Leto LXIX Stev. 177 a V LJubljani, v sredo, 30. lullja 1941 -XIX *>"»<••« t**'«™ »ootovim Prezzo — Cena L 0.70 Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Dr — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega h» tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. ^^ ^ ^^^^^^^^^^^ Abbonamenti: Men iB^M ^^ ^^^^ m ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^ 12 me- Tj jSig m ^^M ^ »20 Lire, Edizione ^HV m UM M ^^^m anno ^ J^Vw M W MB Lire. Estero JHy m c. ^BL^r KSM ^ # ^ 10.650 per abbo- le inserzioni. kk*|* vsak daa ijotrtj razen ponedeljka la dneva p« praznik«. F i I i a 1 • i . g Uredništvo la apravat Kopitarjeva 6, L(obl|«na. g °V° mcst0, I Redazione, Ammialstraiione« Kopitarjeva i, Lubiana. § Concessionaria escluslva per la pubblicltS di provenienza italiana i Telefon 4001—4005. 1 ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Duce je pregledal v Mantovi nove oddelke za vzhodno bojišče Mantova, 29. julija, lp. Danes dopoldne je s posebnim vlakom prišel v Man-tovo Duce, da bi pregledal nove oddelke vojske in milice, ki bodo odšli na vzhodno bojišče. Budimpešta, 29. julija, lp. Madžarski tisk objavlja obširne članke o sodelovanju Italije pri boju proti boljševizmu. »Pester Llojdc objavlja uvodnik, v katerem poudarja, da je bil italijanski fašizem prvi, ki jc začel pobijati boljševizem, pri tem pa je dajal drugim evropskim narodom pogum, da naj store enako. Madžarski dnevniki s prisrčnimi besedami pozdravljajo italijanske vojake, ki so skozi madžarsko ozemlje na poti za vzhodno bojišče ter je med njimi mnogo takih, ki so se vojskovali v Španiji. Vojno poročilo štev. 420 Pri Malti potoplfen angleški rušilec, na Atlantiku pa velika petrolejska ladja Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil objav- Ija; Naši hitri čolni »MAS«, ki so v noči na 26. julij s podporo pomorskih naskakovalnih enot vdrli v pristanišče La Valletta (Malta), so se na povratku srdito spoprijeli s sovražnimi pomorskimi edinkami in s sovražnimi letali, proti katerim so uspešno posegla v boj naša narodna letala. Sovražni rušilec, ki ga je zadel torpedo z našega čolna »MAS« se je potopil, kakor so to opazovala naša letala. Dva čolna »MAS« se nista vrnila na svoje oporišče. Severna Afrika: Med našim ofenzivnim napadom na bojišče pri Sollumu dne 27. julija popoldne je nemški oddelek zajel ujetnike in prizadejal škodo prednjim sovražnim oddelkom in jih prisilil na umik. Na bojišču pri Tobruku živahno delovanje topništva na obeh straneh. Vzhodna Afrika: V pokrajini Gon-dar delovanje prednjih oddelkov in topništva. Včeraj popoldne so angleška letala napadla v nizkem poletu nekatere kraje v Siciliji. Nekaj ranjenih in nepomembna škoda. Naši lovci so takoj posegli v boj in sestrelili y plamenih približno 30 km od Avguste letalo vrste »Beauiighter«. Letalo je padlo v morje. Naša podmornica, ki na Atlantiku deluje pod poveljstvom poročnika bojne ladje De Giacoma je potopila petrolejsko ladjo s 7000 tonami, ki je bila popolnoma natovorjena. Newyork, 29. julija. Ip. »Nevvjork Times« in »Dail.v Tribune« objavljata obširna brzojavna poročila o drznem podjetju Kraljeve Mornarice na Malto. Listi so objavili italijansko vojno poročilo na posebno vidnem mestu, prav tako pa listi objavljajo tudi komentarje italijanskega tiska. V svojih poročilih iz Rima pod-črtavajo dopisniki junaštvo naših posadk. Kralj in Cesar pri zadušnsci na Panteonu Rim, 2)». julija, lp. Kralj in Cesar se je danes zjutraj udeležil maše zadušnire za hlagopn-kojnim kraljem Humhertom I. Pri prihodu in odhodu je množica priredila navdušeno manifestacije Vzvišenemu Vladarju, Dr. Clodfus v Rimu Rim, 29. julija, lp. Načelnik gospodarskega odseku v nemškem zunanjem ministrstvu pride danes popoldne v Rim, kjer bo podpisal pogodbo, ki ureja delovanje italijanskih in nemških zavarovalnic, prav tako pa bo izmenjal misli o oskrbi in o sodelovali iu vojnih industrij obeh držav. Vzhodno bojišče Romunske čete prispele že do izliva Dnfestra Uničevanje sovražnih skupin pri Smolensku in na Estonskem Berlin, 29. julija, mg. Boji, ki so se v zadnjih dveh tednih razvijali na vzhodnem bojišču, so dosegli svoj višek in imajo največji pomen na osrednjem odseku, od koder nemške čete prodirajo proti Moskvi. Če posežemo v tem razvoju bojev nekoliko nazaj, tedaj se moramo ustaviti pri dogodkih, ki so se začeli razvijati dne 11. julija zjutraj. Tedaj so sovjetske čete s podporo mnogih tankov napadle Nemce s silovitostjo, in sicer ob odseku Stalinove črte med Berdiščevom in Zitomirjeuj. S tem napadom je sovjetska vojska hotela sovražnika vreči ven iz Stalinove črte in tako obkoliti kolono, ki prodira proti Moskvi. Boj je bil zelo srdit. Mnogo mrtvih in ranjenih je in ogromno vojnega gradiva uničenega. Nemške čete niso samo vzdržale napada, ampak so tudi prešle v protinapad, in sicer tako, da bi sovražnika zagrabile na krilih. V dnevih, ki so sledili, pa se je položaj na tem odseku še zaostril. Nemci so za seboj pustili žepe sovražnih oddelkov, ki so bili kmalu obkoljeni ter so skušali prebiti se skozi obroč. Tako se je zgodilo, da so se na bojišču, ki je bilo dolgo 300 km in globoko 80 km, Nemci vojskovali proti vzhodu, in sicer proti Smolensku, ki ni bil še zavzet, in proti zahodu, da bi uničili sovjetske oddelke, ki so bili na njihovem krilu. To je bil izredno čuden položaj in nevaren za Nemce, če nemških oddelkov ne bi vodila sposobnost poveljstva, junaštvo nemških čet in ogromna množina vojnih sredstev, ki so že čakala pripravljena, da se zavale naprej skozi pro- Odgovor na ameriške intrige: Japonski ukrepi so izzvali v Ameriki Washington, 29. julija, lp. Vsi ameriški listi objavljajo vsa poročila o dogodkih na Tihem morju na prvih mestih in pod velikimi naslovi. Novica iz Tokia, da je japonska vlada izrekla zaporo nad vsem ameriškim imetjem, je napravila izredno globok vtis na ameriško javno mnenje. Toda ameriški demokratski in židovski tisk je očividno prejel ukaz, da mora začeti hujskati z vso silo in ustvarjati zmešnjavo med ameriškim prebivalstvom. Ti ameriški listi divjajo proti japonskim ukrepom. Seveda si ameriški listi napovedujejo kar največji uspeh od ukrepov gospodarskega značaja proti Japonski. »Baltimore Sune posveča uvodnik japonski politiki in obdolžuje japonsko vlado, da izvaja imperialistično politiko na Daljnem vzhodu. Dnevnik silno zamerja Japonski, da je ukazala zasedbo Indokine, vendar pa meni, da bodo ameriške gospodarske odredbe prizadele Japonsko, ker japonske protiodredbe ne morejo vplivati — tako meni list — na ameriško gospodarstvo. Toda predsednik strokovne zveze ameriškega tekstilnega delavstva Rleve je nujno sklical n.a posvet voditelje vseh tekstilnih organizacij, da bi preprečili slabe posledice gospodarske vojne, ki jo Anglija in Amerika vodita proti Japonski. Če bo ameriška vlada prepovedala dovoz japonske svile, tedaj bo brez dela ostalo 175.000 tekstilnih delavcev. Strokovne zveze tekstilnega delavstva pričakujejo od ameriške vlade, da se bo pospešila izmenjava surovin z južnoameriškimi državami, da bi tako posledice pomanjkanja japonskega blaga ne bile prehude. Prekinitev diplomatskih zvez s Francijo? Senator George, ki je predsednik zunanjepolitičnega odbora je izjavil, da je brez dvoma francoska vlada v Vichvju sklenila sporazum z japonsko vlado zaradi Indokine pod pritiskom nemške vlade. Diplomatski krogi pa menijo, da bi bilo treba povečali trgovino med Ameriko in francosko Severno Afriko, da bi se od tam odstranil vpliv nemških Irgovcev. Nemški trgovski zastopniki v Severni Afriki že ponujajo blago po nižji ceni in pod boljšimi pogoji, kakor pa lo delajo ameriški trgovski zastopniki. Dočim parlamentarci predlagajo prekinitev diplomatskih zvez s Francijo, pa zagovarjajo trgovski krogi misel, da naj bo ameriška vlada previdna. Predsednik Roosevelt je zahleval od senata, da na i odobri meno vanje generala Maca A* proti Ameriki veliko vznemirjenje thurja za vrhovnega poveljnika ameriških sil na Filipinih. Ameriški glavni slan bo v Manili. Istočasno je ameriška vlada zahtevala od kongresa, da odobri vsoto 10 milijonov dolarjev za takojšnjo izvedbo vojaških del na Filipinih. Trenutno je baje na Filipinih 70.000 mož ameriške vojske, ki je sestavljena iz domačinskili in ameriških čet. Wasliington, 29. julija, lp. »Chicago Tribune« zavrača Rooseveltove in Wellesove nazore o za-zasedbi Indokine in piše, da dogodki na Daljnem vzhodu za Ameriko niso nevarni. List se vprašuje, ali bi ameriški narod imel kaj koristi, če bi izbruhnila vojna na Daljnem vzhodu, ki naj Angliji ohrani posest Singapooreja. dor v Stalinovi črti. Ta boj je bil izredno zanimiv tudi zaradi tega, ker so bili i eNmci i Rusi izpostavljeni ognju z obeh strani. Temu je sledila kratka doba počitka, da se očisti ozemlje in zagotovi varnost v odseku. Toda nemške enote, ki so se vojskovale na severu od Zitoniirja, so srečno zavzele Smolensk in ga obdržale kljub neprestanim silovitim ruskim protinapadom in vkljub temu, da je bil Smolensk skoraj popolnoma razdejan in uničen. Skoraj 20 dni traja ta boj za Smolensk in la bi'ka bo postala prav tako slavna, kakor je bila stavna Napoleonova bitka pri tem mestu. Šele včeraj je nemško vrhovno poveljstvo moglo objavili, da se boj v tem odseku polega in da se bilka bliža svojemu koncu. Kdo je zmagovalec, smo izvedeli iz nemških vojnih poročil v teh dneh, ko je bilo poročano, da se boji razvijajo popolnoma po načrtu. Tako se tudi lahko razume, zakaj so bila poročila nemškega vrhovnega poveljstva v zadnjih dneh zavita v nek tajinst.Ven molk. Dejansko je t) i lo namreč zadnjih 20 dni najbolj razgibanih in tudi najbolj težavnih na najbolj važnem odseku vzhodnega bojišča. Resnica je, da prodiranje na rusko ozemlje ni bilo tako teatralno, toda ni moglo biti drugače. Toda Nemci so zasedli cestno in železniško križišče Smolensk in so si zagotovili zaledje, ki je bilo precej ogroženo. Ta bitka pri Smolensku pa je bila prav za prav logično dopolnilo prejšnjih bitk na vzhodu, in sicer zlasti bitke pri Bialistoku in pri Minsku. Število ujetnikov je ogromno in ta številka še raste, pa tudi zaplenjenega sovjetskega vojnega gradiva je toliko, da bi bilo mogoče s tem pooolnoma oborožiti mnogo vojnih enot, Po bitki pri Smolensku imajo Nemci približno še 250 km do Moskve. Na pol poti je Bo rod in, tudi slavno ime iz vojska v Napoleonovih časih. Prav nič ni dvomiti, da bodo Rusi z vsemi silami branili svojo prestolnico. Izvedelo se je že, da so sovjeti obdali v naglici Moskvo s celo vrslo utrdb, prav tako pa so v Moskvo pripeljali ogromno vojnega gradiva, ki ga naj uporablja sovjetska vojska. Stockholm, 29. julija, lp. Moskva je nocoj doživela sedmi letalski napad. Sovjetski prestolnici se je približalo kakih 140 nemških letal, ki so navzlic silovitemu protiletalskemu ognju vrgla bombe na razne mestne predele. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 29. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Romunske čete so dosegle ozemlje ob izlivu Dnjestra. Besarabija jc tako popolnoma osvobojena. V Ukrajini se stalno nadaljujejo operacije. Pri predoru skozi Stalinovo črto v smeri proti Smolensku so bile sovražne skupine prestrežene in so sedaj v bistvu razbite. Zadnji kotel vzhodno od Smolensk,i gre svojemu uničenju nasproti. Mnogo ujetnikov in velik plen, to Ik> izid te velikanske uničevalne bitke, ki bo v nekaj dneh objavljen. Zahodno od jezera Peipus so bile sovražne skupine od oddelkov, ki so določeni za čiščenje Estonske, prav tako obkoljene in so pred uničenjem. .Močnejše skupine bojnih letal so ponoči uspešno bombardirale oboroževalne naprave, oskrbovališča in prometne zveze v Moskvi. V boju proti Angliji je letalstvo severno zahodno od Slietlnndskih otokov potopilo trgovsko ladjo s 10011 tonami. Pred angleško jugovzhodno obalo je bomba v polno zadela veliko trgovsko ladjo. Ostali letalski napadi so ponoči veljali pristaniškim napravam na severovzhodni in jugovzhodni obali otoka. Stražarska ladja jc sestrelila eno angleško letalo. Niti podnevi, niti ponoči sovražna letala niso priletela mul nemško državno ozemlje. Zmešnjava v Petrogradu narašča Stockholm, 29. julija, lp. V Pelrograd se vale ogromne množice beguncev, ki so jih politični komisarji prisilili, da so morali zapustiti svoja bivališča ter še umaknili v notranjost Rusije obenem z rdečo vojsko. Pelrograd je že brez glavnih življenjskih potrebščin, sedaj pa se bo lakota v mestu zaradi ogromnega šlevila prebivalstva še povečala. Poročila pelrograjskih radijskih poročevalcev so tako zmedena, da se iz njih lahko sklepa, da je v Petrogradu že prišlo do protiboljše-viških neredov. Tako je radijski napovedovalec v Petrogradu izvajal dobesedno: »Vsi carislični tolovaji bodo postreljeni. Skoraj četrt stoletja so se skrivali in posrečilo se jim je prikrili svojo politično barvo, skrivali so svoje imetje in izdajali rusko ljudstvo, ves čas pa so pri tem živeli kol paraziti. Sedaj pa, Italijanski motorni bojni Čoln! »roti podmornicam s« udeleži!i zmagovite bitke, na osrednjem Sredozemskem morju. Na sliki vidimo motorni bojni čoln v boju s sovražno edinico. ko je domovina v nevarnosti, so odvrgli svojo masko ter pri lenv pokazali svoj resnični obraz.« Isli radijski napovedovalce je nato pozival vse zveste boljševike, da naj podpirajo policijo liri iskanju izdajalcev. Ves včerajšnji dopoldan je radijska postaja v Petrogradu pripovedovala, da je bila večja skupina protirevolucionarjev aretirana in postreljena. Ti prolirevolucionarji so vsi večinoma sluri okrog 50 let in so med njimi ludi ženske. Radijski napovedovalec je izjavil, da so li proliboljševiki boleli vreči boljše-viški režim še pred prihodom nemških čet. Včerajšnja moskovska »Pravda« poroča, da je bilo v Petrogradu zagrešenih več sabotažnih dejanj. V Petrogradu so aretirali vse poveljnike gasilskih čel. Lisi ludi navaja imena aretiranih poveljnikov, in sicer Jiirisi, Blomberg in Ror-slon. Lisi tudi podčrtava, da bodo takoj kaznovani vsi tisli. ki ne bodo izpolnili svoje dolžnosti do domovine. Letala bombardirala Odeso Berlin, 29. julija, mg. Kakor poroča DNB so v noči na ponedeljek nemška letala l>ombardirala Odeso. Nemška letala so v tej noči večkrat priletela nad to važno rusko pristanišče ob Črnem morju Nad Finsko je bilo do sedaj sestreljenih 191 sovjetskih letal Helsinki, 29. julija, lp. Včeraj je bilo nad finskim ozemljem sestreljenih troje sovjetskih letal. Od 23. junija pa do včeraj je bilo nad Finsko sestreljenih 191 sovražnih letal. Sovjetske laži o položa u Turčife Beri in, 29. julija. Ig. DNB objavlja, da je so-vjevska uradna agencija TASS razširila novico, da je sovjetska vlada izročila turškemu veleposlaniku v Moskvi listine, ki so jih pred kratkim našli pri nekem nemškem oddelku. Te listine bi naj doka zovale, da misli Nemčija napasti tudi Turčijo. DNB pravi, da so te govorice smešne. Na ti način skuša sovjetska vlada zmanjšati vtis o nem škili odk rit jih, kako je sovjetska vlada pripravljala zasedbo Dardanel. Nemških listin o kakeir napadu na Turčijo seveda ni, pač pa gre pri teu za navadno ponarejanje. Kaj pripoveduje Stalinov sin Berlin. 29. julija, mg. Pri Gleanu se je predal nemškim četam starejši Stalinov sin Jakob Džugašvili, ker je uvidcl nesmisel odpora nemškim četam. Stalinov sin je podal DNB nove izjave in sicer jih jo Jakob Džugašvili napisal osebno v ruščini in jih tudi podpisal. Iz teli izjav se jasno vidi, s kakšno malomarnostjo pošilja sovjetsko poveljstvo ruske divizijo v ogenj. Divizije ne prejemajo nobenih točnih povelj, povelju so nesmiselna in včasih smešna, toda politični komisarji zahtevajo, da morajo biti popolnoma izvedena. V svojem pismenem poročilu navaja Stalinov sin najprej nekatero svoje življenske podatke, popisuje svoje vojaško šolanje, nato pa dnevo, ki jih je s svojimi četami prebil na bojišču in sicer nd 7. do lfi. julija. Najprej poudarja, da sovjetski poveljniki nimajo dovolj zemljevidov in zato jim je zelo težko slediti poteku bojev. K temu pa prihajajo še nesmiselna in nesmotrena povelja iz vrhovnega poveljstva. Delovanje nemških strmo-glavcev na vzhodnem bojišču pa še povečuje neznosno zmedo med vrstami sovjetske armade. Stalinov sin navaja nato svoje vtise o delovanju političnih komisarjev, za katere pravi, da je menil, da so to navadni sodelavci poveljnikov. Vendar pa je tudi proti delovanju političnih komisarjev v tem smislu in meni. da mora biti v vsaki vojni edinici samo en poveljnik. Z drugimi besedami, poveljnik mora biti »prva oseba«. 0 pomoči, ki jo obljublja Anglija, pravi Stalinov sin, da mora biti o tem zelo skeptičen. Prav tako piše tudi o svoji ženi in o triletni hčerki ter pravi, tla se za njeno usodo zelo boji. Snoči je Stalinov sin govoril po radiu in sicer sta njegov govor prenašali radijski postaji v Varšavi in v Bratislavi. Pred mikrofonom se je Stalinov sin pogovarjal z napovedovalcem, ki mu jo stavil razna vprašanja. Tako ga jc vprašal o tem, kaj misli o angleški pomoči za sovjetsko Rusijo. Stalinov sin jc odgovoril, da bi Rusija potrebovala mnogo pomoči in če pomoč ne bo takoj prišla, tedaj ne bo imela nobenega učinka. Svojo izjavo je zaključil z besedami, da jc nemogoče, da bi ruska vojska mogla zmagati. Prodiranje madžarskih čet med silnim deževjem Na bojišču, 29. julija, mg. Madžarsko vrhovno poveljstvo že vpč dni ni objavilo nobenega vojnega poročila. Toda vse te dni je madžarska vojska v redu prodirala obenem z upniškimi oddelki in madžarske hi I re kolone so v leh dneh dosegle bleščeče uspehe. Sovražnika so madžarske čete vrgle iz utrjenih postojank in na madžarskem odseku je sovjetska ofenziva popolnoma propadla. Tudi v leni odseku se je sovražnik vojskoval z vso srditostjo, lo pa madžarskih čel ni oviralo. Največja ovira prodiranja madžarskih čet je neprestano deževie in silovite npvihlo. Tnrla tudi pri loh okoliščinah so sp madžarske čete izredno odlikovale ter tako pokazale vso svojo vrednost. Dve sovjetski armadi uničeni Stanislavov. 29. julija. Posebni dopisnik agen-rije Štefani poroča, da so madžarske čete skupno z nemškimi četami popolnoma uničile 6. in 12. sovjetsko armado. Tako so bili uničpni načrti maršala Budjenija, ki ga boljševiki imenujejo »rdečega Napoleona«. Ta uspeh jp bil dosežen v nekaj dneh in sirpr zaradi bliskovitega nastopa zavezniških vojska, ki so prebilp sovražno fronto in si odprle pot v Ukrajino. V toni odseku so boljšp-viki zbrali najmanj 16 motoriziranih in oklepnih divizij, pa se jim ni posrečilo ustaviti napredovanja nemško madžarskih sil, ki so boljševiško vojsko naravnost desetkovale. Stanislavov, 29. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani na bojišču v Ukrajini poroča, da je majhen madžarski oddelek pehote napadel več velikih sovjetskih tankov po 50 ton. Oddelek madžarske pehote ni imel nobenega protitankovskega topa, toda vojaki niso izgubili hladnokrvnosti. Vrgli so se na tla in se bližali sovjetskim tankom in jih i/, npposredne bližine napadli z granatami, ki so jih metali med kolesje. Vsi tanki so se na ta način morali ustaviti in po kratkem boju je bila posadka tankov zajeta. Letoinii kongres Pax Roman« Lotošnji kongres »Pax Romane«, mednarodne katoliške študentovske organizacije, ki je imela I. 1938. svoj kongres v Sloveniji, se je pred dvemi dnevi pričel v Bogoti, glavnem mestu Kolumbije, (Južna Amerika) Razorožitev francoskih ladij v Aleksandreti Carigrad. 29. julija, lp. Po poročilu anatol-ske agencije so turške oblasti razorožile vseh enajst francoskih ladij, ki so «e zatekle iz Beyruta v Aleksandretto. Posadko s teh vojnih ladij so internirali. Oboje bo ostalo v internaciji do konca vojna Gospodarstvo Velika udeležba na Ljubljanskem velesejmu Polovična voznina za razstavljal ce in obiskovalce ter za prevoz razstavnega blaga Ljubljana. 29. junija. Letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 4. do 13. oktobra na pobudo Visokega Komisarja, se udeleže največja nacionalna podjetja. Prometni Minister je dovolil 50% znižanje voznine za potovanje razstavljalcev in obiskovalcev ter za prevoz razstavnega blaga. Svojo udeležbo so že prijavila znana velika podjetja »Fiat«, »Snia Viscosa«, »Agib«, »Breda«, »Ansaldo«, »Monteratini«, dalje Tobačna režija, »Erba«, »San Pelegrino«, Goriška pokrajina. Italijanska Federacija agrarnih zajednic, Nacionalna Federacija Pokrajinskih agrarnih združenj ter mnoga druga industrijska podjetja ter trgovske družbe Letošnja žitna letina v Italiji. V južni in srednji Italiji je bila žetev že davno končana, prav tako pa je že skoraj povsem končana v severni Italiji. Poniludi je bilo slabo vreme in se ni bilo nadejati najboljše letine. Na srečo pa so hili poletni dnevi sončili in lepi in žito se je zelo popravilo. Količine letošnje žetve še niso točno precenili, toda po doslej dospelih podatkih, ki jih ima na razpolago žitna korporacija, se vidi, da je žetev mnogo boljša, kakor so jo spomladi pričakovali. Zelo dobro je obrodilo žito na jugu. V severnih predelih je bila letina srednje dobra, znatno slabša kakor na jugu. To pa se seveda precej pozna, ker prideluje severna Italija najmanj dve petini celotnega italijanskega žitnega pridelka. Lansko leto je pridelala Italija 71 milijonov kvintalov pšenice proti 80 milijonom kvintalov povprečnega pridelka poprejšnjih treh let. Ker so bile letos posejane mnogo večje površine zemlje s pšenico, bo letošnji pridelek precej večji. Cone so določene takole: 155 lir za mehko in 170 lir za trdo pšenico. Že lansko leto je bila v veljavi prisilna oddaja pšenice preko določene količine, ki so jo poljedelci lahko obdržali zase. Letos velja to tudi za rž, ječmen, oves, koruzo, riž in fižol in sicer zato, da se s tem odpravi škodljivo prekupčevanje in da se lažje ter pravilneje in pravičneje izvede preskrba vsega prebivalstva v državi. Kakor smo že omenili, bodo pridelali letos več pšenice, kakor prejšnja leta, drugih žitaric pa so letos posejali nekaj manj. Več kakor navadno je letos nasejane tudi koruze, ker velja koruzna moka kot izvrstna mešanica za krušno moko. Ob izbruhu vojne je bilo posejanih z ržjo kakih 10,").000 ha, z ječmenom 200.000 lia, z ovsom 442.000 ha, s koruzo 1.500.000 ha, z rižem 148.000 ha, s fižolom, bobom, krompirjem in raznim drugim sočivjem pa 660.000 ha. Koruzi in rižu je bila letos posvečena posobna pažnja. Tudi za nižje vrste žitaric so točno določene cene kakor tudi količine, ki jih sme producent obdržati za lastno Japonske čete so se izkrcale v Hanoju Rim, 29, julija, lp. Japonske čete so se iz- I krcale v Hanoju, istočasno pa je Japonska začela izvajati gospodarske protiukrepe proti Angliji in Ameriki. V Rimu poudarjajo, da je pobudo za gospodarske protiukrepe podvzela Anglija z Ameriko, Compagnia Italiana Maritima Soc. in Ac-comandita semplice«. Delničarka je »S. A. Gestione Mobilari ed Immobilari delle Riviere« v Genovi z t milijonom lir, »Gestioni Indu-striali Mobilari ed Immobilari S. A.« v Benetkah s 3,5 milijoni lir ter »S. A. Finanziaria del Na; viglio« v Milanu s 5 milijoni lir. Ker je pri družbi udeležen večinoma benečanski in milanski kapital, je razvidno, da bo glavno udej-stvovanje te družbe v padskih vodnih cestah. Tudi špedicijska in skladiščna družba Societa Generale di spedizioni »Docks Metalli« v Genovi je spremenila svojo firmo in se sedaj imenuje >C. I. T. E. S. (gia Docks Metalli) Časa Italiana Transporti e Spedizioni dipositi Met-talli« in ima poleg centrale v Genovi tudi podružnici v Rimu in Milanu. Gradnja novih železniških prog ▼ Italiji. S specialnimi zakoni je bilo odobrenih precej vsot tako za izpopolnitev drugorazrednih železniških prog, kakor tudi za izboljšanje glavne železniške mreže. Naj bo dovolj omeniti sistematizacijo vmesnih tirov železniškega vozla v Mestri, ki bo veljala 5 in pol milijona lir, krožno progo okoli Bologne, ki je preračunana na 60 milijonov lir, nadalje krožne proge pri mestih Alessandria, Pa-lerrrio, izpopolnitev proge med postajama Tibur-tina in Sv. Peter v Rimu, ki bo zvezana s postajo Macaresse, od tod pa z ranžirno postajo »Littorio«. Vsa ta dela so velikopotezna Her so velikega pomena za promet in gospodarstvo. Izdatki bodo prekašali pol milijarde. V načrtu je še gradnja nekaterih drugih prog, kakor Ostiglia—Treviso, Vittorio Veneto—Porte delle Alpi, Portogruaro— Trasesso, Lucca—Aula (ta je deloma že dograjena). Poleg tega bo opravljenih več popravil in manjših izboljšanj. Zvišani dohodki romunskih državnih železnic. Z zakonskim dekretom so bili prvotno predvideni dohodki avtonomne uprave romunskih državnih železnic v letu 1940-41 povišani za 2.200 milijonov levov. To zvišanje dohodkov gre predvsem na rovaš povišanja železniških tarif. Od tega odpade 400 milijonov lejev na zvišanje tarif v osebnem in 1.900 milij. lejev na zvišanje tarif v blagovnem železniškem prometu. Napredek pri delniški družbi »Prahova«, Delniška družba »Prahova«, pri kateri je udeležen v glavnem italijanski kapital, je izvolila nov upravni svet. Sedež družbe je v Bukarešti. Leta 1940 je družba producirala 272.400 ton surovega olja, 297.374 kg tekočih plinov. Družbina rafine. rija v Bukarešti je producirala 175.201 tono surovega petroleja. Izvoz je znašal v letu 1940 318.302 toni. Netto čistega dobička za to poslovno leto znaša 26,635.302 leja. Pomanjkanje na Irskem. »L'Informazione Economica Italiana« poroča, da ima irska vlada le še za nekaj tednov zaloge žita in moke. Izšla je prepoved krmiti živino z žitom ali moko. Kr. šitelji te prepovedi bodo najstrožje kaznovani. Pomanjkanje je nastopilo zato, poroča omenjena agencija, ker manjkajo dobave iz Južne in Severne Amerike. Zedinjene države namenoma zavlačujejo dovoz, da bi s tem Irsko s silo pridobile za angleško-aineriške vojne namene. Turška sladkorna industrija. Turška je na poti, da se popolnoma osamosvoji v preskrbi s sladkorjem. Pred 20 leti so morali Turki uvažati skoraj ves sladkor, danes pa domača sladkorna industrija že skoraj popolnoma zadošča domaČim potrebam. Boljšo avtarkijo ima glede sladkorja samo še Italija. L. 1940 je bilo v Turčiji posejanih 42.000 ha s sladkorno peso. Sedaj so jo še povečali, Zadnja leta se je zvišala poraba sladkorja v državi in znaša povprečno 6 kg na osebo letno. Da bi se preprečilo ponovno povišanje potrošnje, so dvignili ceno za 20%. V državi so štiri tovarne za sladkor s kapaciteto 95.000 ton. Deficit v ameriškem državnem proračunu. Zaradi silno povečanih vojnih izdatkov se je v ameriškem državnem proračunu povečal deficit od 6,2 na 12,8 milijard dolarjev, Verjetno je, da se bo zvišal še bolj, ker v sedanjih vročičnih okoliščinah spioh nihče nima točne slike tega proračuna, kak-Sen bo na koncu proračunskega leta. Večna načela Pretekli teden so v Freiburgu v Švici slovesno blagoslovili nova poslopja katoliške univerze. Pri tej priliki je tudi švicarska oblast tej veliki katoliški znanstveni ustanovi izkazala polno priznanje in spoštovanje. Dogodek je tudi sv. Oče z velikini veseljem sprejel na znanje ter je poslal svoj pozdrav in blagoslov. Poleg zastopnika švicarskega kantona je na slavnosti spregovoril tudi rektor katoliške univerze pater Rohner, ki je naglašal najprej veliko vzajemnost, ki vlada med mestom in to katoliško znanstveno ustanovo. Nato pa je rektor govoril o razmerju znanosti do resnice ter naglasi!, da mora resnica varovati ves resnični napredek človeške kulture. Resnica je namreč življenje človeškega razuma. Resnica zahteva; da človeški razum neprenehoma napreduje, medtem pa nam ohranja vse velike vrednote, katere so odkrili velikj duhovi preteklosti, da so postale last vseh mislečih ljudi. Znanost mora biti svobodna. Toda ta svoboda mora temeljiti na načelih večnih resnic. Tn načela resnice ne zasužnjil jejo, marveč ji šele dado določno podlago, da ne postane sužnja zmote. To je bila glavna misel rektorjevega govora. Za naše čase in današnjo miselnost človeštva je tako potrebno odkrivanje resnice! Znanost namreč ne more bili nič drugega kakor ugotavljanje resnice. Eden izmed temeljnih načel, ki se ga mora držati znanost, pa je ljubezen. Znanost in ljubezen se ne dasta ločiti, ker imata obe skupaj določene naloge, kakor pravi latinski rek: »Znanost napolnjuje, ljubezen gradi«. Svetopisemsko se glasi ta nauk: Resnico oznanjajte v ljubezni! Prav tako, kakor je delal sv. Pavel — tn veliki apostol narodov. Današnji narodi, se zdi, so pozabili navodila velikega apostola narodov ter oznanjajo vsak svojo resnico brez ljubezni. Zato tisto, kar vsak narod dandanes oznanja, ni resnica. Resnica se mora držati večnih načel, ki niso vezana na nohene razmere in nobene čase, marveč veljajo večno in nespremenljivo vedno enako, najsi jih ljudje in narodi priznavajo ali ne. Tam, kjer ljudje in narodi leh večnih načel ne priznavajo, zavlada zmota, katera prej ali slej prinese ljudem in narodom gorje in trpljenje. V večni božji Previdnosti pa je, da to trpljenje ter gorje, ki sta zanesljiva spremljevalca vsakršne zmote, končno spet rodi očiščenje in spoznavanje večne Resnice. Katoliška Cerkev je varuhinja Resnice in Ljubezni. Po svojih služabnikih ju razširja ter ju uči. Pridejo časi. ko ljudje in narodi teh služabnikov Resnice in Ljubezni ne poslušajo več ter jih ponekod začno celo preganjati prav zaradi Resnice in Ljubezni. Tukaj včasih kar kmalu, včasih pa kasneje poseže vmes Previdnost ter ljudem in narodom odvzame pastirje in oznanjevalce, katerih ljudje niso marali več slišati. V trpljenju, ki temu sledi in je spremljevalec takih zgodovinskih dogodkov, ljudje in narodi dobe spet priliko, da se zavedo večnih resnic, katerih nihče ne sme nekaznovan teptati. Tako po trpljenju prihaja očiščenje in spoznanje, čemur potem sledi nova zmaga Resnice in Ljubezni med ljudmi in narodi. Molimo, da bi tudi zdaj pri nas bilo tako! redu, plačujejo kot razliko med II. in III. oskrbnim razredom le L 11.50 dnevno. Člen 5. Brezplačno ambulantno zdravljenje po določilih § 16. zakona o bolnišnicah gre le bolnikom, ki so upravičeni do brezplačnega zdravljenja v III. oskrbnem razredu javnih bolnišnic. Člen fi. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem 1. avgusta 1941-XIX in se z njim razveljavljajo vsi dosedanji pravilniki za zdravljenje v državnih ali banovinskih bolnišnicah ter bolničnih ainbu-lancah. Spori Odredba o športnih prireditvah Prošnje za dovoljenje športnih prireditev v vsej Ljubljanski pokrajini je treba vložiti pri Kr. Kvesturi s prilogo dveh kopij natančnega sporeda prireditve za Pokrajinski odbor C. O. N. I. Sedež Pokrajinskega odbora C. O. N. I. je pri Zv«ri pomožnih središč. Spored prireditve mora nositi kvalifikacijo zadevajočega kluba. Za prisostvovale atletov in klubov športnim prireditvam izven Ljubljanske province in za sodelovanje atletov in klubov iz drugih provinc Kraljevine Italije je potrebno posebno dovoljenje Eksc. Visokega Komisarja potom Pokrajinskega odbora C. O. N I. Prošnjam je treba priložiti podroben spored prireditve, kateri naj bi se prisostvovalo ali katero se želi prirediti. Po vsaki prireditvi, ki bo v Ljubljanski pokrajini, se mora dan za tem poslati na Pokrajinski odbor C. O. N. I, rezultate v treh kopijah. • SK Planina. Za člane velja od objave sledeči urnik: ponedeljek: člani, torek: juniorji in dekleta, sreda: člani, četrtek: juniorji in dekleta, petek: člani, sobota juniorji in dekleta, nedelja dopoldne: člani. Vstop na Stadion imajo samo klubski člani, ki se izkažejo z legitimacijo. Člani drugih klubov (razen onih, ki imajo izredna dovoljenja) nimajo na Stadion dostopa I Mladini, ki se zanima za lahko otletiko! Kot smo že objavili, se vrši trikrat tedensko lahko-atletski tečaj za začetnike pod vodstvom prof. Čer-netiča. Zato vabimo vse, ki imajo za to panogo športa veselje, da se v torek, četrtek ali petek javijo in sicer točno ob 7 pri vodji tečaja. Tečaj je brezplačen — tečajniki morajo imeti le kratke hlače in copate. Tečaj organizira SK Planina in se vrši na Stadionu — vhod iz Vodovodne ceste. Francosko državno prvenstvo ta leto 1941. V soboto in nedeljo se je vršilo na velikem pariškem Stadionu Coiombe lahkoatletsko prvenstvo Francije, ki je tako po rezultatih kot po številu nastopivših kar dobro uspelo. Iznenadil je Valmy, ki je na 100 m postavil 7. 10.4 nov francoski rekord. V formo se vrača tudi bivši evropski prvak na 400 m zapreke Joye. Rezultati pa so precej slabi v metih. UK) 111: Valmy 10.5, 200 m: Valmy 21.7, 400 m: Joye 50.0, «00 m: Hansenne 1.68,1, 1500 m: Breans 4.00,3, 5000 m: Puvazon 14.56,0, 10.000 m: Lalanue 32.20,4, 110 m zapreke: Lapin 15.7. 400 m zapreke: Jo.ve 55.6. — Višina: Lapointe 1.85. Lapointe je prav dobro znan našim tekmovalcem, ki so se udeležili velikih kat tekem v Liegeu. V Liegeu Je zmagal v skoku v višino z 1.8« m! — Daljava: Sorrondo 693. skok ob palici: Crepin 3.60 troskok: Joanblanc 1392 met diska: Bazennaire 42.32, met krocle: Duhour I3.80, met kopja: Joly 52.05, met kladiva: Rrora 41.00, 3000 m zapreke: Gallet 9.48.6. 4 X 100 m: AS Tarbes 43.8, 4 X 400 m: CAF 3.26j8 Odobritev pravilnika o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulantah v Ljubljanski pokrajini V javni bolnišnici za duševne bolezni Ljub Ijana-Studenec: Pomagajmo vsem, ki trpe zaradi vojne! Ko je sv. oče na binkoštni praznik ob priliki 50 letnice enciklike iReruni novarunu govoril, je med drugim rekel: »Ce je večnemu mestu bilo doslej prizaneseno z vojnimi grozotami, vendar prihaja k nam odmev uničevalne vojne: objokavanje mrtvih, skrb za pogrešane, hrepenenje ujetnikov, jok vdov in sirot, pregnanstvo izgnanih, pomanjkanje preseljenih, ki so brez strehe. Vsi ti vzdihi iščejo in najdejo pot do nas, do naših ušes, do našega srca, v vseh jezikih, in nam predočujejo vsak dan, skoraj vsako uro neizmeren teman prepad trpljenja in stisk, kamor sedanji vojni vihar peha ubogo človeštvo in čedo Gospodovo. In vendar, vkljub tako strašni dobi preizkušnje in trpljenja, Cerkev ne neha biti kraj tistih, ki upajo.« Sv. oče se nato priporoča svojemu patronu sv. Evgeniju, ki se je odlikoval po svojih dobrih delih in ga prosi takole: »Prosimo svetega Evgenija, naj nam doseže od Boga, da bi mogli tudi v bodoče deliti žrtvam vojne in neštetim trpečim dejanske dokaze naše očetovske skrbi s pomočjo velikodušnega sodelovanja tolikih izbranih duš, ki enako gnane od Kristusove ljubezni prihajajo na pomoč našim omejenim materialnim sredstvom.« G. dekana Viktorja Kosa v Komnu na Krasu so tople in iskrene besede sv. očeta ogrele in doumel je tudi njihov globoki in dalekosežni pomen. Zato je sedel, jih za praznik sv. Trojice napisal v oznanilno knjigo in jim dodal še naslednje spodbudne misli: »Nič ne prosi sv. oče, a naše krščansko srce mora pri tem občutiti potrebo, da pomaga in sodeluje pri tej skrbi sv. očeta za tako ogromne potrebe človeštva v vojnem času. Zlasti mi, ki se v primeri z mnogimi drugimi kraji štejemo srečne, da nas vojna še ni obiskala! Pomislimo na Rdeči križ poroča Obvestila naj dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Bratuša Marija roj. Luznik in Cugmus Josip. Pošto naj dvignejo: Denti-stična zbornica, Engelsberger Viktor, Devova lp, Horvat Vida, Valjavčeva 15, Horvat Pepca, Rožna dolina, Jagodic Jože, Jeras Emilija, Lan-gusova ul. 9, Krapež dr. Jože, advokat, Lombar, krojač hiška, Mravljak Ivan, profesor, Mraz Rudolf, Glince-Vič, Novak Ivan, pri llam, Pen-zijski fond advokatske in notarske zbornice, reterlin Zofija, Ilajdrihova 16, Smerkolj Ivanka, Rožna dolina, Zupančič Silva, Tvrševa ul. — Zaradi odpreme pisem naj se zgiasita gg. Kavčič Zdravko, kroj. mojster, Malka Poie — "\t ___i „ ______ ___ __ _ 1 11 < *' Namesto \j x v-v T v j v^. uui T um i\ m;, čemu križu lir 60. Iskrena hvala. —-■ venca na grob blagopokojne gospe Rozi Loborčeve je darovala Kuclarjeva Rde- šahovski turnir dr. Euwe— Bogoljubov Zveza zdravilišč v Karlovih Varih je priredila konec julija šahovski turnir, na katerem sta se pomerila bivši svetovni prvak dr. Euine in Bogoljubov. Prva partija se je začela v nedeljo, dne 20. julija in je bila v nedeljo prekinjena. Pri nadaljevanju se je prva partija med mojstroma končala reinis. Drugo partijo je izgubil Bogoljubov, tretja partija pa je bila odigrana v sredo. Bogoljubov je začel z belimi, dr. Euvve pa si je izbral tako imenovano prusko obrambo. Proti tej obrambi je tvegal Bogoljubov izredno ostro nadaljevanje, ki ga je on sam odkril. I)a bi dr. Emve pnsel do napada, je žrtvoval damski stolp za tekača. Bogoljubov pa je nato žrtvoval kmeta m dosegel z izvrstno premišljeno potezo stolpa jasno prednost. Že v 18. potezi bi mogel dobiti figuro, pa je rajši obdržal samo kvaliteto. V 20. potezi je dr. Euwe v brezupnem položaju napravil se napako, da se je po treh nadaljnih potezah vdal. Bogoljubov je s tem izenačil stanje na 1 in pol proti 1 in pol. Vsekakor obeta ta turnir ostro in živahno borbo, ki bo prinesla še marsikatera presenečenja. Hišni znanec je vprašal svojega prijatelja: »Kako je bilo pred poroko?« »Jaz sem govoril. Ona me je pa poslušala.« »In po poroki?« »Govorila je ona, jaz pa poslušal.« »In sedaj?« »Govoriva istočasno oba, sosedje pa poslušajo.« • - • . 1 kraje, morda v bližini, kjer je vse drugače vojna gospodarila in gospodari, pomislimo, kaj vse morajo tam žrtvovati in izgubiti prisiljeno, neprostovoljno. Ali ni prav, če mi prostovoljno, radovoljno, neprisiljeno, velikodušno pomagamo bratom, ki so v trpljenju, katere vidi sv. oče s svojega visokega razgledišča in ki se h papežu obračajo in od njega upajo pomoči in utehe. Dolžni smo to storiti, ker nas z njimi veže že Adamova kri, a še bolj, ker nas z njimi druži še svetejša Kristusova kri in ker je temeljna postava v božjem kraljestvu postava ljubezni. »Dajte in se vam bo dalo. Zvrhano potreseno, potlačeno mero vam bodo dali v naročje. Kakor boste merili, tako bo vam odmerjeno, pravi evangelij. Dajmo torej, mnogo dajmo! Čeprav bi bilo to komaj kapljica v morje potreb, vendar, če je ta kapljica ožarjena s Kristusovo ljubeznijo, ni malo, ampak mnogo vredna. Če potrebnemu pomagaš, ga ne bo razveselilo samo tisto, kar mu daš, ampak še mnogo bolj ljubezen, s katero mu daš. Zberimo torej darove po svojih močeh, pošljimo jih 6v. očetu in ga bomo razveselili, razveselili tiste, ki so v potrebi, razveselili Srce Jezusovo in nase priklicali božji blagoslov. Tako bomo pomagali graditi novo Evropo in novi red, ki bo, ce bo hotel biti res nov in trajen, moral biti zgrajen na Kristusovi ljubezni.« To svoje oznanilo je g. komenski dekan poslal se svoji dekanijski duhovščini in uspeh je bil čudovit: v kratkih dneh je komenski dekan poslal goriškemu nadškofu 2000 lir s prošnjo, naj jih izroči'sv. oče v pomoč vsem, ki trpe radi vojne. Blaga zamisel komenskega dekana je prevzela tudi nadškofa Margottija. V zadnjem škofijskem listu izreka g. dekanu in njegovim vernikom toplo priznanje in poziva vso nadškofijo, naj sledi ko-menskemu zgledu in priskoči na pomoč nesrečnežem, ki trpe v sedanjih bridkih trenutkih. Velikodušne prispevke, ki jih bo v juliju nabral iz vse nadškofije, bo potem skupno s komenskim darom poklonil sv. očetu — dobrotniku vsega človeštva. za III. oskrbni razred L 7.50 dnevno, za II. oskrbni razred L 15.— dnevno. V javnem zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani za III. oskrbni razred L 20,— dnevno, za II. oskrbni razred L 40,— dnevno. Poleg oskrbnine plačujejo bolniki v javnem zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb še sledeče pristojbine: a) za obsevanje z radijem: od 1—10 MCI) po L 7.50 za enoto, od 11—30 MCD po L 6,— za enoto, nad 30 MCD po L 4,— za enoto; b) za obsevanje z rentgenom: pri lahkem filtru za vsakih 10 R po L 0.50; pri težkem filtru do 5000 R za vsakih 10 R L 0.80; nad 5000 R za vsakih 10 R L 0.40. Bolnikom, ki se zdravijo v drugem oskrbnem razredu, se zaračunajo pristojbine za obsevanje dvojno. V ostalih bolnišnicah so s plačano oskrbnino kriti vsi stroški zdravljenja, izvzemšj stroške za rentgensko slikanje in rentgenske preglede, ki se zaračunavajo po veljajoči tarifi. K bolničnemu zdravljenju pa seveda ne spa-.dajo terapevtični pripomočki. Člen 3. Oskrbne stroške je dolžan plačati vsak bolnik oziroma, če sam ne more, njegovi po zakonu za to obvezani svojci. Visoki komisariat more na utemeljeno prošnjo v primerih, vrednih posebnega upoštevanja, oskrbne stroške znižati, odpisali ali plačilo na drug način olajšati. Od bolnikov, ki so po dobljenih uradnih poizvedbah zaradi priznanega siromaštva nezmožni plačila oskrbnih stroškov, se povračilo oskrbnih stroškov ne zahteva. V ostalem pa plačujejo oskrbne stroške: 1. Ljubljanska pokrajina za svoje uslužbence, aktivne in upokojene, člane njihovih rodbin in ostale osebe, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja po §§ 7. in 8. zakona o bolnišnicah; 2. samostalne zdravstvene občine po določilih § 8. zakona o bolnišnicah; 3. zavarovalne ustanove za svoje člane in svojce teh članov po določilih § 7. zakona o bolnišnicah. Člen 4. Uslužbenci Ljubljanske pokrajine — aktivni in upokojeni — kakor tudi njihove rodbine, ki se hočejo oskrbovati v II. oskrbnem raz- Razstava fotografij Kvarnera in priključenih pokrajin Sestavljen je prireditveni odbor in razsodišče Med splošnim zanimanjem se vrše pripra-i za fotografsko razstavo Kvamera. Svoja dela bodo razstavili amaterji in poklicni fotografi. Razstavo bo priredila letoviška uprava v Opatiji v razstavnem paviljonu. Trajala bo od 10. do 25. avgusta. Predsedstvo razstave je prevzel comm. prof. Artur de Maineri. Že to ime, znano tudi od fotografskega delovanja, jamči za dober uspeh in točno izvedbo ciljev te nad vse zanimive prireditve. Tudi pokrajinsko ininj5tyf) nnpnrj. ne fašistične zveze obrtnikov je obljubilo svoje sodelovanja, z objavljenega rozpisa razstave je razvidno, da bodo razstavljena fotografska dela visoke umetniške vrednosti in bodo pokazala predvsem delo in zanimivosti režima, posnetke krajev, narodnih noš, šeg, običajev in življenja v nanovo priključenih pokrajinah. Razstavljavci naj dostavijo svoja dela letoviški upravi v Opatiji »Azienda di Soggior- no di Abbaziac ali pa pokrajinski tujskopro-me4ni zvezi na Reki »Ente 1'rovinciale per il Turismo, Fiume, Via Anghebcn 13«. Fotografi-jc priložiti prijavnico in prijavnimi iir 10. I rijavnico naj vsak razstavljalcc zahteva pri gornjih ustanovah. Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino na osnovi § 6. zakona o bolnicah z dne 27. februarja 1930 odreja: Odobruje se priloženi pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulancah v Ljubljanski pokrajini. Ljubljana, 18. julija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulancah v Ljubljanski pokrajini.. Člen 1. Na območju Ljubljanske pokrajine so sledeče javne bolnišnice: 1. splošna bolnišnica v Ljubljani, 2. bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani, 3. bolnišnica za duševue bolezni Ljubljana-Studenec, 4. Zavod za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, 5. bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu. Člen 2. V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje oskrbnine: V splošni bolnišnici, bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani in v bolnišnici za ženske bolezni v Novem mestu: za III. oskrbni razred L 15,— dnevno, za II. oskrbni razred L 30,— dnevno, za I. oskrbni razred L 45.— dnevno. Obisk Eksc. Visokega Komisarja v eistercijanskem samostana v Stični: Opat g. dr. Avguštin Ko-stelec pozdravlja Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolija. novice, Koledar Sreda, 30. julija: Abdon in Senen, mučenca; Julita, mučenica; Maksima, devica in mučenica. Čelrtek, 31. julija: Ignacij Loioiski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Janez Kolunibin, ustanovitelj reda. Lunini sprememba: Prvi krajec ob 10.19. Her-schel napoveduje veliko dežja. ZOBOiDRAVNiK dr. JOŽE RANT do 15. avgusta ne ordin ra — Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto fakultetne^ knjižničarja na juridični fakulteti v Ljubljani. Pravilno kolkovane, svo-jeročno pisane in podpisane prošnje, opremljene z listinami po 5 3. zakona o uradnikih in z dokazilom o popolni srednješolski izobrazbi po čl. 183., lit c) obče univerzitetne uredbe, ie vložiti najkasneje do 20. avgusta 1941. na rek-toratu univerze v Ljubljani. Od kandidatov se zahteva enakomerna m razločna pisava. Poleg slovenskega jezika naj prosilci dokazano obvladujejo tudi italijanski in nemški jezik. Prednost imajo diplomirani pravniki, ki so že bili v državni ali samoupravni službi. — Rektorat univerze v Ljubljani. — Italijanski tečaji se vrše neprekinjeno «lal je. Vstop še mogoč. Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 13. — Izšel je nov Žepni italijansko slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Tavzes, obsega 230 itrani, 13.000 besed. Cena 16 lir. Knjigarna Ant. Turk, nasl., Ljubljana, Pražakova ulica 12. — Pokrajinsko ravnateljstvo pošte Ljubljana objavlja: Za vse poštne in filatelistične vrednostnice, notranje in mednarodne, se smatrajo kot veljavne edino sledeče pretiskane izdaje znamk bivše Jugoslavije: 1. »Co-Ci« in »R. Commissariato Civile territori sloveni oc-rupati — Lubiana« (pretisnjene v tiskarni Mer-Lur, Ljubljana); 2. »R. Commissariato Civile territori sloveni occupati — Lubiana« (pretis-/ijene v tiskarni ravnateljstva p«krajinske po- • te Ljubljana): 3. »Alto Commissario per la Provincia di Lubiana« (pretisnjene v tiskarni ravnateljstva pokrajinske pošte Ljubljana). — Uprava umobolnice v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so priskočili na pomoč in pomagali vasiti požar na gospodarskem poslopju na Stu-\encu. V prvi vrsti gre zahvala vrlim vojakom in »rnim srajcam, ki so takoj po izbruhu požara pri-i'. i teli in z veliko požrtvovalnostjo in vztrajnosijo t-mejevali požar, dokler niso prihitele požarne brambe. Dalje zaslužijo vso zahvalo ognjegasci prostovoljne gasilske čete iz Ljubljane in Bizovika, katerim je uspelo rešiti del poslopja pred uničenjem. Vse priznanje zaslužijo slednjič tudi domači uslužbenci, ki so z uspehom reševali inventar in živino ter z domačim orodjem, kolikor je bilo mogoče, pomagali, da se je požar pogasil. Hvala lepa vsem! — Izšla je Lmila Frdiha knjiga: »Materi«, posvečena slovenski materi. V njej opisuje avtor v obliki črtic in novel materino ljubezen in požrtvovalnost. Knjigo krasi slika matere, delo akad. slikarja Franceta Godca. V platno vezana stane 15 lir in toplo priporočamo nakup. Dobi se v vseh knjigarnah. Naroča se tudi pri avtorju: Hrenova ul. 19. Knjigo prinese akviziter na dom. — Izlet SPD v soboto in nedeljo, dne 2. in 3. avgusta na Mirno goro. Dolenjsko hribovje po-seča razmeroma malo planincev, zato bo SPD na tem izletu seznanilo turiste z zanimivimi predeli v okolici Mirne gore Iz Ljubljane se planinci odpeljejo v soboto z slakom ob 13.36 do Semiča, od koder krenejo v Dom SPD na Mirni gori, kjer bo pripravljeno prenočišče. V nedeljo zjutraj bodo šli že v jul ran jem hladu do kočevske vasice Gače, dalje po soteski Stare žage na Poljane in čez Pod-turn na Sotesko ter na žel. postajo Stražo. Vlak odpelje odtod oh 17.12 proti Novemu mestu, orl koder se turisti vrnejo z večernim izletniškim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 20.04 in pride v Ljubljano ob 22.30. Po izvršeni turi bo dovolj prilike za kopanje v hladnih valovih Krke. Ker je število udeležencev zaradi malega števila ležišč v Domu SPD na Mirni gori omejeno, naj ne vsi oni. ki se nameravajo udeležiti tega izleta, iimprej prijavijo v društveni pisarni SPD, ki zaključi prijave v petek popoldne. — Izpiti za pomorske kapitane. 12. avgusta re bodo počeli pri Pomorski direkciji v Trstu izpiti za kapitane dolge plovbe, kratke plovbe, za izprašane mornarje, ladijske motoriste prvega in »Irugega razreda in za mornarje-motoriste. Prošnje za pripustitev k izpitu se morajo vlagati do 2. avgusta. — Petrolejski vod iz Romunije do Trsta, Ve- Irko pozornost vzbuja v tržaških gospodarskih krogih načrt za gradnjo petrolejskega voda iz Romunije do Trsta in do Reke, kjer se nahajajo velike rafinerije. Preskrba Italije s petrolejem bi bila na ta način zelo poenostavljena in zagotovljena z najcenejšimi sredstvi. Zaenkrat bi peljal vod samo do Donave, do koder bi vozile petrolej ladje. — Lesni plin za pogon ribiških ladij. Intenziven razvoj mehaniziranega ribištva na Jadranskem morju, ki je zlasti v vojnem času silne važnosti za prehrano cele države, ovira pomanjkanje pogonskih sredstev, ker imajo vse večje ribiško ladje motorje na nafto. Sedaj se proučujejo možnosti opreme ribiških ladij z motorji na pogon z lesnim ptinom — kakor jih že uspešno uporabljajo avtomobili in tovorna vozila. Razpisane so nagrade za konstrukcijo takih motorjev: dve nagradi 60.000 in 40 000 lir za motorje nad 150 Ks, nagradi 50.000 in 30 000 lir za motorje od 75 do 15 Ks in nagradi 12.000 in 10.000 lir za motorje do 75 Ks. — Nemška mladina prihaja na morje. V Trst prihajajo veliki transporti nemške mladine, organizirane v Hitlerjugend, ki gre na počitnice v taborišča ob morju. Taka taborišča so pri Rovinju ter ob obali med Reko in Puljem. V Trstu sprejemajo nemško mladino funkcionarji tukajšnjega nemškega konzulata in nemške nacistične organizacije ter jo pogostilo Dosedai ie prispelo v Trst okrog 500 nemških otrok iz Kolna, Monakovega, Dtisseldorta in Dunaja. — Najstarejša Istranka. V Istri živijo ljudje skromno, pa dočakajo visoko starost. Malokje je toliko starih ljudi, kolikor v istrskih vaseh. Vse pa poseka Anionija Cardos. roj. Radin. ki živi v oskrbnišnici v Bujah Dočakala je letos v marcu nič manj ko 104 leta. Je pa še vedno duševno in tudi telesno čila. _ Na Hrvatskem izdelujejo barake in |ih izvažajo v Nemčijo. Gospodarski urad ministrstva za narodno obrambo v Zagrebu je v pogajanjih z Nemčijo radi izvoza večje količine lesenih hiš in barak. Pri pogajanjih so se Nemci zavzeli za to, da bi naj Hrvatska takšne hiše in barake pošiljala v Nemčijo v razdobju deset let. Namesto surovega lesa pri izdelavi takšnih hiš, uporabljajo fabrikate, tako da bodo hrvatski obrtniki, mizarji, tesarji, ključavničarji in ostali obrtniki lahko za deset let preskrbljeni z delom in stalnim zaslužkom. Dobave finansira neka zagrebška banka. Da bi 'ahko tesarji in mizarji čim hitreje izdelovali lesene hiše in barake, bodo iz Nemčije dobili na razpolago potrebne 6troje, ki jih bodo počasi odplačevali. Hiše in barake bodo pa lahko izdelovali v vseh hrvatskih krajih. — Kupčije s hišami in zemljišči. V juliju je zemljiška knjiga zaznamovala že 22 kupnih pogodb, pri katerih je bila kupnina navedena v sedaj veljavni zakoniti valuti, skupno 691.660 lir. kar predstavlja 1.820.772:45 din. Poleg teh je bilo zaznamovanih še 137 kupnih pogodb za vrednost 10,888.">61 din. Vse kupne pogodbe predstavl ja jo celotno kupno vrednost 12,709.133:4.5 din ali 4,^29.460:54 lir Lani julija je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih t3i kupnih pogodb za vrednost 17.389.063 din. I.ani so bile zapisane milijonske zemljiške kupčije, ko je nekdo kupil stavbno parcelo ob Tvrševi cesti nasproti kavarne »Evropa« v izmeri 2.580 m3 za 3.431.600 din. Kvadratni meter je pri tej kupčiji dosegel 1350 din. V k. o. Zgornja Šiška, kjer je bilo prodanih več stavbnih parcel, je svet jx> 80 do 160 din kvadralni meter. V k. o. Petcrsko predmestje I. del je bila večja stavbna parcela prodana po 550 din kvadratni meter. Cene zemljiškim parcelam so v zadnjem času bistveno ostale neizpremen jene. Tu in tam so se nekoliko dvignile. V mestu, posebno v središču, je bilo prodanih več stanovanjskih hiš od 200.000 do 700.000 din. V ljubljanski okolici je opažati dejstvo, da so nekateri posestniki začeli močno odprodajati ra/.na zemljišča, posebno njive, travnike in gozdove. Cene gozdnim parcelam so prav nizke od 5 do 15 din kvadratni meter. Njive in travniki so dražji. Njih cena je 10 do 50 din kvadratni meter. Ljubljana 1 Srebrno poroko praznujeta dane« v petek ugledna zakonca gos|x>d Karel Krištofič in njegova soproga gospa Mici rojena Kregelj, ki sta si 29. julija 1916 v novomeški kapiteljski cerkvi obljubila zakonsko zvestobo. G. Krištofič se že dolgo vrsto let udejstvuje na zadružnem polju kot revizor pri Zadružni zvezi v Ljubljani, njegova dobra ženka pa vneto deluje pri raznih dobrodelnih društvih. Oba slav-ljenca sta do revežev zelo usmiljena, nihče, ki potrka na njuna vrata, ne odide praznih rok. In kolikim sta bila krstna ali birmanska botra! Obema slavi jencema, ki sta že dolgo vrsto let naša naročnika, želimo*, da hi jima Bog dal v zdravju in sreči dočakati Še zlati poročni jubilej in še čez. 1 Pojasnilo zlatomašriika prelnta g. J. Ka-lana. G. zlatomašnik prelat J. Kalan nam sporoča prošnjo, naj to objavimo: »Poročilo o moji zlati maši v Zavetišču sv. Jožefa je prišlo v »Slovenca« proti moji volji in želji. To je bila na željo cč. sester le domača hišna slav-nost. li kateri so bili vabljeni samo duhovniki, ki ali stalno ali le zdaj začasno prebivajo v zavodu. Vabile so samo sestre. To se mi zdi potrebno objaviti zato, ker bi utegnil biti užaljen marsikdo, da ni bil povabljen.« 1 Namesto venca na grob blagopokojne gospe Marije Žitkove je jx)klonil za mestne reveže lir 50 gospod Janko Stupica. Prisrčna hvala! 1 Močni nalivi in naraščanje Ljubljanice, V ponedeljek čez dan se je ozračje zaradi jutranjega dežja precej ohladilo. V nedeljo je bila še najvišja toplota nad +27 stop. C, v ponedeljek pa je padla na +21.2 stop. C. V torek zjutraj je bila po nočnih nalivih najnižja jutranja toplota +15 stop. C in se je čez dan, ko se je deloma zjasnilo, dvignila do +25 stop. C. Od ponedeljka do torka zjutraj so nad mestom in okolico trajali v daljših in manjših presledkih močni nalivi, tako, cla je padlo od 7 v ponedeljek do torka zjutraj 49.6 m/m dež-, ja. Močan dež je bil dobrodošel v prvi vrsti mnogim poljskim pridelkom, zlasti fižolu in repi, ki je bila po požetem žitu posejana. Ljubljanica je po nočnih nalivih zelo narasla in je n. pr. na špici po meritvah terenske sekcije za regulacijo Ljubljanice narasla za dobrih 30 centimetrov. Pri Fužinah je dosegla Ljubljanica v torek opoldne 1.30 cm, za 50 cm nad nor-malo. Ljubljanica je dopoldne še vedno naraščala. popoldne pa .je že začela upadati. Hude nevihte so divjale v Polhograjskih Dolomitih, okoli Vrhnike in na Logaški planoti. Zato je Ljubljanica postala povsem rjava, ker so v omenjenih krajih deževne množine odnašale mnogo prsti in razno navlako. 1 Prvo grozdje na trgu. Iz Italije, v prvi vrsti iz Trsta in Gorice, je prispelo na ljubljanski sadni trg prvo grozdje. Pri branjevkali na Pogačarjevem trgu je bilo po lt do 12 lir kilogram, pri trgovcih s sadjem na Tyrševi c. pa izbrano in lepo po 8 lir kg. Sadni trg in sploh ljubljanske trgovine s sadjem so sedaj zelo bogate založene z italijanskim finim sadjem. V Italiji je bila sadna letina nenavadno nogata in dobra. Lepe hruške, maslenke in hla-povke, ki so podobne našim »snlcburgericam«, so po 6 do 8 lir kg. Slabše hruške po 5 lir kg. V veliki izbiri je na prodaj sladki ringlo po 6 do 7 lir kg. Breskve italijanske so po 7 do 8 lir kg. Na prodaj so tudi prve, drobne melone po 7.50 lir kg. 1 Katera dobra družina bi vzela na stanovanje dva akademika-tehnika. ki sta tik pred koncem svojih študij in ki sta brez sredstev, rada bi pa dovršila svoje študije. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« Radio Ljubljana Sreda, 30. julija. 7.30 poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba. Med odmorom ob 8. napoved časa. — 8.15 Poročila. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13. Napoved časa in poročila. — 13.15 Uradno vojno poročilo. — 13.17 simfonični koncert pod vodstvom mojstra Michele Macioce. — 14, Poročila. — 14.15 Kvintet , sester Stritar in kmečki trio: slovenske pesmi. — j 14.45 foročiia v slovenščini. — 17.15 Operetna glasba — radijski orkester s sodelovanjem sopra-nistinje Valerije Heybal in tenorista Jana Francla. — 19. Tečaj italijanščine pod vodstvom prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20. Napoved časa in poročila. — 20.20 Predavanje v slovenščini. — 20.30 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marijana Šijanca. — 21.15 Vokalni kvartet Lumbar — slovenske pesmi. — 22. Koncert violončelista Lippija, med odmorom: predavani« v slovenJčini. — 22.45. Poročila v sloveničini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Moška zapestna ura se ie našla. Prizadeti naj se zglasi pri »Avtobus«, Franc Rojina, Vodnikova 89. Izgubljena zlata, gladka, 5 cm dolga igla-broška na levi Tyrševa šelenburgova, desno Prešerno\a, naj se proti nagradi odda podružnici »Slovenca«, .Miklošičeva 5. Izgubila sem črno usnjeno ročno torbico v soboto na živilskem trgu. Pošten najditelj 6e naproša, da jo proti primerni odškodnini vrne na ogl. oddelek »Slovenca«, Miklošičeva 5. Iz Ribnice Poroka. V nedeljo sta se poročila v cerkvi sv. Štefana strokovni učitelj na meščanski šoli v Ribnici, g. Petek Andrej, in gdč. Angela Oražem, hčerka uglednega posestnika in veletrgovca v Bre-žah. Bog daj obilo blagoslova! Žegnanje bo v nedeljo, na god sv. Štefana. Slovesna sveta maša bo ob pol 9 dopoldne, drugi dve pa ob pol 7 in pol 11. Prijave za sladkor in maščobo je vložiti pri občinskem Prehranjevalnem uradu do 5. avgusta med uradnimi urami od pol 9 do 12 in popoldne od pol 4 do 7. Popisne pole so delili te dni tudi v Ribnici. Pole dele popisovalci; vsak družinski poglavar naj poskrbi za točne rojstne podatke svojih članov. Iz Trsta Šola za bolničarke. V šolo za poklicne bolničarke. ki se nahaja v bolnišnici Kraljice Helene, se vrši vpisovanje. Aspirantinje morajo biti stare od 18 do 35 let ter morajo predložiti izpričevalo o absolvirani nižji srednji šoli. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole vsak dan od 11 do 12. Morsko kopališče »pri Laterni« je zopet odprto. Vojaške oblasti so šle občinstvu na roko ter so dovolile u|>orabo tega znanega kopališča poleg Svetilnika do nadaljnega. Kopališče pa je namenjeno samo ženskam in otrokom. Poravnajte naročnino za radio. Drugi polletni obrok naročnine za radio aparate je zapadel ter se mora poravnati do 31. julija. Naročnina se lahko poravna na poštnem uradu ali pri ravnateljstvu EIAR, piazza Oberdan 5. Iz Goriške pokrajine Znižane cene za sadje in zelenjavo. Na podlagi uradnega odloka so se morale s 16. julijem cene za sadje in zelenjavo na v6eh tržiščih v državi znižati za 20%. Srednja cena, ki jo je imel posamezni pridelek prejšnji teden, je bila določena za temeljno cefio; ta cena se je znižala za 20% in ie sedaj dovoljena v prodaji na drobno. 20% znižanje pa ne velja za nakup na debelo na izvoznem trgu. Goriško sonce. Toli opevano in proslavljeno goriško sonce nam zdaj v pasjih dneh neomejeno kraljuje in gospoduje, da smo ga že kar naveličani. »Ogni bel ballo stafa«, pravi udomačena goriška prislovica — tudi najlepši ples te dolgočasi. Tako je tudi z našim soncem. Dan za dnem nas žge in pripeka, da že težko dihamo in se še v 6enci potimo. Kadar nam je kdo že v prav veliko sramoto, pravimo, da ni vreden, da nanj sonce sije. Sedaj si mnogokrat že vsi želimo, da bi bili vredni take sramote, pa sonce se nič ne zmeni, in nam sije, sije... Ce se začnejo zbirati rahli oblaki, se oddahnemo, ker zopet lažje dihamo. Kako smo pa šele dobre volje, ako 6e nam zdi, da se pripravlja na dež. Pa ne pohlevnega dežka ne plohe noče biti, četudi že koruzna polja zdihujejo po moči. Kako je na goriškem izvoznem sadnem trga. Zadnja dva tedna je za goriški izvozni sadni trg najbolj značilno to, da izvoza skoraj ni. Izvoza pa ni iz dveh vzrokov: ni blaga in izvozne cene 'o prenizke. V primeru z lanskim pridelkom ga imamo letos nad polovico manj. Sedaj je glavna sezona za breskve. Tega okusnega in zaželsnega sadja smo letos pridelali komaj eno petino kot ga da srednjedobra letina. Hrušk, marelic, zgodnjih jabolk, fig ni skoraj nič. Prvih breskev: »majski cvet«, »amsden« je bilo prav malo. Sedanje rumene vrste: »triumf«, »admiral Dewey« je za spoznanje več. Z Vogrskega, iz Brda in iz bližnje goriške okolice prineljeio dan k dnevu po 50—100 kvintalov breskev. Ker jih tudi v notranjih pokrajinah države ni veliko in drugega sadja tudi ne, je povpraševanje po njih prav živahno in zato tudi cer.a prav visoka po L 2.50 do 3.50 kg. Ker je cena za izvoz v Nemčijo uradno določena z L 2.20 do 2.50 kg, blaga za izvoz seveda ni. Preko našega izvoznega trga je šlo v zadnjem času v tujino 15 do 20 vagonov fižola v stročju. To blago, ki je šlo kakor smo rekli, preko našega trga, ni bilo iz naše pokrajine, temveč iz Istre in Furlanije. Pod sušo še ne trpimo Njive in travniki so še v dobrem stanju. Šele prav zadnje dni pravijo kmetje, da bi bilo za koruzne nasade potrebno nekoliko dežja. Zadnjič smo pisali o peronospori, da je napravila huda razdejanja po naših vinogradih. Svoje poročilo moramo v naše veselje nekoliko popraviti. Peronospora je povzročila že občutno škodo pri trti na Zgornjem Vipavskem, po ostalem Vipavskem, v goriški okolici in v Brdih se peronospora še ni prehudo pojavila. Kjer ni oklestila toča, kaže trta sedaj še aobro. Prijateljski obisk. Pred dnevi je skupina italijanskih železničarjev iz Podbrda napravila prijateljski obisk pri nemških železničarjih na Bledu. Nemški železničarji so svoje italijanske tovariše prav lepo sprejeli in pogostili. Nemški žeiezničarii so sedaj vrnili obisk. Dospeli so v večji skupini v Podbrdo, kjer so bili slovesno sprejeti. Skupaj z našimi so napravili izlet v Gorico, odkoder so se vsi zadovoljni radi našega gostoljubja preko Podbrda vrnili zopet domov. Pomladitev v fašistični organizaciji. Ooriški pokrajinski politični tajnik L. Molino je 24. julija izdal odlok, s katerim je izmenjal v 18. krajevnih organizacijah naše pokrajine jjolitične tajnike. Nove politične tajnike so dobili med drugimi naslednji kraji:' Soča, Šempas, Opatjeselo, Temnica, Miren, Kojsko, Kanal, tirgar, St. Peter pri Gorici. Ker hoče griški voditelj pritegisiti » stranko novih moči in strankino življenje ojačiti, je starejše hie-rarhe zamenjal večinoma z mlajšimi osebami. Vsem odstopivšim gospodom se je pokrajinski tajnik za-hvald za njih dosedanje delo. Dva motociklista trčita in se ubijeta. Na veliki cesti, ki pelje preko Goriške Furlanije, sta v bližini Farre trčila dva motociklista. Posledice straš- nega karambola 6o bil« usodne: oba vozača, dva uvajsetletna mladeniča, sta na dobljenih poškodbah umrla. Poroka. V soboto 26. julija se je poročil g. Bogomil Pavlin, zasebni uradnik, sin ugledne goriške družine, z gdč. Eriko Kolman, hčerko spoštovanega oskrbnika rihenberške graščine. Zavednemu paru želimo obilo sreče! Iz Gorenjske Koroška ljudska zveza ima že svoje podružnice na vsem ozemlju, ki je podrejeno šefu civilne uprave za Južno Koroško, te so pa zopet združene v okraje. Na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske so štiri okrajna vodstva in sicer: okraj I. Kranj z upravnim področjem Loka ob Sorici, okraj II. Radovljica, okraj III. Kamnik z upravnim področjem Litija in okraj IV. Dravograd. Okraje vodijo okrajni vodje Koroške ljudske zveze s sedežem v Kranju, Radovljici, Kamniku in Dravogradu. Vodje za posamezne okraje so: Za Kranj Albert Samonigg, Radovljico Gustav Ober-winkler, Kamnik Martin Just in Dravograd Hans Grum. Okraji so razdeljeni v podružnice, katerih meje se strinjajo z mejami dotičnih občin. Kranj ima 31 podružnic, Radovljica 17, Kamnik 27 in Dravograd 5. Okrajni vodje so podrejeni zveznemu vodji, ki uraduje na Bledu, podružnice so pa za svoje delovanje odgovorne okrajnim vodjem. Kakor pri zveznem vodstvu obstajajo tudi pri okrajnih vodstvih in podružnicah razni oddelki za izvrševanje dela. Uradi in oddelki, kakršni so že pri zveznem vodstvu, se bodo uredili tudi pri okrajnih vodstvih in pozneje tudi pri podružnicah. Ker vodja podružnice sam ne zmore vsega dela, si lahko v sporazumu z okrajnim voditeljem imenuje pomočnike, ki tvorijo delovni štab vsake podružnice. Dolžnost poslovodje je urediti vsa or-ganizatorična vprašanja. Tako mora razdeliti podružnično območje v takozvane celice in skupine (Block). Celice vsake skupine obsegajo več vasi, vsaka vas pa tvori po potrebi eno skupino. Zato so tudi posebni voditelji celic (Zellenleiter in skupinski voditelji (Blockieiter). Finančno poslovanje podružnic spada v delokrog blagajnika, za propagando je odgovoren vodja propagande, vodja oddelka za šolanje (Schulungsleiter) pa mora gledati, da se miselnost članov usmeri v pravo smer. Za poročevalsko službo tako za »Karawanken-botec kakor tudi za »Karntner Grenzruf« mora skrbeti pooblaščenec za časnikarstvo. K štabu podružnice spada tudi pooblaščenec za socialno skrbstvo. Njemu ob strani stoji posvetovalnica za »Mut-ter und Kindc. Oskrba otroških vrtcev spada prav tako v delokrog krajevnega pooblaščenca. Za pred-vojaško vzgojo vseli moškiii članov skrbi vodja brambovstva, mladinski vodje in voditeljice pa vzgajajo in pravilno usmerjajo moško in žensko mladino od 10. do 18. leta. V ženskih skupinah Koroške ljudske zveze se zbirajo ženske in pomagajo pri skupnem delu. Socialni pooblaščenec se peča predvsem z vprašanji, ki se nanašajo na zaposlene delavce v industriji, rokodelstvu in trgovstvu. V Guštan.ju so prejšnjo nedeljo blagoslovili prapor za koroško Hitlerjevo mladino. cjllfoh POŠTNI Pl LOT Pa ni zaleglo nobeno njegovo prizadevanje, nikakor ni mogel z letalom skozi črni oblak. »Čudovito!« je pomislil. »Dozdeva se mi, da je oblak zmeraj na istem mestu. Lej ga šmenta. veter ga zanaša k meni!« Polagoma se je začel oblak tresti in vrteti. »Kakšne trapaste muhe ima ta oblak,« je dejal Mišek, »Kar nekam čudna reč je tole. Bo treba biti previden. Bolje je da se spustim niže. Pošta je pošta, to je državna zadeva.« Tedajci je ubogemu Mišku zastala pamet. Nič ni vedel, kje da je in kako ie z n jim. Videl je le eno — in ves se je stresel in za vpil: »O bogovi! Pajek!« Mišku se je vsa kri zledenila. »Pa saj imam strojno puško'« je pomislil. In že je začel streljati ko nor v Dajka. Toda pajek — nič in niči ♦Lej ga zlomka! Saj se še ne zgane ne!« Men lem se je začela velikanska pajčevina zgoščati v črni oblak. »loj,« je vzkliknil Mišek, »odkod je pa prišel?« KULTURNI 0BZ0BH1K Ukrajinsko narodno gledališče Ukrajinsko gledališče je zares narodno gledališče v pravem smislu besede, saj temelji na socialni pripadnosti vseh sodelavcev tako dramatiko igralcev in gledalcev. Prav tako je ves repertoar v narodnem smislu. Ukrajinske gledališke igre obravnavajo predmete in vprašanja ukrajinskega ljudskega življenja in se zmeraj izogibajo vsakršne drugačne vsebine. Ukrajinsko gledališče je najizrazitejši zastopnik gledališča igralcev. Vse je prežeto s preprostostjo in je slično tistemu, v kakršnem je bilo angleško gledališče v 15. do 16. stoletju, preden je nastopil Shakespeare. Tudi ukrajinski gledališki igralci so prvovrstni umetniki in so nekateri pravi geniji. Ukrajinsko gledališče se je začelo prav za prav v začetku 19. stoletja. Pravijo, da se je začelo s komedijo: »Kozak-pesnik«, ki jo je spisal znani ruski dramatik knez A. A. Šahovski. V tej igri nastopa prvikrat pravi Ukrajinec, po vsej duševnosti in narodnosti. Drugi spet pravijo, da tvori začetek pravega ukrajinskega gledališča komedija s petjem »Natalij iz Poltave«, ki jo je spisal slavni ukrajinski pisatelj L. P. Kotljarevskij. Ta igra je do današnjih dni na seznamu ukrajinskega gledališča, saj vabi igralce in gledalce vedno znova k sebi. Prav tak uspeh ie imela nekaj deseletij pozneje druga komedija Kotljarev-skega »Vojak-čarovnik«. Polagoma se je ukrajinsko gledališče spravilo na svojo samostojno pot. Najbolj se je razcvetelo v drugi polovici 19. stoletja, ker se je prav v tem času pojavilo število jako nadarjenih gledaliških ljubiteljev. Njim na čelu je bil M. L. Ko-privnickij, ki je imenovan kot oče ukrajinskega gledališča. Koprivnickij (1841.—1910) je bil ruski državni uradnik, pa je nastopal pri predstavah ukrajinskih gledaliških prostovoljnih igralcev in se je kasneje popolnoma posvetil igralstvu in ukrajinskemu gledališču. Napisal je okrog 50 gledaliških iger, nastopal je kot igralec, režiser in organizator. Koprivnickij je zbral okrog sebe nekoliko svojih ljudi ter je z njimi utrdil temelje ukrajinskega gledališča. Med njimi pripada prvo mesto trojici bratov Tobilevič, ki je eden od njih nastopal z imenom Karpenko Karij in je spisal mnogo dram (Martin Borulja, Sto tisoč). Nadalje se je pa ukrajinsko gledališče zaradi političnih razmer prav počasi razvijalo. Nastopalo je tudi po drugih krajih Ukrajine in Rusije in je prišlo tudi v Petrograd, kjer je imelo velikanski uspeh, saj je sam car Aleksander III. rad poslušal predstave tega gledališča. Letos praznuje ukrajinsko gledališče stoletnico rojstva svojega velikega igralca M. L. Ko-privnickega. Igralska družina Koprivnickih je imela več prvovrstnih igralskih moči. Da omenimo le nekaj imen. Poznane so kot prvovrstne igralke iz igralske družine Koprivnickega: Zanj-koveckaja, Zatyrkevič, Vjerina, Markova. Od igralcev pa: Saksaganskij. Sasovskij, Manjko, Mo-va. Ti igralci so dvignili ukrajinsko gledališče na visoko stopnjo prave umetnosti. A Saksaganskij pravi v svoji nedavno izišli knjigi »Iz preteklosti ukrajinskega gledališča« (Moskva, 1939) da so v tej igralski družini poleg velikih umetniških vrlin tudi »večno kipele strasti, zavist, pohlepnost, spori in spletke«. To pa je povzročilo, da je družina Koprivnickega razpadla konec 90 let prejšnjega stoletja. Prišli so še drugi udarci in ukrajinsko gledališče je začelo počasi propadati. Politični prevrati so onemogočili pravilno delovanje tega gledališča, ki je bilo na najvišji stopnji pod vodstvom Koprivnickega, čigar stoletnico rojstva Ukrajina pravkar obhaja. Po revoluciji leta 1917. se je seveda začelo tudi za ukrajinsko gledališče drugačno življenje. • Velika nemška igralka umrla. V nekem berlinskem sanatoriju je umrla velika dramska umetnica Agncs Straub, ki je ena največjih dramskih umetnic sedanjosti. Nastopati je začela že kot trinajstletna deklica, in sicer leta 1903 v Dachauu. čez dve leti nato je pa že igrala »Sapho« v Heidelbergu. Posebnost umetniških vrlin so bile njene vloge v Hauptmannovih igrah, najbolj pa se je proslavila kot Grillparzerjeva »Medeja«. Marija Frobe v Zagrebu umrla. V vrsti članic stare garde zagrebškega gledališča je bila skromna igralka in pevka Marija Frobe. V Zagrebu je sodelovala v operi in opereti. Slednjič tudi v drami. Te dni so jo pokopali na Mirogoju v bližini drugih svojih velikih sodelavcev in sodelavk. V imenu hrvatskega državnega gledališča je bil pri pogrebu Hinko Nučič. Hrvatska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je imenovala svojih prvih deset članov, ki so: dr. Tom Malifi, vpokojeni srednješolski ravnatelj; Mirko Rački, akademski slikar v Zagrebu; dr. Stjepan Ivšič, vseučiliški profesor v Za- frebu; dr. Franjo Fancev, vseučiliški profesor v agrebu; dr. Stjepan Zimmermann, vseučiliški profesor v Zagrebu; dr. Ivo Maurovič. vseučiliški profesor v Zagrebu; dr. Stanko Hondl, vseučiliški profesor v Zagrebu; dr. Stjepan Kreb, vseučiliški profesor v Zagrebu; dr. Ljuba Karaman, upravitelj konservatorskega urada v Splitu; Franjo Dugan, profesor Akademije glasbe in igralske umetnosti v Zagrebu. Amundsenova rojstna hiša. Stara hiša, ki se je v njej rodil znameniti norveški raziskovalec Amundsen, je proglašena za narodni 6pomenik. Kmalu bo izšla obširna knjiga o tem velikem raziskovalcu. Slovaški simfonični koncert. Prvi simfonični koncert orkestra slovaškega narodnega gledališča je imel velik uspeh. Na seznamu je bil tudi Wag-ner. Drugi koncert bo posvečen italijanski glasbi. 90 letnica smrti Stanka Vraza. Na Hrvatskem se listi v kulturnem delu spominjajo 90 letnice smrti Stanka Vraza, ki je bil Slovenec, pa je postal eden najboljšh pesnikov hrvatske književnosti v »ilirskem pokretu«. Njegova najboljša zbirka so »Dju-labije«, pesmi, kjer opeva ljubezen do domovine. Slovesiiv 1 Iz Spodnje štajerske f ' * v :■: ■ f v■:.. M.. Zastopniki splitskih oblasti pregledujejo dela za novo bolnišnico v Splitu. Načrti prekopov za zvezo Donave z Jadranskim morjem V zadnjih desetih letih so se vse bolj po-Rosto javljali razni načrti za vpostavitev vodnih poti, ki bi vezale severne dežele z Jadranskim odnosno Sredozemskim morjem. Donava, ki res idealno združuje Srednjo Evropo in preko prekopov Odra—Donava in Laba—Donava pozneje tudi Severno Evropo z jugovzhodno Evropo in je zato izredno gospodarsko važna za redno izmenjavo blaga z Vzhodom, se izliva v precej oddaljeno Črno morje, medtem ko prometno in trgovsko ueprimerno važnejše Jadransko in Sredozemsko morje nimata s Srednjo in Severno Evropo nobenih vodnih poti. Zato se že dolgo vrsto let baviio z načrti raznih prekopov, ki bi vezali te dežeie z obema morjema, največji nemški in ostali svetovni strokovnjaki. Uresničitev teh načrtov postaja sedaj zopet važnejša zaradi politične, gospodarske in vojaške povezanosti držav osi. O vseh teh načrtih je pred kratkim obširno pisal inž. Ludvik Brandl v raznih publikacijah Jugovzhodno-evropskega društva na Dunaju. Po njegovih izvajanjih prihaja za zvezo Donave z Jadranskim morjem najprej v poštev linija, ki vodi južno od Dunaja in teče vzdolž vzhodnih alpskih obronkov v nižine blizu nemške državne meje, preide nato na biv. jugoslovansko ozemlje in se nadaljuje v Italijo ter pride do morja pri Trstu. Prekop bi bil dolg 488 km, 288 km bi ga bilo i na nemškem ozemlju, 184 na biv. jugoslovanskem ozemlju, 55 km pa na italijanskih tleh. Druga linija bi šla preko Oedenburga ter bi vod.i'a samo 97 km po nemškem ozemlju, 156 km po madžarskem, 216 po biv. jugoslovanskem in 55 km po italijanskem. Tretja linija bi prihajala v Jadransko morje nekako pri Reki ter bi bila dolga 552 kilometrov. Krajša bi bila tudi še Črta, ki bi se sploh raztezala v južni smeri od Maribora v dolino Kolpe do Karlovca, nato bi pa zavila proti zahodu. V morje bi prihajala vzhodno od Reke in bi imela od Dunaja skupno dolžino 543 km. V zvezi s prekopom Odra—Donava bi bila vpostavljena z eno od navedenih črt najkrajša pot za ladje med Vzhodnim in Jadranskim morjem. Oddaljenost poti po Donavi v Črno morje in zatem skozi Dardanele v Egejsko in Sredozemsko morje bi se od 2.689 km skrajšala za eno oddaljenost od Dunaja do Trsta ali pa od Dunaja do Reke, t. j. za 524 ali pa za 552 km. Tudi za zvezo Donave z EgejskiiA morjem imajo strokovnjaki pripravljenih več načrtov. Glavni načrt predvideva zgraditev prekopa 20 km južno od Belgrada, od Smedereva v dolino Morave, zatem preko razvodja v dolino Vardarja. Njegov spodnji tek bi preusmerili tako, da bi se izlival v morje pri Solunu. Prekop bi bil dolg 548 km. Španije še ni načela bela kuga Španija kot globoko verna država ima tudi še vedno lepo urejeno družinsko življenje in je tudi še ni mogla načeti bela kuga, ki po nekaterih drugih državah že tako močno razjeda najvažnejše celice narodovega življenja, število družin z velikim številom otrok je v Španiji še zelo veliko. Družine z osmimi, desetimi otroki v Španiji niso prav nobena redkost. Najbolj so seveda zastopane med kmetskim stanom. Družine, ki imajo največ otrok, pa nikakor ne spadajo med bogate kmete, temveč med srednje in predvsem siromašnejše ter je danes zanje vprašanje prehrane zelo težko. To je pa tudi problem, ki dela silne težave ne samo družinam z otroki, temveč tudi vsem ostalim Španjolcem. Za družine, ki imajo mnogo otrok, je pa vseeno poskrbela država ter je za podpiranje takšnih družin izdala februarja meseca letošnjega leta posebno zakonsko odredbo. Zakonska osnova predvideva za podpiranje takšnih družin večje kredite, iz katerih se izplačujejo po dve narodni nagradi vsaka po 5.000 pezet in sicer družinam z največjim številom rojstev in družinam, ki imajo največje število živih otrok. Isto načelo velja tudi za pokrajinske nagrade, ki znašajo po i.000 pezet. Vse nagrade so letos izplačali prvič meseca julija. . Pri razdeljevanju teh nagrad je španska državna uprava prišla do zanimive statistike o svojem bogastvu na otrokih. Tako je dobila narodno nagrado za družine z največjim številom rojstev neka družina v Cordobi, ki je darovala življenje 25 otrokom, druga nagrada je pa padla na provinco Asturijo, kjer živi družina, ki ima od 19 še 16 živih otrok. Pokrajinske nagrade so dobile prav tako tiste družine ki so rodile od 16 do 20 otrok. Tu vodita družini iz prosince Salamanca in Santan-der z 22 rojstvi. Drugo pokrajinsko nagrado za družine z največjim .številom živih otrok sta pa dobili družini, ki sta imeli od deset do 14 otrok. V provinci Navara je dobila pokrajinsko nagrado družina s 16 otroki, v Burgosu in nekaterih drugih mestih so našli družine, ki so imele po 15 otrok. V Madridu pa živi družina, ki je imela 16 porodov, druga družina pa ima 14 živih otrok. Vsekakor je v Španiji tudi umrljivost otrok še precejšnja, torla naravni prirastek še vedno izdatno prekaša smrtne primere ter Španija v tem pogledu lahko mirno zre v bodočnost, česar ne more marsikatera druga sicer bogatejša država ali pa narod. Prvi tiskani zemljevidi so izšli na Dunaju Pred 80 leti je umrl na Dunaju znani kartograf Franc Raffelsberger, ki velja za izumitelja tiskanih zemljevidov. Pred njim je sicer bilo že več drugih poizkusov, ki se pa niso posrečili. Raffels-bergovi zemljevidi so se namreč že tedaj odlikovali po izredni točnosti in čistosti in jih je zaradi teh dobrih lastnosti mogoče še danes uporabljati. Njihova slaba stran je samo ta, da so preveč veliki ter jih zato s pridom uporabljajo danes samo še generalni štabi. Raffelsberger je bil najprej trgovski nameščenec ter je kot tak večkrat potoval v Francijo in na Madžarsko. Potovanje v te dežele je napravilo nanj tako mogočen vtis, da se je v njem porodila želja, da bi vsa ta potovanja na nek način skiciral in jih nato v čim več izvodih razširil med potujoči svet. Toda borba za vsakdanji kruh mu je preprečila načrte in ga vrgla na čisto novo življenjsko pot. Službo je moral spremeniti ter je zatem izdeloval stope in parne mline. Njegov iznajdljivi duh je pa tudi tu prišel do polnega izraza ter ima Raffelsberger tudi precejšnje zasluge za industrijo sadre v Niederdonau. Leta 1820. je priiel k pošti. Tu toledar to pa radi tega, ker *e cene tiskarskim potrebščinam kakor tudi papirju večajo in moremo ceno koledarju obdržati le, če že sedat nakupimo vse potrebno za tisk. V tem času boste za tako lepo in pomembno našo knjigo storili največ, če »Slovenčev koledar« naročite in predplačate! iracoiite timpuii" je zopet lahko potoval. Uradna pot ga je zanesla zopet v Francijo, zatem v Rim in v Švico. Vsa ta potovanja je tudi zanimivo popisal. Opremil jih je tudi s prvimi svojimi zemljevidi, ki so takoj dosegli velik uspeh. Nekaj let pozneje je že lahko izdal vse avstrijske poštne linije ter je za svoj izdelek žel splošno priznanje in odobravanje. Pozneje je izdal še poštne linije v Rim, Pariz, Bruselj, Hamburg, Berlin in Petrograd, zatem pa velik poštni atlas. Pri izdaji svojih poštnih zemljevidov 6e je Raffelsberger posebno trudil, da bi spopolnil tiskanje zemljevidov, kar se mu je tudi posrečilo in je način izdelave zemljevidov dal tudi patentirati. Zanimivo je to, da se Raffelsberger ni toliko proslavil z zemljevidi Nemčije, Rusije, Afrike in drugih držav, kakor pa z zemljevidi jezer in Alp v okolici Ischla. . OIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM^ Vsi ljudje bodo postali plešasti? Med drugimi tako izjavlja znani amsterdamski antropolog Bolg, ki pri tem seveda ne misli samo moških temveč tudi nežni ženski spol Po njegovi izjavi je pri današnjih ljudeh lasišče še komaj tako močno in gosto, kakor je bilo pri davnih, davnih prednikih. Če se danes javlja pleša bolj, kakor pa poprej, ima U pojav svoj vzrok v tem. ker po Bolgovi izjavi naši davni predniki niso dosegali visokih starosti. Pleša je dane« samo nujen korak narave k zredčenju ali pa popolni odstranitvi lasteča, ki je postalo v službi prvotnemu namenu, da namreč ščiti glavo pred vetrom, vročino in mrazom, popolnoma odveč. Partija šaha z zajci Neki cirkus v Ameriki je svojim obiskovalcem pripravil res veliko atrakcijo: partijo šaha s samimi zajci. Skupina artistov je imela 32 zajcev, 16 belih in 16 črnih in jih je tako naučila, da so na ogromni šahovski deski v cirkuški areni na vsako povelje odskakali na mesto, ki ga je označil igralec. Na vse strani skakajoči zajčki 60 vzbujali med občinstvom salve smeha in so vsak dan s svojo pariijo »aha privabili v cirkus na tisoče obiskovalcev. Vaino za čebelarje. Pooblaščeni upravitelj čebelarskih društev Otto Tschrepinko v Mariboru opozarja čebelarje na poziv, ki naroča vsem nemškim čebelarjem, da morajo odstopiti po 2 kg medu od vsakega panja po dnevni ceni. Ker ni izključeno, da se bo ta akcija po priključitvi zasedenega ozemlja izvajala tudi v teh predelih, poziva pooblaščenec vse čebelarje, da pripravijo po 2 kg medu od vsakega panja in sicer: tretjino pomladnega, tretjino poletnega in tretjino jesenskega pridelka. Ce pomladnega pridelka ne bi bilo, naj čebelarji nadoknadijo vso količino s poletnim ali jesenskim pridelkom. V drugi okrožnici pa pooblaščeni upravitelj za čebelarska društva poziva vse čebelarje, da takoj prijavijo količine krmilnega sladkorja, ki ga potrebuje za svoje čebele. Vrhovna čebelarska organizacija v Nemčiji je »Reichsfachgruppe Imker EV« v Berlinu, kateri so podrejene vse čebelarske organizacije v posameznih pokrajinah. Čebelarji zasedenega ozemlja so avtomatično uvrščeni v organizacijo »Landesbauernschaft Sildmark« in sicer v oddelek »Landesfachgruppe Imker Siidmark«. Iz Belgrada V zvezi z zadnjimi sabotažnimi dejanji komunistov, ki so poškodovali razne električne naprsve v Belgradu ter so bili zato ustreljeni, objavlja »Novo Vreme« uvodnik, v katerem med drugim pravi: »Vojaški poraz Srbije je večinoma treba pripisati okolnosti, da si merodajni krogi niso bili na jasnem, na kako visoki stopnji tehnične popolnosti je bila nemška vojska. To je razlog za sramoten poraz. In če danes še dalje po receptu iz Moskve in Londona hujskajo na razna sabotažna dejanja in upore, delajo ti krogi to zato, da bi srbsko ljudstvo znova pognali v nesrečo, iz katere ne bi moglo nikdar več vstati.«. Iz Hrvatske Hrvatski časnikarji so bili v petek popoldne sprejeti v skupni avdieuci pri poglavniku ter so mu ob tej priliki na čelu s prosvetnim ministrom dr. Budakom, ki je, kakor znano, častni predsednik Hrvatskega novinarskega društva, izročili adreso, v kateri izrekajo poglavniku popolno vdanost in vsestransko pripravljenost, da z vsemi svojimi sposobnostmi podpro njegovo obnovitveno delo. Na adreso hrvatskih časnikarjev je poglav-nik odgovoril s posebnim nagovorom, v katerem je predvsem pohvalil rodoljubno delo hrvatskih časnikarjev, nato jim je pa posebno polagal na srce čistost hrvatskega jezika in da store vse, da se v hrvatskem časopisju' ne bodo več javljali nehrvatski izrazi ali pa pokvarjena hrvaščina. Pozival jih je, da naj bodo apostoli čistote hrvatskega jezika. Istočasno je tudi poglavnik izrazil svoje veselje nad tem, da je iz sedanjega hrvatskega časopisja izginila nemorala in kriminal, ki ga je bilo prejšnje časopisje vse polno. Poglavnik se je pri časnikarjih zanimal tudi za vsa njihova stanovska vprašanja ter jim je obljubil vso podporo, kakor tudi naklonjenost hrvatske vlade, da bodo hrvatski časnikarji zavzeli v družbi položaj, ki jim zaradi odgovorne in težke službe pripada. Maršal in vojskovodja Kvaternik se je prejšnji četrtek vrnil iz Nemčije. Z njim sta dopo-tovala tudi nemški poslanik v Zagrebu von Ka-sche in nemški vojaški poveljnik general Glaise von Horstenau. Takoj po vrnitvi v Zagreb se je z vsem svojim spremstvom odpeljal v poglavni-kov dvorec v Tuškancu, kjer je bil sprejet v av-dienco. Naslednjega dne je maršal sprejel hrvatske časnikarje ter jim je dal izjavo o svojem obisku pri Hitlerju in na vzhodnem bojišču. Dejal je, da je njegovo stališče napram nacionalnemu socializmu in fašizmu že vsem znano, ker ie ta pokret že polnih petnajst let zasledoval in proučeval ne samo doma, temveč tudi na kraju samem in je že tedaj predvideval današnji razvoj dogodkov. V Nemčiji je bil povsod izredno prisrčno sprejet. Njegovo potovanje v Nemčijo je imelo dvojno svrho, da se najprej voditelju in ostalim nemškim odgovornim krogom zahvali za njihovo zadržanje in naklonjenost nemške vojske, da pri svojem prodiranju ni poškodovala nemških mest in ostalih ekonomskih pridobitev in da končno tudi osebno obišče vzhodno bojišče, na katerem se sedaj bore tudi Hrvati. Maršal Kvaternik je časnikarjem dejal, da je že prej vedel, da je Ftihrer vojaški in državniški veleum, osebnost, ki jih ne rodi vsako stoletje. Toda to je še vse premalo, kar o njem ljudje mislijo. Po Kva-ternikovi izjavi je Hitler človek idej nove Evrope in njen rešitelj. Njegov genij in njegovih sodelavcev je napravil največji in najpopolnejši vojaški aparat, ki ni soldateska v starem smislu, temveč je vsak posameznik borec za velike ideje. O delu in disciplini ni treba niti govoriti: vse je popolno. O obisku vzhodnega bojišča je pa maršal dejal, da so premikanja armad in borbe nekaj velikanskega. Prostorje je po širini in globini naravnost nerazumljivo. In po tem prostoru se po izjavi maršala Kvaternika premika nemška vojska s tako sigurnostjo, da je bil kot stari vojak, ki je bil v zadnji svetovni vojni, naravnost presenečen. Pravi, da je ob tej priliki videl tudi »boljševiški raj« in da bi bilo dobro poslati tja vse komunistične ideologe in osrečitelje, da bi si ogledali malo vasi in mesta v Rusiji, da bi videli izmrcvarjeni in izmozgani narod, razne pivnice s skeleti. Tudi dekleta so mučili na najbolj živinski način. Kaj se je vse doga jalo, o tem' č|p-vek v družbi ne more niti govoriti. Kdor je videl to, ta šele ve, kaj je boljševizem. Ta »raj« so hoteli boljševiki prinesti v Evropo. Dokazano je, da so Rusi pripravljali najstrašnejši stroj, da bi z njim pregazili Evropo, da bi tem krajem prinesli »srečo«, kakršno so prinesli v Ukrajino, da nam namreč vse uničijo. Zato so pripravili stroj več milijonov ljudi, okoli 20.000 oklopnih vozil in 15 do 20.000 različnih letal. Maršal Kvaternik se končno znova zahvaljuje Hitlerju, da je začel borbo proti boljševikom in boljševizmu. O svojem obisku Hitlerju in vzhodnemu bojišču je maršal Kvaternik govoril dne 26. t. m. tudi na radiu ter so med njegovim govorom morali ustaviti delo vsi obrati, da je delavstvo lahko poslušalo besede maršalove ter njegove vtise s potp-vanja po Nemčiji, predvsem pa po vzhodnem bojišču. »Narodne Novlne« objavljajo odredbo pravosodnega ministra o postavitvi izrednega narodnega sodišča v Tuzli. Vsa zemlja, ki so jo od prejšnje jugoslovanske vlade dobili razni prostovoljci, je postala last hrvatske države. Na vsa »a posestva se bodo naselile hrvatske družine iz prenaseljenih okrajev. Dnhrovačka plovidha je na vseh svojih ladjah zvišala vozno tarifo za 35 odstotkov. Za poverjenika v Pogodu je imenovan Josip Drozga, velelrgovec v Zagrebu. Del osebja hrvatskega poslaništva v Bratislavi je že odpotoval na svoje novo službeno mesto. Odpotovali so posli,nlŠkl tajnik dr. Zvonimir Matvte, tiskovni ataše Albert in ataše za kulturne zveze Geno Senečifc Matija M a 1 e S i S SI V zelenem polju roža Izvirna povest »Jurčiča bereš zopet?* Že po platnicah ga pozna. »Ne 6meš povedati, kateri roman ali povest je! Uganem!« In odpre v sredini knjigo, preleti vrstico. »Deseti brat! Ali nisem uganil?« Metka še zmerom ne pride do besede. »Tega imaš pa res rada! Saj sein ti ga že jaz dvakrat posodil.. .< Ali mu naj pove, da si ga je kupila? In zakaj je kupila prav to knjigo? »Roke v pozdrav mi ne podaš? Mislil sem, da me boš vesela ...« Poda mu roko. Kaj hoče? Stari Lokačev Tine stoji pred njo, ko včasih tak je, ne ni tak! V uniformi je fant, da ga je veselje in lepota pogledati. Oče ima pravi »Tako me prestrašiš!« »Mislil sem, da bi ti ne bilo prav, če bi prišel po poti in da bi ljudje videli. Včasih si bila natančna in občutljiva čez tisto, kar so ljudje govorili.« »Ti pa nič manj! Morda še bolj ko jaz!« Zdaj jih čuješ, Tine! Tega Tine ni pričakoval. Vidi mu na obrazu, kako ga je zadela. Za pozdrav je očividno pričakoval kaj ljubeznivejšega. »Si sama doma? Očeta in brata sem videl iti proti vinotoču. Mati?« »V sobi berejo.« »Potem se ne porazgovoriva, kakor bi rad. Veš kaj, Metka,« Tine se sklone in šepeče, »pridi zvečer ... okoli osme ... tja za naš vrt... proti kozelru ... Prideš?« Metka vsa trda od strahu. Naj čuje mati v sobi. Naj se plazi kje v bližini brat, sestra? »Kajne da prideš! Moraš! Ne pusti me čakati 1 Na svidenje!« Stisne ji zapestje in že izgine za levi hišni ogel. Nedeljska tišina okoli hiše. Metka na klopici pred hišo pa vznemirjena, da čuje, kako ji bije srce. Ali so čuli mati? Splazi se k oknu velike sobe. Mati kimajo z glavo na desno, na levo, naprej, dramijo se, grabijo z roko po Časopisu, zopet kimajo z glavo na desno, na levo, naprej. Menda niso čuli I Obide hišo, na vse strani opazuje in prisluškuje. Nikjer nikogar. Vrne se na klopico. Takega ko si ti, Tine, menda res ni na svetul Nepreračunljiv. danes tako, jutri drugače, ta hip prijazen ko spomladansko sonce na praznik in ob nedeljah popoldne, prihodnji hip mrk in leden ko zimska noč. Če kdo zaradi tebe trpi, kaj ti je do tega? Bodi, Metka, vesela, da te je pogrešal pri maši v cerkvi! Ali ti ni prav, da je bil v skrbeh zaradi tvoje bolezni? Mislil je na te, drugače bi ne povprašal, kje si. Ali pojdeš, Metka? Angel varuh je rekel: Z Vido podnevi, pred vso faro, s teboj, Metka, ponoči, na skrivnem, tam za vrtom in kozelcem ... Hudoba je pošepetala: To je le zaradi tega, da ne bodo ljudje zopet brusili jezikov. Občutljiva si ti, Metka, občutljiv je Tine. Ali ne govorijo že sedaj dovolj, obrekujejo in ugibljejo, ko vendar sploh nič res n?, nimajo povoda, ničesar ne vedo? Angel varuh je trkal na ponos: Sedaj mu pokaži! Toliko si že pretrpela zaradi njega, še včeraj, pomisli! Sedaj je prilika! Naj čaka! Naj se spokori za vse! . Hudoba pa je kljubovala: Samo toliko, da mu poveš, kar mu gre ... Angel varuh: Če pa ga je res vojaščina tako spremenila, kakor si mislila včeraj pri maši, ko te je zazeblo okoli srca? Ali bi prišel danes nalašč k tebi, Ce bi bilo to res? je ugovarjala hudoba. Hip je bila Metka trdno odločena, da ne pojde. Prihodnji hip je že vedela, da ne vzdrži. Vest se je borila s hudol>o, ponos in trma z nečim, čemur ni vedela imena. To slednje je bilo tako: Vso je za hip zazibalo v neko omamo, kipelo je po žilah, grelo v srcu. Strah, ki se ga človek boji, skrivnost, ki bi jo človek rad odkril. Kako visoko je bilo še sonce, kje le bil še mrak in osma ura! Boj v Metki pa je rasel z vsako minuto. Trudila se je, da bi brala. O, ni črke ni prebrala! Nadremala se je mati, prišla je na klopico pred hišo, da bi se o čem pogovorili. Kako prav, da je Metko bolelo grlo in ji ni bilo treba govoriti. Umaknila se je s knjigo na vrt. Kaj napravi Tine, če bo zaman čakal? Tine je moder in obziren. Svoj ledeni mir je kazal le zaradi tega. da bi ljudje res videli, kako so se motili, ko so dolžili Metko, da ne bo pel nove maše. Morda je bil nalašč prijazen z Vido, da bi hudobne jezike še bolj utrdil v veri, kako krivico so delali Metki. Na tihem, v dnu srca je pa mislil le na Metko. Marjetica, marjetica, ko duša vsa je žalostna, me misel na te boža. Že iz radovednosti, zakaj je nenadoma prenehal s pismi, mora iti, Metka. Ko spregovori, v njegovi bližini, ob prvi prijazni in mehki besedi, kajpa, pozabiš zopet kakor vedno na vse njegov muhe! na vse trpljenje, ki ti ga prizadeva! Saj ni čudno, da je tak, če vidi, kako mu zmerom in sproti odpuščaš 1 O, kako prav in modro je bilo, da se je danes domislila Metka na grlo. Da ji ne bi bilo treba ili pet, je rekla, da jo boli grlo, sedaj pa ji pride namišljena bolezen za vse prav: Govoriti ji ni treba, večerjati ji ni treba, nikomur ni sumljivo, če se jih izogiblje. Ali ko se hoče izmuzniti iz hiše, se pa sestri le zazdi čudno: Hladen zrak res ozdravi tvoje grlol Zato pa vzame Metka ruto e seboj, zimsko ruto, in si zavije z njo grlo. Pa ne gre na ples k Anki? Kdor pe je vse popoldne potepal, nima pravice nadzirati vsak korak tistega, ki je ves dan čepel doma. Nihče ne "sluti, nihče ni videl Tineta popoldne! Misel je vzpodbujala. Ura na steni je odbila osem. Še nikdar v življenju niso udarci ure tako delovali na Metko ko tedaj: Ko da ji je vsak zasekal z noževo ostrino vbodljaj v srce... Ko odbije ura osmič, je napočil trenutek... Torej le greš. Metka? Česa se bojiš? In zakaj ti je tako tesno pri srcu? Po takih potih res še nisi nikdar iiodila, ali Tine vendar ni noben bavbav. Na hišnem pragu je postala. Ne le zaradi tega, da doma vidijo, kako se ji hoče samo miru in samote, angel varuh je še zmerom prosil: Ne pojdi! Pusti, naj čaka! Ne pojdi, Metka, ne pojdi, ne pojdi! Živa meja na Lokačevem vrtu prav nasproti vrat se je zganila. Šepetajoč, proseč, ves nemiren in nestrpen Tinetov glas: »Metka!« Marija, naj ga kdo domačih čuje in opazi! V Metki je vse vztrepetalo. Že zaradi tega. da ga odpravi tik izpred hišnih vrat, je krenila s praga tja proti meji Lokačevega vrta... Še ni bila toliko od domače hiše, da bi je ne mogli s praga videti, je že bil ob njej. Brez oklevanj jo je privil k sebi Ves se je tresel. »Tako težko, težko sem te čakal! O, kako dolgo čakal!« Sklonil je glavo in jo poljubil na ustnice. Križani Jezus, naj stopi kdo domačih na prag! In Metki je bilo nujneje, da se oddaljita in skri-jeta za mejo, ko da bi se branila pred Tinetovo naglico in nepremišljenostjo. ' r ^i; LJUBLJANSKI "I-RV .■ IV ' KINEMATOGRAFI - Predstavo ob 16., 19. in 21. uri Romantične pn»tolovačine. ljub spletne in intrige Beneške spletke R.Villa, K. de Giorgi, E. (ilori, C. Cnlamni Ves film je opremljen s tekočimi slovenskimi napisi! Obnnpra predvajamo kratek film: OD SI RTE DO MAKMARIKE Kino Union, t e I e t o n 22 21 Bltshovitt reporter Originalna epizoda iz časnikarskega življenja na lnvn zn senzuci'aml. RICKARD TALMADjE - LUANA WALTEBS Kino Sloga. leUtoa 27-30 Izredno leo film globoke vsebine, ki bo marsikomu izvabil solze! Odpuščanje Amadeo Nazari — Leda Ciloria — Cnrlo Duše Vsi naši filmi so v celoti opremljeni s tekočimi slovenskimi napisi! Kino Matica, teleion 22-41 Leksikon o Balkanu Zanimanje posameznih nemškiK znanstvenikov za razna raziskovalna dela na Balkanu je bilo vedno zelo veliko. Tako pred zadnjo svetovno vojno, kakor tudi po njej, ki je vsako leto zahajalo v posamezne balkanske države veliko nemških učenjakov, ki so z vso vnemo brskali po še neiz-črpanem bogastvu teh džel. Po zmagi oerožja osi v tem delu Evrope, se je seveda zanimanje za te dežele v Nemčiji še povečalo in nemško časopisje že napoveduje izdajo posebnega leksikona o Balkanu. Knjigo bo izdala Nemška akademija v založbi Harassovitz v Leipzigu. Pripravlja jo posebni uredniški odbor, v katerem so razni nemški strokovnjaki za gospodarstvo, pravo, cerkvena vprašanja, kulturo, jezikovna vprašanja, tehniko, zem-ljepisje, pKomet, zgodovino, umetno zgodovino, glasbo in ostala vprašanja. Kupujemo staMaapir V večjih količinah Združene papirnice Vevče pri Ljubljani Telefon 20-9 2, 20-93 MALI OGLASI V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjsklh oglasih i« beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malib oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase )e treba plačati tako) pri naročilu. Strojepisni pouk Večerni tečaji - prlčetek 1. avgusta. Chrlstofov zavod, Domobranska 15. B smžm 1 J&teio: Služkinja 30 let, zelo sposobna, ki je ob službo zaradi odhoda družine v Srbijo, Išče službo pri dobri kršč. družini. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Pridna« št. 9975. | SUižte B Dobe: Perfektno natakarico sprejmemo. Nastop takoj. Gostilna Ferlič mesto. Novo Damsko in moško kolo novo, poceni naprodaj. • Frančiškanska 10, dvorišče. MMBnMMI Generatorji na ogljeni plin »Frigonubex« patent, to varni.ško delo, za vse vr ste avtomobilov, po nizki ceni pri gen. zastopstvu I. M. Kenda »Adler Service« Ljubljana - Kersnikova ulica 2. — Vljudno vabim na preizkus 1 Prodam hišo, trinadstropno, dvonadstropno, hišo z gostilno, hišo z večjim skladiščem ali za delavnice Itd. Parcele v raznih delih mesta in 30—70 oralov gozda na Dolenjskem. Kupim vsako nepremičnino v mestu ali na deželi. -Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva 10 - tel. 35—64. Lepo kravo mlekarico s teletom, proda Verbič, Stritarjeva ulica. Umrl nam je naš dobri oče Karol Košak zlatar Pogreb bo v sredo, dne 30. julija ob pol 5 popoldne z Žal, kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. julija 1941. Žalujoči sinovi: Vinko, Drago, Mirko, Martin Oddalo: Gostilno s tujskimi Bobaml, oddamo ugodno v najem s 1. avgustom, event. prodamo. - Kolodvorska ul. 27., Točne Informacije prav tam. n HHiM'Mill.1 J štelo: Manjše stanovanje vzame takoj štiričlanska družina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9986. B Scte B Oddalo: Sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9969. Hteio: Mirna, boljša zakonca s služkinjo iščeta opremljeno spalnico s souporabo jedilnice, kuhinje ln kopalnice. Ponudbe pod »Stalen In dober plačnik« na upravo »Slovenca. čitajte in širile »Slovenca«! Hišna goba sodobno, strokovno sestavljeno obrambno sredstvo je Inž. Prezl j ev M B R U L I N - univerzah Inž. Prezelj, Wolfova ul. št. 3-1 — tel. 34—73. r |Kmiinicg Vsako količino medu kupim. Ponudbe upravi •Slovenca.« pod »Med« št. 9329. (k Otroški voziček športni ali globok, kupim. Ponudbe v upravo »SI.« pod šifro »Plačam« 9911. Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niee, entel. ažur, predtisb izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila Maiek & Mike* Ljubljana. Franflikatiska ulite nasproti hotela Union Draga proslava Milijonar James Owh v Filadelfiji je pred kratkim slavil svoj god. Pred proslavo je stavil s svojimi prijatelji, da bo tega dne podaril vsakemu Amerikancu, ki mu je tudi ime James, po en dolar. V tem smislu je javnost obvestil tudi potom časopisja. In se je res javilo mnogo Jamesov. Mnogo preveč, kakor je pa slavljenec pričakoval, ker je moral tako kar na lepem izplačati 463.272 dolarjev. t Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je v 87. letu starosti za vedno zapustil naš predobri, skrbni soprog, oče, tast in stari oče, gospod Josef Hauffen višji deželni sodni svetnik v pokoju Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 30. julija ob pol 6 popoldne z Žal, kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu Ljubljana, Berlin, Banja Luka, Graz, dne 28. julija 1941. Antonia Haufien roj. Luckmann, soproga; dr. Hermann, ing. Fritz, Maria por. Luschin, otroci — in ostalo sorodstvo. ČETRTI GOST 32 Roman. »Se bo zgodilo, kakor želite, gospod!« »Drugi pa je, da zveste in doženele, kaj da je Fergusson tisto noč pred svojo smrtjo pisal.« »Smo pa že vse preiskali, tudi blazino in naslanjač, pa smo ondi našli samo list nepopisanega PaP"Jv redu, Masters. To bi bilo za zdaj vse. Le kar mirno pojdite! Zvečer se pa vidiva!« Ko je bil Masters odšel, je sir Stanley še dolgo molčal. Sanders se je oprl na zdravo roko in je vstal s postelje. Mahoma mu je postalo 6labo in noge so se mu tresle, vendar si je dal nase domačo haljo. Nato se ie vsedel v udoben naslanjač pri oknu in je pogledal na ulico, ki je bila polna sonca. Slednjič je spregovoril: »Sir Stanley, jako lepo je od vas, ker ste me prišli obiskat. Vendar, nikar mi ne zamerite, ali nima vaš obisk še kak poseben pomen?« »Ce že na vsak način hočete vedeti, pa vam torej povem, da sem mislil, da bom dobil Murcijo Blystoneovo pri vas. Sinoči mi je bila rekla, da bo prišla danes dopoldne k vam. Ženske so čudna bitja,« je dejal Merrywall. a pri tem je imel zaprte oči in kazalo je, ko da govori v sanjah. »Še takrat, kadar se ženska kaj boji in kadar je v takem silnem strahu, da je kakor omotična, pa je podzavestno zmeraj budna, prisebna in povsem jasno mi6li in niti najneznatnejša stvarca ji ne uide... Pri moških je to vse drugače. Ce je v kaki nevarnosti, tedaj ima oči in ušesa samo za tisto stvar, ki je takrat v njy. Vse drugo je kakor izbrisano iz njegove duše. Tudi najbolj grozen razbojnik se ne bi spomnil, da bi o priliki nevarnosti s policijo pobral s tal denarnico z veliko vsoto denarja. A skoraj vsaka ženska bi to storila. Tako, to naj bi bilo za uvod... Masters je pravkar govoril o ne: i kih ljudeh, ki da policiji ovirajo njeno delo. Ali pa veste, kdo je v tem primeru najbolj trmoglav in nam dela največje sitnosti? Gospodična Murcia Blystoneova!« »Murcia? Pa zakaj?« »Ona je vzela tiste papirje, ki jih e bil Fergusson popisal... Fant moj, kar pomislite, kaj se je zgodilo potem, ko je Fergusson padel z naslanjača na tla!« Sanders je pomislil in dejal: »Blazina je zdrsnila nizdol.« »V redu. A kaj je storilo dekle? Dobro premislite!« . _ , »Dokler sva midva držala Fergussona na tleh, se je ona sklonila čez naslonilo stola, in potem..., da, potem se je vsedla v naslanjač.« Mladi zdravnik je utihnil in je lato zamišljeno P°VZ»Toda..., kako naj bi bila ona vedela, da so pod blazino papirji?« ..... »Nemara jih je bila videla, ko je blazina zdrknila... Saj sem vam rekel, da so ženske mnogo bolj prisebne kot mi, moški.« Sanders se je zamislil. . »Nekaj bi neznansko rad zvedel, sir Stanley. Ako je Blystone zločinec, kakšne vrste so njegovi zločini? Zdaj vemo že, da je bil Fergusson slepar, dokler se je Sinclairova bavila s prodajanjem umetniških predmetov. Ostaneta nam še Bernard Šu: man in sir Dennis Blystone. Še ne sanja se mi, kaj b; se dalo Šumanu očitati! Njegova krivda je pač v neki zvezi z budilko in povečevalnim steklom. Toda ti njegovi grehi ne bodo kdo ve kako veliki, saj je videti, da ima od vseh Heyevih znancev še najbolj čisto vest. B!ystone — to je pa že drugo jjoglavje. On . ., toda, ali ne govorim preveč?« Ne da bi sir Stanley odprl oči, je odgovoril: »Nikakor, fant moj! kar lepo mirno nadaljujte!« »Torej, sir Stanley, obe te dve osebi, ki so mu bile najbliže, se jako čudno vedeta, kadar se spomnita nekaterih posebnih stvari v svojem življenju, — ali se le meni tako dozdeva? Gospa Blystoneova je dobila naravnost živčni napad, ko sem bil tamkaj. Murcia, spet, pa pravi, da bi umrla, ce bi se ,tisto' zvedelo! Pa tudi sam sir Dennis je časih, kadar ga mine tisto njegovo dostojanstvo, strahovito neodločen in plašen. Vse ozračje krog njega je nekani prisiljeno. Le kaj bi naj bil on zagresil.J« Sir Stanley se je nenadoma veselo zasmejal: »Ali hočete, da vam razrešim to uganko?« je dejal. »Le malo pomislite! Kadar so ženske resnično prestrašene, tedaj ne govorijo o svojem strahu. Kadar se bojijo, da bi jim utegnila policija C riti v hišo, tedaj molčijo ko grob. A kakšen naj i bil ta zločin, ko se ženske kar živčno razdra-žijo?« »Nič ne vem.« »To mora biti le tak prestopek, ki človeka ponižuje in ga osmeši,« je pojasnil sir Stanley. »To je prestopek, ki škodljivo vpliva na družabne okoliščine. Ta odlični kirurg in dovršeni gentleman je bil v svoje mladosti jako izurjen — žepar.« Ce bi dejali, da se Sandersu v tem hipu zazdelo, ko da se je svet pogreznil krog njega, bi malo povedali. Ves osupel in odprtih ust je tulili v Merrywalla. Skušal je spregovoriti, vendar mu to ni uspelo. Sir Stanley Merrywall je porinil smotko v kot ustnic in je govoril dalje: »Lejte, dragi moj, ljudje mislimo, da so ze-parji beraški ljudje v oguljenih oblekah. Toda, to ni res. Žeparji so navadno lepo in gosposko oblečeni ljudje, ki se vozarijo z avtobusi ali s podzemsko železnico. To spada k njihovemu poslu. Človeku se na mar ne pride, da bi 6i kaj slabega mislil, ko zagleda takega elegantnega gospoda v prenapolnjenem avtobusu ali v vlaku, ki stoji tik vas, medtem ko bi se od človeka, ki je sumljivega videza, kar nagonsko odmaknili. Še ne spomnite se ne, da bi vam bil nevaren tak odličnik, ki mirno sedi poleg vas in bere časopis. Zdaj pa tole pomislite: o siru Dennisu smo slišali, da se vozi zmeraj z avtobusom ali s podzemsko železnico. Seveda so vse te stvari znane slehernemu kriminalistu. Mastere na primer, je koj uganil to Blystoneovo slabost, čim je videl njegove roke.« Sandersu se je vse mešalo v glavi. »Njegove roke?« je dejal osuplo. »Saj ima vendar jako lepe roke!« »Res je. Toda, dragi moj, vedeti morate, da se o rokah mnogo govori — pametno in nespametno. Govorijo, na primer, o tankih, plemenitih, zamišljenih rokah glasbenikov. To je traparija. Večinoma glasbenikov ima široke, krepke roke. Prav lake ima večidel kirurgov. Hans Gross v svoji slavni »Enciklojiediji kriminalistike« dokazuje, da ima večina žeparjev take roke, kier je mezinec tako dolg kot ostali prsti na roki. No, zdaj pa poglejte Bly-stonea! Izrazit žepar, ki so mu prsti kot opičji: prva dva prsta se uporabljata skupno, a prstanec in mezinec spet skupno. Ako sta prstanec in mezinec enako dolga ,mu to jako olajša delo. Z bliskovito naglico jtiotisne roko v žep in že ima, kar išče. Vidite, takole!« Sir Stanley je z veščo roko pokazal, kako se da najlažje potegniti reči iz žepa. Sanders 6i je potegnil z rojx> po čelu. »Presneta reč,« je zamrmral, »dozdeva se mi, da mi bo ves svet postal sumljiv, preden bo konec te afere. Neprosoine šipe na oknih, ponarejene slike v muzejih, in zdaj — še to, da so elegantni gospodje po avtobusih — žeparji. Torej so bile tiste štiri ure...« Sir Stanley je pokimal z glavo. »Tako je, dragi moj. Te štiri ure so predmeti kraje, ki jo je bil Blystone izvršil v mladih letih. Feliks Hey je na kak način prišel do njih in mogoče je tudi, da je zvedel za kake podrobnosti o Blystoneovih tatvinah. Kar se tiče teh ur, smo torej mogli kar preprosto pojasniti. Toda glede na tisto roko, o katert sem vam bil dejal, da je Blysto-neova ...« »Saj res, kaj naj pa pomeni tista ponarejena roka?« Za Liudsko tiskarno V Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Joži Sodja Urednik: Viktor Cen.Sil