolj strupena goba je zelena mušnica (Amanita phalloidesK Klobuk je
siv(>zclene ali rjavkaste barve, včasih tudi bel. Na klobuku ni krpic. ima pa dobro viden ostanek ••vojnice v dnisču.
Poznavalci gobe skoraj ne morejo zamenjali z drugimi vr-Slami užitnili gi)b. /al pa vsako leto izvemo o z^lo hudiii zastrupitvah prav z zeleno musnico.
Zalana mušnica (Amanita pitalloidas) Je nasa najbolj strupena goba.
Mnenja in odmevi
Na mrtvi točki demokracije in pravne države
Odgovor na Izjave g. Srečka Meha, tupana Mestne občine Velenje (NČ, 26. 7. 2007)
Kot predsedujoči skupine svetnikov Unije za razvoj v svetu Mestne občine Velenje v tem šestmesečnem obdobju moram reagirali ua izjave g. Srečka Meha. župana MOV. ki so bile objavljene v Našem času 26. julija 2007.
Najprej glede pogí)vorí)v med Cinije^ in županom. Pogovori so se začeli takoj v začetku leia 2007: v Uniji sm<î pripravili osnovnt) gradivo z opredeljenimi razvojnimi projekti, s časovno dinamiko realizacije in z odgovornimi nosilci; nekajkrat smo se z zui>ani)m in njegovo skupino dobili na dr)VoIj izčrpnih vsebinskih pogovorih, predelali veliko večino predlaganih tematik in vprašanj, vendar se župan nekako nikoli ni v lem času dovtU) jasno opredelil o naših predlogih-V maju 2007 je župan predlagal obliko dogovora, v glavnem z elementi klasične koalicijske pogodbe. Naš prvotni predlog ze v osnovi ni bil klasično politično-strankarski in zato se s takšno klasično koalicijsko pogodbo nismo že prej strinjali in nanji) ne pristajamo tudi zdaj. Taksna pogodba bi bila premalo ambiciozna in preozka, sploh pa za razvoj Velenja v tem in naslednjem obdobju ne bi bila dovolj učinkovita. Menimo, da bi morali skupaj formirati čim bolj široko obliko sodelovanja, ki bi poleg predstavnikov političnih skupin vključila v prizadevanja za reševanje ključnih razvojnih vprašanj ludi predstavnike gospodarstva in civilne družbe. S preglasovanjem nad nagimi predlogi in amandmaji (objavljeni so biJi v NČ), kot si ga je župan z minimalno večino v mestnem svetu privoščil 15. 5. 2001 pri obravnavi občinskega proračuna za leto 2007. je bilo že slutili, da bo župan vztrajal pri svojem dosedanjem načinu delovanja. Pa vendarle: 13. 6.2007 smo mu poslali še eno pisno pobudo, da se vnovič srečamo in poskušanw najti tisto obliko sodelovanja in tiste vsebine, pri katerih lahko dosežemo skupne točke in se dogovorimo za vsaj minimalno obliko dogovora za dobn^ mestne občine Ve-leiîje. Do teh dni, do začetka avgusla, žal župan ui uspel (ali želel?) uskladili termina novega sestanka. Njegova izjava, da «pogovori z Unijo za razvoj na mrtvi točki«, potrjuje, da župan ne skriva več dejstva, da mu pravzaprav n: do dogovora o skupnem pristopu do reševanja vsebinskih razv<ijnih vprašanj vseh ključnih akieijcv razvojne politike v mesini občini Velenje.
10. 7. jc bila seja mestnega sveta, na kateri smo vsi prisotni mestni svetniki pnikiično soglasno sprejeli vse sklepe in predloge, ki jih je predlagal župan. Menimo, da je absolutno prav, da na sejah mestnega sveta podpremo vse županove predloge, ki so koristni za občanke in občane, za investitorje, pa tudi vse razvojno naravnane prostorske akte in odloke. Kadar so seveda ustrezno pripravljeni in je o njih doseženo soglasje v zainteresirani javnosti ali v krajevnili skupnostih. Žal je župan na tej seji zopet predlagal ludi spremembe odloka o KSSr.Nl. ki so biJe na mestnem svetu s kvalificirano večino enkrat že gladk<i zavrnjene. Naj tokrat še zapišem, kar sem dejal že na seji: vztrajali bomo, da se spremembe odloka o KSSENl ne obravnavajo, in naredili bomo vse. da se ludi ne sprejmejíí. Ne toliko zaradi same KSSlíNlv (se manj zaradi sedan^jega v, d. direktorja, ki pri tem ni nič kriv), ampak zaradi temeljnih principov demokracije in spoštovanja pravne države. Na □eki točki parlamentarnega postopka je potrebno hiti preprosto dosleden: način kadrovanja, kol ga v lem primeru predlaga župan, podprla pa ga je javno svetniška skupina SD. namreč želi vpeljati prakso, ki je v izrazitem nasprotju z ustavnimi določbami in zakoni, ki določajo posiopke imenovanja direktor-
Oglašujte na
jev javnih zavodov. Zupan je na seji namreč prostodušno povedal, da predlaga spremembo veljavnih razpisnih pogojev za direktorja javnega zavoda zato, da se bo lahko ročno konkretna oseba prijavila na razpis. St>kanino in komajda verjetno, pa vendar resnično. /ai() lega preprosto ne smemo dovoliti: to bi vpeljalo v prihodnje posiopke pri imenovanju drugih direktoijev občinskih javnih zavodov in ostalih institucij zelo nevarno - in s tem legilimiziraiK^ -kadrovsko institucionalno prakso, ki je povsem nedopustna povsod v demokratičnem svetu, kjer ji že dolgo rečejo: klienťilizem!
Drago Martinšek
Zakaj?
Ko sem v časopisu prebrala, da odhaja z mesta di-rektoija Bolnišnice Top<îlsica primarij Janez Poles, so mi oči solze. Vprašala sem se zakaj?
Bil je dober zdravnik za vse pacienie. prijazen, svoja mlada leia je žrtvoval za bolnike, ki smo ga ptv trcbovali. Rnzdajal se jc za Bolnišnico Ibpolšica. Ga je bilo zato, ker si je prizadeval ustanovo in za bolnike, potrebno zamenjati?
Iskreno se mu zahvaljujem (in mislim, da tudi ostali bolniki) za njegovo resnično skrb in irud. Upam, da se boste sedaj, gospod doktor, malo razbremenili. odpočili in uživali vsaj pol dneva v kn">gu svoje simpatične družine.
Zelinî vam še veliko zdravja, uspehov in sreče. Se enkrat hvala za vse!
Vam hvaležna pacientka Florjanova
O e-mestu in e-podobotvorju
Upam ie, da elektronska organizacija planetarne-Ž£V prinaša već dobrega kot slabega, nekakšna prenatrpana utečena imaginacija, skupaj s socialnim modeUmi vztîrca obnašanja kroji vsakdanjik in legla zalege starih razvad v okopih za stanistno varnost; in lako neizogibno je in bo. zalo pravim: celična obramba vzajemno z antioksidanti. A kaj ko se v polje umetnosti liho prikrade vsa psihonavlaka in pri lem celo poslaue konstiiulivoa za razjnišljaiije in vzvod univerzalnemu principu poraza. Bitje se de-maierializira in le slutimo opoj transcendence, ki povračilno ne daje možnosti ptmovnega utelešenja; ali pač, je moto v upanje večfiosti. Tako "navržena" t ran s mig racija za ostro oko analitika deluje kol pravljična prevara veniike. In zakaj o tem in ne o nekem drugem polju razsežnosti, ki zemskwl še bolj 7-emljiV Model obnašanja in vzgojno razsežne metode samo utirjajo, da stanje urejenosti vsaj približno deluje kot nekakšen status quo. Umeinost je v novem tisočletju naredila lemeljni preobrat. Prav res, la magična letnica zaznamuje še bolj radikalni prelom k elektronskemu podoboivorju. In enkrat, če tega mainstreamovskega histeričnega krča ne sprejmeš z mero navdušenja, te označijo za ultra konzervativca, neobstoječega in sc kaj ... nobenih spodbudnih razprav ali alter rešitev ne vidim, ker se tretji svet uči iz zmot starih modelov zahoda in ničesar ne nadgradi, ker je tehnološko zaprečen in v zgodovini časovno zaostal, yeah bi rekel; kam to vodi. "Morda kitajski uisekiicizem lehmiloško proizvede nove kiborge temeljnega lipa"... ali je utemeljen sum, da ležimo híWí zasužnjeni varnosti. Prodamo vam staro metodo delovanja, da boste počasneje živeli. Pisanje na splošno prav zjîto. da ne dre-/Ajn v jedro prevare - kontrola bolj temeljnega tipa kot kdajkoh prej v zgodovini. Presežek je že v cinični najavi bližnjega srečanja v linzu: goodbye privatization. Tao abides in nonaction. Ile, he, he, he ... think of this and many more too hot to continue.
■ iztok Šmajs Muni
Pokličite 03/ 898 17 50
Vas oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev

Rokometaši Gorenja pričeli priprave
Za nekalere so se leloSnjo pnCil-nicc šele dodobra /ačcle. drugim pa so /e prcickliïsl - Po nekaj mHi]J kot mcscc dni trajajočemu počilku so igralci Rokcjincincga kluba Ctorenje 25. julija /^nova strnili swje vrsto In /aicli kondicij-skc priprave
dopoldan so opravili prvi irening. ki pa ga je zaradi po 5kodbe i/pusiil Pavel Baslikin, reprezentančne obveznosti pa so zadr/ale ludi Malcvža Skoka in Alena Blažcviča. Popoldne so s spoznavnim piknikom» ki so se ga udeleiî^ili tudi strokovni člani kluba, uradno fKlprli priprave na nov<^ sezontî. /ačeiek priprav je polekal v Velenju in okolici, nadaljujejo pa jih la leden, od 3 L julija do avgusla v /recah, nato pa hoilo od 6. i}o 13. avgusla na Rogli, Letošnja sezona prinaša velenjskemu klubu kar nekaj ncy vosli; nov je trener Ivica Obrvan. nov je nacin dela, soigralci, seveda se ekipi ponujajo nove pri-ložnosli v prven.sivu, pa v ligi prvakov, glcdalccm novi scdc/i v Rdeči dvoran: in ^e in šc.
C) starih in novih zadevah, prihajajoči sezoni in pričakovanjih smo pokramljali z nekaterimi igralci Gorenja in s sLroktivnim vodstvom.
Aleš Sirk:
Ivico Obrvana pozjiam že od prej, saj smo odigrali že več pri-jatelskih (ekem z njegovima prejšnjima kluboma Medvei^ca-kom in Meikovicem. Prepričan sem, da s spoznavanjem ne bo večjih ležav. Treuulno opravljamo lesiiranja telesne priprav-Ijenosii, ki so orgií ni/i ran a v ireh skupinah. Potekajo v Bolnišnici [bpalsica, v lltnesu ter t)a atletskem sladionu. Priprave bomo nadaljevali v/rečah in na Rogli,
kasneje pa se bomo posveilli predvsem treningom z žogo v Rdeči dvorani. Tkipa za letošnjo sezono je z nekaj manjšimi spremembami ostala enaka, zato bo nasa prednost tudi v večji uigra-nosli. saj se med sebtjj zelo dobro poznamo. Cilji za letošnjo sezono so podobni lanskim; vsaj drugt) mesto v državnem prvenstvu. v ligi prvak(»v pa optimistični) stremimo po prav tako drugem mestu v skupini, ki bi nas popeljalo v nadaljnje tekmovanje.
Matjaž Mlakar:
Novega trenerja ie ne poznam dobro, a mislim da bo za to dovolj priložnosti že med pripravami. Stanje v ekipi je dobro, pestita nas le poškodbi Branka Tamšeta in Sebastjana Soviča, ki bosta potrebovala kakšnih 14 dni počilka. nato pa se bosta pridružila ekipi, ki se bo tudi leios za najvišja mesia
pomerila s Celjem pivovarno Laško, Cîold dubom. Ciniosom Koper, preseneti pa lahko tudi trebanjski Trimo, Žal na poškodovanega Bashkina na začetku sezone še ne moremo računali. Približujeta se nam tudi Jamo-vičev memorial ter Slovenski Super pokal, ki bosta vsekakor zelo zanimiva. Predvsem na slednjem pričakujemo zanimive dvoboje, vsekakor pa tudi v tem tektnovaiiju merimo na najvišja mesta.
Mitja Gavriloskii predstavnik za stike z javnostjo:
Ptj dveh letih se nam je znova uspelo uvrstiti v ligo prvakov.
/ato nas čaka zelo naporna sezona, saj bo natrpan ritem že v jesenskem delu tekmovanja. Poleg tekem lige prvakov nas čakata tudi derbija s Celjem in Koprom. Tu bo predvsem potrebno vzdržati tempo, da bomo uspeh ohraniti dobro izhodišče za naslednjo sezono. Naši največji konkurentje so se zelo okrepili, mi pa smo trgovali tnalo manj, zato imajo pred nami manjšo prednost. Rezultat v ligi prvakov se mi zdi nesmiselno napovedo vati, vsekakor pa želimo v drugi krog. Naša skupina morda ni tako atraktivna, je pa zelo težka.
r
\
Spomnimo se, da je klub Bosna Sarajevo lani prišel do polfinaia pokala pokalnih zmagovalcev, d<mia pa je premagal celo nemški Hamburg. Potem Je lu še zmagovalec dvoboja med Crveno Zvezdo in Brestom iz Me-škova. Bělorusi so se glede na lansko sezono, v kateri smo seže srečali, letos močno okrepili. Vsekakor najmočnejši nasprotnik pa je Pick iz Szegeda, kijev lanski sezoni prevzel državni naslov Veszprcmu. Pridobitev za Velenje pa je letos tudi izgradnja dodatne tribune v Rdeči dvorani. ki nam bo postregla s kar 240 novimi sedeži, kar pomeni da bo nova zmogljivost dvorane kar okoli 2000 sedežev.
Borut Plaskan^ pomočnik trenerja:
Na letošnjo sezono se želimo čim bolje pripraviti. Nov trener bo prinesel v ekipci svež veter, ki bo le še podkrepil našo u igran ost. Ekipa se ni velik<5 spremenHa, pridružili smo ji nekaj mladincev, na-mcslo Branka Bedekoviča, kije sklenil kariero, bo letos nasprotni-
kovo mrež<i na pt^zidji levega zunanjega z goli polnil švicarski re-prežemam Thomas Cîautschi. iz Ormoža pa sc je v domače vrste vniil tudi Rok CJnlčar. Če le ne bo
poškodb, se bomo tvnrudili po naših najboljših močeh, da bi uresničili visoko zastavliene cilje. Naša dobra igra ter pomoč s tribun sta preveijena formula Aa uspeh.
Primož Prost:
r.etošnja sezona je prinesla nekaj spremeb. ki pa so dobrodošle. Treucijev novi sistenî bomo prez-kusili že na pripravah. Sem vratar, zato bodo ni(ye priprave potekale nekoliko drugače, saj
bomo skupaj z Matevžem Skokom in Mortenom Sejeijem pod vodstvom trenerja za vratarje opravljali tudi posebne treninge, "lako kol tudi <islala ekipa si želim, da bi se čimbolje tidrezali tako v domačem prvenstvu kot tudi ostalih tekmovanjih.
■ Urška Gorišek

Ekipa je sestavljena
Velenjčanj so v torek sporočili, da so dokončno sestavili ekipo, ki bo nosila glavno breme v naslednji sezoni, potem koje bilo kar tiekaj nejasnosti sprva z izbiro ircneija (ko jcMk> Požun sporočil svojo odločitev, da ne bo več trener Gorenja), potem pa še z okrepitvami. A sedaj vse jasno. Poleg Rok<t (toičarja, ki se je vrnil iz Ormoža, bosta klub okrepila še Thomas Gauiscîti. .M-Ictni švicarski reprezentant, ki igra na mestu levega zunanjega, in LJrjš l.azarevič> 2>lcinj Srb. ki bo okrepil konkurenco na meslu desnega zunanjega,
Gauisclilje visok 202 era, v zadnjih dveh letih pa je nosil Teke iz Samandeija, ki je v pretekli sez/)ni izpadla iz 1. Španske lige. V zadnjem letuje igrat nekoliko manj. s^ v januarskih kvalifikacijah utr« pel neprijeten zlom palca. Vrnil seje kie ob zaključku sezone. Drugi, ki bo okrepil velenjsko moštvo, pa je Uroš l-a/^arevič, prav tako 202 cm visok desni zunanji, ki je v zadnjih treh lelUi igral v Švici, od lega je dve sezoni nosil dres Grasshoppersa, Švicar si je izbral drcsS s Številko 18, medtem ko bo l.azarevič nosil številko 9.
Thomas Gautschi bo z 31 leti med najbolj izkušenimi in ob kapetanu Sebastjanu Soviču hkrati ludi najstarejši rokometa^ Gorenja. Švicarski reprezentant je izrazil strelec z razdalje. V pře lekl os ti je igral Zii švicarski Winiherthur. poleg Kadeilna najuspešnejši svicarski klub, s katerim je osvojil 4 naslove državnega prvaka. Zadiyi dve leti je preživel na severu Špance v Santandcrju, v Teki Canlabriji. Za Švico je zbral 135 nastopciv, največji uspeh pa jc 13. mesto na liP v Sloveniji.
23-letni Uroš Lazar^vie prihaja iz Šabca, kjer je svojo športno pot začel v Meialoplastiki. Leta 2004 se je najprej preselil v Borijo iz J.uzerna. kasneje pa dve sezoni odigral v dresu Cirashoppena. V lanski sezoni je imel nekaj lezav s poškodbo kolenskih vezi, a vse kaže, da je to žc preteklost. /201 cm bo d izdatno zvtóal povprečje ekipe Gorenja, na mestu desnega zunanjega pa ho poskrbel še za večjo konkurenco. Uspešno lahko igra tudi v obrambi na mestu drugega "halfa" in tudi aa "irojki\ mestu centralnega obrambnega igralca. Sicer pa je 1 azarevič priden student 3. Tetnika Fikonomskc fakultete v Beogradu.
V Gorenju ostaja tudi vratar Morten Seicn tako da bo vratarska zasedba, potem ko je že vse skupaj kazalo, da se bo Danec poslovil, ostala ista. Gorenje bo v leioSnjisezoni lako nastt^palos 7 tujci. Po leg omenjenili treh so tukaj ie Rus Pavel Baskia, lirvala Drago Vukovič in Alen Blazevič 1er Ceh Toma§ Rezniček.	■
Adrenalinska zabava v barvah
Športno društvo Xsports ponuja celo paleto adrenalinskih športov - Največ pozornosti namenja paintballu
Vesna Glin&ek
Nora zabava, adrenalin na vsakem koraku, vedno novi izzivi in preizkušnje, druženje vse to in se kaj je združeno na enem meslu, imenovanent Športno društvo Xsporis- Gre za zelo mlado društvo z zelo mladim vodstvom. Predsednik Rok Plankelj in podpredsednik Dejan Ilrovai sta namreč mlada, ambiciozna in zagnana navdušenca nad adrenalinskimi športi- Med intervjujem sem od njiju izvedela marsikaj zanimivega: mVschí, ki si želijo novih iji nenavadnih
WWW« xsports« si
izkušenj, vsem, ki so vedno za akcijo, in vsem, ki enostavno morajo porabili visek energije, ponujamo za kaj takega vrsto aktivnosti: vožnjo z gokardi, skoke s padalom (tudi z visine 4000 m, kar je na> višje v Sloveniji), igranje med mladimi vedno bolj priljubljenega paintballa ... In slednji je pri njih v središču pozornosti. Kaj pa paintball sploh je? Rok mi pojasni: »Na hiiro lahko rečem, da gre za adrenalinsko igro, pri kateri tekmovalec z obarvanjem izloči nasprotnika in s lem osvoji pomembno bazno zastavico. Posebej pa želim poudarili, da je ta spon primeren prav za vse, ne glede na spol ali telesno konstitucijo. Ne gre namreč za brezglavo streljanje, kol bi si marsikdo
mislih temveč je to izredno taktična igra.«
Trenutno so v društvu zelo delavni, Skrbijo namreč za promocije svoje dejavnosti, vpisujejo nove člane (imajo jih že okrog dvajset), s pomočjo Mestne občine Velenje pa so letos pridobili tudi novo lokacijo za igranje paintballa - sedaj ga lahko igrale tako v Topolsici kol tudi na poligonu nad Skalskim jezerom, ki je nekoliko novejši in bolj atraktiven. Pohvalijo se lahko še z dvema aktivnima ekipa, ki sc udejstvujeta v amaterskem, uekaj članov društva pa tudi profesionalnem paintballu. Med takšnimi je tudi Rok, ki je član Sharka Slovenija, lanskoletnega državnega prvaka.
Takole so opremljeni profesionalni palntiíaií tekmovalci.
V naslednjem letu nameravajo Velenj-čanl ustanoviti svojo profesionalno ekipo ter pridobiti čim več tekmovalcev za amatersko igro. Toda še prej jih čaka ta sezona, v kateri bodo med drugim organizirah adrenalinski dan. celodnevno prireditev, na kateri sebi> lahko vsak od vas v painlballu • adrenalinski zabavi v barvah • meril z eno od znauili slovenskih
glasb en ill skupin.
V njihovi organizaciji je tudi amaterski lurnir na zapuščeuem letnem bazenu v Velenju. Medse vabijo lorej vse, ki eniv stavno ne morejo brez vznemirjenja in novih doživetij, saj bodo v prihodtije svojo ponudbo še razširili ter se vključili tudi v druge adrenalinske dejavnosti.
REPORTAŽA, REKREACIJA
Mogočen Rombon
v tem ćasu nas seveda najbolj vleče tja v zahodni kotiček naše lepe Shwenije, kjer kraljujejo vršaci vratolomnih višin, Sezona za njihov obisk je kratka, zato je ta čas. ki (nam) je na razpolago, treba čimbolj izkorisilti.
Tako je naša irojica sredi noči prekinila spanec in že brzela Ija proti Cioret\jski čez prebujajoči se Vršič in pristala v Bovcu, kjer je za vožnjo s prvo gondt)lo bilo treba še malo počakali.
Oh izstopu Iz nje in prvih vtisih s l.e višine smo se nemudoma odpravili pod vznožjem Prestrelje-nika do Prevale, se dotaknili meje z Italijo in opazovali v megle ovijajoče se vrhove, 'lam z najvišje točke nad nami so nas s svojimi glasovi pozdravljale ovce in komaj smo jih »našli« z očmi. Hotele so nam sporočili, da so one še zgodnejše od nas ... Pod Lopo nas je pot vodila v smeri Crnelske špice. Vzpon nanjo nam je preprečila megla, saj bi nam odvzela vsakršen razgled. Prvi počitek smo si privoščili v zavetju speleo-loškega bivaka, ostanka L svetovne vojne, katerega notraryost zaradi mokrote in temačnosti v ne-driih skal nI bila nič kaj vabljiva. Spotoma smo pogledali v kakšen bunker in skozi njegovo »okno« pokukali v dolino Možnice. Pot smo nadalievali proti Ziîhodu po neskončnem skahwju in spet bili deležni »pozdrava«. Nad kotanjo s snegom (seveda, tu je njihov edini vir vode) so se ležemo sprehajale raznobarvne koze in nas (»ogovarjale« s svojim mekets-njem. Kako se te poletne prebivalke gora vrnejo v dolino, nam
ni čisto jasno.
Po približno petih urah hoje smo v zavetju k sreči ne pregoste megle bili na našem cilju, to je vrhu Rombona, in uživali med skalami obdanimi 2 rastlinjem. Ogledali smo si kamnite ostanke posledic I, svetovne vojne, ki jih tu, še posebej ob spuščanju v dolino, vseskozi srečuješ prav na vsakem koraku. Kakšne čase preživljali takratni vojaki, si danes sploh ne moremo predstavljati, saj je gorovje dt^ besedno prevrtana z bunkerji.
V dolino smo se spuščali preko Oukle. kjer sredi travnate piramide stoji spomenik iialijanskim
PO BMIH DOLIHy
»odsvetoval« hojo po poti direktno v Bovec ... Pridružil se nam je znanec z vrha Rombona. ki sc je strinjal z « tie s končnostjo« p<ui. po dvanajstih urah »odsotnosti« smo bili spet pri avtu in se nemudoma odpeljali v f'ezsočo mimo varovanega območja čeških snemalcev filma do avtokampa oz. Soče, kjer smo se osvežili z največjim užitkom. Nad njeno lepoto je navdušen prav vsakdo in lu ljudje postanejo prav razposajeni, saj le k temu privabljajo njeni žuboreči rokav(čk)i.
Naša nadalinja smer je bila Loji pod Mangarumi in naprej do njegovoga sedla, kar pa je žc druga zgodba- Scmčni žarki so nas po
Vsaka ^pikica» v območju Rombona pomeni bunker...
vt>jakom. Skupaj z občino Bovec so ga pred nedavnim obnovili Prečili smo opuščeno planino Goričico in ob prihodu do prvih hiš bili veseli čiste vode ob vaškem koritu. Čakala nas je še kar dolga pot do doline, še posebej zato. ker smo naleteli na ne preveč prijaznega domačina, ki nam je kljub pokošenemu travniku
spremili in tako zaključili nadvse lepo doživet dan.
■ Marija Lesjak
VABILO V GORE:
- sobola, 4. X. VLLIKl NA-BO.IS (zahodni JuUjci), 2.M3 m, /Z pot v tujini - PD Velenje
Poletje na kotalkališču 2007
Aktivno na kotalkališču, a brez kotalk
Otrokom je v Velenju med p<íčilnicHnii težko dolgčas, saj za njihovo animacijo skrbi mnogo organizacij. Cez cel julij so se lahko igrali na kotalkališču, kjer je Mladinski center Velenje organiziral delavnice Poletje na kotal-kališću.
Projekt je nastal kot pilotski
Klemen Hlinc
projekt Športne zveze Velenje, ŠR/. Rdeče dvorane Velenje in Mestne občine Velei\je. Otroci, katerili starost praktično ni bila omejena, so se lahko kadarkoli priključili dogajanju in uživali ob plesu, športu, družabnih igrah, košarki, rolanju, skejlanju in še marsičem. Delavnice so bile popolnoma brezplačne, sofinancirala jih je Športna zveza Slovenije v programu "Uura p rosi i čas" • polente počitnice. Tako jc bila potrebna samo energija in dobra volja otrok, da so se v popoldanskih urah zabavali.
Na kotalkališču seveda niso manjkali ludi predstavniki Mladinskega centra. V senci sta se ob kartah tokrat hladila Klemen Kline in lilmedin Buljubašič. Povedala sta, da so v MC-ju nad obiskom kar zadovoljni. "Otrok je približno toliko kol
vsako leto. Mogoče sla letos v povprečju dva manj. Obisk jc največji okoli 18..^0 ure oziroma takrat, ko ni več tako hude vročine," je povedal Klemen. "Otroci se največ ukvarjaji) s šahom in kakšnimi družabnimi igrami, če je obisk malo večji, pa še vedno
VIP open (up na Velenjskem jezeru
Klub vodnih športov pripravlja v nedeljo. 19. avgusi a regato jadrnice Vip open cup Veleiýe 2007. Tektiiujejo laliko vse jadrnice, športne, turistične, eno in vcčlrupne, Regatni odbor jih bo razvrstil v več razredov. V vsakem razredu , kjer bo šest in več prijavljenih, bodo dobili prvi trije pj^kale. Vsi udeleženci pa bodo dobili ludi pisna priznanja, abst^lutno najhitrejši pa prehodni pokal. Prijave že zbira Vodni klub Velenje.
Elmedin Buljubašič
radi vzamejo žogo in igrajo nogomet ali košarko." jc šc dodal l-l-medin.
Vse pa ni tako idealno, kol se na zdi prvi pogled. Otroci se na-tnreč v Sončnem parku ne počutijo več varne in ludi i^iranje na sprehajalnih poteh morajo kar se da varovati predstavniki Mladinskega centra, saj po parku in celo igralnih površinah dirkajo m(H{v risti- Vožnja z motornimi vozili po sprehajalnih poteh ni dovoljena, zalo bi bilo potrebno po-ostrhi nadzor nad motoristi preden se 74odi kakšna nesreča.
■ Mojca Mars
" Aquai»no
Je še kaj boljšega za preganjanje poletne vroane, ki nam letos ne prizanaša, kot skok v Terme Olimia, natančneje v Termalni park Aqualuna? V smeri iz Velenja vodi avtocesta proti Mariboru do izvoza Dramlje, Vožnja se nato nadaljuje skozi kraje Šentjtir. Šmarje pri Jelšah, nato pa v Mestinju desno za Podčetrtek. Sledi še nekaj kilometrov prijetne vožnje in že smo v Termah Olimia.
Dolina izvirov zdravja, kot ljudje poimenujejo Podčetrtek, ponuja termalno vodo, neokrnjeno naravo in čist zrak v enem.V termah je sprostitev, oddih, zdravje in dobro počutje zagotovljeno. Aqualuna ponuja sprostitev in relaksacijo ter nekaj adrenalinskih užitkovzavsetiste, ki ljubijo vodo in imajo radi aktivnozabavo. So vam imena: »drop« drča, »boa«, pletenica ter mali in veliki tornado kaj znana?Ne gre za plitve vdolbinevstrmem pobočju alizaviharne vrtince. Telo se napolni z adrenalinom na vrtoglavih toboganih Aqualune, aquaganih, različnih stezah za hitre spuste po kačastih in adrenalinskih, prepletenih ter specialno hitrih zavojih. Potrebno je biti pripravljen na pljuske, zavoje, ovinke in strme spuste. Vznemirjenje in moč se razširi po telesu, poveča srčni utrip, zviša raven sladkoija v krvi, spodbudi mišice, pospeši dihanje. Za sprostitev imajo relaksacijski bazen, poskrbljeno pa je tudi za otroke, saj sta v ta namen dva otroška bazena, kjer užitke otrok zagotavlja pravljični grad ter otroški zabavni program. V Aqualuni med vikendom bazene obiskovalcem odpirajo že ob 8h zjutraj, s svojo poletno animacijsko in gostinsko ponudbo pa vabijo predvsemtiste, ki so ob sami sprostitvi željnitudi nekaj aktivnezabave.
TRT
ponedeljek - petek sobota, nedelja in prazniki

celodnevna vstopnica • odrasli	9€	11 €
celodnevna vstopnica - otroci	7€	8€
študentska vstopnica	8€	10€
popoldanska vstopnica < odrasli	7€	8€
popoldanska vstopnica * otroci	5,5 €	6,5 €
2 odrasla-»-1 otrok	22,5 €	27 €
2 odrasla * 2 otroka	27,5 €	32,5 €
2 odrasla * 3 otroci	31 €	37 €

18
MODROllM KRONIKA
««HjiS
2. avgusta 2007
Brutalen rop na Gorici
Vflerye, 30. julija - V ponedeljek so pt)licisli obravnžívali rop pri oiroškom vrtcu na K.o2eljskcga ulici na Gorici. Ob 08.15 uri sla dva neznanca pred vliodom v stanovarýskí blok pričakala 29'lct-nega Veleajčatia. Prelcpla sla ga s palicami, poleni pa mu v/ela še torbico, v kateri je imel osebne dokunienie, neka,) gotovine, plačilne kartice in mobilni iclefon. Oškodovanec je bil lažje poškodovan, materialno škodo pa ocenjuje na približno 300 €. A boij kot lo bode v oči dejslvo, da seje zgodilo sredi bclc^A dne in to v strnjenem naselju. Pre dr/na roparja še iSčeio.	■
Požari zaradi mielia in vročine
Velerye, 27. junija - V petek Si) bili velenjski policisti obveščeni o požaru v stanovanju na (îorici. Pri intervenciji so sodekwali ludi gasilci. Policisti so na kraju ugoto vili, daje laslnik slanovanja kuhal mleko, ki ga ni pravočasno odstavil, s tem pa je pov/.roćil požar.
Sicer pa so bili velenjski policisti v zadnjem tednu, ki so ga /a-znaniovale visoke poletne temperature. obveščeni tudi o požarih v naravnem okolju. Kljub icmu da je v zadnjih dneh padla večja kt> ličina de/ja, pa je kuijenje v naravnem okoljuSe vedno prepovedano. Policisti bodo se naprej vsakršno lovrsino kršitev strogo sankcionirali-
H(erl(i<o zaicieniia v stanovanje in sia v tujino
Velenje • .Maribor - Mariborski p(}licisli in gasilci so i/ stanovanja sredi Maribora v nedeljo rešili še ne triletno deklico, ki naj bi bila takrat že skoraj 24 ur sama zaprla v stanovanju. Tam naj bi jo pustila njena mama, 2.V letna Velenjčanka, ki naj bi medlem odšla v tujino, menda v Nemčijo, od koder seje vrnila v nedeljo zvečer. Deklico, ki je nase opozorila sosede zaradi hudega joka. soodpeljaliv Univer-
zitetni klinični center Maribor» potem pa bo zanjo poskrbel velenjski Center za socialno delo. Mamo. ki naj bi jo zaradi podobnega kaznivega dejanja že obravnavali velenjski policisti, čaka ka/enska ovadba zaradi /ane-maijanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.
Poletna omama
Velenje, 31. julija - V zadnjem tednu so bili velenjski poiicisci na območju Velenja spet uspešni pri zasegu nedovolienih drog. S prepovedanimi substancami v žepu so našli tri kršitelje, ki so si vroče poletne dni krajšali z uživanjem marihuane in hašiša. Kršiteljem bo zaradi posedovanja nedovoljene droge i/rečen a globa.
Zaprla ji je pot
Žalec. 29. jiil^a - Ena hujših prometnih nesreč v minuhh dneh se je zgodila v petek zunaj naselja >!alec, V njej seje huje poškodovalo I7-letno dekle, šiiri osebe pa so bile lažje poškodovane.
20-lelna voznica osebnega avtomobila je vozila p<î regionalni cesti i/ smeri I.evca pri)ti Šempeiru. Ko je pripeljala do križišča za ?alec, so je z vo/jluni razvrstila na pp^metnl pas za /ovijanje v levo pn>ti /alc*u. Pri zavijanju v levo je zaprla pot osebnemu vozilu, ki ga je v smeri proti Celju vo/ila 22-letiia voznica, ki je trčila v desni bok vo/jla, ki je zavijalo piDii ?!alcu, in to tako, daje
Trgovci, pozorno z evri!
Velenje • Olede na to, da so bili lak«) velenjski k<M koroški policisti v zadnjem času obveščeni o vnovčenju več pona« rejenih bankovcev za 200 l'UR. katerih kvaliteta je zelo dtibra, vse irgovce. še posebej pa tiste, ki nimajo ustreznih tiaprav za ugotavljanje ponarejenih bankovcev, policisti ponovno pozivajo, da si naprave priskrbijo v najkrajšem možnem času. Svetujejo, da bankovce dosledno prevevajo. V kolikor niso prepričani o pri-sinosll bankovca, naj to sporočijo na policijsko postajo Velenje in baiikovca ne sprejmejo. Ob tem pa si naj zaponmijo čim več značilnosti osebe, ki je poizkušala ponarejen denar vnovčiti.	■
vozilo zavrteki po wuišču inje z zadnjim delom trčilo še v tovorno v> zjk>. ki gaje iz sfncri /alca proii kri-žJšču pripeljal 57-leifU vozjiik. V nesreči seje huje poškodovala I7-lcina sopotnica v vozilu mlajše voznice, lažje pa sta se poškodovali i}be voz-nid 1er sopotnici v vozililL Vozjiik lovomc^a vozila v nesreči ni bil po šk<xlovan.
Prometno precej varen teden
Velerye, 30. jiinija - Na področju promeuie varnosti je prejšnji leden v Šaleški dolini minil brez večjih prt)metnih dogodkov, kar pi>meni. da se ni zgodilo dosti nesreč. Obravnavali pa so kar dve prometni nesreči, v katerih sta bila udeležena kolesaria. Oba sta s kolesom padla na <ibmočjii Velenja. zdravniško pomoč pa sta poiskala sama. Njune poškodbe so bile k sreči lažie.
Kavkaškemu oreškarju vreme porezalo »krila«
Vremenske razmere so botrovale padcu mogočnega drevesa v središču mesta -Kriva najprej suša, potem dež?
Veleiye - V ponedeljek. 30. julija 2007. se je v središču Velenja, natančneje ob spomeniku Onemele puške pri Titovem trgu. v močnem nalivu podrlo veliko drevo, krilati kavkaski <írešk3r (Pierocarya Fraxînifolia). Na srečo ni bil nihče pí>škodovan niti ni prišlo do kakšne večje škode. Delavci koncesi on arskega podjetja PIIP Velenje, d. d., ki
skrbi z.a urejanje okolja v mestni občini Velenje, so v torek še odstranjevali posledice zloma drevesa, ki je bilo po svoje /.a-ščiini znak centra mesta, nudilo pa je tudi lepo senco.
Podrto drevo je imelo večde-belno rozetaslo razj'ast, ki je pri tej vrsti dreves zelo p<igosta. V sredini rozete lakíi nastaja prostor, v katerem lahko zaradi zadrževanja vlage pogosteje prihaja do irohnenja ali gnitja.
Slrokovnjaki menijo, da je do padca drevesa prišlo zaradi daljšega sušnega obdobja, v katerem seje les skrčU, nato pa je ob intenzivnem nalivu ponovno prišlo do raztezanja in obremenjevanja drevesa. Na drevesu pred tem ni bilo /jAinaú znakov oslabelosti ali obolenja, tako daje bil včerajšnii razpad, kot kaže, rezultat spleta drevesu nenaklonjenih vremenskih dejavnikov. ■
Ob obnovi spomenika Onemeiim puéi<am so že odstranili enega od prekrasniii kavkavških oreskarjeVf kar je razburilo Javnost Drugi jO padel v ponedeljek v močnem naiivu.
Vlomi se vrstijo
Vlomilci niso na pocitnicah
Šoštaiy, 24. in 27. julij • Prejšnji torek so nepridipravi vlomili v irallko v mesiu Šoštanj. Plen ni bil majhen, saj so v noč izginili z večjo količino cigaret in tudi (^stale prodajne »robe«. Lastnik je utrpel večjo materialno škodo.
Vpciek pa so policisti obravnavali še poskus lat-vine na Surovini v Šoštanju, kjer so neznanci preplezali ograjeni prostor. Storilci so poizkušali odtujiti odpadni kovinski maierial, vendar jih pri tem zalotili varnostniki. Vlomilci se niso obirali, ampak so jo ucvrli v noč.
Eden bo delal, drugi pil
Veler\je, 27. junya - V pelek so bili velenjski policisti obveščeni, da je neznanec iz lesene barake na Konovem v Velenju odtujil delovne stroje v skupni vrednosti 2J00 TUR Policisti o storilcu še poizvedujejo, podana pa bo kazenska ovadba na državno tožilstvo, Oe je bil ta nepridiprav delovno razpoložen, je bil morda drugi hudo žejen.
V peiek ponoči je namreč iz počitniške hiše v Podkraju odnesel za 250 evrov različnih pijač.
Kolo ostalo brez koles
Veler\ie - Kaj vse si ne izmislijo vlomilci In nepridipravi, V nedeljo so policisti obravnavali vlom v klet v Saleku, kjer je zaenkrat še neznanec po vlomu najprej demontiral obe kolesi inju odnesel s seboj. Ogrodje je pustil, kamor je padlo. Lastnico kolesa je <iškodoval za okoli 200 E^líR.
Premetali dve hiši
Velei\je, 29. julija - Kol kaže, si je nepridiprav v času počitnic dobro ogledal hiše v Vinski Gori na področju Janškovega sela. Ni pa t)s1al le pri ogledih, saj so velenjski policisti prvi vlom v hi^o na tem področju obravnavali že v nedeljo, drugega pa v ponedeljek- Plen ni bil majhen. Iz obeh hiš so neznanci odtujili 3500 evrov, zlato verižico, av-tonîobilske ključe iiî ročno uro. Policisti v obeh primerih zbirajo obvestila o storilcih, podane bodo kazenske ovadbe na državno tožilstvo.
Pila kavo, ko je zagorelo
Pri Matevžočevih v Novi Štifti ogenj uničil gospodarsko poslopje, drvarnico, se razširil na stanovanjsko hišo, plameni pa so zajeli tudi bližnji gozd
v pokrajini ob Dreti je biJ spet na delu rdeči petelin. J okrat je zagorelo na domačiji Jožeta Hû-cija v Novi Štifli. Laslnik posestva je bil dolgoletni poveljnik prostovoljnih gasilcev v domačem kraju in ludi v tem mandatu opravlja to odgovorno nalogo. Velikokrat je vodil akcije in usmerjal delo gasilcev in tudi tokrat gre zahvala njegovi prisebnosti, da se ni zgodila se večja katastrofa.
»Ravno sva prišla iz službe in pila kavo po kosilu, ko seje mimo okna přivalil dim. V irenulku Je bilo vse v ognju. Po naravi nisem paničarka, ohranila sem prisebnost in pomislila, da je potrebno najprej rešili ljudi. Mama (tašča op. p.) je počivala sobi in pcmiis-liii ne smem, kaj bi se /.godilo, če bi bilo podstrešno stanovanje brez izolacije in bi se ogenj še hitreje širil po hiši,« pripoveduje Nežka Enci. ki je potem ko je
so ga morali odpeljali v celjskih bolnišnico, kjer je ostal na eno dnevnem opazovanju. Kriminalisti so še isti večer opravili ogled, o vzniku požara ne poročajo, še najbolj verjetno je prišlo do samovžiga suhega sena ali pa je požar povzročil sončni odboj. Po
plačuje z dobrim. Ob tem ostajajo Lncijevi brez besed, llvalež-lîost do vseh in vsakega pi^sebej, kije prisk<^čil na pomoč, se zrcali v očeh skromne družine, ki si je s poštenim delom in žulji lastnih rok prigarala spodobno življenje v dolskih brega čali.
/ ognjenimi zublji se je dobri dve uri spopadalo 92 gasilcev iz devetih okoliških prostovoljnih gasilskih društev. »Giispodar-skega poslopja in drvarnice nismo uspeli rešiti, uspelo pa nam je. da sc ogenj ni razširil na celotno hišo in zajel še večjo gozdno površino,« je povedal
Jože Enci je vodil in usklajeval mnogo gasilskih intervencij In niti v sanjah ni pomislil, da bo požar opustošil njegovo
domačijo.
* t' « ať'
Na domačiji je nastalo za najmanj 40 tisoč evrov škode.
spravila mamo na varno in skupaj z moži5m Jožetom odstranila plinsko jeklenko, slekla nazaj v stanovanje in začela reševali obleko. Za kaj več ni bilo časa.
V gtírcčem gospodarskem poslopju so imeli Matevžočevi več kmetijskih sirojev in tudi dva avtomobila. Na srečo so oba uspeli rešiti. Pri lem in nadaljnjem reševanju premoženja in živali je g<> spodariûv X5-lcini oče Jože očitno vdihnil preveč dima, zato
prvih ugotovitvah je škode za okoli 40 listič evrov. Nežka Tnci upa, da se ho vse uredilo, in sodeč po hitrem odzivu krajanov in tudi lokalne skupnosti je jasno, da prizadeti v nesreči niso osiali sami. V Novi Štifli so ustanovili odbor, ki bo koordiniral obnovo hiše in gospodarskega poslopja, ter drvarnice. Vsi bi radi pomagali, razloži predsednik krajevnega odbora Rafko /erovnik in zopet se izkazuje, da se dobro
vodja intervencije Ioni Bezovšek ml., poveljnik občinskega štaba civilne zaščite. O gasilcih je v icm primeru potrebno govoriti z vsem spoštovanjem. Z i^giijem in močnim vetrom so se borili na težko dostopnem hribovitem področju. Izkazala se je tehnika, ljudje pa so »izgoreli< za svojega gasilskega tovariša ui njegovo družino. Cia-silcem so bili v veliko pomoč tudi kmetje s cisterna mi
■ Edi Mavric • Savlnjčan

UTRIP
ha
oroskon
r

Oven od 21. marca de 20. aprila ^^^^^^ Tudi letošnje poletje, sploh zaSeiek avgusta, ni ùsto nit lakJen. kot ste ieleli To bo veljalo tudi za dopustri$ki Sas. íe v teh dneh ^ ' lifivate v njem. Kar verjeti ne hoste mogli, a sedaj je vse vvaâh rokah. V	da dobljenega zaupanja vam drage osebe ne izgubite zaradi
^^^ neoremiSljBiiift besed. V ljubezni bo še naprej vladalo manjSezatiSje, za kar pa ne boste veliko krivi. Pailner rabi veiï i!asa za premislek in odločitev, kot ste si mislili. Mkai ne silile vanj. Ko bo piipiavljeti, boste lo takoj obiîiAili.
Bik ed 21. aprila de 21. maja
^ ^ Poletni dnevi vam bodo še naprej godili, skorajda vam bo tudi dolgias.
V teh dneh boste spoznali, da nii: ni bolj pomembno kol zdravje in dobro polïutje, saj je, če imate tega, vse ostalo veliko la!je. PoCasi vam bo Slo na bolje in kmalu boste lahko z zadovoljstvom uiesniiïevali tudi druge življenisko pomembne stvari. Predvsem dri^ina si želi, da bi se več smejali, pa tudi pogovariali. Nekam liho ste zadnje čase. Vi pa dobro veste, zakaj. In vsa pravico imate, da to zadržite zase.
Dveička ed 22. maja de 21. junija
V teh dneh boste pogrešali družbo, saj bodo številni od vam dragih diugje kot vi. Je pač čas dopustov. Morda je to priložnost, da se dobite s tistimi, za katere si sicer ne znate vzeti časa. Spoznali pa boste, kako malo je včasih treba, da človek spozna, kaj je sreča. Potrudite se, da ne bo ostalo le pri želji po več druženja z ljudmi, ki vam imajo kaj povedati In ki jih imate radi. Ma ljubezenskem podroqu pa ne boste zelo zadovoljni, zato so lahko obujena prijateljstva t ud i zamenjava za to. Prav tako godijo, pa čeprav ni rretuljfl<ov v želodcu.
Rak od 22. junija de 22. julija
Avgust bP letos za vas izjemno lep mesec. Takšen bo že začetek Čeprav veste, tla vas čaka veliko dela. ga boste opravljali z velikim zadovoljstvon) in elanom, tudi zato. ker si jeseni obetate večjo spremembo v vašem življenju. Dobro veste, da je delo luili privilegij, sploh, če je tako, da uas resnično veseli. In vaše je. Tudi na ljubezenskem področju so vam zvezde še naprei naklonjene. Na vas pa je, da si priznate, kaj si sploh želite in potem tudi ukrepate. Včasih sicer ne bo šlo po željah, bo pa vseeno lepo.
Lev od 23. julija de 23. avgusta
Ni važno, kje bosie. doma ali na dopustu, saj vam bo v naslednjih dneh
©resnično lepo. Tudi zato, kei boste uspeli obračunati s preteklostjo in razrešiti neke diužinske zamere, ki se vlečejo vse predolgo. Čeprav vas bodo vodili le tf obrl nameni, se lahkozgodi, da boste nakoncu vi izpadli grešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iii In kaj vse ste za ohranitev neke tuje zveze pripravljeni storiti. Uspeli boste obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosta šport In dobra družba.
Devica ed 24. avgusta de 22. septembra
IVovica bo do uas prišla ob koncu tega tedna. Tokrat ne boste odlašali.
?TakĐ| boste zaCeli z akcijo in se lotili nekaterih slabih razvad, ki bi se jih ladi znebili. Bodite trmastí, kar sicer ni ravno vaša odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ kar imate Če pa boste videli, da brez stiokovne pomoči ne bo šlo, rie oklevajte in jo poiščite Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino liče. ne čakajte na boljše čase. ko boste imeli več časa. Tega imate točno toliko kot si ga vzamete. Jamranje pri tem prav nič ne pomaga.
Tehtnica ed 23. septembra de 23. ektebra
Zadnji dnevi niso bili prijetni. Predvsem zato, ker res niste mogli biti mirni, saj se pripravljate na velik dogodek. Ker se bo vse sleklo tako, kot bi SI lahko želeti le vsanjah. Zdelo se vam bo, da je življenje resnično prijazno do vas In to sevam bo poznalo tudi na daleč, že na obrazu. Tistih dni, ki jih boste še preživeli od doma, se upravičeno veselite. V soboto bo veselo, v nedeljo prav tako, vponedeljek pa se bo vse skupaj umirilp.
Škerpijen ed 24. ektebra de 22. novembra
Spet boste poskrbeli, da se boste imeli lepo. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, kako dobro ste naiedili pred časom, ko niste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi jo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom in svojim sposobnostim, ki jih odlično poznate Tojepiavapot do vaše sreče. Družina pa je tako ali tako na to že navajena in vam zelo stoji ob strani. Zabava bo odlična, počutje vsak dan boljše.
Strelec ed 23. novembra de 22. decembra
Saj sploh na hoste več vedeli, kaj si želite. Na videz vam bo vse šlo kot flfe s. pp maslu, srečni pa ne boste. Pravzaprav boste zelo nemirni. Tudi zato, ker se vse pieveč spuščale v razmišljanja, ki pa res ne morejo obroditi kaj dobrega. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vant bo veliko lepše. Vsaj poskusite, saj veste, kako pomembno je dobro počutje. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lasmi kot tuji. Ob njih boste namreč spoznali, kaj je to iď<renost in kako se lahko človek razveseli tudi majhnih stvari.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Čas je, da začnete intenzivno delati na tem. da se vam uresniči na-^^ jvečja želja tega poletja. Vse kaže, da ste na dobri poti. pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partneijem, saj bosta oba spoznala, kje sta v ^^^^^ preteklosti delala največje napake, da je tu In tam počilo. Ni kaj, oba sta trmasta, včasih pa se je dobro spustiti Iz oblakov na trda tla. Četudi je lahko p n sta nek precej tjoleč. Kar boste v vašo zvezo vložili v teh dneh, se bo obrestovalo še vso jesen. Zato bodite premišljeni z besedami in dejanji.
Vodnar ed 21. januarja do 18. februarja
Prav nič vam ne bo v naslednjih dneh težko Celo godilo vam bo, če boste močno zaposlenih. Novega projekta ste se lotili optimistično in tako je tudi prav. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredili pa hoste tudi zelo veliko. S partnerjem se bosta veliko pogo-valjala in ob tem oba spoznavala, koliko si pravzaprav pomenita. Sta kot dva pola, ki se neizmerno privlačita in ležko živita drug brez drugega. Pa čeprav kdaj tudi poů. Če ste na dopustu, boste sploh srečni. Ne boste potrebovali veliko, da vam ho res lepo. Le mir in dobro družbo.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega začetka avgusta, saj bodo vse vaše skrbi za neko vam ljubo osebo kmalu mimo. Ne morete iz svoje kože, kajne? če je človek nagnjen k temu. da ga bolj skrbi za druge kot zase, pa se kaj lahko zgodi, da spregleda kakšen bolezenske znake. In to se zna zgoditi vam. NIČ hudega ne bo, zato boste na to kmalu pozabili In se spet predali sanjaijenju v stilu kako bi bilo, če bi bilo. Saj bi lahko bilo, a vas je preveč strah narediti prvi korak. Nasprotno stran pa tudi. Začaran krog, kajne?
Od belega gradu v temo rudniškega rova

Tam gor nud ravnim poliem stoji en beli grad.
Pod gradom jki »špaiKiroK en «zauber« fantič mlad.
Od belega gradu Forhtenek, ki kraljuje na hribu nad Gaberkami in Ravnami pri Šoštanju v zaselku Pristava, so danes sicer vidne le še ruševine, a je kljub temu vreden ogleda. V zgodovinskih listinah sta v letu 1317 kot prva gospodatja. ki sta »špancirala» po grajskih prostorih, omenjena Pepl in Gebhard Forhteneški.
Grad oklepa mogočno obzidje, ki je služilo kot varnostni ščil pred morebitnimi napadi. Po pričevanjih okoliških vaščanov naj bi od gradu do doline, ob hudourniškem potoku Velunja, vodil skrivni rov, po katerem so lahko graščaki v skrajnem primeru ube-žali sovražniku. V dolini so bili grajski hlevi, v katetih so »domo-vali« grajski konji. Tako so lahko graščaki nemudoma zapustili grad, zajahali svoje iskre konje in kakor bi trenil ubežali preteči nevarnosti. Tako kot rov naj bi tudi vodnjak segal vse do potoka Velunja, iz katerega so črpati vodo.
Leto 1635 je bilo za grad usodno. V lem času so po slovenskem ozemlju divjali kmečki upori, katerim ni ubežal niti Forhtenek. Tega so razjai;ieni kmetje popolnoma izropali in to je bil začetek konca Forlitene-kovega živijenja. Zobu časa so pri njegovem propadanju pomagali še vaški kmetje, ki so za gradnjo svojih domov uporabljali kamenje takrat že propadajočega gradu.
KJjub temu da danes na vriiu hriba namero mogočnega gradu stojijo le ruševine.
vsak kamen pripoveduje svojo zgodbo o ljudeh in življenju, ki je včasih velo med grajskimi stenami,
V neposredni bližini gradu se je med letoma 1880 in 1900 odvila še ena zanimiva zgodba. To .je bil čas, ko so v Skalah in v Pesju odkrili premog. Za to so izvedeli tudi štirje kmetje s Pristave in se odločili raziskati
da bi biia nadaljna izkopavanja nesmi- 2« selna. O resničnosti te zgodbe še danes priča slepi rov, ki sameva sredi gozda in mu vladajo temne sence. Razsvetlil se bo le. če ga obiščete v paru. Vas zanima zakaj? Odgo-
tudi svoje ozemlje v upanju, da bodo našli to cenjeno rudo. Dolgo so iskali in mislili, da jim Je končno le uspelo. Iz gozda so kmalu začenjali odzvanjati zvoki krampov in lopat. Navdušenje četverice pa Je hitro tninilo, saj bolj ko so se oddaljevali od zemeljskega površja, manj je bilo sledi o premogu. Nazadnje so ugotovili,

vor na to vprašanje boste dobili le, če ga obiščete.
■ Ana Belinaj^
Z naravnimi tehnologijami - eko remediacijami - v boj proti suši
Ena od posledic podnebnih sprememb, ki so nas doletele, so tudi bolj pogoste in hujše suše. Poleg učinka tople grede, kije posledica povišanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, so ključni vzrok za sušo nepravilni posegi v vodotoke v preteklosti. Naravno oblikovana struga z meandri zadržuje vodo, v njej potekajo samočistilni procesi in ima visoko biotsko pestrost. V kanaliziranih vodotokih pa voda ob nalivu iiitro odteče in zaradi znižane biotske pestrosti ostane one-
snažena. Obilne padavine tako v spodnjem delu vodotokov povzročijo poplave, v zgornjem delu pa v sušnem obdobju sušo, saj se voda v pokrajini ne more zadrževati. Z nepravilnimi posegi v vodotoke je tako povzročena velika ekonomska in ekološka škoda.
V Prekmurju in tudi po Evropi so zelo razširjeni melioracijski jarki za nižanje nivoja talne vode na kmetijskih površinah. Ti jarki nimajo sposobnosti zadrževanja in čiščenja vode, v njih se steka voda iz kmetijskega zemljišča.
običajno onesnažena s pesticidi in z gnojili, ki pronicajo v podtalnico, Melioracijski jarki so izsušili kmetijske površine do te mere, da pridelek uniči suša.
Z naravnimi tehnologijami, konkretno z eko remediacijami, lahko kanali spet postanejo potoki in reke. Z revitalizacijo struge lahko zadržimo vodo v zgornjem delu vodotoka in tako preprečimo sušo. Za zadrževanje vode se lahko uporabijo stranski jarki in obvodna neuporabna zemljišča, kjer se ustvari nov živ-
ljenjski prostor, poveča se pestrost vodnega in obvodnega ekosistema. Nameni zadrževanja so kompenziranje vodnih viškov, zadrževanje visokega vala, čiščenje vode in preprečevanje suše. Melioracijske jarke lahko s sonaravno ureditvijo uredimo vekoremedia-cijske melioracijske Jarke, ki zadržujejo in čistijo vodo ter povečujejo biotsko pestrost. Ureditev je omejena na območje jarka in obsega predvsem zasadnjo z ustreznimi rastlinami, ureditev pomanjšane rastlinske čistilne naprave in majhnega zadrževalnika. Revitalizacije vodotokov so dolgoročne, perspektivne in ekonomske upravičene rešitve za preprečevanje suše.	■
Zgodilo se je
• e e
^ od 3. do 9. avgusta
•	3. avgusta 1994 se je v velen> skem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl:
- v mestu Lexington v ameriški zvezni državi Kentucky je 4. avgusta 2001 Katarina Sre-botnik osvojila svoj sedmi turnir v posamični konkurenci:
•	v začetku avgusta leta 1982 so lahko občani začeli v blagovnici ERA Standard v Velenju za devize kupovati proizvode Gorenja, ki jih za di-naije skorajda ni bilo mogoče kupiti: v Velenje so se zato začele stekati reke ljudi iz celotne bivše Jugoslavije, ki so tako laliko uresničili svoje sanje in kupili zamrzovalno
omaro ali zamrzovalno skrinjo:
-	avgusta leta 1981 Je bila na Golteh mladinska delovna akcija, na kateri Je brigada Karla Destovnika - Kajuha, ki so jo sestavljali mladi iz Ki-kinde, Pucareva, Subotice in Velenja, urejala smučišča:
-	okraj Šoštanj so 8. avgusta leta 1945 razdelili na 42 krajevnih ljudskih odborov, spadal pa je v okrožje Celje: 2. marca 1946 je bil okraj Šoštanj ukinjen ter skupaj z okrajem Gornji Grad preimenovan v Šaieško-savinjski okraj s sedežem v Mozirju, ki je bil razdeljen na 41 krajevnih ljudskih odborov:
-	8. avgusta leta 1998 sta Radio Velenje in tednik Kaj v Dra-
Velenjski stadion (Arhiv Muzeja Velenje)
vogradu izvedla veliki finale pevske prireditve »Poletnih 13«, na kateri je nagrado zlato sonce osvojila VelenJ-čanka Natalija Verboten: 9. avgusta 1995 Je na območju občine Šoštanj že drugič tisto poletje divjalo silovito neurje; potoki Velunja, Strmina in Slanica so prestopili bregove in povzročili
pravo razdejanje: nastalo materialno škodo, ki jo je povzročilo neuije, so ocenili na 500 milijonov tolarjev; - avgusta leta 1953 so po načrtih arhitekta Otona Gasparija in inženitja Stanka Bloudka začeli z udarniškim delom graditi velenjski stadion ob jezeru.
■ Damijan Kljajič
iwifjlS
ČETRTEK, 2. avgusta
PETEK, 3. avgusta
NEDEUA, 5. avgusta

SLOVENUA1
m.7b Ortiiuvi
DADO Siiridesiži /btlpnili slunuv. slov. nflfi., 1//
Mr^h pri /nfjn/rlrHvniku, nsaiia i^M. n/,3Q Markninpup/VB^ds.ris.nsn, n/.^n Kjsr se pr^iraiaiiv», klike HoiBlQDmnrCiik.nsâriiinan. HB.IG [lijbE?ri£k.odila|a;amrf)ka TlaikoMIdkr]: R^graiovsiaip D8.3ÍÍ Nsvijutn, lymnaiian., <1/76 09.00 Mnby Dink lo sknvriDSl Ms
ML), mm nan..0/?B [19.70 Mfilë SIVE! cehi:«, kvt/ ID.Ob labtirnikiinskavliiNHCori rovnic
10.7 D lla/i^afikovi v pioiiiKlu. 8/tD
10.Bfl	Haimnn Poujínik pionir vnsolf^luh pQiRvar)|. M. nikl.
11.^n	UmiriB
13.00 Paroirla. vraiim
13.15	tolafInesaniE.a/in 13.4b pQlnořniWiib
16.D0 PořcCfia, prrïiïifii
lft.in MtBÍDVI
1W6 Síabmoyrivi kniijilX íB. nan. 16.05 RKsnka
16.16	Mriifl, igrani Milt 16.30 f-riajstašQla
l/.OQ Novics.šporL vraiiiB 1/.3Q Jasim m yfasino IB.lb Dirhovniutrip 1B.30 2rDb3njeDi;t(3ljii:fl
13.^10	id'jri^riiodansank^ 19.00 ÛfMk. vrttriiii ^ptin 19.*ob libel, if. dnk,ydíi3|a 7m Tednik
Ultiiuvi, kuliiir;^. âpori. mm KnjiuamiinKbriQii ?3.in (ilasheni vtííer W.b Duhovni uuíp I)D.40 Dn^nik 01.10 ^iksn^koUiiuj! [)].?(] \\Mm\
SLOVENUA 2
06.30 /abavni mfiikandi 0/.0G Iniokanal 09.00 lVpr;]íÍ3|a 09.30 /alMvni iniokanal 11,00 Quoški iniokanal 13.00 /aliavni inlnkanal 14.70 IVprurlsia
14.bfl	PnievojfiisnsirabvNfifni^ilf 1945. nom. dnk. liarija. 7/7
lb.45 labirint
16.3!> /glavQiu;abava4, odiiaia l?.nn Mostovi
\m	AlenkaPiihar
18.00 Pnroiila 18.0b Slovanski vcndsk 19,10 řglasboinjilDsom... 7Q.00 Hurf:abB9s.amJi[rTi 71.4b Štóvilktí, 17/13 77.7b PopJâVD.CfiSki IVIilm 73.4b Woôna izmena, fm. naif., 3/3 0n.3b Jva|$£irlnbre;vo|nâ,njski
D?.lb Dnevnik 74fTieiskf> îV D7.3b Nabavni intnkanal
pop
OB.OO 74 ur. ponwiiev 09.00 Dvn|ro?rv]|HfijB, nd. 09.bb Spopdil sirasu. nad. lQ.4b IVpfiaia 11.1b I liba/eniLa^PniD, nad. 17.0b hli^ukrntlfivíj srcc. natl. 13.00 13.50
krilo, ani. nsii ^aukrntljivosic», iiđil. Lliil>u;6niMMci. nari. Spop'dr] sbasù. nad. 74 ur vrBPTfl 18.0b Dvainn>rvj|Bn|e nad 19.00 74 ur 70.00 ^3§amalaklintka 7D.bb ^3kra|u/toa.am,naM. 71.4b PrsdrrnakrirSemeHa. 1.de
»ngl. lilrna 77.50 ?4ur2V8čPT 73.05 PrBí]f7ifakrj:SBni8/la.nad.
an^LIKma 73-55 G(Rpa priírisedtiira. nan. 0Q.75 ^Bkraju/taa,am.rKJM. 01.1& SknvnQsini nan. 07.0 5 74 UP D3.05 ^oi^na painruma
14.20 15.15 16.10 1/.05 18.00
Urngnca. am. nan. Iťpruflaia
©
09.00 DiAroiiilío, inlurriiaiivna oddaja: na rlana^nii rfan. lutrar^c novicu. videospoi dněva.|iiiraniigi3sii;nalR kiihiniÈt. koledar pnredili'v 10.30 Vabimo k Qijlijéj 10.35 Q(brta lerna. pori. pogovora 1U% Viilaospoi dni^va 11.40 Ffti]nJulin:OiiBnig]itoiilY, posnetek ?.. dbi^a knn^srta 14.00 Viiletrsiiani. obvRSlils 17.55 Vabimo k uyltííhi IB.OO Mladi upi. ouo^ka (jtidaja 18.40 Reçjinnaliie novin 16.45 50/v^vd/aoiroke:Faraoni,
Recop. loma^nomiœlt, Nud^ 19.35 Vil eosp01 dneva 19.40 Villous Irani, obvasiils 19.55 Vabimo k ugltidu 70.00 I/nrfdale Oobrrj iim
iníofniativna nildaia. poridvilsv 71.30 VtíiKi ? An«./ah. glas. oddaja 77.40 Regionalna novice 77.45 Viifsospoi dnsva 77. bO 9;rbi(tio /a /ilravjs: Zdravila v
naglim doiiui 73.b0 Vabimo k ugludu Zihh VidsosuaiN, obvosul^
SLOVENUA 1
06.75 OdniDVi
0A0Û SlindBsui ;ylBnihslnnov. sluv.
nan„ 5// 0/.70 Sfmon ^kamp. risana nan. 0?.35 t/giil]||3n<^ v fulikorii kanjonu,
nsariHnan, 0/.4G Kdo le pacKk. Iiilk« 08.05 Risanka 08.15 Sa^o, oddala ^aotroks 08.75 ilaiko/akladko 08,60 HQtfllUhmorfcek.nsananan, 09i)5 Novi luin, igrana nan., 5/76 09.30 Babar. nsana nan. 03,55 Pingwn GaSpwr, nsanka 10.00 /godbe o Poliihi;u, 1/17 10.15 liikina ktsiki liltn 10.30 [na|sl8§ola lO.bb labomkiin$kavLi:Kdkustno
labormki or^ani/irîini 1Un Jasno m glasno 11.55 libei.fr. cink. odda|8 13X10 Pofoiila. Spori vreme 13.7b Duhtivni uinp 13.40 KnDiin(l8klB.iiDm.nad,.3/12 14.75 Slovrnskr iiinnki, oddafa
madžarske IV 15.00 PQrař;ila 15.10 Mnsinvi 16.45 Ûabar. nsana nan, 16.10 \? iinpoin? lorbs: Url pomladi
do poletja 1650 ijv m papagai, dan. nad.. 7/3 17.00 Nimii, iijwrL vrfímp 17^0 Pogled na ..Jiijblianikn sw nico
I7.'IS L'jvo na izgiihliGOH ?akl3ilc. 7/3 18.40 Karli, nsanka 18.45 PujsaPep;^. nsanka 19U0 Dnevnik, vreme, ^port 19.bb CnkoladiiBsanjB. 0/1Q 70:^0 ŠliiVEian?00/. l.rlRl 77.00 Ddmsvi. vreme. Jport 77.50 Polnočni klub 00.05 Lovci na i^gubijane idklMs, 7/3 00,55 Dniivnik. ponovil^v 01.35 Inlnksnal
SLOVENUA 2
05,30	Zabavni iniokanal
07.00	Iniokanal
09J)0	IV podaja
0930	/abavm iniokanal
11.00	OirnSki inlnkanal
13,00	IVprotlaifl
13,30	SlovfinskivcnCek
14,30	Dljimaiura. Ir, hlm
13,50	i^abnbnii.an||l. Iiloi
16Db	Mnsiuvi
16.35	/jlavnna^absvn. S.oridaja
l/JO	lestvicanadriiuBin
18.00	Pnn]Cila
18.05	Nobstapf)bladnk,teljton
18.75	Preganjani na svoii7cnilji. dok.
odrlajaWMU
19.00	Pusîahi§a,angLnad.,3/8
70.00	Zadnii dnevi slavnfh,ír. dok.
sanja. 7/13
70.b0	[J^arljrvimalopndnei.am. him 77.75 V iskan;u Salomň. Sp. dok. odd
73.70	Samuraj sumiaka, jap. Iilm
0130	Nui^iii pro(la|»li!i:, rijski lilni 07.bb Dncvmk 7arnH(skR IV
03,70	Zabavni iniokanal
pop
08.00	74 ur
09.00	Dvojno M (tnje. nad. 09,bb Spopadi strasii. nad.
10.4B	ll^jtroilajH
lUb	I (ijb(?;pn na tr/nicf, nad,
17115	[Neukrotljivo sri;8. nad.
13X10	Urgenca. am. nan,
13.50	IV^aia
14.70	/abodnokiilo.am.nan,
15.15	Neukrotljivo srtui. nad.
16.10	Itube^ennau/manad.
1/.05	Spopi^d stresli, nad
18,00	?4iir vreme
18X15	Ovojno Mr^njR. nad.
18J10	74 ur
20.00	Naša mala klinika ?0.bb Mi^ifa: Msiiiogoi^e 7, atn. lilni
73.00	?4urrtečer
73.15	Tajiiajiťe^a.3.ds!langl,am,nad
00.10	Na kraju/loùna. am, nan.
01.00	!)kan(lal,am.(iím 07.45 74ur.pnnovii8V 03.45 Nui^na panorama
©
09,00 DobrojiKrn.inlormauvna oddaja: na danaSiui dan, iiiiraníR novjce. vintiospoi dmiva. Vrtnarski kotii'«. uirariii úfsi koledar pn^dilt» 10,30 VabiinoKogl/idii 10.35 VeCsrMno.;ab.glasb,od[jajn 11.45 Skrt)^mo /riravjfi: Zdravila v
našem domu. ponovi lev 17.40 Videos pnt dneva 14.00 Videos ira ni. obvestil« r/.55 Vabimo k 01)1 ijdu 18.00 MiSmaioiroškaoilfiafa 18.40 Ri^ginnalne ntivme 18.45 Liiropa by omnibus, i^ob.
dnkumsniarna oddaia 19.15 Virieospot dneva 19,70 Virlbtosirani. olivKStila 19,55 Vabimo k oyleiiu 70,00 í/oddajcOdfrojulío 71,30 Jessn hvljsnia. oddaja iň ireija
iivljnnjsko obdobje 77,70 Regionalne novicc 77,75 Popotniškd ra/glcdnics: Iran.
potopisna ndd»|a 73,70 Viiii{ospoi dneva 73.75 Vabimo k ogledu 73J0 Vidijosirani. obvi^stil^
SLOVENUA 1
0C.75	Odmevi
DADO	Zi|iidbiii/&koi|kë
0/30	Ikanka
07,35	I? popotna (ofbeiOdpondadi
dopeli^tia
0^,55	Malesivet'elice,kvi/
118.40	fekma. kratki liFm
08.55	Sorodni du&.B/6
09.7(J	Cirilka: majhna váka mi§k'a,
danski arimifraiii lil m
in,40	Polnoinikliib
11,55	kdnk
13.00	PnroňlaJport vffřmu
13.75	Vseo^ivalih:sviiij;i
liradavićarki«
13.50	Vse ocvalih: pinyvinr
14.70	Polpini obisk, nem, li(m
15.55	Polaint vriiljak
16.00	Olrvaiitimljudfih
1fi.in	Absolutno
16.15	Krajiinljiidie
17.D0	rnrofHa,šparlvrRmt,'
1/J5	O/are
1720	Pnlflini vriiliak
1/.75	touka
1/.30	teba
17.35	Na Vílu
17.55	(ilasba
IB.OO	libof I/pnliuM ril slogov
10.05	Oiiitnouinno
1850	filasba
18.40	Tifi incveili^Jiki, Nsanka
19.00	Dnavmk. vreme. Špnri
19,55	Sknvnnsi modroga vlaka, an. 1.
71.30	Poletna pou>pan|a
72,15	Porařila,§|]nrtvtRm(!
77.45	Sopránoví. 70/71
73.45	Volitve, am film
01.75	Dnuvnik
01.45	InlokaiiBÍ
SLOVENUA 2
06,30 Zabavni inhkanal
08.55 Mapovedniki
09.no IV prodaj»
09.30 Skn;fô3s
09.40 Absolutno yloííHlnu
10.15 Izganjam na svoji/emliMÍok.
ud4a ÍVMR 10.45 ViskaniuSaioma.Span.dok. odilaia
1L35 Zaifnii dnevi slavnihjc dok.
sanja, 7/13 17IiO lid/unglevd/unplr{,arti. Iilm 14.45 Tpbi Slovenija. koni;4!ri ob 15 letnici samosioinusti Slovim mje 16.05 Oesati bral igra 18,00 Kla[fi;i.3m.iiim 70.00 ApleDoriavaJ»dran 70.30 35 lil vala 707.3. riřlkoM. 71.40 Pnlsini vriiliak 73.55 Hull, am, nad. 5/13 00.50 Pokvanena dckfeia, anyl. nad.. b/IB
01.40 Dncvnik^amej^ko IV 07.05 Zabavni iniokanal
pop
07,30	IVproilaja
08.00	ČambiiaanyleŠ^na.oir.odd
08,If]	BraiaKoalM.ns.serija
08.30	Ornbi^i. nizana serija
08.35	Jaka na liini.tisanasenia
08.45	Raduvedmi;» Ribr. risana s:«rija
09.15	Slonček Qcniamin, risana scnia
09.45	Zeleiijavi^ki. ns. s^nja
1035	l^Danraans.sûrija
11.00	Power Rangers, mlad. nan.
11,75	Mall) Korni]dn, nsana sari ja
11.5b	Moyoi^j»^ narova, angi M. odd.
17.55	RakHia pod kftfolœm
13.55	lormulftlprenosKVzaVN
Mad^arskt!
15,05	Na sns manj u Bonds, dok. ndil.
15.35	Spariak.ani.n8d, 1/4
16.40	Duh. am. him
19.00	74 uî
70.00	Daniejcv vrh. m. íilm
71.50	Miřifloůaialica.am.nan.
77.50	VulikiiDbrmïki ainJilm
00.55	Trniica 7: Pandonria skrinjica
(Ï7.40	74 ur
03,40	Nofii3 panorama
©
09.00 Mii ma§. oboSka oddaja, pon. 09,40 Vaiiimokoylude 09.45 Lurnpe by oirinibus. i^ob.
dokumentarna oddaja in,15 Virieuspot dneva 17.00 Viileostrani. obvestila 17.55 Va bi mu k ogledu 18.00 Mladi upi, otročka oddaja 18,40 Videnspoi dneva 1B.45 Otihovni vrelec: Mirko Horvat
juprskv^pijiOolió 18.50 Cas/anas.mfadinskaoddaja kio^arji
19.30 Vubnstrani, obvestila 19.55 Vabimo k oglorlu 70.00 Novice tega lerina.
iniormabvna oddaja 20.70 Videospot dneva 70.75 Hamionikarskiorkasifir/alec,
posnetek koncerta 71J?0 Vabimo k ogledu 71.75 Odprla t^ma. pnriovitBv 77.75 Ûkanna lasnval. oasiop
skupine Ados a, ponovitev 73.70 Vabimukoginrbi 73.25 ^dfiospot dneva 73.30 Vidfiostrani. obvestila
j	SLOVENUA 1
I	O/.UD ?iv;av
j	09.75 Sport5pas.9/10
i	09,55 Nedeljska maša, prenos i; i hiptifje t endava
i	11.0n Naobdii,nddaiaTVKnper
j	11,3(1 Mala srbska sva^ gora
I	17.05 ljudjc m zemlja
!	13,00 Poroda, §porLvfBnie
j	13,10 SievDrf3n?0D7,l,rÍBl
i	U,75 VrtfûkarjKlrava, [Vnad
j	14.55 Sban^. am. fibii
:	l?.(in Poroiîifa, športvmme
i	17.15 Ljalmija igraltisv; Bori^ Jnh
i	18.15 Pajkecl'iko, risanka
:	18.7(1 V^iennarJoc, nsanka
I	18.30 Kravi Katka, nsanka
i	18.35 llfčck Mdia pripoveduje, I risanka
i	18.40 ?rcban|eloia
i	18.55 Vreme
I	19.00 Dnevnik.vreme.^pori
:	19.55 Oaimo naši!
I	7110 intervju
j	77.00 mm
:	77.70 Poroiiiia, vreme, šport
I	77.50 Zsnavo/i.mo^spi.nem.lilm
j	00.50 Dnevnik
i	nilb (niokanal
I	SLOVENUA 2
i	06.30 /ahavm iniokanal
j	09.75 IVpmdaja
i	09.55 Sko/itts
I	10.05 35letVala?0?.3.del
j	11.10 Poletna potepanja, udilafd n I tiin^nu
i	11.50 NaSapesmii7007
i	17.70 Medvahvi.TVKajjflr
j	17.M1 IVproilaja
j	13.70 Alpe Donava Jadran
i	13,50 Ni mr hI. yala koni;eri N(;št> I Usrenda
:	15.75 IVproilaja
!	1 b.55 i ondon: (inglaški superpokal v i nortrjmeiii. prenos
j	18.00 ljrajSk]biki,sloven^kiČBfilm
:	19.75 Kra|i m ljudje, dok, oddaja
i	70.00 Pehale »rËi3.ir. dok. smia. I 13/13
j	70.50 Na no;, humor, nad , Î/B
I	71,7n Umetnosiglasbeinplesa
I	73.75 Sirske nasprotne usode, j 17/17
i	00.15 Pniaiiljiinkrokodili. angl. IV : Iilm
j	07.05 Onevrnk/ameiskeTV
i	07.35 /lihavni infrianal
pop
j	Oy.:«l IV prodaja
!	08.00 Čarobna angWna,oifo§ka : ndiiaia
I	08.10 Brata Koaltek. ris. serija
j	08.70 Jaka na lum. ns. sarijs
j	08.30 OnM, ris. Sinja
I	08.35 RddovedmcaBibi.ns.ssnia
j	Il9.0b Slnnt^ekUnnjamiii.ris.sen];)
i	09,35 Zalanjavi!ki, n^anasenja
i	10.15 RDaman.ns.senia
:	10.40 Power Rar^ers. mlad nan.
I	11.05 Malo Korrigan, nizana senja
I	1)35 Močno 2(frdV)lo. m. nan.
i	17.30 Raketa pnil ko/obm
i	13.30 Fonrula Iprcnosdrrke/aVN i Mad^arski^
I	16.00 Mnsteca 7i vsdno, am. nan.
j	17,05 74ur vremn
•	17.10 Qnlj§e>tv]jmt|i>.4m.liim
I	19.00 74ur.vmmc
i	70.00 Miki modre oři, angl.afn. Iilm
i	71.45 Vrhunci VNMad2a5k^ oddaja i nfl
I	72.00 Knnapeeinah.lr.nalb/6
!	73.40 Komo^kiljubiJeifiko
j	Ul.M 74 ur
I	07.50 Nočna panorama
©
PONOVI[iVUODAJIiD[N,SPUREOA 09.00 Mišnialotro.^kaodihjia 09.40 15/4, VIV magasin 09.55 Kulliira, infomiativna oddaia 10.00 Spirruli lorek, špufina iniomiauvna ralaja 10,10 Onigaôensvet:ML*dvedjaboja 11.10 Oiiliovni vmlec Mirko Horvat.
/ijpnikv7upijiDolii^ D.lb Popobitške ra/^lsdniœ: Iran,
polopi^na oddaja 17,10 Vabimo k ogli^n 17J5 Andrnjšifrer:DDdamirejo.
posneiok7.dela koncerta 13.05 l/adiivaV]V:50/ve/d^a otroke ^lajerskih 7.Sli^c kovaiÍL l^gim. f^apovi 1435 Vfdnostranr. obvestila 19.00 Vabimo k c^tndu 19.05 Mladi upi. oiro^ka oddaja 19.45 Skrhimo2a?dravc:Zifravilav naSem ilomu. i7obra Sevalna oddata
70,45 LllonJohn:Onemgbtonly.
posnaisk 7.dslakuncsrta 71.4n Virions mní, obvnsti la
PONEDELJEK, 6. avgusta
SLOVENUA 1
fl/,(10 Stindescuelonih slonov, slov,
nan., B// flA?n lekciiavgolls.rksananarL 0/^5 /ala ju vanrSka. nsana nan. QA45 Ribarnica Izgubi hiško.
lutkovna nan. (16X1(1 Hotel Ubmor£Eik.risBm nan. 118.15 Ro|!;ini dan. nrirjaja /a ouoke 116.70 /laikn/akladko: Momskf gaj 06.50 Novi juln,iyrana nan.. 6/76 09.15 I; popolne torbe: Ud pomladi
do policija 09.35 Naga|ivi;ki. risanka fl9.4fl tiuiimiSekilHeilali^e. 10/10 1DX15 Postovka, dot film {/Grčije 10,70 Í8humikiin$kavli:/akl|učni večer
1D35 Ra;pokfivč8SU. 10/17 11.05 lovci na i/gub]jene?aklade,
nem. dok. senja, 7/3 17.00 Slovftnci v Avsiraliji I3.fin Po roi lia. šport, vreme 13.75 Oajmo.n^i! 14.40 Nekaj mmuua popular, glasbo
Pomnila IB,10 Ooberdari.Koroška lb.44 Maks m Rubl. 71/76 16.00 Risanka
1B,05 Mariina m ptičiesua^ilo:
forisučna agencija IB.lb Ajkiîcpnrustavraioriilt. 10/lD 1B35 SsoncBnivoCelrSirah,
pouCna nan,. 1/5 Î7,00 ^oroûija, šport, vreme 17.35 ^ivhtfiiH 7 medvedi, angl. rlok. oddaja
10.75 ?rebanjR3í3plii,sB 18.40 Iliinhani,risanka IB.4b Adi v morju, nsardta 19.00 Oiinvnik. vrnimo, Spoil 19,55 Knn/indpkle.nBm.nad..4/l? 70.45 Osmi (lan 71.70 V kadru
77.00 Odmevi, kullura. vreme, šport 77.50 DBd!§£inaIvfciiQ,7/? 0030 /iv^entH i med^vedi. angl. liok. odifaja
Ú1.7Í1 Oiiuvnik. ponoviUiv 07,00 Irilokannl
SLOVENIJA 2
0650 /abaviii ininkaiial 07.00 Iniokanal 09/1(1 TV prodaja 0930 /abavni iniokanal 11.30 IVprodaja 17,011 PoIbuu vriiljak 14.15 Vrtiikaqi
14,40 Galiiríja igralcev: l^on^ Juh 15.40 ARS360 IB.On Fvrnpski maga/in 1R.3Đ M.iaborSiovenLïvpusvebi lAUn AlpuiJonavaJadian 17.30 / ylavu na/abavrj. 6, nilrldja lB.Ofl Poročila ia,Ob OadiSiina Evrope. 7/7 70.00 Oogoilki.kisov/nemmlisvet 4. oddaja
70.50 [ Ivis 'Zoodnia Isia, am. na d, 1 /7 72.15 Olas(bo)ni večin na drugem 73X15 /amcra. iap. Iilm 00.35 Dnevnik zanmiske IV Ol.On Zaltavm iniokanal
pop
06X10	74 tir. ponovil2V
09,00	OvojnoTivljPnjfl.nad 09,55 Spopad sirasb. nad
10.45	Ivprodaia
11.15	Ifiibe^en na irTmci. nad
17.05	Neokrodjivo srca, nad.
13.00	Uroenca. ain. lian.
13,50	TVprndaja
14.711	Zahodno knln, am. nan.
15.15	Neukíoiljivosrc?. nad
16.10	ljubeien na trámci, nad
17.0b	Spopad sirasij, nad
IBJID	74 ur vreme
tBX15	Dvnino^ivlienje.nad
IBilO	74 ur
70.00	Naša mala kilnka. rian.
70.50	Amcnškiprerteediiik. am.lilm 77.4 5 74 ur/wilder
73Í1Í1	Dru7manabeyu.iian.
73.50	NakrajU/loCina.ain.nan.
DQ.40	Pod lupo pravice, am. nan.
Q).30	Sknvnnstmouik.am. nan,
07.70	74 ur
03.70	NoCna panorama
TOREK, 7. avgusta
SREDA, 8« avgusta
©
nOilO Oobf0|utro, inlormaiivna oddaja: na dana§n dan. juiranje nrjvics. videnspoi dneva. juiraniigoBi itiesni kmaki. koledar prirnntev 1G«30 Vabirnokoyledij 101^5 llarmorvkarskiodesterZaíec.
niisriutpkk(^nr.?na 11.30 Videos po (dneva 14.00 Videosirani, obvesula 17.55 Vabimokugledij 16,011 Mojcam medvedek Jaka.
oi/Dška oddaja / a najmlajše ÎB.411 Rauioitalne novica IB.45 VKfenspni dneva IB.SO lkliL]i^niak,sinbr.řis.í. 19.50 Videosirani. nbvt.'sula 19.55 ValÂinokogledu 70,00 I/oddale Dobro juif o,
iniormativna oddaja, ponoviiw 71,30 Zamolčana Istra, poyovm 22.25 RKgioiralne nuvica 22-10 VideospoiiloEva 7735 luiukosielZOOB.posnaiek
fssiivalH, ponovitev 73.45 Vahiin«ko_gledu 23.^ Videosirani. obvesiila
SLOVENUA 1
06.15 Oiimevi
07.00 Miridesni /elenib slonov, slov. nan. 7/7
07.15 Mťi^arsevrnovSolo.ns.nan. 07.75 Pesnik Marko, nsana nan. 07.40 /idana nianjla, lutkovna naii. 07.55 Hoiel Dbmorček (18.05 l)nflovQr//obfvdtavjiica. /a oin)ke
0B,)5 /latkoZakladko:Odlal«niedo
l/vira Krtipe 06.35 Nfwi[u[r,anyl. nad. 7/76 09.00 lladDVBdniIai^ek:Snnca 09.15 h/larijria m plii^jR suašilo 09.75 Ajkei: pn rpsiavraioqih, 10/10 n9.4b Ssnn«:BmvočBh:Strah,
ponùianan.J/b 10,00 Zgodbi)!/školjk? 10,30 lâbornikifnskauii I0.4b Sprehodi v naravo;/anipinice 11.00 /ivlj'-nie i merfi^edi. angl. tjok. fl.bb Intervju 13.00 Poročila..^Mirt, vreme 13.75 Prcoaraani na svoji ;cmlji. dok.
odifáialVMB )3.bb Mala srbska Svela gm dri. (idd. 14.75 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 M(Rt(]vi 15.45 iroičicft. 5/76
16.10	Koia. rlaka. pul]e: mladiči, dok. orlilaja
1B.15 Kljiiki^eve do^otiivščine. lutke 1B.40 Hotel Dbiiiorček, ris.tiaa, 7. del I7.DD Novii:8. slov, kronika, šport, vreme
17.45 Strariskilir,riok.odiiaia 18.30 ^ebanie Astra 1B.40 frančeK, risanka 19.on Oni'vnik, vramii. špori 19.55 OluK/aSm.slovťnskililm 71.75 liaRina.ilok.ffiliton 27.00 Orimevi, vriîme. špori 72.50 Absolutno globalno 73.70 M(idi!ja,ni/w.nad..l/6 00,10 Str^rKkilir, dok.oijrlafa OlJlO Oiievnik, ponovitev 01.35 Iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 /abavm iniokanal
07,00	InfcAanal 09,00 IVprodaja 09.30 Zabavni iniokanal
11,00	Utroški iniokanal
17,30	rVprndaia
13.00	/abavm iniokanal
)4.15	IV prodaja )4.4b GNbefm večen na drugem
15J^5	Oober dan. Koroška
1B.0Q	Na obisku, oddaja IV Koper
)B-30	Vkadnj
1/.00	Mofstovi
17.30	Z glavTj na/»bavo
16.00	Poročila 16.05 Iflbinni
19.00	Slon: Umor ne/asiara, nam, nad. 3/10
70.011	lišitia, Šved nan.. 3/6 71JQ	Oraga Veiidi, danski film 73.10	Domovina, nem. nad.. B/6 01.00	Ontîvnik ^ariiHjske IV 01.75	Zabavni iniokanal
pop
t	06.00
i	09.00
i	09.55
I	10,45
:	11.15
i	17.0b
t	13.00
i	13.50
i	14.70
t	15.1 b
:	16.10
!	UOb
t	18.00
:	lB.Ob
I	19.00
t	70.00
:	70.5b
i	7U5
\	7?.4b
i	7.3.00
i	73.30
\	00.70
i	01.10
!	07.00
t	03.00
74ur.pon()vilťV Ovo[i»^vlji)ii|S. nad. Spopad sirasu. nad Iv proda I a
liiibt3;en na irta,nad îJeukrntl|ivosrœ,nad Jrgeuca, am, nan. W prodaja
/ahodno krilo, am. nan. Neukroiljivosrcp, nad. yubë^en nair^>ici. nad popadl sirflsti. nad. ?4ur vreme Uvoino2ivljcnir), nad 74 lir
Naša mala klinika Praveneno!
Usodn; spro)dea l.rtel aro, '/4 orřVKčer
Usodni sprnhlec. nad am.l Na kraju/ločina, am. nan. Pud lupo pravi CE. am. nan. Skrivnosini olok. nan. ?4ur.ponovil(iv NoCna panorama
©
09.00 DolMOjutra, infonnauviia nddaja:n9rlanašniri3n. |uiran|i!novii:o. videospot dnova, lutranii gnsL ra/gibaimo se. koledar pnrsd I tiTv 10.00 Vahimokoqiedij 10,0b linokostal700C,posn.li£Uvala 11.15 Videospoi dneva 11.70 Zamolčana Isira.poqovor 14.00 Videostraiii. obvesula I/,bb Vabimo k oylťdij 18.00 Polete mlailih, mlad oddaja 16.40 Videospl dnsva 1ô.4b Zof an Prod m: Za šaku ljubavi
ilokuiiieniafni iilm 13.10 Naša Evropa: Vama hrana/a
evropske poi/ošmki 19.40 Videos tram. obvestila 19.55 Vabimo k oyhdu 70.00 l/oddaiuUobfojiiuo 71.00 157b.VFVmaiia?iii 71,15 Kuliiira. iitlrjrmaiivna oildaia 71,70 Sportm lorak. Športna inf. odd. 71J3Q fun/eminrm.inlor.odilaia 77.00 Astjva yihanica. inlor. oddaja 773 l/ariiivaVIV:50?vc^/a
otroki' 00.00 Vabimo k ogledo 00.05 Videosuam, obvestila
SLOVENUA 1
0B.15 Odnevi O/.OO NinainIvoNinovam
pnidsiavimo, ntr.nark 1/8 07,15 tlavria riba v šoli, nsana nan. 07.75 Orat in i^ď^ira icknuijeta. rs. irdit. 07.40 Letni ča^^i.ltilkuvnsufin. 07,55 Hotel Ubmorček 03.10 Rrsanka
DB.3Q K3korasiedr\jiina.oddajá?a oUoRe
DB.40 7laíkoZakladko:Ku^minmiin
na lahiiiji 09.0b Novijiiin,angl.nad.8/76 09.30 Kliitoedogodivščine, 7/17 10.00 Sport Spas, 9/10 10.30 GnliraCeklinn. 75/76 10,55 labmn]kiinskavn:Pníeppn Soči
11.10 Stranski lir. liok. otidaja 17.00 Ljiiitji^ in ?emlja 13.00 Poročila, ^)ort. vreme 13.75 Ui^jctj pesniki 13.30 Pleníka, norv, tlim 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 MnbyOickinskrivnrside7ele
Mii.Ô/76 16.05 Miidni čudi?>ni kii^a, nsanka 16.15 Pod klobukom: Človek in/ival 17.00 Noviis. slovenska krnmka.
šjjori vreme 17.40 Vdih?ivljenj3/gndba dr. Pavla
luna^. dok. oddaja 1B.3Û ^libaiijeloia 16.40 Ulica sani. nsanka 19.00 Dnevnik, vremi^ šport 19.bb Zmaga il bmno. danski him 27.00 Orfmevi. špori. vreme 77.55 Ore/re^a: dr. Miti a Terene 73.15 VDiriosopnsnelivbarvah.fr.
dii. serij a. 1/4 Q0.10 /Qodbadi.Pavl3lunačka.dcik. oilitaja
01X10 Onevmk. vrwMfi, šport 01.35 Iniokanal
SLOVENUA2
06.30 Zabavniinfokanal
07.00	Inlrjkanal 09.00 IV predaja 09.30 Zabavni lofokanal
11.00	Otroški inhteii
17.30	IV predaja
13.00	Zabavni infokanaI
14.50	IVpredaia
15.70	lestvii:a na driigem 16.05 Oogodki. ki so v;neminli svei
4. oddaja
17.00	Mfctovi
17.30	/ glavo na/abavo. 6. oddaja
18,00	Poročila
18.10	Ueilrščina tvn)pe 70.00 Šport
77.00 W.Sliakisppare: Ukrojena trmoglavka. IV pmdsiava 00.00 Slovunska jd;? srana
01,70	OnevTiik/ameiskelV
01.45	7abavm 10iokanal
pop
OB.OO 74 ur. ponovitev 09.00 Ovojnoiivljunje, nad. 03,5b Spopad stíssti, nad. 10,45 TVpreilaia 11J5 Liibs?i(inatrinici. nad 17.05 N'eukrotliivosrœ. nad 13.00 Uroenca. am. r^an. 13.50 l^prodaia 14.70 Zahodno krilo. am. nan. 15.15 Neukíodfivo srci!, nad 16.10 Ijijbe;Gnnaučnici,nad 17.05 ^cpa d sit asu. nad, 16.00 ?4ur.vrsmR IB.Ob Uvojiinhvlitmie, nad 19.00 74 ur 70.00 Naša mala klinika 70.50 Sknvno^av^/ntštvo, kanad.
am. him 77.30 74 ur rtfičer 77.4b Ugrabljeni, lO.rtel 73.35 N:tkrajU/ločina, am, nan. 00.75 Pod lupo pravice, am. nan. 01.15 Sknvntjsini mok. ant. nan. 07.05 ?4ur.ponoviiijv 03.05 Noi'iia panorama
©
09.00 Oobrojulro, inlnrmaiivna odiiaja: na ifanašii i dan. lutraiije novice, vineospoi draiva, nove i/dsjs, juiranii post, [e^ikovne ris/nanke. (oiraiar pnrediiev 10.00 Vabmtoknglnilu 10.05 Jportniiorek.Soortna inf(jniiat»vna oddaia 10.70 l/arlNvaVIV:50/VH/d?a otroka Slapovi. Navillankc, Vite^Csljski 14.00 ViiliHístram, oljvesula 17.55 Vabmiokoylnilu 1B,00 i^as;anas. mladinska oddaja.
S.fVmreřa 1B.40 Regionalne novnio 1B,4b V bamiouiti / naravo, kmetijska
odilaja. pomjviiRV 19.15 Videos (ram. obvss lil a 19.b5 Va bm 10 k ogla du 70.00 I/oddaja Dobro lutro.
informativna oddsja 71.00 0rtirtatsma.3.IVmrii;a 72.00 Regionalne novice 27.05 řPslivallBnt?007:.iim Millions Oíues bag, posnela k koncerta 23.4b Vidaosp01 dneva 73.50 Vabmiokogluilu 73.55 Vid^irani. ohvesiila

PRIREDITVE
Kdaj - kje - kaj
VCLENit
v
Četrtek^ 2. avgusta
9.QQ-17.00
Vila Mojca
Udpnd vrala Vile Mojcd 20.30 Velenjski grari
23. Poletne kulturne prireditve 2007-KUDFrance Prešeren Ljubijana: Štefka in Polda
Petek^ 3« avgusta
9.00-17.00
Vila Mojca
Odprte vrata Vile Mojca 20.GÛ Sheke Club Velenje
Poletni vrt 2007-Grški večer
Sobota; 4« avgusta
8.00-13.00
Atrij KSC Kmečke tržnica 10.00 Rolčád pred Centrom ^ova 23. Poletne kulturne prireditve 2007 Brigita Leben: Bicikleta
Ponedeljek^ 6. avg*
9.00'17.00
Vila Mojce
Odprta vrata Vile Mojca 18.30 GostiščeLipa
Redni tedanski bridge turnir
Torek^ 7» avgusta
9.00'17.00
Cantemus uspel tudi v Grazu
Po absolutni /magi na Tesiivalu ^StcúI /vc/d« 19. maja v /alcu sejo VS Caniemus letos /o cetnič uvrstila na festival »Večeri dalmatinsko pismo« v Kašiol Kambolovac pri Splitu, na katerem je osvojila na većem novih skladb tretjo nagrado i^irijc. na večeru dalmatinskih pesmi pa drugo nagrado žirije /.â priredbo skladbe Riban, /maga na festivalu SreUi zve/d pa jih je uvrstila na 9. mednarodni fcslival vokalloial v (îraai, kjer so prejeli bronasto diplomo strokovne žirije. V čudovitem amblemu dvorano vDom in IJerg« v pečini pod gradom je v torek, 24. julija, v dveh koncertih v kategoriji P()P-a tekmovalo 15 odličnih vokalnih skupin {?. Avstrije, Italije. Nemčije. Sviœ. Mad/arske, Rusije, Nizozemske in Caniemus i/ Slovenije. Vsaka skupina jo Imela 30 minul programa, .žirija, kateri jo zopet predsedoval ustanoviielj skupine Swingle Singers gospod Ward Swingle, pa je po napornem delu ob 00:15 razglasila rezultate, Točke so prinesle bron tudi skupini Cantemus, kar je /a skupino velik dosežek, kajti peli so na odru med najboljšimi vokalnimi skupinami Evrope.
Avgusta bodo zasluzeno počivali, septembra pa nadaljujejo i nastopi in pripravami na snemai\ie.	■
KINO VELENJE:: S
I
SHREK TRETJI
(Shrek The Tbirdl-a nimi rana komedija. 93 minut
Režija: Raman Hui. Chns Miller igrajo: Mike Myers, Eddie Murphy. Cameron Oiaz. Antonio Banderas. Rupert Everett, Julie Andrews. John Qeese, Justin Tïmberfake, Eric Idle. John Krasinski. Chen Oteri
Petek. 3. fi. ob 19. uri Sobotd, 4.8. Ob 19. uri Nedelja, 5.8. ob 17. uri • otroška matineja
Mladoporočenca Shreka in princeso Fiono preseneti kraljeva smrt, zaradi katere bi moral Shrek prevzeti vodenje dežele, poleg tega pa mu Fiona sporoči, da bosia dobila otroka. Toda ker je Shreku bolj kot dvorec vSeč smrdljiva močvara, se z zvestima prijateliema Osličkom in Obutim Mačkom odpravijo poiskat primernejšega prestolonaslednika Ar-turja. ki pa se ne vede prav mt kra* tjevsko. Med tem Sanjski princz zlobnimi pravljičnimi junaki naitrtuje prevzem oblasti, toda to je rai^un brez Fione in njemh prijateljic Snegu Ijčice. Trnuljčice in Moto vil ke. Film ni sinhroniziran v slovenSčmol R£DNl PREDSTAVI (cena vstopnice 3.5 EUR)
OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 2,5 EUR)
MOJA SLAVNA INDIJSKA NEVESTA
|My Bollywood 6nde)-romantična komedija .95 minut Resia: Rajeev Virani Igrajo: Jason Lewis, Ksshmira Shah. Guishdn Grover. Saniay Suh, Neha Oubey idr.
Sobota, 3.8. ob 21. uri Nedelja, 4.6. ob 18.45 uri
Nadobudni pisatelj Alex nekega dne na plaži spozna privlačno Reeno in se vanjO zaljubi. Toda lepotica kmalu izgine, zato ji Alex sledi v Indijo. kjer izve, da je njegova sri!na iz-
branka največja filmska zvezda Bol-lywooda. zaročena z vplivnim producentom. Prepričan v resničnost nedavno iz pove danih čustev Alex ne popusti in si na vsak nabn prizadeva vzbuditi Reenino pozornost, a ga ph tem ovira njena družina in spone indijskih tradicij. REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3.5 EUR)
BEUMASAJKA
(Die Weisse Massai)-romantična biografska drama,. 131 minut Re!ija: Hermine Huntgeburth Scenarij: Johannes W. Getz po romanu Corinne Hofmann igrajo: Nina Hoss, Jacky Ido, Katja Flint Antonio Prester
Petek. 27.7. ob 21. uri Netfelja. 4.8. ob 20.30 uri
Carola (Nina Hoss) na počitnicah v Keniji sreča postavnega vojši^afo plemena Samburu Lemaliana (• Jacky Ido) in se vanj do ušes zaljubi. Poledice so usodne: svojega fanta pošlje domov v Švico samega, ona pa ostane v Keniji. Po naporni poti skozi afriško divjino se v Maralalu spopniatetii z Nemko Elisabeth. Kmalu spet najde Lemaliana in mu sledi v njegovo vas Barsaloi. Z ne-venetno energijo premaguje vse ovite in si v Afriki zgradi novo življenje. Ampak kmalu se izkaže, da je tisto, za kar je mislila, da je ljubezen njenega življenja, v resnici mučna dogodivščina, ki jo popelje do skrajnih meja ... REDNI PREDSTAVI (cena vstopnice 3.5 EUR)
Naslednji vikend nopovedujemo:
mladmski domišljijski film HARRY POTTER IN FENIKSDVREO ((Harry Potter and the Order of the Ptioenix). znanstvenofantastično akcijo FANTASTIČNI ŠTIRJE:PR^ HDD SREBRNEGA LETALCA (Fantastic Four: Rise of theSitverSur-fer), triler DISTUR6IA(Dlsturbia)
Vila Mojca
Odprta vrata Vila Mojca
Sreda^ 8. avgusta
9.D0-17.00
Vila Mojca
Odprta vrata Vile Mojca
Za dodatna informacija o prireditvah rn dogodkih lahko poklicala Turistično-informacijski in promocijski canter Mastna obfiine Velenje (03/8961860).
ŠOŠTANJ
Nedelja^ 5* avgusta
od 15. ure dalje
Letališče v Lajšah Tradicionalno srečanje hamionikarjev samoukov
Sreda; 8. avgusta
8.00 Zasavsko hribovja
Izlet Trojane ČemŠeniska planina • Vransko ((shka označena pot)
Na gradu zvenele melodije španskih Judov
V	četrtek. 26. julija, je bil na velenjskem gradu končen pesmi španskih Judov. Gre /a glasbeno /apu^ino španskih Judov, ki sta jih kraljica I/abela in kralj Ferdinand leta 1942 i/gnala i/ španskega kraljestva. 1/dala sta odlok, po katerem so morali vsi Judje, do konca julija zapustiti špansko o/cmlje. v nasprotnem primeru pa jim jo sledila smrtna ka/en in zaplemba celotnega prcmo/enja. Judje s se naselili v severni Alriki. Franciji. Italiji in drugod po Hv-ropi. Med njimi je šc vedno živ la-dino, jezik stare domovine, v katerem so nastajale in Se nastajajo njihove pesmi.
V	atriju velenjskega graduje v poletnem večeru /azvenel glas Klari se Jova novic, ki ga je spremljal nc/en zvok kil are izraelskega kitarista Drora Orgada.
/n mati je gledala Ufiiirajočega 5/V/i/.
Sin /e govoril.
mati t nuje oči. ki io loUko krai brale syeio h\ligo^ Pt^^lej mati moje čelo. ki .sem si ga lollkokrai powznval z molitvenim ^rmenom. Ptičici me mail.
Prostor je pre/ela /alost in oto-/nost pesmi, ki so i/ra/ale bolečino in grenkobo Judovskega naroda. Prepričana sem, da je le malokdo i/med poslusalcev ob tem lahko ostal ravnodušen. Otcv /ne melodije so postopoma pojenjale in usesa so božale tudi ljubezenske in igrive pesmi. Občinstvo pa je ob(^aieno z notranjo svetlobo, iz gradu na žalost odhajalo po temnih stopnicah.
M Ana Belina
Koledar imen I Lunine mene
Avgust (veliki srpan)
Četrtek-Porcijunkula
3e petek' Udija
4e sobota-Janez
5e nedelja • Marija
6« ponedeljek-Ljubo 7« torek - Kajetan 8« sreda-Mirko
5« avgust, zadnji krajec,
ob 23:20
Pregovori
Porcijunkuli (2.8.) Seje vročina, huda bo prihodnja zima.
Opravičilo
PCíDGabcrkesc zahvaljuje dunatorju Beg Irancu-Beja Trans/a vso pomoč pri nasi prireditvi Praznik /eive in kruha in se mo hkrati opravičuje» kcrje hilo njegovo Ime nenamerno i/puščeno pri objavi donatoijev na sami prireditvi.
PGD Gaberke
l^lkl
hbulaottftllla
VELENJE
QBMÔZNÂ SX&1HA IBOKNICA VELENJE
Konec septembra bo v Velenju potekalo evropsko prvenstvo cvetličarjev Europa Cup 2007.
Ob tej priložnosti razpisujemo javni natečaj za
IZBOR TURISTIČNEGA SPOMINKA »VELENJE - MESTO CVETJA«.
Natečaj bo trajal do 5. septembra, objavljen pa je na spletni strani Mestne občine Velenje
vwvw.veíenje.sí (Priložnosti/Natečaji, razpisi).
Več informacij: TIC Velenje (Šaleška 3. Rdeča dvorana) 03/8961 860 tic@velenje.si
1
EimOPCAN CQM'LUIION fOfl FlOMSTS Eviopsxû mvENSTVO cvnučwucv
lUROM OU^MOT
Mtfljt, Sfovmljft 27 -90 rnnCnCVÍ
Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 09093 98 66
Rezervacije vstopnic: na www.planet-tus.com ali po 14. url na 03/42 41720 In 03/42 41722 Kinemttesfdfí i\ptiMšš^ pravico spremembe programi*	ww^.planet-tus.com
EngrotuS Cesta v rrnovl>e Ce{|e: PL KawaatûgwfLPIanttJuS Ce1|«, Manborska 128


Bevče 19/a, Velenje GSM: 031/361 769
Za vse, ki obožujejo pravi zor •••
Te dni so se na široko odprla vrata no-gostišča Livdda. Če ste ljubitelji jediz zara. potem se morate napotiti v Bevče 19/a pri Velenju. V njihovi po-r^udbi imajo iedi z žara posebno mesto. saj jih pripravljajo na pravem žaru 2 ogljsm. kar daje njihovim ćevapčićem. raznjii^em. pleskavicam in ostalim jedem specifičen vonj in okus. To pa ni vse, karvam lahko ponudi novo gostih Livada. Razvajali vas bodo tudi zr^jimi special iietam i in različnimi morskimi jedmi. tako da boste pn njih resnično kar zaznali okus in vonj po morju. Pu dubri (edi se prileze tudi kakšna sladica, ki jih je pri njih veliko na izbiro. Za osvežitev pa si lahko naročite enega od številnih koktajlov. Seveda pa je razumljivo, da ima dobro gostije kot je Li/ada tudi primerno izbira rujne kapljice in ostalih pijač.
Mini kavarna
v gostisču Livada si fahko pnvoščite tudi odlično kavico. Oa bi bilo ugodje pravo, so pripravili poseben prostor, ki so ga poimenovali Mini kavarna. Ob kakšni tortici iz njihove vrtnne pa bo razvajanje res popolno.
Igrala za otroke
Livada je pravo družinsko gostišče. To potrjujejo stem, da se bodo îahko vaši otroci imenitno zabavali na igralih. celo na trampotinu. medtem, ko se boste vi prepustili hrani...
Prenolisia
Imate niorda na obisku sorodnike, prijatelje pa ni dovolj prostora za prenočitev? Nič lažjega, pokličite gostišče Livada, kjer bodo lahko gostje po ugodni ceni prenočili v okusno opremljenih sobah.
Zaključne družbe
Vabljene so tudi zaključne družbe.
Igrišie za odbojko na mivki
S^ ljubitelj! odbojke na mivki? Potem le brž pokličite gostišče Livada in si rezervirajte svoj termin na njihovem igrišču za tovrstno priljubljeno obliko rekreacije.
SlttcHka^ prijazno vabljeni v gostiSde Livado!
MEl • aAU Jenkova 17. Vdtenje
Offier Ademaif Siavha Ramšak (desno) z opremt)evalko (notranja podoba lokala, oprema in izbor celostne po> dobe: Elena Amblenti Iz Ceija) Marjano Dobnik Hrasar, dipl. Inter, design. (Foto: TomajÉ Škorjanc)
V sodelovanju z Investitorjem ter podizvajaici (Stekiar^ stvo LukanCf ProStudio Ve/err/e, Idila Leveč, Pohištvo Valdekf Svetila Esto)
K A I» I I» V E L il X J II
NAGRAJCNCI NAGRADNE KRIŽANKE » PENTUA« na Cankarjevi Id v Velenju, objavljene v tedniku Na$<a$ 19.7«:
1.	nagrada: nakup v vrednosti 1S evr prejmeiMATEJA MAROLT, Plešivec 55, Velenje
2.	nagrada: nakup v vrednosti 15 evr prejme:TEA REHAR. Podgora 38. Šmartno ob Paki
3.	nagrada: nakop v vrednosti 15 evr prejme: MAJA FfŠER,Rudarjevo 8. Črna na Koroškem
Nagrajenci naj se ogla^jo z osebno izkaznico v Pentlji na mestni tržnici Velenju. vsak dan med 8. In 19.« v soboto pa med 8. In 13. uro, kjer bodo prejeli nagrade.
B eozDasKivnu
mohqnsb oli eleklro hidnivlitno uprtvl|onia oil35kNiioe0kN(od3.StdQBt}
■	KIDRAVUČNiaPILNIM
poflon pr$b eltkntiinotor^ gB troktrojo od ó 1 do 201 MOiSHNAJOKařliJIlftOV
■	OnAUGOXDARSKAOřREMA
kđrdonski grsill. dol|insU upfQvl|ola, BtK vnri..
mfWvWTWikiw
Voi irscvM: KZ kleika M§a
UNIFOR^STd.o.fl., Dobrišo m 14a, 3301 PntrerriB, Tal.: 03/7131410. ínfoáimlfuKt.sí
»
C€
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Nagradna
Picerije Picadilly
PICÀDILLy
Stari trg 35, Velenje Tel:03/5889-358
Vabimo vas vsak dan, razen nedelje, že od 8. uie v naš prijeten klikniatiziran lokal ali na poletni vrt.
Okus poletja v Picaúiilyu. Pustite se razvajati 2 barvitimi okusi dobre siaie italijanske kuhinje, pizzami, pečenimi v pravi krušni pei^i, strui^kani i nadevi pa žeiji, testeninami z raznimi okusi, steaki i omakami, jajcem, poprovo omako in osvežilnimi solatami Posebej vam pript> ročamo vražjo solato s piši^anDjim mesom, solato z roasibeefom, špansko, fit-nes... Ne pozabite na pfiljubljeno »Pičadil iy lojtro »vsako sredo! Vse skupaj zaokroiimo s kozsrlikom skrbno izbranega vir)a. Za poslastico si privoščite sveie jagode, borovnice, sladoled po želji, sadno kupo. panacoto ali vroče sadje.
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKUUČENE SKUPINE
Rešeno križanko pošljite najkasneje do IS.avgusta na naslon. NAŠ Cas. d o,o.. Kidričeva 2a. 3320 Veienje. s pripisom "PIMiLLr. Izžrebaii bomo tn nagrade; pizzo00 izbiri za dve osebi vražiosolato za dve osebi in ladico za dve osebi.
CFIRra, 2. qvggsîo:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Potočila; 6.AG Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne iníomiacqe poročilo Avto moto nmze Slovenija: 730 Poročila. 7.45 Današnji kulturni utrip; B.0Û Policijski nasvB^;6.3Q Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.3G Poročila; Rekfeacij^i nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.0Û Na svidenje; 14D0 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kjô.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.30 Pcročil^t 1S.G0 ^â svidenje.
PtTEK. 3.avgv$tfl:
6.00 Pozdrav In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop. 7.15 Pc ročilo Avto notozveze Slovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 3.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utr^; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji tiaa 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
S080TA.4. avgusta:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poro-Čila;6.45 Na današnji r]an;7.00Horoskop;7.15Ce$tn6iníom>ecye-poro&lo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 PolepŠajnu) si sobotno jutro; 8.30 Poročila 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna: 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 1430 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poroala; 19.00 Na svidenie.
NfDEUA. 5. ovgusto:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji tlan; 7.00 Horoskop, 7.15 Cestne irifonnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna fskanja; 8.30 Poročila; 845 Današnji kulturni ulnp; 9 00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; lO.DO Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; ^stitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje, 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minule z domačimi ansambli,* 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEĐEUEK, ó.ovgusto:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov di^; 6.30 Poročila; t).45 Ndilanašnji dan; 7,OU Horoskop; 7.1b Cesine infoimdDs|e poročilo Avto moto nreze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Oanašnii kulturni utrip; 6.30 Poročila; 845 Policijska kronika; 9.3G Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,10 Na današnji dan; 14,20 Poročila; 15.00 Aktualno. 15.30 Poročila 16.00 Kdaj.kje.kaj. 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov spon, 18.00 Glasbena lestvice; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOR{K, 7. ffvgtisla:
6.00 Dobro juUo in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop. 7.15 Cestne infonriacije ftvto moto zveœ Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; S.OO Vrtnarski nawetí; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila* 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
SREDA, 6. avguslo:
6.00 Doiiro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni uinp;6.30PoroČild;7.00Horoskop;7.16CestneinformacijeAvto motozveze Slovenije; 7.30 Poročila 6.00 Težava je vala. rešitev je naša; 8.30 Poročila 9.00 Stro-bvnjak svetuje; 9.3D Poročila; 1G.0D Na sedenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 ^^(tualno; 16.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Viednu od 23. julija 2007 do 29. julija 2Q07 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne ob-
Velen[e. občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE UfiAO ZA OKOUe IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 «d |uM|a 2007 do 29« juliia 2007 (v mikro^ S02/m3 srak«) niejiia vrodnost: 350 mibro-g SOS/md sraka
AQRg ENTER KRAJNC
Ortnoôka ce6c«si, SS5Q Pcu|-c«l: Qa^4€-02-l0. Fex; 02/74&-08-11
Irgovinaz rezervnimi deli za TRAKTORJE in KMETUSKO MEHHO ® ^^^
gS Perkins

OBVESCEVALEC
moli OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI t 3l8fQn za pomoč anonimnim alkoholikom 03V4A3-365.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse STaros:t, bre2plačno 2â mlade múi. Gsm: 03 V505495.6SM: 031/a36'378.tel.inîaks: 5726-319. DEKIE. če resne zveze si želiš« po življenju v dvoie lirepemš. pokliči na gsm* Û31/83B-378,
SIMPATIČNA 36-letn3 žanska. san> ska. !eli spoznati prijatelja do 50 let Ag Alan: esfr: 041/248-647, wwwř.su-peralan.si.
MOŠKI iz Velenja (39 let), s svojo hišo. !eli spoznati žensko, ki irna veselje do dežele Ay Af&n; gsm' 041/24Ô-647. www.superalan.si.
PRIDCIKI
BOROVNIČEi^C. medenovec ter več vr st jabolčnika in žganja prodam. Gsm: 041/344^83.
VINO. Sduvignon. Beli pincrt. Merlot Cabernet sair/ignon. prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan • Štanjel). Velenje •Koňovo,gsrr: 031/749671. SVEŽA domača jajca |1D kosov po 90 centov, v većjih kolianah tudi ceneje)
prodam. Gsm: 031/554-320. RAZNO
VRTNO garnituro (novo) iz smrekovega lesa: miza (200x801 In dve klopi z naslonom {debelina lesa 4,5 cm) prodam. Bsm: 031/344-180. KOMBINIRAN otroški voziček z jajčko (cena 130 evrovl in nekaj otročkih oblei^il do 9 mesecev prodam. Gsm: 031/240671.
KOMBAJN zs silir anje koruze, obračalnik pajek {s - 4,20). zgrabljalnik sena in bukova drva prodam. Gsm: 031/547-261
SUHA mešana drva prodam. Gsm: 041/973447
HLADILNIK (man|ši}. primeren za študenta. ptodam. Tel.: &666-36B. MOTORNO kolo ducati ST2-S44 prodam. Gsm: 041/810-774. STARO ŽELEZO, radiatorje, žlebe in ostale kovine brezplačno pospravimo in odpeljemo. Golijan Miladin s.p..gsm: 040/153-738.040/465-214. BAZEN (premere 4.5 m. v - 1 m) nudim po simbolični ceni. Tel.: 5-862-210 all gsm. 041/428^41.041/989-590
STISKALNICO za sadje (220 L) na hidravlični pritisk, nakladalknik Riko (zadnji) ter enobrazdni plug Batuje,
ugodno prodam. Gsm: 031/859-532. DIIO
ZA POMOČ pri hisntli delih nudiva hrano in stanovanje Ženski ali modemu (lahko tudi upokojenka ali upokojenec). Gsm:051/38-4B-69.
PODARIM
PREPROGO 3 X 4 m in lestence podarim. Tel.: 5668-077 OTROŠKO posteljo z jogijem podarim. Gsm: 031/240-671.
VOZILA
GOLF JX2. kovinsko sive barve, letnik '88. reg. do konca 2007, prodam, Ona 800 evrov. Gsm: 031/650481.
ilVALI
TELIČKO sivko, težko 125 kg. za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam, TeL: 5-833-255 ali gsm; 031/640-369. NEMŠKE ovčarje (mladičke z todovnikoiii, staie 2 intsuta, razgliŠČene} odličnih staršev prodam. Gsm: 041/966-252 ali 5-869-293. BIKCA sivca (120 kg) prodam. 6sm: 051/341-360.
PRODAJAnesnic v nedeljo. 5, avgusta, od 8.00 do 8.3o v šaleku. TeL: 02/87-61-202-
BiKCA. ijavega. 180 kg in zaliča za pregib traktorja TV, prodam Tel 5-
893-279.
NiPRfMICNINE
GARSONJERO, opremljeno, oddam za daljše Časovno obdobje. Gsm: 041/610-774.
PRODAMO HISOvVelenjuna atraktivni lokaciji, tlorisna velikost: 110 m2, stanovanjske površine: 17Sni2 m2, velikost parcele: 920 ml, Leto i^rad-nje: 1957Jeto obnove: 1980 Cena: 250.000 EUR INFO:teL 041/624775
enem iformacijc in oštk vww.nascâs.sf je po >rav (ako tudi na m ^Uiovclcnjc.wm. ' *kvcnca in lako
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, koje zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, áe-žurno službo pa na 8995445.
Lekorna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdr avil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob ne-
deljah in državr^ih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880
Zobozdravniki:
4. in 5. avgust -. Darinka Suster dr. dent, med., (delo opravlja v zasebni zobni ordinaciji: Stanetova 27. Velenje)
Veterinarsko postaja joitnn]:
Oehirni veterinar- gsm 031/688-600.
Delovni Čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8, do 12. ureter torek in četrte od 13. do 17 ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Porokes
Janez Sevčnikar, Šmartno ob Paki 53. in Leor>elâ Omerčehajić. Velenje, Zidanškova cesta 3; Grega Sopotnik, Velenje, Cesta pod parkom 33, in Tina Ramšak. Paški Kozjak 41.
Smrti
Anton Vrhovnik, roj. 1933. Zavodrje št. 2. Šoštanj; Marija Razbornik, roj. 1933, Polzela 134. Polzela; Terezija Golčer, roj. 1931. Velenje. Jenkova cesta 31; Josip Plrečnik. rol 1927, Velenje, Aškerčeva cesta 7.
ZAHVALA
Oh boleči Í7,gubi dragega mo^a, očeia in dedija
PETRA CONFIDENTIJA
2. 5. 1944-21. Z 2007
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnilcom. sosedom, prijateljem in znanccm za sočutne besede In spremstvo na njegovi zadnji poli.
Njtííi(yvi n<ijdr(Kjh Nena, Aleš, Marko, Mojca, Katja ter vnučki Kaja, Zoja in Rok
Znman js bi! Ivoj boj.
zarucjn vsi (hevUvijj^a lipljenja.
bolez&i) je. bih močn^šň (ní /jvije^ji.
ZAHVALA
Po le/ki bcilezni nas je v 65. leiu starosti zapusiila draga mama, sestra,
leia in babica
ROZALIJA PIRECNIK - ZALA
L 6. 1942-21. Z 2007
Iskrena sc zahvaljujemo vsem sortxlaikoni, Siwedom. prijateljem in znancem za iZTdi^cna stôalja. darovano cvetju in sveče 1er vsem. ki siejo pospremih na njeni zadnji poli.
/»hv^ljujemii se osehju Sptošne hoIniSfiice Slovenj (îradec-internejniî oddelku C. gospodu Prihožiču m gospodu lurineku /a opravljen obred, govorniku, vsem pevecm. godbi /arja ŠoálHnj, sodelavcem Intcrspara. gospodu Hudohrezniku /a odigrano FiSino in Pogrebni slu/bi Tišina.
Hčerka Zlata s Franjom in sinom Jernejem, bč^rku Dora z družino ter oslaio sorodstvo
Ni yečje bolečine, kofvdnet }.<iÍosU nosVí v sto; silnih dnispomint. (l^^rtie)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in dedija
ANTONA VRHOVNIKA
pO domaČe Stanovska Zavod nje 2 8. 5. 193S-23. 7. 2007
sc zahvaljujemo vsem sosedom, pnjateljem, sorodnikom in znanccm za neprecenljivi poitn^ pri lajšanju holecinc v icžkih dneh in da ste dragega Anîona v velikem številu pospremiti na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se patronaznim sestram, gospodu Pribožicu za sočutno izveden pogreb, gcfvorniku Samotu in dragini prijatelje m Stanetu. Janezu. Silvu in Tinu. llvaia ŠCV. fermam Topolsica iji prav vsem za cvclje. sveťc. za stisk rok in izraze sozalja.
/alujifCh zcna Milena» hčerki Jožica z tnožetn Boštjam^m in Antonija z lirvinom ter vnuk Erik
nikoli
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 GO 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI 1
•	PR£VOZI	i
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE 1
•	NABAVA CVETJA	I
MOŽNOST PUČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
'"107.8
Tri rože so cvetele, àvesfâ oveneli. eri'i cveti. Í0 si iitàmn li.
ZAHVALA
Oh boleči Í7§ubi ljubljene žene. mame. stare mame in prababice
MARIJE FELICIJAN
7.1. 1927 - /2. 7. 2007
se iskreno zaJivaijnjcmoosebju Splošne holniSnice Slovenj Gradcc. t«ebju Zdravstvenega doma Velenje, ie posebej gospodoma Petru Frisk ovcu. dr. med,, in Roku Macku. dr. med., ki staji v te/kih trenutkih lajšala bolečine, govorniku gospodu Oragu Scmcîu. pevecm. Rudarski godbi, duhovniku za
opravljen obred, Pogiebui službi i išina in kolektivu Mercator 'Iržnica. Iskrena Iivala ludi vsem sorodnikom in znanccm ter vsem. ki ste kakor koli pomagali v težkih treiiutkih. dar<wali cvetje in sveče in jo v velikem številu po^emili na njeni zadnji poti.
'/afujoci: mož Slavko, sin Milan z družino, hči Irena z družino, vnuk Sel>w>tijan z družino ter vnuka Ak$ in Tadej
Spvmiť. je kol pe^t. ki v srcih txtmn/đ. Spomin je kot cvet. ki nenehno posàt^jé. Spomin je svç//alw. ki dušo obliva. Spomin je Ijiibe/eo. kivsrcu piebivïi.
ZAHVALA
Ob boleči i/^ubi drage žene. mame in stare mame
JOŽICE DELOPSZ roj. LUKANC
i2 Topoli^ice 12. 3. 1931 - 20. 7. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, stisedom. prijateljem in znancem, ki sle nam pomagali in t>ili v najtežjih trenutkih z nann*. nam ustno ali pisno izra/ili sožalje. darovali sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala osebju Bolnišnice fopolsica za zdravljenje in lajSanjc hotecin. gospodu moBSinjorjii Jožetu Pribožiču za mašo in pogrebni obred, pogrebceni, cerkvenim pevcem sv, Mihaela ler govornikoma gospe Majdi Menih in gospodu Tilipu VrabiCu. Enaka zahvala Pogrebni službi Usar za opravlienc pogrebne storitve. Hvala vsem. ki ste imeli naSo mamo radi in jo bome ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: /not Ivan terotn)ci /van. Darko. Damjan, Jožica in Bojan z druzinatni
Največ glasov zobozdravnici Ivani Jevšek
Kupon za naj osebnost julija 1
Predlagam_
Obrazložitev
Mof naslov
Pa jo za nam: izbor naj osehno-sli meseca junija. Na lestvico ti-siih, ki so ga najbolj zaznamovali. ste uvrstili Marjana Lam-prcta, ki vodi parado na rudarskem prazniku, Ivano Jevšek. zobozdravnico, in "Ibnela Kra-
šovca. župnika iz Vinske Gore. Moramo pri/nali, da sm bili prijeino presenečeni, saj sc slevilo glasov, ki prihajajo v nase urcdnišlvr) v Icii polelnih dncli, ni prav nic zmanjšalo. Največ iilasov Sle namenili oiroi^ki zo-
bozdravnici Ivani Jevšek. skupaj jih je prejela 168. Nekaj najbolj zanimivih obrazloži lev; ze dolga leta vzorno skrbi za zdravje zob; zelo priljubljena pri svojih malih pacientih; že dolga leia kol strokovnjakinja sodeluje v radijskih oddajah; najbolj primerna zobozdravnica za olroke .. /daj pa smo že pri mesecu juliju. V tokratni šlevilki objavljamo kupon, s kalerim lahko predlagate, kdo je najbolj zaznamoval ta mesec. Ob predlogu vas prosimo, da napišete tudi kratko obrazložitev. V mesecu decembru b<5Slc med zmagovalci posameznih mesecev izbrali naj oseb-nosi lela 2007. ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na lHovem irgu.
/a naj osebnosii posameznih mesecev lahko glasujete na ku-
ponih Našega Ca&a (v tekočem lednu upošievam<i vse. ki prispejo v Jiase urednišivo do torka do 12. ure) in v živo na Radiu Velenje vsak dan malo pred 17. uro.	■
Bscaams
tE3B(!3(H?Q3(í5ÍE3(!SO£^ EíaeaaoíaciDĎGaaiíĎíBíi^
-10 % blago za zavese, -10 % odeje In pregrinjala
Vaše sodelovanje ludi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste predlagali kandidate za naj osebnosti meseca julija, bomo izžrebali dve brisači pokrovitelja DOM ZAVHS s Prešernova 9 a. Velenje.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Matrica, Kajubova S, Šoštanj, pooblaščenega prodajalca Mobitelov: avtopolnilec 2a GSM aparat prejme Klemen Brodej, Goriška 9, Velenje, etui za GSM aparat pa Valerija Lu-bej. Tomšičeva 47. Velenje.
Kos naslof: Naš cas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje
Topolšica se je vrnila v preteklost
Turistično društvo Topolšica je pripravilo že 24. Veselje ob Toplici - Pozabi skušajo iztrgati stare običaje
Mira Zakošek
Prostor pred Hotelom Vesna v Topolšici je v nedeljo povsem spremenil svojo podi)bo, Pogrez-nil se je kakšno stoletje v /.^odo-vino. 'ludi tokrat je tamkajšnje lurislično druStvo poskrbelo, da ne hi prepustili pozabi tukajšnje bogate zgodovine. Prav zaradi takšnih etnoloških prireditev se namreč ohranjajo nekatere šege, ki jih obvladajo siccr le še osem-desetleiniki. Za predstavitve se
vodi in ki je i/brskala tudi marši-kakšno zaniinjvosi o načinu življenja prednikov lopol^co. ki ima /e 400-lelno zdraviliško tradicijo.
Prireditev so tudi tokrat začeli s povorko domačinov, seveda oblečenih tako, kol bili pred stotimi leti. Nato pa so v bogatem etnografskem programu v /.ivo prikazali stara domaća opravila in obrti (prcdicc. ki>sci. grahljice, miatid, čebelar, tesan pietar, kovač, žganjekuha. izde-
Papirnate roža so včasih spremljata vsa praznovanja, v zadnjem Času pa je zanje vse več zanimanja.
volno in kiilovratom, ki so ga izumili v sestnajstem stoletju, pomenil pa je velik korak naprej v kakovosti in pn^duktivnosii podeželja. Pravi mojstri so bili tudi kovači, ta obrt pa je najpogosteje prehajala i/ roda v rod. V Topolšici so sc predstavili tudi mlatiči in seveda kmečke gospodinje, ki so napekle obilico dobrot in odličnega kruha. Na teh stojnicah je bila velika gneča. Leios prvič pa so uredili tudi zanimiv in zelo izviren kotiček za otroke, v katerem so otroci »rinčke lalali«, se igrali gnilo jajce ... Skratka hilo je zanimivo, veselo in zelo privlačno za n\noge obiskovalce. Organizatorjem vse čestitke!
Majda Menih, začetnica prirecfitve, ima vse organizacijske niti še vedno v svojih rokah. Je pa tudi odiična gostiteijica.
jih zdaj nauči tudi vse več mladih.
'l\jristično drui^lvo Ibpolfica je začelo pripravljati to tradicionalno etnografsko prireditev leta 1984 na pobudo takratne predsednice Majde Menih, ki ima organizacijske niti še vedno v rokah, pri (eni pa ji je v veliko oporo ludt hni Ursa, ki priredilev
lovanje čipk in papirnatih rož Za Topol-šico so bile posebej atraktivne tudi perice in likarice. ki so v prijetno topli Toplici pralc perilo za tamkajšnje zdravilišče, seveda p2 so ija hodile pral prerilo tudi okoliške gospodinje. Pozimi so vozili tja vozilo s perilom tudi Iz bolj oddaljenih krajev. IJr5a Menih je predstavitev posameznih §eg popestrila z zanimivimi podrobnostmi. Tako je povedala, da so imeli v prejšnjem stoletju solo pletarstva, organizirali pa so tudi območne tečaje teh spretnosti. Učitelji so bili najpogosteje Oehi. V Topolšici pa so bili tudi najuspešnejši gojitelji vrbe, ki so jo pletaiji najraje uporabljali, pletli pa so tudi iz slame in ličja. Vrbe so slovenski kmelje v lisiih ča*ijh zelo
uspesno izvazali v Grčijo. Veliko izročil je povezanih z lestmi, kar seveda ai čudno, saj je Topolšica znana po gozdovih, ki so bili tudi osnova zdraviliškega turizma. Tamkajšnji tesarji pa so bid šc posebej poznani po lesenih cevovodih in vodnjakih (izdelovanje obojega so S) obiskovalci lahko (Ogledali), prav tako pa tudi po prekrivanju stre)] s SikJi (v zadnjem času so znova zelo priljubljeni, še posebej na počitniških hišicah). Cehovsko združenje, ki so ga imeU, je bilo eno najuspešnejših in najbolj poznanih. Ostale so nekatere prave mojstrovine - ostrešja na zvonikih cerkva. Cel kup etnološkega izročila je povezanega z
Med pripravo na pletenje koša
Nedolžna?
v
Jolanda Ceplak, najboljša slovenska atletinja, ujeta na dopingu - Dokazati želi svojo nedolžnost
tldanlo je kot strela z jasnega. Jo landa je pozitivna na testu d(v pinga! P> več kiX petdesetih negativnih tovrstnih kontmlah seje (V plakovi tokrat zjilomilo. V prvih dneh po pozitivnem testu je bila povsem ptnrta: >/anic so to zares težki trenutki, kajti nikoli si nisem predstavljala, da se bo kaj takega zgodilo meni. V enem lednu sem imela kar tri doping kontrole in Ic srednja je bila pozitivna. Ni mi jasno, kako je to mogoče. Morda je kriv /iičetek menstruacije.«
Za vsakega športnika je to zelo hud udarec. lud: za Jolo, kajti dch kler ne dokaze (če bo sploh lahko), da je nedolžna, ne sme tekmovati. Zato zbira stroki:vnjake. da ji bodo
"Ni mi jasno, kako je to mogoče."
pri tem pomagali, in čaka na z^o-vor pred ki^misijo. /godba zatorej še zdaleč ni zaključena. O nadaljevanju in zaključku bomo zagotovo še pomčali.
■ v^
Kaj je eritropoetln?
liTiiropoetin je hormon, ki naslaja v ledvicah. V medicini ga uporabljajo za zdravljenje različnih slabokrvnosti, kot doping pa je »primeren« predvsem za vzdržljivo sine špt^ne, saj vzpodbuja naslajanje eritrocitov - rdečih krvnih tclcsc, posredno tjdgovornih za prenašanje kisika po lelesu. Ravno zatojc bilo največ krSliev ugotovi-jenili pri kolesariib, atletih, smučarjih, nogo met ašili.
Verjamejo vanjo?
Stanislav Kožuh: «Sam sem redni spremljevalec g "J športa, zato sem prepričan, da si vsi športniki do *	vrhunskih rezultatov vsaj malo pomagajo s pre-
povedanimi substancami. Zdi se mi naravnost nemogoče dosegati tako dobre rezultate z naravno prehrano. Vsekakor pa verjamem v Jol an din o nedolžnost,« Franci Zlainer: »V bistvu o vsem cirkusu okrog Jolande nimam posebnega mnenja. Fnostavno nc vem, kai naj si mislim. Vendar na splošno menim, daje danes težko biti vrhunski športnik brez
dopinga. Mislim, da si skoraj vsi pomagajo	9
njim.«

Mojca Jelenko: »Vsi vemo, da je Jolanda v svoji karieri zelo veliko dosegla. Mislim. da ji to veliko pomeni in si ni želela vsega skupaj pokvariti z jemanjem poživil. Zato upam, da je res nedolžna, čeprav se zavedam, da je v športu zelo veliko d<^piuga. Bomo videli, kako se bo zgodba razpletla.«