Poštenje in pamet, to je življenje na svetu.
Slovenski rek
Spedlzltme in abbonamento postal« Poštnina plačana v gotovini
Cena 1 lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIV.
V Ljubljani, 23. aprila 1942-XX. štev. 13 (649)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, MikloSičeva 14/111. Poštnt predal §t. 345. Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
leta 10 lir, »/» leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujin! 64 Ur na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku čete pc dogovoru — Notice: vrstica 7 lir Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Njen prvi mož
Naš novi roman
(Gl. str. 5)
Italijanske letalske zmage nad Angleži j sla eno preteklost, preteklost moči in
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 684. vojno poročilo:
Na cirenajškem bojišču izvidniško delovanje.
Nadaljevalo se je bombardirame ciljev na Malti.
Nemška lovska letala so nad otokom v zračnih bojih sestrelila 7 nasprotnih letal.
Pri izpodletelem poskusu napada na naše parnike, ki so pluli v srednjem Sredozemlju, ie nemško lovsko letalstvo sestrelilo dva angleška bombnika.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil ie objavil naslednje 085. vojno poročilo:
Na cirenajškem bojišču nič važnega.
Nemški lovci so v borbah v zraku sestrelili eno letalo.
vetnega kapitana Eugeniia Ilenkeia ie potopila v srednjem Sredozemlju sovražno podmornico.
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja tiS8. vojno poročilo:
Na cirenajškem bojišču nestalni sliki med sprednjimi oddelki: sovražne izvidniške oddelke smo prisilili k umiku.
Angleško letalstvo ie izvedlo napad na Ben gazi. Nič človeških izgub, kakor tudi ne pomembne škode.
Naša podmornica »Bianchic se ni vrnila v oporišče.
Velike skupine letal Osi so izvedle močne napade na Malto ter so hudo poškodovale vojne naprave, skladišča, shrambe in protiletalsko obrambo. Na vseh teh ciljih, kjer je prišlo do po-
Poskus sovražnega udara proti ene-'novnih eksplozij, so nastali veliki po-niu izmed manjših otokov južno od i žari. ki so jih videli do sicilske obale. Krete je propadel.	Veliko število nasprotnih letal ie bilo
Naša torpedovka pod vodstvom kor-1 ali uničenih ali poškodovanih na tleh.
Razširienle osnovnih zakonov
Kraljevine na ozemlja, priključena s kr. ukazom z dne 3. maja 194l-XIX št. 291 in z dne 18. maja 1911-XIX št. 452
VIKTOR EMANUEL III. po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije.
Cesar Abesiniie glede na člen 7. kr. ukaza z dno 3. maja 1941-X1X št. ‘291 .o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine.
glede na člen 5. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX št. 452 o ureditvi ozemelj, ki so postala sestavni del kraljevine Italije.
glede na člen 3. št. 1 zakona z dne 31. januarja 19‘26-IV št. 100. po zaslišanju ministrskega sveta, na'predlog Duceja fašizma, predsednika vlade in ministra za notranje posle. sporazumno s tajnikom Narodne fašistične stranke, ministrom državnim tajnikom in z ministrom za pravosodje.
Smo odločili in odločamo:
C1 1. Objavljaio se in dobijo moč na ozemljili priključenih Kraljevini s kr. ukazom z dne 3. maja 1941-X1X št. ‘291 in z dne 18. maja 1941-X1X št. 452:
osnovni statut Kraljevine z dne 4. marca 184S;
zakon z dne 24. decembra 1925-IV štev 2263 o področju in posebnih pravicah predsednika vlade, prvega ministra državnega tajnika:
zakon z dne 31. januarja 1926-1V št. 100 o pravici izvršilne oblasti izdajati pravne predpise in poznejše spremembe uo zakonih z dne 8. iuni.ia 1939-XVli št. 860 in z dne 4. septembra 1940-XVIII št. 1547: zakon z dne 9. decembra 1928-VII št. 2693 o ustroju in področju velikega fašističnega sveta:
zakon z dne 14. decembra 1929-VIII št. 2099 o spremembah zakona z dne 9. decembra 1928-VII št. 2693 o ustroju in področju velikega fašističnega sveta in predpisi o ustroju Narodne fašistične stranke;
kr. ukaz z dne 19. decembra 1935-XIV št 2121. pretvorjen v zakon z dne 2. aprila 1930-X1V St. 607. in kr. ukaz z dne 7. januarja 1937-XV št. 5, pretvorjen v zakon v dne 3. aprila 1937-XV št. 592. o spremembah sestavi velikega fašističnega sveta: kr. uredba z dne 28. aprila 1938-XVI št. 513. s katero se potrjujejo statut Narodne fašistične stranke in poznejše spremembe po kr. uredbah z dne ‘21. novembra 193S-XVII št. 2154. 9. julija 1939-XVII št. 1027 23. januarja 1940-XVIII št. 33 in 17! februarja 1941-XIX št. 69;
kr. uredba z dne ‘27. junija 1941-XIX št. 600 o področju tajnika Narodne fašistične stranke kot ministra državnega tajnika: zakon z dne 17. februarja 1941-XIX št. 65 o spremembah v sestavi narodnega sveta Narodne fašistične stranke;
zakon z dne 19. januarja 1939-XVII št. 129 o ustanovitvi fašistične in korporacijske zbornice: kr._ ukaz z dne 9. maja 1936-XIV st. 754. pretvorjen v zakon z dne 18. maja 1936-XIV št. 876 o proeasitvi popolne in celotne suverenosti kraljevine Italije nad Abesiniio in prevzemu naslova Cesarja Abesiniie po Kralju Italije;
zakon z dne 16. aprila 1939-XVII št. 580 o sprejemu albanske krone po Kralju Italije. Cesarju Abesiniie;
člen 1. določb o uporabljanju zakonov vobče iz uvoda k 1. knjigi držav-hanskega zakonika, potrjeni s kr., uredbo z dne 12. decembra 1938-XVII št. 1852: prečiščeno besedilo zakonodajnih določb o proglašamo in objavljanju Zakonov in kr. uredb, potrjeno s kr. uredbo z dne 24. septembra 1931-IX st. 1256:
kr. uredba z dno 2. septembra 1932-X št. 1293 o odobritvi pravilnika za izvrševanje prečiščenega besedila z dne 24. septembra 1931-IX št. 1256 o proglašaniu in objavljanju zakonov »n kr. uredb:
zakon z dne 5. maia 1939-XVIT št. 660 z določbami o proglašan ju in objavljanju zakonov in kr. uredb;
zakon z dne 30. januarja 1941 -XIX št. 14 o piavni veljavnosti delovne ustave, potrjen po velikem fašističnem svetu z dne 21. aprila 19‘27-V; v kr. ukaz z dne ‘24. septembra 1923-1 št. ‘2072. pretvorjen v zakon z dne 24. decembra 1925-IV št. 2264 o predpisih glede rabe državne zastave: kr.v uredba z dne 11. aprila 1929-VII št. 504 o obliki in rabi državnega grba in državnega pečata in poznejša sprememba po kr. uredbi z dne 1. junija 1939-XVII štev. 876.
Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v uradnem listu »Uaz-zetta Ufficiale del Regno \
Odrejamo, da so ta uredba, opremljena z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije, in ukazujemo vsakomur. da se po njej ravna iu skrbi za njeno izvrševanje.
Dano v Rimu. dne 26. decembra 1941-XX.
VIKTOR EMANUEL MUSSOLINI VIDUSSONI — GRANDI
Ustanovitev Rome -praznik dela
21. aprila je vsa fnšistovska Italija praznovala dan rojstva Rome, dan tistega zgodovinskega dogodka na poti kulturnega in civilizacijskega napredka človeštva, ki je dal svoj pečat vsej zgodovini italijanskega naroda. Roma se je pa v zgodovini človeštva tako visoko povzpela, da bo v njej vselej igrala važno vlogo.
pravice. Zato so ta dan krstili tudi za praznik dela, to je. praznik pseh tistih, ki z delom ustvarjajo lepši napredete naroda in, njegov kulturni in tehnični razmah. Ta dan je praznik vseh tistih ne.številnih delovnih ljudi, ki s svojim delom oblikujejo sodobno življenje, in-mišljenje. Vse to delo je pa, samo priprava za novo veliko dobo fašistovske Italije, ki je položila nove temelje svetovnemu in socialnemu redu.
Ljubljanska pokrajina je ta praznile praznovala že dnigič v fašistov-ski Italiji. Zato je zanjo simbol vsega javnega in konstruktivnega dela. ki ga že leto dni pri nas izvajajo najboljši sinovi italijanskega naroda. V tem kratkem letu smo spoznali organizacijsko sposobnost in graditeljske zmožnosti dediče v romske tradicije. Tej tradiciji sta pa vtisnila svoj pečat Ducejev nauk in njegova neomajna volja do zmage.
Z javnimi deli, ki jih je ukazal izvršiti Ducejev zaupnik Eksc. Gra-zioli, je napravljen prvi korak, ki bo izpremenil lice naše pokrajine. Ljudstvo se dobro zaveda koristi teh del, zato je s hvaležnostjo praznovalo obletnico ustanovitve Rome.
Navodila Eksc. Graziolija
komisarjem okrajnih glavarstev _ in funkcionarjem Visokega komisariata
Pretekli teden ie Eksc. Grazioli sprejel v vladni palači komisarje okrajnih glavarstev in drugih funkcionarjev ter strokovnjakov Visokega komisariata iu jim podal pregled položaja občin v pokrajini v zvezi z občinskim upravljanjem, proračuni, ustanovami iu prispevki za javna dela.
Nato ie obrazložil delovanje krajevnih podpornih ustanov in namestitvenih uradov ter je govoril o uspešnem delovanju zdravstvene službe. Predmet posebne proučitve ie bilo vprašanje oskrbe z živili ter nadzorstvo nad živilskimi nakaznicami in cenami. Obrazložil ie nekatera vprašanja poljedelskega značaja, zlasti v zvezi z boli koristno izrabo zemljišč za obdelovanje v skladu s potrebami pokrajine.
O raznih vprašanjih, ki so bila postavljena v razpravo, so poročali komisarji okrajnih glavarstev in navzoči funkcionarji.
Visoki Komisar ie končno dal točna navodila za delovanje na vseh področjih pokrajinskega življenja.
Za prehrano prebivalstva
za ribolov, načelniki inšpektorata za štedpio in kredit, predsedniki fašističnih konfederacij industrijskih, kmetijskih in trgovskih delodajalcev in delavčev, inšpektor fašistične stranke, predsednik žitne korporacije, predsednik zadružne ustanove, direktor oskrbovalne službe pri vojnem ministrstvu in tajnik odbora.
Kmetijski minister ie poročal o tržnem položaju in o zadovoljivem razvoju obveznih oddaj živilskih surovin. Obširno je poročal o ukrepih za zagotovitev delovnih moči na polju, za kontrolo oddaje žita po prihodnji žetvi in o posebni prehrani pri poljskih delih zaposlenih delavcev, kakor je odredil lluce. Odbor je tudi proučil ukrepe o množinah žita. ki si jih bodo smeli v bodoče pridržati producenti.
Medministrski odbor je nato razpravljal o turističnem prometu v obmorskih in planinskih krajih, nazad; nje pa je odobril zakonski ukrep, ki vsebuje nove določbe o motornem prometu na cestah. Pri tem so upoštevali naraščajoče potrebe vojaških transportov. Prefekti bodo po teh ukrepih pooblaščeni, da urede civilne transporte v svojih pokrajinah, da eventualno rekviriraio motorna vozila, ustanovijo posebne konzorcije za prevozništvo. itd Prefekti bodo oskrbovali tudi motorna vozila v svojih pokrajinah s potrebnimi pogonskimi sredstvi. Odpravi se razlika med vozili. ki so se uporabljala na lastni ali tuji račun. Transportna tarifa bo za vso kraljevino izenačena in se bo stopnjevala glede na motorna vozila majhne, srednje in velike tonnže.
Razprave so se udeležili Tajnik Stranke, vsi ministri, oba državna podtajnika in drugi člani odbora. Prihodnji sestanek odbora bo v Beneški palači 2. maja.
Vel. Kralj in Cesar ter Duce za obletnico Hrvatske
Za obletnico proglasitve Neodvisne Hrvatske Države je Kralj in Cesar takole brzojavil Poglavniku:
»Ob spominu na prvo obletnico proglasitve Neodvisne Hrvatske Države izražam tople želje in voščila za novo srečo prijateljske in zavezniške Hrvatske, za napredek in dobro hrvatskega naroda in za vašo osebno srečo.
Vittorio Emanuele.«
Poglavnik je odgovoril:
»Prosim Vaše Veličanstvo, da izvoli sprejeti izraze moje globoke zahvale za plemenite želje, ki jih je izvolilo nasloviti name za srečo in napredek
o,., .	„	..	n.„_	i	,	hrvaškega naroda in za mojo osebno
Sklepi ministrskega odbora za oskrbo £leč0 0p priliki prve obletnice proglasitve Neodvisne Hrvatske Države. Prosim Vaše Veličanstvo, da izvoli sprejeti v teh dneh izraze tople zahvale vsega hrvaškega naroda za pomoč, ki
Rim, 16. aprila. Medministrski odbor za oskrbo je imel v Beneški palači pod vodstvom Duceja zasedanje, ki so se ga udeležili Tajnik Stranke, finančni, prometni, korporacijski in kmetijski minister ter ministri za ljudsko kulturo in devize in
jo je Italija nudila v tem prvem letu obstoja naše države, ki je vstala in se povezala z Italijo ter s plemenitim
valute, dalje državna podtajnika v mi- italijanskim narodom z vezmi tesnega nistrstvih za zunanje zadeve in za l>rJateljstva in zavezništva, vojno proizvodnjo, generalni komisar I	Ante	Pavelič.«
Duce je poslal Poglavniku tale brzojavni pozdrav:
»Ko Hrvatska z upravičenim ponosom proslavlja prvo obletnico obnovljene narodne neodvisnosti, se Italija, ki je s polnim zaupanjem podpirala stremljenje hrvatskega naroda, pridružuje tej proslavi z odkritimi prijateljskimi čustvi. Vam, Poglavnik, ki ste tudi v najtežjih časih pogumno delali za to neodvisnost, veljajo vroče želje vse vlade, italijanskega naroda in moje osebne.	Mussolini,«
Poglavnik je odgovoril:
»Duce! Globoko sem ganjen in zahvaljujem se Vam za voščila, ki ste mi jih izrazili v svojem lastnem imenu kakor tudi v imenu fašistične vlade in plemenitega italijanskega ‘naroda ob priliki prve obletnice proglasitve Neodvisne Hrvatske Države. Vam, Duce, ki ste prvi z vašo krepko roko podpirali hrvatsko osvobodilno gibatre in zajamčili neodvisnost naše obnov rene Hrvatske, pošiljam na ta dan svojo najtoplejšo zahvalo skupaj z zahva'o hrvatske vlade in hrvatskega naroda.
Ante Pavelič.«
Industria pesante italiana: fabbricazione di cannoni di grosso ealibro. — Italijanska tetka industrija: Izdelovanje
topov velikega kalibra,
Kr. Vis. vojvoda Aosta ie obiskal v nedeljo milanski velesejem. Vojvoda Aosta je prišel na prireditev v spremstvu prefekta in predsednika milanskega mednarodnega sejma.
Duce je pretekli teden odšel v neki kraj v Srednji 1 tali ii. kier je obiskal padalske čete. V njegovi navzočnosti so izvedli uspele vaje. Duce jih je pohvalil in izrazil svoje zadovoljstvo. Padalci so ga navdušeno pozdravljali.
Duce je sprejel vrhovnega poveljnika nemških podmornic admirala 1)6-mitza v navzočnosti državnega podtajnika za mornarico, nemškega poslanika von Mackenseua in drugih dostojanstvenikov.
Duce je odredil omejitev podeljevanja katerega koli viteškega reda med Dovoljeno je podeljevanje tega ia samo vojaškim osebam v zvezi s sedanio vojno in zaslužnim državnim uradnikom, ki odhajajo v pokoj.
Duce je imenoval nekaj novih zveznih tajnikov za nekatere pokrajine, med drugimi tudi za Kotor, kakor poroča uradni list fašistovske stranke.
Duce je odlikoval nemškega letalca stotnika Miinchenberga z zlato kolajno za vojaško hrabrost. Slovesnosti sta prisostvovala italijanski državni podtajnik za letalstvo in nemški letalski odposlanec v Romi. Stotnik MUnchen-berg je prvi nemški letalec, ki ie prejel tako visoko italijansko odlikovanie. Kljub svojim 23 letom si ie po nemških poročilih priboril že 67 letalskih zmag.
68 srebrnih iu 112 bronastih kolajn
je pred kratkim razdelil general Ilari zaslužnim letalcem. Med odlikovanci je tudi Ducejev sin. letalski stotnik Vittorio Mussolini.
Zvezni Tajnik ie predsedoval pokrajinski Konsulti za pomoč bojevnikom. Navzočni so bili tudi drugi zastopniki fašistovske stranke. Zvezni tajnik io obravnaval delo in pristojnost Kon-sulte. ki ima važen cilj vzporejati materialno in moralno pomoč vojakom, ki se jim hoče Stranka z vso skrbjo približati.
Zvezni podtajnik Ernestu Capurso je pregledal inšpektorat 5. okrožnega pasu v Črnomlju. Ogledal si je sedež okrožnega inšpektorata in krajevnega borbenega Fašija. delo šolske prehranjevalne akcije iu pripadajoče fašistovske organizacije. Zvezni podtajnik. Ernesto Capurso ie izrazil okrožnemu inšpektorju svoje zadovoljstvo z delovanjem fašistovskih organizacij in mu dal v imenu Zveznega tajnika točne smernice za nadaljnje delo.
Sestanek žitne korporacije pod predsedstvom Duceja je bil pretekli teden v Beneški palači v Romi. Udeležili so se ga Tajnik Stranke, korporacijski. kmetijski, finančni minister in minister za devize in valute. Najprej ie podrobno poročal o načrtu za izvedbo bodoče žetve podpredsednik korporacije. Po kratki razpravi ie podal nekaj izjav Duce. ki je govoril o preselitvi delovnih sil iz pokrajine v pokrajino, upoštevajoč, da žito na jugu hitreje dozori kakor na severu. Natanko bodo ločili, je deial Duce. odvzem žita pri producentih, ki zemlio sami obdelujejo, in pri tistih, ki žive po mestih. Seja se ie začela in končala s pozdravom Dueejh.
Zvezni podtajnik Ernest Capurso je s fašistko Rea Ariollo nadzoroval drugi logaški okraj. Zanimal se je za opravljeno podporno delo. ogledal si ie šolsko kuhinjo, krajevni sedež borbenega fašiia. hkrati ie pa obiskal zastopnike vojaških oblasti v Logatcu. Obiskal je tudi Planino v spremstvu okrajnega nadzornika. Prepričal se ie
0 že opravljenem delu in si ogledal tudi šolsko kuhinjo. Na inšpekcijskem potovanju je Zvezni podtajnik ugotovil uspešno delo na vseh področjih in dal navodila za še uspešneiše delo, zlasti na socialnem in propagandnem področju.
Nove ceno za obutev ie določil komisariat za cene v Beogradu. Cene za moške čevlje se sukajo med 650 in 940 dinarji, za ženske čevlje 540 da
1 640. otroški bodo pa od 250 do 790
linarjev. Te eene so določene za tovarniško izdelavo, medtem ko ie obu-«v pri čevljarju lahko za kakšnih i0"/o dražja.
Predpise o prenočevanju v zasebnih hišah je izdal Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Nihče ne sme )renočiti v svojem stanovanju osebe, ti ima že v Ljubljani stanovanje ali »obo. Oaebe. ki nimajo bivališča v Ljubljani, pa lahko prenoče. če jih takoj prijavijo oblasti javne varnosti. STa hodniku vsake hiše mora hišni lastnik nabiti desko s seznamom vseh ir hiši prenočujočih oseb. Kršitelje to »dredbe bo oblast kaznovala, če delanje ni huje kaznivo, z zaporom do dveh mesecev in denarno globo do
5.000	lir.
Naredim o raeionirani prodaji klobukov. čepic, rokavic in kravat je izdal Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Pri prodaji omenjene vrste blaga mora trgovec odrezati kupcu ta moški ali ženski klobuk iz klobučevine 4 odrezke, moški in ženski slamniki pa niso vezani na nakaznice. Za moške čepice ie treba oddati dva pdrezka, za otroške in deške klobuke m čepice po 1 odrezek, za rokavice iz usnja po 2 odrezka, za kravate pa po L odrezek. Za nakup teh predmetov lahko kupec uporabi osebno oblačilno izkaznico, in sicer moški in ženske od "ke G do U. otroci pa črki B in C. Krsitelie te določbe bo oblast kazno-rala v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Kninski uradni list ie objavil ministrski odlok o odkupu, razdelitvi, cepali in izvozu zgodnjega krompirja. Krompir ie prepovedano prevažati iz pokrajine v pokrajino, če nima pre-jvozrtik za to posebnega izvoznega potrdila in dovoljenja, ki ga izdajajo pokrajinske fašistovske zveze trgovcev »n potrdila pokrajinskega prehranjevalnega urada. Nakup zgodnjega krompirja se ne sme začeti prej. dokler tega za vsako pokrajino posebej ne določi kmetijski nadzorni urad. Po (lem dekretu bodo junija odkupne cene sza zgodnji krompir I. vrste 150 lir za fl.00 kil, II. vrste pa 135 lir. .Tulija bo todkupna cena za krompir I. vrste 130. (pozneje pa 100 lir.
Okrožnico o izvaianiu nadzorstva nad pridelavo in prodajo vina ie izdal 'tali janski finančni minister. Porabo ina ie treba omejiti na polovico tiste ioličine. ki so io ljudje popili lani ob em času. Oblasti bodo odslej nadzoro-ate skladišča vin in pregledovale dobitnice. ki so jih lastniki vinskih salog dobili od pristojnih sindikalnih {organizacij. Odredba velja za vse vrste tvin.
Tiskovni urad Vis. Komisariata je
•objavil v zvezi z naredbo o oddaji radijskih aparatov, da trgovinam, ki prodajajo radijske aparate, le-teti ni Sreba oddati, pač pa so lastniki osebno odgovorni za to. da se aparatov Jiihče ne poslužuje; voditi morajo tudi natančen seznam o radijskih aparatih, ipotrjen od Kvesture. Lastniki bodo (radijske aparate smeli prodajati samo "tistim osebam, ki bodo imele za to ■dovoljenje Kvesture.
Prijavo zalog papirja v Kraljevini [Italiji je odredila italijanska oblast :v zvezi z odlokom dne 4. aprila 1942. [Zalogo papirja mora prijaviti vsakdo, [kdor ima vsaj 10 stotov papirja, in Sicer do 30. aprila 1942.. prijaviti umira pa množino blaga, ki io je imel v jzalogi 4. aprila. Vsa podjetja, ki papir predelujejo, morajo v prijavi natvesti tudi vse vrste papirja in kar-itona. ki so jih od 4. aprila že predelala.
Umetnostno razstavo. posvečeno Športu, bo priredila Zveza vseh športnih zvez v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu od 6. do 27. septembra. Obsegala bo slikarska in kiparska dela. Za najboljša dela so razpisane nagrade, in sicer za slikarstvo dve po 1000 lir in dve po 500 lir in za kiparstvo prav tako.
Knjige za slovenske vojne ujetnike potrebuje avtonomna sekcija italijanskega Rdečega križa. Zato so napro-Se.ne vse knjižne zaloge, knjigarnarji in zasebniki, da naj darujejo za slo-jvenske ujetnike knjige zabavne in poučne vsebine. Knjige se sprejemajo v uradnih urah od 8. do Iti. v glavni pisarni avtonomne sekcije Rdečega
križa. Ljubljana. Gosposvetska cesta 2/11.
Nagrade za povečan pridelek riža
je razpisala Nacionalna zveza za riž v Italiji. Vsakdo, kdor bo na istem polju pridelal najprej žito in potem Še riž. bo dobil za vsak hektar 200 lir nagrade. 20 lir nagrade pa bo dobil za vsak stot tisti, ki bo pridelal na 1 ha zemlje več riža kakor lani. Pričakujejo, da bo pridelek riža v Italiji letos še večji kakor prejšnja leta. Lansko leto so ga pridelali 8.3 milijona metrskih stotov.
Mnogoštevilne prošnje, ki prihajajo na Prehranjevalni urad v Ljubljani za sprejem v službo ne morejo biti ugodno rešene, ker so že vsa mesta zasedena. Zato nai morebitni prosilei ne vlagajo več prošeni za zaposlitev.
Merice so se spet. kljub ostri prepovedi, pojavile na ljubljanskem živilskem trgu. Prodajanje na merice ie najstrože prepovedano, kar vedo sicer tudi gospodinje. Ker s takšnim kupovanjem preplačujejo blago, je tudi to kaznivo.
Zdravstvena avtokolona bo imela brezplačno zdravniško ordinacijo pri Gluhonemnici na Zaloški cesti št. 5. in sicer 23., 24. in 25. aprila ter pri šoli na Grabnu. Cojzova cesta. 27.. 28., 29. in 30. aprila. Kakor vemo. imajo v avtokoloni zobozdravniški. očesni, radiološki in interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Vsi tisti, ki so potrebni brezplačnega zdravljenja. naj se v omenjenih dnevih prf-javijo na določenih mestih od 15. do 17.30 ure.
Plin pod normalnim pritiskom ie na razpolago strankam samo od 7. do 12., od 13. do Ifl. in od 18. do 20. zvečer. Med časom, ko plin ne morete rabiti, prihaja po cevi vendar še toliko plina, da utegne poslati usoden, če ne zapirate pipic. Zato morajo vsi odjemalci plina skrbeti, da so pipice tudi v času plinske zapore zaprte.
Italijanski konzulat ie dobil Mostar.
O	vse tesnejšem kulturnem sodelovanju med Italijo in Hrvatsko ie pretekli teden predaval v Zagrebu rektor vseučilišča iz Pise narodni svetnik prof. Carlo Vigini. Predavanja so se udeležili poslanik Casertano. ki je na-vzočnim predstavil predavatelja, mnogi zastopniki italijanskih vojaških in civilnih oblasti, hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič. prosvetni minister prof. Ratkovič. mnogo vseučili-ških profesorjev in drugih dostojanstvenikov. Predavatelj ie govoril o Mussolinijevem kodeksu.
Bolgarski kralj Boris je sprejel v avdienco Hitlerjevega posebnega odposlanca barona Ddrnberga. ki mu je v Hitlerjevem imenu izročil nemško odlikovanje velikega zlatega križa Nemškega orla.
llrvatska vlada je izdala naredbo, da morajo tudi zasebniki do nove žetve oddati prebitek količine žita in moke. Za porabo do nove letine, to je do konca avgusta, smejo obdržati po 34 kg na osebo. Presežek morajo oddati samo pooblaščenim kupovalcem.
Najvišje finsko odlikovanje je po naročilu maršala Mannerheima prejel nemški maršal Goring. Odlikovanec se ie za visoko odlikovanje zahvalil z osebnim pismom, v katerem poveličuje zavezništvo med nemškim in finskim narodom. Isto odlikovanje je prejel tudi vrhovni poveljnik nemške mornarice admiral Riider.
Papeževo poslanico bo prenašala vatikanska radijska postaja 13. majal ob 18.30. Poslanico bo papež naslovil vsemu svetu ob 25 letnici svoje posvetitve v škofa. Prevedli jo bodo v vse pomembnejše jezike.
_ O obnovi Banata poročajo madžarski listi. Po teh poročilih ie bivša iugosl. vojska uničila na umiku 68 mostov, od katerih so jih doslej 39 popravili. 23 pa začasno izročili prometu, škoda zaradi uničenih mostov znaša okrog 50 milijonov pengov.
Za pospeševanje industrije na Hr-vatskem bodo po novem zakonu omogočene vsem podjetjem, ki razširjajo svoje obiate ali jih na novo ustanavljajo, znatne olajšave. Takšna podjetja dobe tudi dolgoročna hipotekarna posojila.
Papež je sprejel v avdienco načelnika madžarskega generalnega štaba generala Szombatelvja.
TIrvatski trgovinski minister Toth ie
odšel na Milanski velesejem. Na poti skozi Ljubljano ga ie pozdravil Eksc. Vis. Komisar Grazioli. Minister Toth je odšel najprej v Romo. kjer bo ostal nekaj dni in se razgovarjal z Eksc. ministrom Riccardijem o gospodarskih vprašanjih.
53. rojstni dan kanclerja Hitlerja so praznovali 20. aprila po vsei Nemčiji. Pri tej priložnosti je maršal Goring izdal na narod poslanico, v kateri poveličuje vojaški genii in duha nemškega vodje, ki vodi narod do popolne zinage in ga^ hkrati izpodbuia k še večji neustrašenosti in še večjim žrtvam v korist domovine in končne zmage. V berlinski filharmonični dvorani je imel pa propagandni minister dr. Gobbels govor, ki so ga prenašale vse radijske postaje. V svojem govoru je med drugim primerjal kanclerja Hitlerja s pruskim kraljem Friderikom Velikim in sedanjo vojno s sedemletno vojno. Zlasti je poudarjal zvezanost kanclerja Hitlerja z narodom, predvsem s slehernim vojakom na bojišču. Za rojstni dan kanclerja Hitlerja so tudi italijanski listi prinesli njegovo sliko in objavili uvodne članke, poudarjajoč, da se italijauski narod pridružuje veselju nemškega naroda ob tretjem Hitlerjevem rojstnem dnevu v sedanji vojni.
Viclivjska vlada ie podala ostavko. Novo vlado ie sestavil Pierre Laval, ki je prevzel predsedstvo, notranje in zunanje ministrstvo ter ministrstvo za propagando. Admiral Darlan ie postal vrhovni poveljnik kopenskih, pomorskih in letalskih sil in bo imel pravico, udeleževati se sej ministrskega sveta, na katerih bodo obravnavali vprašanja z njegovih področij. Predsednik vlade Laval ie na prvi seii kabineta, ko se je viada nredstavila maršalu Petainu, obrazložil program svoje vlade.
flllllHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinMtMiiiiiifj.
|	O	k	V	3 R J1	|
H	za	S
§ SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE, §
|	KLEIN	(
= LjUBLjANA, Wo/tova 4 = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinr
Pogansko	nekropolo so odkrili v
pokrajini S. Elija blizu Rome. Po sodbi strokovnjakov so jo uničili barbari. ki so vdrli v Italijo. Med izkop-niuami so našli še nekaj dobro ohranjenih vrčev, posebno pozornost so pa zbudili okostnjaki odraslih ljudi, visokih samo 80 cm.
Židje v Srbiji morajo prijaviti oblastem vse svoje premoženje in pogodbe. ki so jih sklenili po 6. aprilu 1941. Arijci morajo pa prijaviti vse terjatve nasproti Židom in njihovim podjetjem pri pristojnih komisarskih zastopstvih ali pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji.
20.000	nemških študentov dela zdaj v vojni industriji po zadnjih podatkih iz Nemčije.
Madžarska vlada je odobrila zakon
o	razlastitvi židovskih nepremičnin.
Srbski Rdeči križ se je zavzel za prehrano učencev osnovnih in srednjih šol. V Beogradu so odprli več kuhinj, kjer bo dobivalo hrano približno 2500 šolarjev.
Uporabo papirja so omejili tudi v Srbiji. Po novi naredbi so morali zmanjšati dnevniki svoj dosedanji obseg. prav tako morajo pa varčevati tudi uradi in trgovine.
Dosedanji živinorejski zavod v Zlatiboru je srbsko ministrstvo za kmetijstvo sklenilo preurediti v dr-žavuo žrebčarno.
Spomenik Štefanu Radiču bo postavila zagrebška mestna občina v Zagrebu.
2ično železnico iz Zagreba na Slie-me namerava zgraditi zagrebška mestna občina. Nemška tvrdka Polilik ji je že izdelala načrte.
Usujcui izdelki se dajo dobro prebarvati le samo s specijclno barvo za usnje. Zaloga: Efaks, Napoleonov trg 7.1
Z mesnimi jedili smejo v beograjskih restavracijah in gostilnah postreči gostom samo ob sobotah in nedeljah, druge dni pa kuhajo samo enotne obroke.
Vinsko trgovino na Madžarskem so z novo uredbo preuredili tako. da bo tudi ta prešla v arijske roke. Doslej ie bila na Madžarskem skoraj vsa vinska trgovina v židovskih rokah.
Da se zboljša poljedelstvo v Srbiji, je podelilo ministrstvo za narodno gospodarstvo nekaterim občinam in okrajem več milijonov dinarjev posojila za nabavo potrebnega semena.
Načelnik civilne uprave za zasedeno Gorenjsko dr. Rainer ie določil, da se mora odslei uporabljati v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske za področje deželnih okrožij Radovljica. Krani in Kamnik le še označba »Oberkrain«, za dele. ki iih upravljala deželni okrožji Velikovec in Vol-šperg, pa pokrajinska označba >Miss-tal«. po naše Mežiška dolina.
Monopol na kavo in čaj pripravljalo v Turčiji. V kratkem bo parlamentu predložen zakonski osnutek o uvedbi novega monopola.
200.000	levov je izročil španski poslanik pri bolgarski vladi Pale.ncia predsedniku bolgarske vlade Fiiovu kot dar španskega Rdečega križa za poplavljence. ki jih ie prizadela povodenj v Vidmu ob Donavi.
Turčija bo poslala na Grško s parnikom »Dunilupinariem« tovor najpotrebnejših živil, nazaj grede bo pa parnik prevzel 1000 sirot, za katere bo potem skrbela organizacija turškega polmeseca (turški rdeči križ). Nekaj otrok pojde v Carigrad, drugi pa v Ismir.
Preimenovali bodo nekatere zagrebške ulice, za kar ie zagrebški mestni svet že določil poseben odbor. Izpre-menili bodo pred vsem imena ulic. ki se nanašajo na bivšo Jugoslavijo.
Odredbo o omejitvi predelovanja zlata sta izdali madžarska in bolgarska vlada. Odslei smejo na Madžarskem izdelovati zlate predmete samo do teže 20 gramov. Poročni prstan sme tehtati največ 3 grame, pečatni 6 gramov, obeski pa največ 3 grame. Po odredbi bolgarske vlade dobi polovico v Bolgariji pridobljenega zlata bolgarska narodna banka, samo ostalo polovico pa dobe zlatarji za izdelovanje zlatnine.
Nakaznice za tobak bodo 17. maja uvedli na Nizozemskem. Racioniranje bo v glavnem takšno, kakršno ie v Nemčiji, le z razliko, da bo potrošnik lahko dobil na nakaznico za cigarete 300 gr slaščic na osebo, če ne kupi cigaret.
Potujočo knjižno razstavo so odpili za obletnico ustanovitve slovaške države v Bratislavi. Knjižnico bodo vozili iz kraja v kraj.
ŠPORTNI TEDNIK
Nogometni podmladek se je prvi zdramil
Naša igrišča so naposled le oživela. Med tednom se zbira na njih podmladek in se pripravlja za prve nastope. Brez posebnega hrupa so se malčki lotili dela, da ne bo zastanka, da se kontinuiteta ne prekine.
Stadion San Siro v Milanu je imel minulo nedeljo svo.j veliki dan. Do zadnjega ga je napolnilo 60.000 ljudi, ki so plačali okoli 880.000 lir vstopnine. Bil je velik praznik. Iti so ga v športnih krogih pričakovali z nemajhno nestrpnostjo.
Italija - Španija, nogometna bitka, je po neodločenem 0-0 do odmora končala s 4-0 v korist Italijanov. Po soglasnih poročilih je bila to velika tekma, borba dveh moštev, ki sta bili dobro podkovani v slednji nogometni finesi. »Azzuri« so po nedavnem 4-0 v Genovi proti Hrvatom dodali v svoje anale še en tak rezultat, ki ga je treba tem bolj podčrtati, ker so Spanci nedeljo prej v Berlinu izsilili
0-0.
Prvenstveno tekmovanje je sicer do malega počivalo. Le v tretjem razredu so nadoknadili nekaj zaostalih tekem, na spored so pa postavili tudi
srečanje Udinese-Bari iz drugega razreda, Ki se je končalo 2-1 v korist domačih.
Švicarji so tekmovali za prvenstvo s temi uspehi: Chaux de Fonds-Can-tonal 2-3, Grasshoppers-Lugano 2-Q, Grenchen-Young Boys 2-0, Luzern-St. Gallen 5-1, Nordstern-Biel 2-1, Servette-Zurich 2-1, Young Fellows-Lausanne 1-2.
Francija (zasedena): Red Star-Racing 1-1, Rennes-Le Havre 2-2, Reims-Rouen 0-0; (vichy.iska): Mont-pellier-Nimes 1-0, St. Etienne-Ale3
1-1, Cannes-Nice 3-4, Toulouse-Sete 0-1.	_	O. C.
Filatelija
Nove znamke
Madžarska se je naveličala svojega dosedanjega vodnega znaka in izdala na papirju z novim znakom tele znamke: frankovne za 1. 3. 5. 6. 8, 10. 12, 20. 24. 30. 40. 50. 70. 80 f in za 1. 2 in 5 pengov in portovne za 2. 3, 4. 6. 8. 10. 12. 16. 20. 24. 40 in 50 f. — V priznano krasni izvedbi so izšle letošnje znamke v. korist Hortyievega letalskega sklada: 8 + 81. 12+121. 20+ 20 f in 30 + 30 f. Naklada 400.000 serii.
Monaco si je omislil 6 višjih vrednot za letalsko pošto v skupni nomi-nali 200 (!!) frankov.
Nemčija ie izdala znamko za 12+38 pf za svoj »dan junakov«. Znamka ie motivu primerno lepe jeklenosive barve. — Izšle so tudi višje vrednote frankovne serije za 1. 2. 3 in 5 mark s Fiihrerjevo sliko v bakrotisku. — Službene znamke so izšle v malo iz-premenjenih barvah na papirju brez vodnega znaka: 1. 3, 4, 5, 6, 8, 12. 16. 24. 30 in 40 pf.
Dve novi znamki sta izšli na Norveškem. obe s sliko O.uislinga. rjasto-rdeče barve: 20+30 ore; ena brez pretiska. druga z njim: 1—2—1942 v rdeči barvi.
Za tretjo obletnico ustanovitve je izdala uprava Protektorata Čechv a Morava znamki za 1.20 in 2.50 K s pretiskom nemškega orla in kljukastega križa.
Na Slovaškem so izšle dobrodelne znamke za Hlinkovo mladino —.70 + l.Ks (naklada 250.000). 1.30 + 1 Ks (230 tisoč) in 2 + 1 Ks (180.000) in novi frankovni znamki 70 h (Tiso. rjave barve) in 1.30 Ks (Hlinka. vijoličaste barve), naklada po 6,000.000. — Za filatelistično razstavo, ki bo maja v Bratislavi, bodo izšle 4 znamke. Osnutki so prav čedni. Razpisana subskrip-cija je rodila že dozdaj uspeli: 214.475 naročenih (in naprej plačanih!) serii. Ker bo pa serii veliko manj, bodo dali neorganiziranim zbiralcem in trgovcem le del naročenih serij.
V	Srbiji so spet izšle znamke za ujetnike, to pot brez pretiska mrežice, na drugem papirju in v drugih barvah. Pola ima 25 polj. 5 polj v sredini je praznih v obliki križa, srednje polje ima pa natisnjen grb.
Osebne vesli
POROČILI SO SE:
V	Ljubljani: dr. Mirko Derganc, zdravnik, in gdč. Vlasta Pogačnikova, cand. pbarm.; g. I)ušau Pogačnik in gdč. Božena Bergma-
nova.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Jpnac Učakar, čevljarski mojster; Julija Kuiitihova, učiteljica v pok.; Marija Jesenkova; 761ctna Mar ja Eepanškova, bivša gostilničarka; Ljubomir Živanovič, bivši polkovnik; Ivana Pavelkova; Zora Cibrova; Albin Foedransperg, višji davčni upravitelj v pok.; Josip na Križeva; r>91etna Ivana Dov/a-nova; Marjeta Pavlovčeva’ Ivan Pet-ras, pe-čarski mojster Em lija Terpotitz; Ernest Rabič, abs. iur. in vojni invalid; Gusti Nakičeva, upokojenka tobačne tovnrne; Ida Kurinčičeva.
V Škofji Loki: Jože Hafner, posestnik, go stilničnr in b'vši župan.
V Kranju:	91 letna I.eopoldina Savnikova; Anton Umek, bivši trsovef v Brežicah.
V škocijanu pri Turjaku:	69Ietni Franjo Peterlin, bivSi trg., gostilničar in posestnik.
V Starem trgu pri Rakeku: Tomaž Strle.
V Mariboru: inž. Božidar Klemenc.
V Beogradu:	Stefan Koprivšek, načelnik pravnega oddelka Privilegirane agrarne banke.
Pri Sv. Bolfenku pri Središču: Ivan Brumen, bivši trgovec in gostilničar.
Naše sožalje!
ADELAIDA VZTRAJA DO KONCA
SKRIVNOST HOTELA RICHELIEUJA
»Vaša... vaša mati... jemlje reči?« Kathleen ie utrujeno prikimala. »Da... samo... prav ste imeli: ne pi-Sem se Adair in ona ni moja mati.« »Jlvala Bogu!« sem se oddahnila. »Svoje matere se nič več ne spominjam. oče mi je pa umrl pred tremi leti. Dolgo časa je bil bolan in brez zaslužka. Ne vem. kaj bi se bilo zgodilo iz naju... brez matere.« Ustnice so ji vztrepetale. »Kličem jo mater, ker K> l<> tako osrečuje.«
| :Moje ljubo, ljubo dete!«
!_ »Stanovala sva pri njej kot podnajemnika. Ko je oče zbolel, ni mogel več plačevati, a sva smela še dalje ostati. Imela ie le prav majhne dohodke. čisto sama je na svetu in nikoli ni bila prav zdrava. Rekla je. da nima razen najti nikogar na svetu.«
3 Ali je... ljubila vašega očeta?«
Kathleen ie prikimala in mislim, da j|e v mojih očeh brala vprašanje, ki se
6a nisem upala izgovoriti, zakaj na-aljevala ie:
»Oče ji pa ni vračal ljubezni. Vi, Wiss Adainsova. morate... poznati edino žensko, ki jo je kdaj ljubil.«
»Vašo pravo mater je moral vendar ljubiti...«
Odkimala je.
»Nikoli se ne bi bil poročil z njo, fe ga ne bi bili vi zavrnili... Le kako Ute mogli to storiti, ko vas je vendar tako ljubil?«
»Bila sem slepa in nespametna, •trok, in krivico sem storita njemu in •ebi,« sem rekla s težavo. >Moi oče je •il mnogo let priklenjen na bolniško
posteljo. Vtepla sem si v glavo, da ne smem razen svoje uničiti še Lauri-jevo mladost. Poznal je neko dekle, hčer dobrih prijateljev, in ji ie tu pa tam izkazal majhno, a sicer nepomembno pozornost. Jaz pa... jaz sem bila pa od večnega čutja ob bolniški postelji svojega očeta popolnoma izčrpana in že sama skoraj bolna-«
'Rekla sem Lauriju, da neskončno dolge' zaroke, kakršna ie najina, ljubezen oropajo vsega lepega. Rekla sem... da bi bila oba srečnejša, če bi ] bila prosta. Rekla sem mu. da... ga ne ljubim več tako kakor poprej. Neprestano sem ga zbadala zaradi njegove >nove ljubezni' in naposled sem inu vrnila prstan in zaponko, ki sem ju bila dobila od njega. In res sem ga spravila tako daleč, da se je na vrat na nos poročil z dekletom in zapustil mesto. Videla ga nisem nikoli več.«
»Vse ste mu vzeli! Moj oče se ni nikoli več smejal. Življenje ste mu uničili.«
»In sebi. otrok moj.«
»Morda mu niste nikoli odpustili, da se ie poročil z mojo materjo. Miss Adelaida, a ljubil je samo vas,« je tiho rekla Kathleen.
»Sama sem kriva, da se je najina sreča porušila, Kathleen.«
»Oče mi je rekel, nai grem k vam, kadar bom kdaj v življenju potrebovala kakšnega človeka. Tik pred smrtjo mi je to rekel.«
»Kathleen... moja ljuba Kathleen!«
»A ko sem vas spoznala, niste bili...
tista Adelaida. ki mi jo je bil popisal, in zato-., zalo sem se vas zbala.«
»Otroška dolžnost do očeta mi je vzela najlepša leta mojega življenja, Kathleen, in tako sem postala zagrenjena. zadirčna stara devica.« sein rekla otožno.
»Ne. ne. niste! Dobri ste... oh. še kako dobri... a ko sein to odkrila, je bilo... prepozno.«
»Nikoli ni prepozno za naju, da postaneva prijateljici. Kathleen.«
Žalostno ie odkimala.
»Ali res mislite, da bom potegnila človeka k sebi dol-., v blato?«
Njene oči so se uprle v leskečoče se dragulje, ki sem iih bila položila na mizo.
»Če gre za vašo mater, dragica, vam morda lahko pomagam.« sem toplo rekla.
Kathleenine oči so se zalile s solzami.
»Nihče mi ne more pomagati, nihče.<
»To ie bolezen, kajne?... Pravijo ii kleptomanija, mislim.«
Prikimala je.
»Kadar je zdrava, še kljubuje temu pohlepu, a kadar se počuti slabotno in nebogljeno, io premaga.«
Najina pogleda sta se srečala in spomnila sem se. kaj je rekel nadzornik o popolnem zlomu, ki ga do-žive ljudje s pre razdraženi mi živci kot posledico izrednih razburjenj.
»Ko je bil oče bolan.« je nadaljevala Kathleen tako tiho. da sem jo komaj razumela, »ie imela velike skrbi z njim. Nikakor ni mogla prenesti. da ne bi imel kakšnih majhnih priboljškov, na primer slaščic, ki jih je imel rad. Vselej, kadar je šla ven, mu je prinesla drago sadje, cvetlice in podobno. Oče je bil preveč bolan in jaz sem bila premlada, da bi si
glavo belila s tem. odkod ima denar za vse to. Tako ie začela jemati reči... ne da bi jih plačala. Opazili ste. kajne, da njeni prsti neprestano igrajo?«
Zamišljeno sem prikimala.
»Čeprav se zde ti prsti še tako nedolžni. lahko smuknejo v tuje žepe. ne da bi kdo kaj čutil.«
»To se neverjetno sliši!«
»Tudi vi niste opazili, kajne, ko vam je snoči pred nadzornikovimi očmi snela verižico z vratu?«
Odkimala sem.
»Hotela sem vam verižico prinesti nazaj.« ie rekla Kathleen. »še preden bi jo pogrešili, a okno poleg požarnih stopnic ie bilo zaprto.«
»In pri tem ste torei izgubili vrtnico iz las?«
Zardela ie-
»Vrtnice nisem hotela vzeti. Ta človek... Stephen Lansing ve... o tej stvari.«
»O tem... o vaši materi?«
»Da. in... najhujšega vam še nisem povedala. Bila ie... bila ie že zaprta.«
»Kaj! To bolehno majhno bitje!«
»Tam si je popolnoma uničila zdravje. Ne bo več dolgo živela, zdravniki ji ne morejo pomagati. Zato... bi rajši umrla, kakor pa da bi jo morala še enkrat pustiti nazaj v kaznilnico!«
»V kaznilnico... nazaj?« sem brez razumevanja zajecljala.
»Odpustili so jo Ie pogojno. Prav za prav ne bi bili smeli zapustiti države Newyork. ona ie pa... bilo je le vprašanje časa, in spet bi začela krasti. Potem bi se morala vrniti v zapor in tega ne bi prenesla.« Kathleen si je z roko potegnila čez čelo. »Šinilo mi je v glavo, da bi prišla sem. in mislila sem... če bi me vzljubili... bi morda... bi morda... vedela sem, da ste bogati. Miss Adelaida. in da... in I da bi mi morda darovali vse tisto, kar
se ji zdi. da mora zdai krasti zame-To pač ne zveni prav lepo. če tako rečem?«
»O Kathleen.« sem vzkliknila, »vse. kar imam. ie tudi vaše.«
»Morda vendar nisem tako slaba, kakor mislite.« je rekla ganjena. »Mati... ne ukrade nikdar zase. Samo zato krade, ker hoče. da so ljudje, ki jih ljubi, srečni. Dokler je jemala malenkosti, ii niso prišli na sied. A potem, ko sem hodila zadnje leto v šolo. si je tako goreče želela, da bi imela prav tako liubke obleke kakor moje tovarišice. Nekega dne ie odnesla iz muzeja dragoceno sliko. Ko jo ie hotela prodati, so io prijeli. Obsodili so io na pet let. a pred dvema mesecema so jo spričo lepega vedenja pogojno izpustili.«
»Ubogi otrok!«
»O vsem tem nisem ničesar vedela do dneva njene aretacije.« Pogledala me ie negotovo, skoraj kljubovalno-»Morda boste zdaj rekli, da tudi iaz ne morem biti boljša, sicer bi se bila že davno ločila od nje. A to ie delala zame. Zame bi vse storila. Vse reči. ki iih ie prinašala domov, so bile lične in pisane, in mislila ie. da iih bom vesela. Kakor... kakor otrok je. kadar vidi kaj živobarvnega.«
Pollviina rožnata ovratna ruta. rdeča škatlica Mrs. Anthonvieve. Ieskečoča se zapestnica lille Trotterieve in moj zeleni tok za naočnike! Na vse te reči sem zdai hkrati pomislila.
»Dovoli opravka mi ie dalo,« ie rekla Kathleen Adairova s trudnim smehljajem, »da sem vse te reči znosila nazaj, ne da bi me bil kdo opazil.«
A nečesa še zmerom nisem razumela.
»Če je tako spretna, razumem, da jemlje ljudem reči. ki jili imajo pri
Listek ..Družinskemu tednika**
Kaj mora vsaka mati vedeti o cepljenju
. Cepljenje zoper črne koze je eilen izmed največiih darov, ki jih je dala medicinska veda človeštvu. V preiš niih časih, ko še cepljenje ni bilo ZTnno. so obolela in umirala cela me-J,-* in naselja za to grozno boleznijo, t epivo se pripravi tako. da okužijo telička s povzročitelji pravih koz. Na koži se pojavijo enojni mehurčki in vsebina teh mehurčkov se uporablja za cepivo (limfo). Ta aoveia limfa. c®P»iena na človeka, povzroči lahno obolenje. V ceplienčevem telesu se tvorijo protistrupi, ki ca varujejo za o do 7 let pred pravimi kozami.
Cepljenju so podvrženi po zakonu vsi dojenčki od 4. meseca dalje in vsi otroci, ki iz katerega koli vzroka še niso bili cepljeni. Cepiti se smejo le Popolnoma zdravi dojenčki. Zelo nevarno je cepiti dojenčke, ki imajo kožne izpuščaje, lišaje, ture. vnete oči. gnojenje ušes. dojenčke, ki imajo močan kašelj ali trpijo za krči in živčnimi napadi. Prav tako ne smemo cepiti dojenčka, ki je sam zdrav, a so njegovi bratci ali sestrice oboleli za nožnimi izpuščaji ali gnojenjem ali pa nnajo opekline itd.
Dan pred cepljenjem okopajte svoje dete prav posebno skrbno. Tik pred cepljenjem umijte z milom in toplo Vodo ponovno desno nadleht in ramo jn oblecite dojenčku belo platneno ali koteninasto srajčko z dolgimi rokavčki (ne flanelaste ali volnene!). Zdravnik naredi na razkuženi gornji tretjini desnega nadlehtja z majhnim razkuženim nožičkom. ki ga ie prej pomočil v cepivo, dve površni zarezi, tako da pride cepivo v kožo. Bolečine pri Jem otrok ne čuti — po navadi ioka tz strahu pred tuio osebo: prav mladi dojenčki sploh ne jokajo. Nato se cepljeno mesto nekaj minut pusti, da se Posuši. Med sušenjem mora biti mati Prav pazljiva. Skrbno mora držati dojenčka za ročice in glavico, sicer dele razmaže cepivo s prstki ali ličkom. Na vseh teh mestih, kamor se 'e limfa prenesla, lahko nastanejo podobni mehurčki z oteklino in bolečinami kakor na cepljenem mestu. Zlasti nevarno ie. če pride cepivo \ oči, kjer povzroči težko vnetje ali še celo Oslepitev. Tudi prenos cepiva s prstki Pa spolovila ie nevaren.
Tretji dan po cepljenju prične oko-hca zares postajati rdeča in na^ zare: Žanih mestih se pojavijo mehurčki. Ti Postajajo od dne do dne večji in gnoi-ni. koža v okolici se napne, postane fdeča in vneta. Nekako deveti dan doseže razvoi svoj višek. Medtem ko ie prvi teden splošni počutek neiz-Premenjen. dobi dete 8. do 9. dan Vročino 38—39 stopinj in še več. postane sitno, izgubi tek. polega itd Težave so pač različne, odvisne od konstitucije otrok samih. Dni otroci nre-fleso cepljenje brez težav, drugi boli ali mani nevarno obole. čeprav so Cepljeni vsi z enakim cepivom. Težave z vročino in motnjami splošnega . Počutka trajajo nekako 2 do 4 dni. Dvanajsti dan po cepljenju pade temperatura. otrok dobi tek. postaja spet živahen in kmalu ie spet popolnoma zdrav. Gnojni mehurčki se prično sušiti in se pokrijejo z rjavkastimi hrastami. oteklina in rdečica okolice splahne. Po 3—5 tednih hraste odpadejo ih zapustijo majhne brazgotine, ki ostanejo za vedno vidne. Ker jih ima vsak človek in so pri današnjem liačinu cepljenja zelo majhne, se nikakor ne more govoriti o kakšni kozmetični hibi in ie absolutno nesmiselno cepiti dojenčka na stegno, zadnjico. prsi itd., ker bi bila nevarnost okužbe še večja.
Kako nai mati varuie cepljeno dete?
Ali ie potrebno cepljeno mesto obvezati ali ne. so si mnenja različna. Ce že obveza ni nujno potrebna, ie na vsak način smotrna. Popolnoma zmotno ie mnenje, da ne smeš otroka v tem času umivati in kopati. Kakšen ie revček dojenček, ki ga mati ni kopala cele 4 tedne! Koža ie polna iz-
! puščajev. tudi turov, ima duh po urinu in blatu, zaradi nečistosti uvelo in ohlapno teinence na glavi in hraste. Tako koža otroka srbi. dete se praska in okuži.
Brez skrbi, drage matere, negujte svoje dete prav tako kakor pred cepljenjem — da. celo še bolj! Prvi teden, ko otrok še nima vročine, ga* lahko vsak dan okopajte. Pri tem skrbno pazite, da cepljenega mesta ne zmočite. Če še ni obvezano, ga obvežite s čisto obvezo in naj vam pri kopanju kdo pomaga. Oseba, ki vam pomaga, nai otroka drži za roko. da je ne pomoči v vodo. Tako kopanje bo brez škode za cepljenca. Po enem tednu, ko dobi dete temperaturo, prekinite kopanje za 3—4 dni. dokler temperatura ne pade. V tem času smete dete samo umivati. Ko ie temperatura spet normalna, nadaljujte kopanje. Vselej pa pazite, da se cepljeno mesto ne zmoči, ker se lahko okuii in tudi zdravljenje mehurčkov gre pri močenju počasnejše.
Ko se mehurčki pokrijejo s hrastami. prične mesto srbeti in draži večjega dojenčka k praskanju. Tudi tokrat bodite matere pazljive! če ni mesto zavezano, skrbite, da ima dete zmerom na sebi čisto svežo srajčko z dolgimi rokavi, da ne more s prstki do cepljenega mesta. Z umazanimi nohti zanese dete razne druge bolezenske klice v mehurčke in iz tega utegnejo nastati dolgotrajne gnojitve in zastrupljenja. ki jim ie vzrok nepazljivost matere, nikakor pa ne cep-ljeme samo. Dr. Tavčar-Konvalinka.
V katakombah kapucinov
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOZOVNICA
: NAPISALA A. B. ;
lllllllllllllllllllllllllllllllllillllilllllllll
le, takoj nato pa Gregor iz službe. Opazila sem, kako utrujen in izmučen je. Pri kosilu se je Uršula razgovorila in je pripovedovala o vseh mogočih drobnih, nepomembnih dogodkih svojega otroškega življenja. Martin ji je segal v besedo in hotel povedati kaj o svojih doživetjih. Skratka, otroka sta govorila oba vprek.
Skušala sem jima namigniti, naj molčita ;— glasno si tega nisem drznila reči, ker nisem vedela, kakšne volje je Gregor. Zadnjič, ko sem mirila otroka, naj molčita, me je namreč Gregor prijel, češ da imajo otroci pravico vpraševati in pripovedovati. Toda danes je Gregor nenadno zagrmel v strojnični ogenj otroškega pripovedovanja: «Ali niti pri jedi ne bo miru? Odslej bom jedel v gostilni, da bom imel vsaj eno uro na dan mirta Kajpak je vse takoj potihnilo; otroka in tudi jaz smo sedeli prestrašeni in potrti za mizo.
«Mama,» me je vprašala Uršula, ko je Gregor odšel, «zakaj si pa sploh vzela očeta, če se zmerom samo huduje?» Skušala sem ji pojasniti, da oče dela za nas vse in da ima v službi dosti jeze in skrbi. Velika deklica, kakršna je, mora to razumeti in odložiti pripovedovanje na pozneje.
Ko sta otroka spet odšla v šolo, sem bila tudi jaz samo še velika de-
V mestu Palermu na Siciliji imajo ^^'se "akti ^Te^Zifa
™PU^kooa,1I?iih	oSok^il^em iTdTna
hodnikih, v katere prihta “'	vedenji	natega Gregor'
Uršula in Martin sta prišla iz šo-! poročijo se in imajo otroke, in so
leg drugega munificirana trupla, ogr. njena v rjava, meniškim oblekam podobna oblačila.
V teh katakombah leži vsega skupaj 8000 munificiranih trupel, najstarejše izmed njih je iz leta 1669. Na vsakem truplu je pripet listek z imenom pokojnika in datumom njegove smrti. Zenska trupla so ločena od moških in leže v krstah s steklenimi pokrovi. Device nosijo na glavah krone, otroci imajo pa umetne oči. Kapucini mumificirajo trupla tako. da jih za leto dni polože v neprodušno zaprte sobe.
staršev«, o razumevanju otrok, njihovih misli in vprašanj. In vendar že nekaj tednov otrok sploh ne vidi, samo včasih pozno zvečer stopi v otroško sobo in postaji pred njunima posteljama. Toda o tem malčka nič ne vesta; kmalu bosta poznala svojega očeta samo še mrkega in razdraženega. če se že nasproti meni ne more obvladati, naj bi se vsaj
vendar že poročeni s svojim poklicem in sužnji svojega dela. Ne, nikoli več se ne bi poročila!
Moj Bog, koliko sem sanjala o idealnem zakonu! To se pravi, poprej, ko sem še kot frklja začela hoditi v družbo in so mi študentje, kakor se spodobi, dvorili. Takrat sem mislila, da mora biti življenje zelo dolgočasno, če je človek poročen in ima za vse večne čase enega samega moža. E, z dvajsetimi leti sem še vedela, kaj je dolgočasje, danes si pa pogosto zaželim pol ure dolgočasja... Pozneje sem šla v službo. Delo me je priklenilo. Sama sem se preživljala sla sem, kamor sem hotela, in vse sama kupila. Šef me je s svojimi muhami sicer včasih spravil v obup, ker sem pa vedela, kaj je temu vzrok, sem se uklonila in potrpela.
In lepega dne je prišel Gregor. Tedaj se je na mah vse izpremenilo. Nič več nisem morala vse sama kupiti; Gregor je kljub svojemu delu mislil tudi namesto mene. Spomnim se še, kako sem bila srečna, ko sem se še prav v začetku najinega prijateljstva odpeljala na počitnice in mi je Gregor priskrbel vse potrebno, mi izbral hotel, me kakor otroka posadil v vlak, odpravil postreščka, zložil prtljago v kupeju in mi dal še časopise na pot — bila sem namreč silno utrujena. Mislim, da sem se prav tisti trenutek dokončno odločila za Gregorja. In odtlej je zmerom zame skrbel.
Na lepem me je spet prešinilo tisto toplo čustvo ljubezni, združeno s hvaležnostjo, ki je bilo v večni vsakdanjosti že otopelo. Šla sem in poiskala tisto prvo vozovnico, ki mi jo je tedaj kupil. Staromodno sentimentalna sem in sem zmerom bila, zato sem takrat vozovnico shranila. Spravila sem jo v torbico in se odločila, da jo bom pogledala vselej, kadar bom v zakonu razočarana; tako me bo vselej spomnila na verigo čudovitih dogodkov, ki sem jih odtlej doživela; pomislila bom. koliko mi je
nai*& dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Izpolnjevanka
Počrnite vsa s piko označena polja in zagledali boste zanimivo sliko
nasproti otrokoma. Pogosto se mi I pomenilo, ko je prvič vse poskrbel zdi, da moških sploh nikoli ne bom namesto mene mož, ki mu je bilo na razumela.	Pričkajo	se	za	teorije,	kividez delo vse. Tudi	na to bom po-
jih	nikoli	praktično	ne	uresničijo, I mislila, da sem tedaj	imela Gregorja
tako v čislih kakor redko koga, ker ni kvartal, temveč zagrizeno delah ker ni bil nepremišljen fante, temveč mož, ki se zaveda svoje odgovornosti. Takšne reči ženska rada pozabi, po: sebno če misli, da se sme zavedati svoje vrednosti, če si dobesedno razlaga »žensko enakopravnost« in kot ženska tega stoletja misli, da mora tudi na zunaj igrati prvo vlogo; pozabi, koliko stvarem	se je morala
prej odpovedati, ker	je s pametjo
spoznala, da drugače	ne gre; pozabi
na muhe, ki se jim ie prej morala prilagoditi, bodisi doma, bodisi v službi; pozabi, kako pogosto je bila nezadovoljna in nesrečna, in kako je sklenila, da ne bo nikoli takšna sitna in malenkostna malomeščanska ženska, kakršne srečaš vsak dan, temveč da bo velikodušna, vse razumevajoča in odpuščajoča.
Vse to ženska rada pozabi — če rečem .ženska', mislim sebe samo, vendar si ne bi hotela preveč očitati — zahtevna je in vprašuje: »Kaj pa prav za prav storiš zame? Zakaj nimaš časa za najine otroke? Zakaj me ne vidiš in ne poslušaš, kadar ti govorim o svojih skrbeh!«
Mislim, da sem bila na najboljši poti, da svoj srečni zakon iz pozabljivosti izpremenim v nesrečnega. In ce mi bo kljub vsemu temu razmišljanju še zmerom kdaj težko, se bom spomnila, da nočem na vsem svetu nobenega drugega moža kakor samo svojega; da so možje pač takšni in da jih ni moči izpremeniti in da je zato najboljše, če se sprijaznimo s tem^ da so takšni, in da je dobro, če imas shranjen v svoji torbici spomin na prvi lepi čas svoje ljubezni — tudi če je ta spomin samo orumenela vozovnica.
Oh, ti nesrečni telefoni!
Pred kratkim sem morala nujno te. lefonirati. šla sem v najbližjo telefonsko celico. Ker nisem vedela številke, sem jo hotela poiskati v telefonskem imeniku. A glej, o imeniku, ki bi moral biti v V3aki celici, ni bilo ne duha ne sluha. Zato sem vrgla denar v telefon in poklicala številko za informacije. Čakala sem in Čakala, a zveze nisem dobila. Obesila sem slušalko in čakala, kdaj bo novčič priletel nazaj. Aparat je zaropotal, denar je pa padel na dno. Jezna in nejevoljna sem odšla in hotela v drugi celici poiskati večjo srečo.
T am sem sicer dobila telefonski imenik, a tako raztrganega, da nisem vedela, kje naj ga primem v roke. Spet sem poklicala informacijsko številko. Dobila sem sicer zvezo, a ker je prav takrat zaropotal mimo voz, nisem razumela številke. Vljudno sem prosila, naj mi jo gospodična še enkrat pove, a mi je zabrusila:
»Kolikokrat pa še! Ali ste morda gluhi?«
Po takšnih nevšečnostih sem le izvedela številko, da sem mogla telefonirati. Mislim pa, da bi bil že skrajen čas, da bi popravili javne telefone in nadomestili potrebne imenike.
J. E.
Obsojanja vredno!
Nekega dne sem prišla kakor po navadi v gostilno večerjat. Ko sem povečerjala, sem se ozrla na drugo stran gostilniške sobe, kjer je že ves čas neki pijanec grdo klel in vpil. Poleg njega je sedelo kakšno dvanajstletno dekletce, po mojem mnenju njegova hčerka. Pijanec je brundal in silil vanjo:
»Kaj nič ne piješ, Ančka? Na, pij!« ji je nalival in ponujal pijače. Dekletce je pilo, kakor ji je ukazal oče.
Zasmilila se mi je uboga deklica. Njena vzgoja ji zanesljivo ne bo dala potrebnih moči za življenje. In kdo bo tega kriv? Kriv bo njen oče, ki bi otroka, če že mora sam hoditi po gostilnah, lahko pustil doma in ga obvaroval pred slabim vplivom gostilne. Mislim pa, da bi morala imeti vsaj mati toliko vpliva na moža, da bi preprečila takšno ravnanje. I. G.
♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦«♦«♦♦♦♦♦
m
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,»edal Striturlevu lil. O
pri trančUkanskem mostu
Vsakovrstna otaia, to nooiedt, .op unieri, caroiretr. Aigroncri. ud. Verna uiura iu. uairme in srtcrninc. Samo kvalitetna opilka	Cenil'	trt	r	aCnr
FILATELISTI POZOR! Najusodnejše kupite In vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupaci skin znamk — v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
sebi. če ravno ne pazijo, a kako ie mogla Pollvno rožnato ovratno ruto odnesti iz zaprte sobe?«
»Težko boste verjeli. Mati lahko pleza po stopnicah in požarnih držajih gor in dol... kakor podlasica. In kadar jemlje kai skozi okno. se poslužuje dežnika z ukrivljenim držajem.«
Za božjo voljo, me ie spreletelo: ali je v tem rešitev skrivnosti nenadno izginulih kangel za vodo...? Strašno!
Kathleen je vstala.
»Zdai veste. Miss Adamsova, zakaj sem se vas morala izogibati.«
»Moi ljubi otrok...« sem začela.
A Kathleen mi ie segla v besedo
»Mater lahko sleherni trenutek odvedejo... zaradi njenih prejšnjih in sedanjih zločinov!«
. In preden sem mogla še kal reči. le že ni bilo več-
13. poglavje
Ko sem prišla dol v vežo. je Mrs. Adairova sedela na eni izmed zof {*} strmela skozi okenska stekla: njene otede, utrujene roke so se neprestano RTemikale kakor frfotajoči metulii. •Vathleene ni bilo na izpregled. Očitno ie sedela v svoji sobi in jokala Sicer ?e le redkokdaj zgodilo, da bi svojo irušno mater pustila brez nadzorstva.
To pač ni nerazumljivo, da me ni £?sebno mikalo iti dol k Mrs. Adai-,yvi. Kes je bila obžalovanja vredno da ' a aa koncu koncev ie bila — » se kolikor mogoče milo izrazim — nenormalna.
Seni i Proti svoji volji sem vendar , oia poleg nje. Imela sem se za ""Dsega čuvaja, kakor ie Kathleen. M^akšen lep vzorček,« ie vzdihnila Va',.Adairova. »Kakšne očarUive bar-Miss Adamsova!«
Poželjivo ie iztegnila roke in božala moje pisane kvačkance-
»To bo odeja za sirotišnico.« sem rekla ne ravno prijazno in sem se morala s težavo zadrževati, da nisem iztrgala pisanih klopčičev bledim, poželjivo božajočim rokam.
Howard Warren je slonel ob sprejemnem pultu in mračno strmel v jutra ji časnik.
»Vam je lahko, Miss Adamsova. z vašim ročnim delom. To vas vsaj nekoliko razvedri. Jaz bom pa gotovo kmalu zblaznel,« ie čemerno zagodrnjal. »Sicer pa, ali že veste, da nam je nadzornik znova strogo prepovedal zapustitev hiše. dokler se ne vrne?«
»In kdaj se bo vrnil?« sem nestrpno vprašala.
»To vesta samo Bog in nadzornik sam.« je odgovoril Howard.
Stephen Lansing. ki je neslišno vtikal nikljaste novce v igralni avtomat. se je sunkovito zasmejal.
»Gospod nadzornik se očitno zlomka malo meni za to. ali imamo še kakšen postranski poklic.«
Howard ga je sovražno pogledal. »No. gospod Lansing. od vas vaš poklic očiino ne zahteva preveč časa!« »Mislite?«
»Vsekako vam pušča dovoli časa. da se potikate z ženskami okrog.«
»Mijaul« je bil svojevrstni pozdrav Polly Lawsonove. ki je pravkar stopila iz dvigala.
Ne da^bi hotela opaziti Hovvardove hrepeneče poglede, ie šla naravnost proti Stephenu in mu položila roko na laket.
»Kako bi bilo. če bi skupaj igrala?« je vprašala.
»Prav rad!« je odvrnil Stephen galantno. IIoward se je besen skril za svojim časopisom.
V	moje presenečenje ie tisto jutro očitno tudi Hilda Anthonvjeva iskala našo družbo. Sedela ie na zofi meni nasproti, očitno zatopljena v neki poceni roman. Vsekako napredek, sem si mislila, zakaj dotlej ie še nisem videla. da bi bila prebrala eno samo vrstico. Šele pozneje sem se spomnila, da ni ves čas. ko ie sedela tam. obrnila niti enega lista.
Mrs. Adairovi so počasi veke zlezle na oči. naslonila ie slavo nazaj in je očitno zadremala, čeprav sta Poliv in Stephen Lansing pri avtomatu strahotno razgrajala. Ni me presenečalo, da je Howarda njeno nevzgojeno ve' denje razburjalo.
Kdaj bo neki prišel nadzornik? Postajala sem čedalje boli nestrpna, tako da sem nazadnje vprašala Pinkvia Dodgea, ki ie za sprejemnim pultom nadomeščal svojo tovarišico Letty Jonesovo. Letty ie bila »za trenutek« odšla v bar. da bi kaj popila. Zelo slaba navada za mlado dekle, sem bila že nekajkrat ugotovila.
»Ali nadzornik ni povedal, kdaj pride. Pinkv?« sem ga vprašala.
Pinky se ie zdrznil.
»Ali ste me kai vprašali. Miss Adamsova? Zadnji čas namreč slabo slišim.«
»Da. tako se godi človeku. Pinkv.« sem prikimala. »Ravno ko si si nabral dovoli pameti za pravilno življenje, ti začno pa čuti pešati. Sicer pa... vprašala sem vas. ali veste, kdaj pride nadzornik.«
»Zal nimam niti pojma.« ie odgovoril Pinky. »Nič ni rekel.«
Tisti trenutek ie zabrnel telefon in Pinky ie .imel daljši pogovor v telefonski celici. Ta podrobnost mi je zato ostala v spominu, ker je bil Pinkv — kakor sem pozneje zagotovila nadzorniku — edini človek, ki ni mogel
poslušati mojega presenetljivega, popolnoma enostranskega in skrajno usodnega razgovora, ki sem ga imela med tem časom. Nisem pa mogla z gotovostjo reči. kdo ie bil v takšni bližini, da ie lahko slišal. Ali je Mrs. Adairova res spala, kajpak tudi nisem zagotovo vedela...
Sicer sem pa takrat imela več ko dovolj opravka za vseh svojih pet čutov.
Hilda Anthonviega mi je s komaj slišnim glasom nekaj zašepetala, ne da bi me pri tem enkrat samkrat pogledala, ali odvrnila pogled od svoje knjige.
»Poslušajte me. Miss Adamsova.« ie zašepetala, »a za božjo voljo pletite dalje in me nič ne glejte. Z nadzornikom moram govoriti! Moram, po vsaki ceni! Kakor hitro ie mogoče! Nihče ne sme o tem kaj izvedeti.«
Utihnila ie. Stvar se mi ie zdela tako strahotna, da mi je mrzel pot oblil čelo.
»Vem. da me ne marate. Miss Adamsova,« ie nadaljevala Anthonvjeva, spet komaj slišno, »a ženska ste in me gotovo ne boste pustili na cedilu.«
Z naporom vseh sil se mi je posrečilo. da sem mi mo pletla dalje.
»Opazujejo me. Miss Adamsova. že od snoči. Vsak korak, ki ga storim, sleherni moi gib. Nekaj moram ukreniti... hitro ukreniti, če se hočem rešiti. Obvestite nadzornika Bunvana. a za božjo voljo popolnoma neopazno. Prosite ga. ^nai me ob enajstih in 13 minut počaka v salonu, ne prej in ne pozneje. Ali ste razumeli? S seboj naj prinese revolver in naj se po nobeni ceni ne zakasni.«
Mehansko, z ledenomrzlimi rokami sem nremikaU svoie pletilke
»Ali boste to storili zame. Mis# Adamsova?«
S hripavim glasom sem odgovorila:
»Da! Da, gotovo!«
Prestrašena sem ugotovila, da sem bila proti svoji volji na glas rekla in da je Ciril Fancher stal tik za menoj. Odkod se ie tako hitro vzel in kako dolgo je že tam stal. seveda nisem vedela.
Požrla sem slino in prisebno ponovila še glasneje:
»Da! Da. gotovo! Dala sem vas po, klicati, Ciril!«
Strmel je vame. kakor da bi dvomil — ne prvič — o mojem razumu. Sicer smo pa zadnjih šliri in dvajset ur vsi videli blazneže drug v drugem. Že večkrat se mi ie zdelo, da Ciril s svojimi ženskimi rokami iu svojim nestanovitnim pogledom ni Čisto normalen.
»Poklicati ste me dali, Miss Adamsova?« je vprašal osupel. »Ničesar no vem o tem in...«
Domislila sem se. da ie napad najboljša obramba, in tako sem srdito napadla, še preden je prišel prav do besede.
»Da. dala sem vas poklicati.« sem ga nadrla, »in reči moram, da »te me dovolj dolgo pustili čakali.«
»Zagotovim vam. Miss Adamsova...«
»Pustiva to!« sem mu zviška segla v besedo. Potein sem kar se da dostojanstveno vstala in v srcu prosila nebesa, da bi me noge držale. »Prav za prav bi pa že lahko vedpla. da se človeku v tej hiši želja izpolni le. če se obrne naravnost do Zofije.«
»Oprostite...«
»Kie je vaša žena?« sem vprašala ostro.
»V svoji sobi. mislim... vendar...«
Dalje prihodnjič
Naključje ali sila ?
Usoda sama je popravila krivico, ki jo je bila storila
Zgodba o mladi nezakonski materi, ki Je smela po dolgem trpljenju objeti svoje dete
Doroteia ie imela komaj sedemnajst let, ko je izgubila svojo ljubljeno mater Matildo, vojno vdovo. Tako je ostalo dekle samo sredi kipečega življenja v nekem nemškem velemestu. Doroteja pa ni izgubila poguma. Dokončala je bila trgovsko šolo, bila ie bistra, resna in ljubka. Kej; ie imela odlična izpričevala, je kmalu dobila slalno službo v neki tovarni.
Prodala je tisto bore pohištva, kar ga ji je ostalo po materi, in si obdržala samo nekaj najdragocenejših spominov. Za izkupiček si je opremila ljubko sobico in živela v njej življenje tisoč in tisoč samostojnih, energičnih mladih deklet, ki si s svojim delom služijo vsakdanji kruh.
Doroteia — zdaj Tea — je v službi hitro napredovala. Ko je dopolnila dvajseto leto. je lahko s ponosom gledala v preteklost in z zaupanjem v bodočnost. Prihranila si je bila že čedno premoženje, okrog 150.000 lir; zdaj se ji torej ni bilo treba več tako trdo borili za obstanek.
Tisti čas je prevzel oddelek, v katerem je delala, energičen, toda nekoliko vihrav mladenič. Preizkusil je vse moči, ki so že prej delale v oddelku za kemijo, nato si je pa izbral Dorotejo za osebno tajnico. Zdelo se je. da je življenje združilo dva sorodna človeka. Oba sta bila častihlepna, oba mlada, polna zaleta in veselja do dela. Kmalu je iz sodelovanja vzklilo prijateljstvo, iz prijateljstva pa še nežnejše čustvo: ljubezen.
Tea je željno čakala, kdaj jo bonjfin šef in njen izvoljenec prosil za roko. Kako zelo razočarana je pa bila, ko je izvedela, da je že zaročen. Bolečina ne bi bila tako jedka, če se ne bi hkrati zavedela, da bo mati. Ko ie io zaupala svojemu šefu. ji ie kratko in malo odpovedal službo...
Tea si je zadala za življenjsko dolžnost, da 1)0 premagala trpljenje in ugnala življenje. Z izvrstnimi priporočili, ki jih je imela v svojih izpri-čevalih, ie kmalu dobila drugo službo, kjer je pa ostala samo pol leta. Nato se je odpeljala v zapadno Nemčijo, kjer je v neki skromni vasi povila zdravega sinka.
Dolgo se mlada mati ni mogla odločiti. kaj naj bi storila. Tako rada bi obdržala otroka, toda čutila ie. da se mu ne bi mogla tako posvetiti, kakor bi želela: zavedala se je tudi. da življenje v industrijskem mestu, kamor jo je klicala dolžnost, ne bi bilo zdravo za drobnega črvička. Zato ga ie dala v rejo neki dobrodušni kmetici, sama se je pa odpeljala nazaj v velemesto.
Dobila ie službo v neki kemični tovarni v srednji Nemčiji. Tudi tukaj je takoj dokazala svojo izredno sposobnost. Posebno jo je veselilo sodelovanje z mladim, tihim, a zelo nadarjenim znanstvenikom. Dr. L. ie dosegel že izredne uspehe v farmacevtski kemiji in je slovel doma in v tujini kot izreden strokovnjak na tem področju. Tea je bila ponosna, da si je prav njo izbral za svojo sodelavko.
Lepega dne ii ie dr. L. povedal, da so ga povabili na sodelovanje na nekem švicarskem vseučilišču. Ponudbo je sprejel. Tea se ie razžalostila. Čutita je. da zdai nfe bo izgubila samo dragocenega tovariša, temveč tudi ljubega človeka, na katerega se je bila nehote navezala.
Nekaj dni pred odhodom io ie pa dr. L. skromno in prisrčno prosil, naj odpotuje z njim. toda ne samo kot tajnica, temveč kot njegova žena. Spet se je Tea znašla na razpotju. Ali naj odkloni ponudbo, ostane zvesta svojemu otroku in se za zmerom odpove vsem sanjam bodočnosti? Ali nai pa sprejme, kar ii ponuja življenje, in svojemu možu šele pozneje zaupa nesrečno zgodbo svojega življenja? Daljna. kakor s soncem obsijana dežela, kjer je živ krst ne pozna, io je vabila s čudovito, skrivnostno silo... S trdnim namenom, da bo ob prvi priložnosti svojemu možu vse priznala, je privolila Tea v doktorjevo ponudbo in se odpeljala z njim v Švico.
Življenje tamkaj je bilo lepo kakor v sanjali. Če ie la dva resna človeka že prej družilo skupno prizadevanje, da pomagata človeštvu, ju ie zdai ljubezen še trdneje povezala. Samo spomin na sinka, ki ie živel tam daleč v domovini, je kalil Tei srečne dni. Preden je odpotovala, je bila namreč zagotovila svojemu otroku kolikor toliko neskrbno bodočnost, tako da ga je oddala kot siroto v neki dečii dom. in naložila hkrati na njegovo ime precejšno vsoto denarja, ki nai bi mu jo izplačali, ko bo polnoleten. Na tihem ie upala, da bo že prej spet lahko odpotovala v Nemčijo in se vrnila k možu s sinkom v naročju...
Priznanje ii je pa postajalo vsak dan težje. Vsak dan je odlašala, vsali dan iskala priložnost, da bi se razgovorila. toda vselej snet je zamudila ugodno priložnost, in beseda je ostala neizgovorjena. Silno se ie bala. da bo morala razočarati zaupanje, ki ga ie init-1 vanjo njen ljubljeni mož. Prav tako io ie pa tudi bolela njegova želia po otrocih, želja, ki se jima ni hotela izpolniti.
Lepega dne je dr. L. kakor za šalo dejal svoji ženi: »Če mi ti ne daš otroka, ti ga bom pa iaz prinesel!«
In oduotoval je v Nemčijo, kjer se je posvetoval z nekim ženskim društvom. ki je bilo v zvezi z. de? ji m domom. kjer so vzgajali sirote. Napotil se je v dečii dom in izmed otrok izbral najljubkejšega in najbolj inteligentnega malčka. Napisal ie svoji ženi nežno ljubezensko pismo in ga zaključil z obljubo: ^Pripeljal ti bom majhnega tovariša, ki nama bo krajšal dolge ure samote...«
Tea ie čakala svojega moža na postaji. Naposled je izstopil z majhnim kodrolaščkom v naročju. Svečano ii ga
ie izročil, nato pa hitro poiskal listine in ji jel razlagati, da je malček sin zdrave matere in inteligentnega očeta. sirota in zatorej ie lahko vesel, da je dobil druge starše, ki ga bodo ljubili in negovali...
Ko ie Tea pogledala listine, ie prebledela. Trdneje ie objela otroka v svojem naročju. Njen mož se je zdrznil in si ni znal razložiti njenega nenadnega preplaha. Ona pa ie vedela: otrok, ki ga je držala v rokah, ie bil njen sin. Po treh letih, odkar ga ni bila videla, ii ga je usoda sama pripeljala v naročje...
Prepovedano je •••
Zupan vseučiliškega mesta Leidena na Holandskem je izdal stroge nared-be za mladino izpod 18 let, da bi preprečil naraščajočo nenravnost.
Med drugim je prepovedal mladim dekletom, starim pod 18 let, hoditi v kavarne in druge javne lokale, če niso v družbi staršev ali oseb, ki imajo pismeno potrdilo staršev za varstvo njihovih otrok. Razen tega naredba prepoveduje mladini obojega spola, po 20. uri zvečer brez takšnega spremstva prikazati se na ulici, čeprav lahko dokažejo, da gredo v kakšen večerni tečaj ali kaj podobnega. Razen tega jim je po 19. uri prepovedano hoditi v kino. Ob sobotah in nedeljah zvečer se ne smejo na ulicah zadrževati da^ lje, kakor je neobhodno potrebno, to se pravi, prepovedana jim je priljubljena večerna promenada. Naposled naredba našteva še celo vrsto deželnih cest v bližini mesta, po katerih in ob katerih se med sončnim zahodom in sončnim vzhodom mladi fantje in dekleta ne smejo prikazati v družbi osebe drugega spola. Prepovedano je...
100 letni študent
Dandanašnji srečamo že* presenetljivo mlade ljudi z akademsko izobrazbo, zato komaj verjamemo, da so njega dni ljudje vse svoje življenje presedeli na vseučiliščih, ne da bi doštudirali.
Ti knjižni dihurji pa nikakor niso veljali za .falirane študente1, temveč so celo uživali ugled resnih znanstvenikov. Mnogi so dobivali štipendije vse svoje življenje. Eden najstarejših študentov je bil gotovo bogoslovec Hein-rich Oehl (umrl 1. 1638. v Leipzigu). Smrt ga je dohitela v stotem letu življenja in 79. študijskem letu...
Morska kopel za neplavace
Mrtvo morje ima 23,7% soli. Odstotek soli je nekajkrat višji kakor v drugih jezerih in morjih. Zato je voda Mrtvega morja tako gosta, da ,drži‘ tudi neplavače.
Teoretsko v Mrtvem morju torej nihče ne bi mogel utoniti, kako je pa v praksi, teorija ne pove.
Samo odličniki so si dali čistiti zobe
Okrog leta 1700. je izšlo več znanstvenih študij, ki so se bavile z vprašanjem, ali je umivanje zob res koristno ali ne. Dotlej umivanja zob z zobno ščetko sploh niso poznali; šele nekaj let pred 18. stoletjem je prišlo v modo.
Tisti čas je bila zobna ščetka redka dragocenost, zato jo je imel samo .čistilec zob‘, ki je hodil od hiše do hiše
?UGANKE
Križanka
mdissima efficacia. Egli si attiene al principio: lapprovvi- 11923.). 4. Po njih hodimo; vse essere proporzionato al quantitativo disponibile di derrate j zapravim v gostilni. 5. Medmet danneggiata la qualita o la salute pubblica. — Taci u Sai- |seIja; osebni zaimek; divji skitski
JVnaipli oMSarcilPVa ntH»Vi ra n u>v?l lnpc-i ravnila v Tat Iri	T _ V /%	     .	1«‘
Tadasu Saiki, professore e direttore dell’Istituto di approvvigionamento di Tokio che ancora in tempo di pace preparava la cosidetta «rivoluzione silen-ziosa» ossia la rivoluzione dell’approvvigionamento che ora, in guerra, si e dimostrato di grandissima efficacia. Egli si attiene al principio: 1'approvvi-gionamento deve senza che ne sia
ki, profesor in ravnatelj cesarskega prehranjevalnega zavoda v Tok ki je že v mirnem času pripravljal tako imenovano »tiho revolucijo« ali revolucijo japonske prehrane. Zdaj v vojni je njegovo prizadevanje posebno dragoceno. Njegovo načelo je: ljudsko prehrano je treba izenačiti s količino razpoložljivega živeža, ne da bi pri tem trpela kakovost in ljudsko zdravje.
in ščetkal zobe samo tistim, ki so ga | dobro plačali. Tako so si dali umivati zobe tedaj samo odličniki in petični meščani. Da to ščetkanje zob s skupno ščetko ni bilo koristno, temveč celo '	irdri
škodljivo, ker so prenašali bakterije iz ''IV11??1??.- Misijonarji, ki so med Eski-ust v usta, menda ni treba omeniti...
Vodoravno: 1. Velik metulj. 2. Sa-'moglasnik; dom čebel; grški bog ve-Itrov; veznik. 3. Up; kemični znak za :;dušik; nemško industrijsko mesto ob ;;Renu. 4. Poželenje; mesec; beseda ;;pred škotskimi imeni, ki pomeni sina, ipotomca. 5. Turško ime za konja; Ogradim; osebni zaimek, s katerim na-;;govarjamo manj domače ljudi. 6. Li-jter; vpritrdilnica; veznik; števnik; okrajšava za neto. 7. Osebni zaimek; .sodobni slovenski pisatelj (*1888.);
;števnik. 8. Ploskovna mera; italijanski spolnik; pogojni veznik; kazalni {zaimek. 9. Podari, ponudi; kazalni za-Jimek; osebni zaimek (obrnjeno); ka-j kor prvo pod 5. vodor. 10. Predlog v ♦ 5. skl.; kitajski veletok; kemični »znak za uran. 11. Angleški umetnostim kritik in socialni reformator 1890.)	+ angleški pesnik
1821.).
Navpično: 1. Glavno mesto srednjeameriške državice. 2. Naš meter ali rimsko: 1000; ženski glas; doba (tujka); večkrat nadomešča predlog ,v‘. 3. Zemeljski zaklad; peta črka abecede; začetnici našega kritika, pesnika in pisatelja (1836. do
vse kal’ ve-
; (1819,—1 - (1796.—1
Širom po sveiu
Prevajalec Svetega pisma za Eskime
je moral Jagnje božje nadomestiti s
Krokodili namesto železne blagajne
če ima danes človek dragulje ali vrednostne papirje, jih spravi v skupno blagajno kakšne zanesljive banke ali pa doma v železno blagajno, ob. dano s svarilnimi napravami in električnimi zvonci. 2ive pa kajpak še zmerom ljudje, ki skrivajo tisočake v starih nogavicah, v slamnjačah in pečeh.
Indijski knezi se pa ne zadovolje samo s tem, da spuste okrog svojih zakladnic divje zveri. Mnogi hranijo dragocenosti še drugače. Izdolbsti dajo namreč drevesno deblo, shranijo vanj zaklad, deblo zapažijo, obteže in za-vale v jezero ali reko, polno krvoločnih krokodilov...
mi širili krščansko blagovest, namreč vernikom niso mogli razložiti, kaj je jagnje, zato so jim hočeš nočeš govorili o božjem tjulnu. Tako je moral tudi prevajalec Svetega pisma za Eskime, Jagnje božje izpremeniti v Božjega tjulna.
V latinici so začeli izhajati skoraj vsi vodilni nemški dnevniki. Ko se bodo tiskarne ostalih nemških časopisov založile s potrebnimi zalogami latinskih črk, tudi drugi nemški časopisi nc bodo več izhajali v gotici.
13.600 finskih otrok je prispelo na" švedsko. V teku letošnjega poletja se jih bo, kakor računajo, preselilo še toliko, da jih bo 20 000.
Nakupovalne knjižice so uvedli na Bolgarskem, da bo oblast lahko nadzorovala količino nakupov neracioni-ranih vrst blaga.
Krušne nakaznice je uvedla irska'. vlada. Za zdaj dobi vsak prebivalec Irske po 240 gramov kruha na dan.
Leteči kovčeg / Prosto po Andersenu
Ta meč je bil Peregrinu prav dobro došel. Namesto i	sedli za	mizo	k	večerji,
da bi ga občudoval, ga je prodal in si kupil zanj novo j »Ali	nam	boste	povedali kakšno	pripovedko?«	je	pro-
obleko, nato je pa sedel in si izmišljeval pripovedke. To j	sila cesarica.
pa ni bilo tako lahko, vendar je v četrtek pripravljen | »Pa	takšno,	da	sc bomo	tudi	kaj	smejali,«	je	dosta-
stopil pred sultana, ki ga je prisrčno pozdravil. Nato so ,	vil car.
ČAROBEN LIK 1	3	5
Vodoravno in navpično
1. opozorilo
2. slavni graditelj gosli
3. pristanišče na Siciliji
4. Odisejeva domovina
5. agregatno stanje
STOPNICE
rod. 6. Majhna utežna enota; lahen dih, nahuk; priredni veznik. 7. Čle-nica ali romanski spolnik; navadna pritrdilnica; poset. 8. Velika kača, pa tudi ženske jo rade nosijo (obrnjeno) ; francoski pisatelj, ki je dal z neko svojo novelo snov za znano Bizetovo opero (1803.—1870.). 9. Tatinsko delo; 15. črka abecede; pritrdilnica iz 7. navp. 10. Samoglasnik; raj Slovanov; grška črka; pomeni veliko težo. 11. Rimski državnik, kj kot diktator v 5. st. premagal /e.
*
1. Italijanski lirik svetobolja (1798. do 1837.)
2. zver
3. gesla
4. skladba
5. poljski pridelek
6. del živalskega telesa
7. pesnitev
8. soglasnik
oda
-fr-
SPREMIN JEV ALKA
Dobro je znano, da se da iz vode prav la: hko delati mleko. Vsaj za mlekarice ni to no-nobena skrivnost. Za naše čase bo na posebno razveseljivo, da |smo odkrili postopek za izdelavo ma-- sti. Bistrim glavam ga na pol izdajamo. Vsakokrat je treba spremeniti črko — pa bo mast na papirju.
.. v -S*- -fr Tr ~rr -T ::t- -#?-fr -ks
,Tt*.
mast
Turški svetnik je pričel »J u linji sončni žarki so zvedavo stikali po mehkem mahu.
hišico bratca Polončiča in ga zbudili iz spanja. Pomenca! si je oči in zlezel iz postelje. Pretegnil si je ude, pa snel » stene gosli ia g| zaigral za hišico veselo pe
j Rešitev ugank iz preišnie številke
X Križanka: Vodoravno po vrsti: 1> tJužno morje. 2. ohromim, os. 3. S A.,
♦ Tana t. 4. inženir, Bi. 5. P, ir, cigan. «6. siv, bacelj. 7. trlja, arka. 8. rejeni, tma. 9. iner, znano. 10. tanek, en, P-
♦ 11. a, J. robida. 12. rdeči, okol.
♦ Čaroben lik: 1. Senegal, 2. notar, 3-
♦ petelin, 4. galij, 5. Marijan.
t Zlogovnica: 1. skleda, 2. njena, 3-
♦ Kerč, 4. organ, 5. Vjazma, 6. Nero. 2 7. svinja, 8. Perzija, 9. Ilion, 10. žirn-
panz, 11. tkanina, 12. poraz, 13. upa-dele, 14. meter, 15. Atos, 16. ledvice*
si je oči in zlezel iz postelje. Pretegnil si je ude, nato i 17. alkohol, 18. žimnica. — Kjer je ve-
sem. Sliko petelinov, se dan pozno začne.
Marta Montelova ie živahno skočila pokonci ob nenadnem zvoku hišnega zvonca; morda ii je naznanjal nepričakovanega gosta.
V	poltemi hišnih vrat ie zagledala obris ženske postave. Na prvi pogled jo je spoznala:
>0, Liana, dober dan! Kakšno presenečenje!«
»Dober dan. ljuba moja! Ali te ne motim?« je odgovoril mehki glas dekleta ua pragu.
»Kaj še! Kar hitro vstopi.«
Mlada žena je objela Liano Dali-moursovo. svojo prijateljico 'z otroških let, in jo ogledovala z nežno zvedavostjo. Nato io je odpeljala v jedilnico, kjer je poprej sedela med svojima otrokoma in pletla:
»To sta moja dva škrateljčka! Že dolgo je. kar nisi bila pri nas. Od tedaj je menda mali Filip že pošteno zrasel, Klavdija ie pa tako že tvoja stara znanka, ali ne?«
»Da, oba sta se potegnila,« ie nekoliko razmišljeno odgovorila Liana in poljubila malčka na lica. Nehote ii ie temen oblak preletel jasno, bledo čelo.
»Kako mora biti srečna mati, ki ima takšna otroka...«
Vzdihnila ie in ko ii prijateljica, začudena ob tei nenavadni resnosti, ni utegnila odgovoriti, ie kakor sama zase nadaljevala: »Oh. zavidam ti. Marta! Še zavedaš se ne. kako si bogata...«
»Ker imam dobrega moža. ki si ga čisto pozabila omeniti,« je med smehom odgovorila Marta.
»Oh, saj res. Andrčia. Kako mu kai gre?«
»Dobro, hvala,« ie smejoč se odgovorila Marta.
»Zakaj se pa smeješ?« se ie začudila Liana. In nekoliko zardela je vprašala: »Ali sem morda dejala kai nepravega?«
»Narobe... Smejem se. ker si skoraj pozabila, da imam moža!«
»Ne. Marta, nisem pozabila,« ie resno odgovorila Liana. »Morda sem pa nehote mislila, da sreča zenske m neizogibno odvisna od moškega...«
Marta ie začudeno pogledala svoio mlado prijateljico. Kai ii ie šinilo v glavo, da tako govori? Liana ie uganila njene misli. Udarila ie v živahen, preživahen smeh:
»Nikar se ne čudi. draga moja. toda vsa sem pod vplivom Pariza... Glavo sem izgubila v tem vrvečem, živahnem in opojnem velemestu. Samo pomisli, kako ie pri srcu deželanki. ko zaide v ta vrvež, še posebno pa meni. ki nisem vajena takšnega življenja...«
Marta ni odgovorila. Nekaj v Liani-nem vročičnem pripovedovanju, v njenem krčevitem smehu ni bilo naravnega. In kai naj pomeni ta bledica na njenih sicer okroglih, še skorai otroško iedrih licih?
»Zdi se mi. da te Pariz nekoliko utruja, mala moja,« ie nežno dejala. »Nekam bleda si. Ali se pa morda preveč zabavaš?«
Na nežno usločenih Lianinih ustnicah je zatrepetal žalosten smehljaj:
»Čudne zabave, vsekako,« je zašepetala.
Zdai se ie Marta zavedela, da z njeno malo prijateljico ni vse v redu. Stopila ie k njej in io obiela okrog dekliških ramen:
»Pripoveduj, mala moja! Kaj se ie zgodilo?«
Liana se ie zdrznila, daje vsa zadrhtela. potem je pa odločno, skoraj sunkovito dejala:
»Presenetila te bom. Marta. Že dvanajst dni živim v Parizu...«
»Dvanajst dni? In šele danes si prišla k meni?«
»Nikar se ne hudui,« je vzkliknila Liana in njene svetloriave. prijazne oči so skorai zaplavale v solzah, ki jih je le še s težavo zadrževala. »Nisem mogla priti prej. vidiš! Imela sem strašne skrbi.«
»Skrbi? Zakaj vendar?«
Liana ie stresla glavo, kakor da bi *e hotela tako otresti vseh misli, ki »o se ii vsiljevale ob tem vprašanju.
»Glej no. glej! Nič več te ne razumem. Razloži mi vendar vse po vrsti. Tvoja mati?«
»Moja mati ie kajpak v Battenvillu.«
»In gospod Lebredel?«
ii nrni inožj
»Moj očim stoji zdajle gotovo v svoji lekarni. In jaz, kakor vidiš, iaz sem tukaj.«
Umolknila ie. videč, kako so se prijateljičine oči razširile od začudenja.
»Nikar me tako ne glej! Prišla sem v Pariz, da bi delala... Vidiš, kako preprosto in naravno.«
»Preveč preprosto, da bi te takoi razumela.«
»Kako naj ti bolje razložim? Našla sem si delo; zdaj si služim denar s svojimi rokami... Navezana sem nase. samo nase.«
»Sama v Parizu? Odšla si od staršev?«
»Da. Ali le to tako čudno?«
»Zelo.« In kakor da bi hotela podkrepiti svojo trditev, je Marta sedla v bližnji stol in pazljivo ogledovala svojo prijateljico. Nato je nien pogled nehote splaval v kot. kjer sta se igrala otroka. Pomudil se ie na njunih kodrolasih glavicah in iz prsi se ii ie izvil vzdih:
»Odšla si od doma? Zapustila si mater!«
»Oh. saj ni šlo brez hudih duševnih bojev,« je vzdihnila Liana in pobesila glavo.
Marta je ogledovala svoio mlado prijateljico, kakor da bi jo prvič videla:
»Zdaj se mi pa odkrito izpovej! Vse to je samo nenadna muhavost... Sprli ste se. ali ne?«
Liana je odločno odkimala: »Ne, zapustila sem svojo mater za zmerom!«
Ni bilo mogoče dvomiti o resnosti njenih besed, če si pogledal njen odločni, bledi obraz, v katerega je bilo morda trpljenje zadnjih mesecev zbrisalo trpke črte in nekoliko zarisalo odsev otroškosti, ki je moral nekdaj dihati iz teh mehkih potez. In med tema dvema ženskama, ki sla si sedeli nasproti — prva ie komai izpolnila ena in dvajseto leto. druga ie pa bila že zrela žena osem in dvajsetih let in mati dveh otrok — ie bilo ta trenutek na videz le malo razlike. Samo izraz njunega obraza ie bil različen. Na Martinem obrazu se ie odražala mehkoba materinske sreče, na Liani-liem pa mladostna zanesenost, ujeta v trpko krinko hudih skrbi.
Marta se ie skušala približati iedru razgovora. Zato je razumevajoče dejala :
»Da, tvoja mati, gospa Lebredelova. ni bila nikoli posebno nežna mati... vsaj ne za bitje, ki potrebuje toliko nežnosti kakor ti.«
Liana ie odkimala: »Sai nisem odšla zaradi matere iz Battenvilla.«
»Zdaj pa ne razumem ničesar več.«
»Odšla sem zaradi očima...«
»Zaradi njega? Ali ti ie tako grenil življenje? Človek, ki je na videz videti tako miren, tako nežnočuten?« Iz Martinega glasu je zvenelo resnično začudenje.
»Preveč nežnočuten.« In plaho je nadaljevala, iščoč v prijateljičinih odkritih očeh razumevanja: »Ali naj ti spet povem, da nikoli ni videl v meni svoje hčere? Ko se je poročil z mojo materjo, mi je bilo dvanajst let, on je bil pa komai izpolnil trideseto...«
»Tvoja mati je zmerom trdila, da ti ie kakor pravi oče!«
Liana ie utrujeno vzdihnila: »Oh, moja mati! Bila ie srečna, da se ie vnovič poročila, in po vrhu s človekom, ki ga je ljubila. Samo pomisli: mož, ki je osem let mlajši od žene! Za njo je bilo pa to nekaj nenavadnega. nekaj novega...«
»Koketnost, ki jo ie zapečatila z možitvijo!«
Liana ie odkimala: »Sama ne vem. kako bi ti to razložila. Le pomisli, kai je bilo njeno življenje poprej, ob mojem očetu! Bil ie učeniak in nič drugega. Izvrsten, toda nekoliko suhoparen človek. In učeniak — mislim, da me prav razumeš — le težko osreči tako živahno, mladostno žensko, kakršna Je moja mati. Ob njegovi strani ni našla tiste sreče, po kateri je tako
hrepenela. In ko ie naposled Maurice Lebredel po očetovi smrti stopil v njeno življenje, se ni mogla zapreti pred njegovo ljubeznivostjo in njegovo ljubeznijo...«
»Da,« je zamišljeno prikimala Marta »razumem te. Ta živahni, izobraženi in veseli lekarnar ie kakor nalašč zanjo. posebno, ker ie videti tako mlada. Večkrat bi človek rekel, kakor tvoja starejša sestra...«
»Vidiš, zdai sva tam. Moja mati ie pozabila, da bom iaz rasla, da se bom razvijala iz otroka v dekle.« Umolknila je in obotavljajoč se nadaljevala: »Nikar ne misli, da očitam materi, da me ie premalo ljubila! Ne! Vendar pomisli, kako nerodna ii ie bila moja navzočnost ob strani mlajšega moža, ki ga ie oboževala. In ko se ie rodil Marcel, moi po poli brat. ie postala spet mlada, oboževana mati. ki je čisto pozabila, da ima štirinajstletno prvorojenko. Da povem po pravici: dotlej sem le malo veljala v naši hiši. Od tistega dne, ko se je rodil Marcel, me pa za mater ni bilo več.«
»Naibrže si morala postati otrokova pestunja,« je sočutno deiala Marta.
»Oh, ne morem ti povedati, kako rada sem vse storila za Marcela. Vsa tista drobna dela, ki zahtevajo od človeka ne samo spretnosti, temveč tudi ljubezni. A tudi mater sem razumela. V njej sem gledala bolj starejšo sestro, odraslo prijateljico, kakor pa mater...«
»Da. in prav zato mi ie nerazumljivo, kako si io mogla tako nenadno zapustiti.«
V	velikih, resnih Lianinih očeh so se zasvetile solze: »Prehitro som rasla. Kmalu nisem bila več šolarka s kratkimi krilci, temveč . osemnajstletno dekle. Moia mati ie pa hotela biti mlada, hotela ie veljati za mlado mater. ljubljeno ženo... In iaz sem ii postala kakor živ očitek! Bila sem ji v napoto... Ničesar ii ne očitam. Ljubila me ie. kolikor me ie mogla s svojim drobnim, ptičjim srcem. Bila ie že od nekdaj nekoliko površna.«
»Kljub temu še ne vidim vzroka, da si io zdai na vrat na nos zapustila,« je vztrajala prijateljica.
»Potrpi, liuba moja. Medtem ko je mati pozabila, da sem odraslo dekle, so pričeli drutri to opažati. In tako me ie lani zaprosil za roko gospod Duper-nois. prijatelj mojega očeta. Mož je nekaj let starejši kakor moia mati. Odklonila sem ga. ker ga nisem ljubila. toda mati tega ni hotela razumeti...«
»Torej zato?«
»Ne samo zato. Na koncu koncev bi se tudi z Dupernoisom poročila...«
»Beži. beži! Ko ie Andre izvedel, da te mati sili v to možitev, ie bil zelo razočaran nad njo. Ona sama se ie poročila z možem, ki ie osem let mlajši od nje, ti nai bi se pa možila s starcem...«
»Pozabljaš na oporoko tetke Brigite!«
»Oh. sai res! Kakšna ie že ta čudovita oporoka?«
»Marsikomu se bi zdela čudna, če ne pozna nekoliko lahkotnega značaja moje matere. Jaz na primer se zavedam. da mi je tetka Brigita samo dobro hotela... Vse življenje se ie bala. da bi me mati na koncu koncev ne vtaknila v samostan. Zato jo je hotela nekako prisiliti, da bo poskrbela, da se poročim, čeprav bi morala zato še mlada postati tašča in.« vsa zardela ie pristavila, »morda kmalu nato še babica. Zato mi ie v oporoki zapustila vse svoie premoženje, okrog deset tisoč frankov rente na leto, toda pod pogojem...«
>No?«
»Da mi gre ta renta šele tedaj, ko se poročim. In drugič: tretjino rente bo uživala moia mati. toda tudi šele od dne. ko bom iaz stopila pred oltar. Tako nai bi moia mati sama poskrbela za primernega ženina... Tetka Brigita, veš. ie bila vse življenje nekoliko čudaška...«
Marta je radovedno ogledovala Lia-nin obraz, ki se ie bil med^ pripovedovanjem živahno razgibal. Zakai neki vsi tako skrbijo za primernega ženina, je pomislila sama pri sebi. ogledujoč dekle, ki ie tako skromno sedelo pred njo. In vendar vsa ta privzgo^ jena skromnost ni mogla zasenčiti jasne lepote njenega mladega obraza, globine njenih velikih oči in razkošnih kodrov«, ki so ji svojeglavo padali na temno obleko in kakor opojna teža krasili njeno malo glavico. Žeuinov bo imela dosti, če jih bo le hotela, je pomislila, na glas ie pa deiala:
»Teta Brigita ie bila pač previdna ženska.«
»Vendar me tudi ta oporoka ni mogla pripraviti, da bi vse življenje preživela ob strani gospoda Duper-noisa. Dober, spodoben človek ie. a kaj. ko ima leta mojega pokojnega očeta...«
»Popolnoma te razumem.«
»Hvala,« je iskreno dejala Liana in hvaležno pogledala prijateljico. »Moja mati pa tega ni mogla razumeti. Od dne, ko sem odklonila Dupernoisa. zame ni imela več dobre besede. Vsak dan mi je očitala, da sem zavrgla ugodno možitev in da peham s teu'. sebe in našo družino v revščino in sramoto... In vendar ie bil nekdo v hiši, ki ie bil zadovoljen z mojo odločitvijo. Če mi verjameš ali ne, to ie j bil gospod Lebredel. moi očim.«
»Gospod Lebredel?« ie presenečeno ponovila Marta. »Torei le ni takšen, ! kakor si ga ti opisala!«
| »Počakaj.« je z žalostnim nasmeškom nadaljevala Liana. »Gospod Lebredel je namreč na lepem opazil, da sem odrasla. In od tistega dne se je kar prilepil name. Od tedaj, ko me je poželel moški, tudi če je bil še tako siar kakor Dupernois, ie moja cena v očimovih očeh nenadno poskočila.«
| »Ali je to mogoče?« se ie čudila 1 Marta.
i	Na nesrečo sem dolgo bila pre-naivna, da bi temu zasledovanju pripisovala več ko ljubeznivo pozornost... Bcžnostui pokloni so se mi zdeli pač nepomembni... nič nisem mislila pri njih. Kie neki naj bi mi prišlo na misel, da bi se tako daleč izpozabil tisti, ki ga ie moia mati blazno in zvesto ljubila in ki bi moral biti moi drugi oče!«
»Ali pa tudi zanesljivo veš, da se nisi motila?« ie resno vprašala Marta.
| »Pogosto nam domišljija riše ljudi 1 drugačne, kakor so v resnici... Posebno, kakor praviš ti. tedai. kadar se takoj ne zavemo, kai hočejo od nas.«
Liana ie počasi odkimala. V tem njenem gibu ie bilo nekaj tako brezupnega. da ie Marta vstala in jo burno obiela.
»Nadaljuj, sirotica moja! Vse mi povej!«
»Oh. bilo ie to in ono... Če bi ti vedela! Na koncu sem bila skorai že nora od obupa!«
I »Ubožica!«
I »Prišlo ie tako daleč, da sem se ! vpraševala, ali ne bi bilo bolje, da bi I se umaknila, preden mati kai opazi. Ne... Nikar me tako ne glei! Nič slabega nisem storila. Nekai časa mi je bila misel na smrt sladka, toda zmagala ie mladost. Ljubila sem svojo mater, svojega malega bralca, ljubila sem življenje. Tako sem se pomirila in sem jela trezno razmišljati, kai mi je storiti. Nehala sem upati, da se_ bo vse samo po sebi uredilo... Skušala sem si pa dopovedati, da ie moj očim pač neuravnovešen, muhast človek... Sai veš. moški so čudaki, razposajeni in nečimrni že po naravi... In skušala sem biti tako ravnodušna, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo.«
»To ie bilo pametnejše kakor misliti na samomor.«	_
»Vendar tudi tako nisem imela sreče. Med očimom in menoi se je od
tistih dob bil prikrit, toda trdovraten boj. Molčala sem. da bi materi prihranila bridkost spoznanja...«
»In ona?«
»Na srečo res ni nič opazila. Vendar sem spoznala, da ji ni všeč. če zbujam pozornost, čeprav samo s svojimi belimi ovratniki, ki sem jih vsak dan sama prala in likala. Očitala mi je, da sem spogledljiva, da se lepotičini... Zato sem si lase počesala v skromen vozel in se odpovedala celo svojim ljubljenim belim ovratnikom— Hodila sem po hiši kakor nuna. s polizanimi lasmi, oblečena v brezbarvne obleke.«
»Ubogo dete!«
»Ne smeš pozabiti, da sem bila tako zelo navezana na mater... Njene neupravičene pritožbe so mi parale srce... Najhuiše je bilo pa spoznanje, da ie vse. vse moje prizadevanje zaman.«
Zakrila si ie obraz z rokama in nenadno vsa zardela ob nekem spominu. ki ji je pognal vso kri v glavo.
Marta io ie molče gledala. Z žensko tenkočutnostjo je uganila, da ie ta spomin za Liano neprijeten in ponižujoč. Božala ie svoio mlado prijateljico po mehkih kodrih, po nežnih dekliških ramah, ki so zdai drhtele v pridušenem ihtenju.
»Oh. moja Martiča,« je naposled r zašepetala Liana in si obrisala oči.
! »življenje doma je postalo neznosno, j Moj očim se je nekoč izpozabil... če
I	bi imela tedai v rokah kakšno orožje.
1	ne bi bil ostal živ... Komai sem se ga ubranila. Tedaj sem se zavedela, da moram bežati. Bežati kar najhitreje in kar najbolj daleč mogoče.-!.
| Marto je prijateljičino pripovedovanje tako prevzelo, da ie sedela skorai negibno, z rokami sklenjenimi v naročju. Še otroka, ki sta se dotlej neskrbno igrala v kotu. sta prisluhnila. zvedavo upirajoč v mater svoie nedolžne oči.
»Mala moia Liana.* ie naposled dejala Marta, »imela si strašno življenje.«
»Ali zdai vendar že razumeš. ;.akai sem tukai?«
»Seveda! Tega ne bi nihče prenesel! Vendar se bojim, kako bo s teboj, Življenje v Parizu ie drago, nevarno. Brez denarja si... celo brez pravega poklica,-
Liana se ie skozi solze nasmehnila. Njen mladi obraz ie obsijala nenavadna odločnost.
»Pozabljaš, da znam šivati. Ko mi ie umrl oče. nam ie nekai časa trda predla. Mati me ie tedaj dala v uk h gospe Lobligeoisovi, najboljši šivilji v Battenvillu. Takrat sem bila vesela, da sem lahko ob šivalnem stroju nekoliko pozabila žalost za pokojnim očetom, ne sluteč, da si bom morala nekoč tako služiti svoi kruli.«
»Ali pa tudi obvladuješ svoi poklic? Pri nas v Parizu dosežejo uspeh samo šivilje, ki so nadarjene in zelo spretne.-
»Gotovo ne veš da sem zadnja leta šivala vse materine obleke. In moja mati je veljala v Battenvillu za nai-okusneie oblečeno žensko.'-
»Kdo ti je pa vdihnil misel, da bi šla v Pariz?«
»Sama sem se domislila. Večurni sem brala v časopisih poročila o modnih revijah v raznih velikih pariških modnih salonih... Tako se mi ie porodila želja, da bi tudi iaz obdelovala pri ustvarjanju novih, originalnih modelov. In domislila sem se gospe Lo-bligeoisove. Šla sem k njej in io prosila. nai mi priskrbi službo pri kakšni svoji pariški znanki. Dolgo ie nisem mogla pregovoriti, toda ko sem ji dejala, da je ta odločitev zame vprašanje življenja in smrti, ie naposled privolila. Čez teden dni sem že imela prosto mesto pri Madame Limavevi, sai io poznaš.
»V salonu Madame Limaveve delaš?« je presenečeno vprašala Marta »To je vendar ena najdražiih in nai-slovitejših pariških šiviljk
Diana je prikimala. In v uienih temnih, prisrčnih očeh se jo ukres-nila luč nenadnega ponosa.
»In zakai nisi takoi prišla k meni, ali mi pa vsaj pisala?« jo ie pokarala prijateljica.
Valje prihodnjič.
POTA MLADOSTI
3.4. nadaljevanje
Zdaj je bil pa videti nekoliko okoren in skoraj v zadregi.
»Veseli me, da se je naposled oglasil nekdo, ki je z našim bolnikom v ožjih odnosih. Tako sam je bil te tri dni,« je dejal in se odhrknil, kakor da ne ve, ali naj bi povedal vse, kar ima na srcu. Nato jo je odkrito, skoraj strogo pogledal:
»Ne vem sicer, v kakšnem odnosu ste do gospoda Brezarja, toda mislim, da ste vi tista, ki vas je ves čas klical in zahteval. Priznam, da sem se že resno bal zanj in tudi zdaj ni brez nevarnosti. Vendar smo nekoliko bliže ;cilju, ki pomeni za nas: ozdravljenje, .zmaga nad smrtjo. Pri mnogih boleznih in ne najmanj pri tej je važno, ali si bolnik želi živeti, ali pa mu je vseeno, če ugasne kakor sveča na prepihu. Doslej nisem imel vtisa, da bi imel gospod Brezar dovolj volje do življenja. Samo včasih, kadar je omenil vaše ime, se mi je zazdelo, da se še oklepa neke rešilne bilke...«
Alenka je čutila, kako ji je nekaj toplega kanilo na roko. Komaj se je zavedela, da joka. Pogumno je še bolj široko razprla oči, solze pa so ji vseeno nenehoma polzele po licih.
• ?r- Skočir jih ni opazil, ali jih pa ni hotel opaziti. In prav je bilo tako. be teže bi jj bilo pri srcu, če bi videl njeno bolečino.
»Tn kaj naj storim?« je vprašala, /delo se ji je, kakor da se je belo-obvezana postava na postelji zganila.
»listo, kar vam narekuje srce, draga gospodična,« je dejal 'dr. Sko-ur. »Vrnite ga življenju, mi zdrav-
niki smo storili svoje. Zdaj je edino od njegove narave odvisno, ali bo ostal živ ali ne. Vi mu lahko pomagate. Kako, to boste sami najbolje vedeli in čutili, saj ste ženska.«
Še preden se je zavedela, je bila sama v sobi. Nad nočno omarico je brlela sinja luč in metala skoraj pošastno svetlobo po beli, skromno opremljeni sobi. Rada bi veliko drugo luč, toda ni si upala, rlašno je stopila k postelji. Izza belih obvez je komaj da spoznala Markov drobni bledi obraz. Oči so ležale upadle v globokih jamicah, blede ustnice so bile trdo stisnjene, okrog njih se je risala trpka črta, ki je dotlej Alenka ni poznala.
Neskončno usmiljenje jo je prevzelo; vendar ni izviralo iz njene dosedanje ljubezni, temveč je bilo otrok trenutka, ko je zagledala ljubljeno bitje tako revno in nebogljeno pred seboj.
Sedla je na sedež, kjer je prej sedela strežnica in nepremično gledala v njegov obraz. Bil je tako negiben, da jo je že plašila zla slutnja, da ne živi več. Ko se je pa sklonila k nje-
fovim prsim, je začutila rahlo, rahlo ihanje. Oddahnila se je.
Morda ga je zbudil šum, morda .je začutil njeno navzočnost, počasi je odprl oči. Bile so še zmerom tako velike in začudene kakor nekdaj, vendar nekoliko motne, kakor da, bi obledele.
Nekai je zašepetal, toda ni ga razumela. Sklonila se je bliže k njegovim ustnicam.
»Sestra, prižgite luč.« Njegov glas je prihajal kakor iz daljine in bil tako rahel kakor da bi ga sproti odnašal veter.
Stopila je k stikalu in prižgala veliko luč. Mlečna svetloba je napolnila vso sobo.
Najbrže ga je zaščemela v oči, zakaj ko ga je pogledala, je imel spet zaprte. Nato jih je počasi odprl in uprl pogled vanjo. V izrazu njegovih oci je bilo nekaj tistega, kar se sveti v otročjih očeh, kadar občudujejo v izložbah igračko, ki jih ne morejo dobiti.
»Marko,« je zašepetala, »ali me poznaš?«
Priprl je oči. Zdelo se ji je, kakor da je potrdil njeno vprašanje. Trda črta okrog ustnic se je ublažila, komaj zaznaven smehljaj je zrahljal ostre poteze.
»Ali boš ostala pri meni?« je dejal, to pot toliko glasno, da ga je razumela.
»Ali bi rad?«
Zdelo se ji je, kakor da bi bila od njegovega odgovora odvisna njena usoda.
»Rad.»
Spet je zanrl oči, govorjenje ga je očitno utrudilo. Prijela je njegovo desnico, ki .je utrujeno ležala na beli odeji. Bila je vroča in lahka. Jela jo
Ž‘e božati, nežno in počasi, kakor da
ii	bila iz dragocene tvarine in bi se utegnila razbiti v njeni roki. Ko je
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje io pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
za trenutek prejenjala, je začutila, kako se je rahlo zdrznila; njegovi prsti so se skušali strniti v stisk, toda bili so prešibki. Božala ga je dalje, čuteč kako z vsakim gibom polje njena življenjska sila v njegovo ugaslo telo... V naročje so ji padale solze sproščenja in tihega upanja...
Bil je eden tistih decembrskih dni, ko po prvem snegu zemlja zamrzne, ko skozi tenčico megle vseeno zaslutimo sonce, ki nima več toplote in vendar kreše čudovite kristale na za-mrzlo snežno odejo. Zima se nam pokaže tedaj od svoje najlepše in najbolj vesele strani.
Po cesti proti Rožniku sta pozno dopoldne, ko je sonce že popilo meglo in se smejalo v neštetih snežnih kristalih, šla roko v roki dva mlada človeka. Bila sta tako zatopljena v svoj razgovor, da nista opazila čudovite narave okrog sebe. Vendar sta bila pa njuna obraza tako jasna kakor umita, kakor da bi se lepota vsega sveta zrcalila v njiju.
»Tako mi je, kakor da bi na novo vstal v življenje,« je dejal on in v njegovih globokih sivih očeh je zaigrala iskra živahnosti. »Celo tiste skrbi, ki so mi bile od nekdaj odveč, so mi zdaj mile in prijetne.«
Ona se je nasmehnila in tesneje prižela k njemu. »Trpljenje človeka očisti, in najbrže ga to očiščenje pozneje osrečuje. Kako bi mogla biti sicer jaz zdaj tako po vsem tem, kar sem pretrpela, srečna?«
»Trpljenje izpametuje, ne samo očiščuje,« je pritrdil on. »Zdaj bi mi še na misel ne prišlo, da bi se trapil z ljubosumnostjo. Vesel sem, da živim, vesel sleherne malenkosti in se ne vprašujem, kaj bo pozneje in zakaj živim. Torej sem zdrav.«
»Povedala sem Juriiu in Martini,
da se bova poročila v cerkvi na Šmarni gori... Martina se je čudila, da se odrekam beli obleki in zadovoljujem s športnim kostimom... Kakšne malenkosti megle oči ljudem še ob tako pomembnih dogodkih, ali ne?«
»Pač, toda ljudi moramo gledati, kakršni so in ne kakršne bi v resnici radi imeli. Veš, česa sem se domislil? Včeraj mi je mizar telefoniral. Vpra suje, ali bi hotela imeti kuhinjske opravo barvano v beli ali v kremasti barvi?«
»In ti?«
»Veš, da se ne razumem na ženske zadeve... V kuhinji boš največ živela ti, zato moraš sama odločati.«
Nenadno sta se oba ustavila kakor na povelje. Ob cesti ie stala, kipeča v hladno, sinje zimsko nebo, mlada breza. Zdelo se je, kakor da se je njeno deblo okrepilo, čeprav je bila v njem velika brazgotina kakor zarasla rana. Na nežne, upognjene veje se je nabral srež in se lesketal v mavričnih barvah.
»Grdoba, zaradi nje si moral dva meseca ležati v sanatoriju,« se je razhudila Alenka, temno motreč brazgotino, ki se je že skorai zarasla, samo ob robo v'h sc je solzil iz nje rumenkast sok.
»Ne, ljuba moja, ta breza mi je najljubši spomin.«
»Zakaj vendar?« je začudeno vprašala Alenka.
»Ker sem ob njej spoznal tebe, ti moja najljubša, najdražja ženica lije zašepetal Marko. Nato se je ozrl okrog kakor tat, ki se boji, da bi ga kdo zalotil pri dejanju. Ko je videl, da sta sama sredi zasnežene ceste, je objel dekle ob svoji strani in jo dolgo, dolgo poljubljal na ustnice.
KONEC
Izučite	se	kakšneg
Ravnatelj nekega velikega podjetja, do katerega se pogosto obračajo prosilci za nasvet ali s prošnjo, naj jim poišče kakšno zaposlitev, je nekoč dejal:
»Število nestrokovno izšolanih moči je presenetljivo veliko. Mlada dekleta sploh nimajo nikakršnega poklica — po zaslugi nesmotrne vzgoje in nerazgledanosti svojih staršev. Če pa pride k meni mladenič, v zadregi vrti klobuk v rokah in me ponižno prosi:
,Gospod ravnatelj, kakršno koli službo bi rad.'
Na koncu koncev vendar nisem dolžan, vzeti v službo tega mladega moža ali pa prav takšno dekle — če nista ne ta ne oni v nobenem pogledu za pravo rabo v mojem podjetju.
Ali bodo mlada dekleta in mladi možje razumeli, kaj mislim? Kadar se mi predstavi takšno dekle, naj mi tajši na kratko reče: .Porabna knjigo-Voclka sem, znam dobro stenograiirati in pisati na stroj, obvladam ta in ta tuji jezik v govoru ali pisavi...'
Vedeti moram vendar, kaj kdo zna in kaj zmore. Če pa kdo pride k meni in mi kratko in malo pravi, da išče kakršne koli zaposlitve, nimam in ne morem ničesar z njim početi.«
Dekleta, premislite te besede! Morda boste morale tudi ve kdaj iskati kakšno službo in se boste znašle pred prav takšnimi problemi.
Izučile se kakšnega poklica, ki ustreza vašim zmožnostim in ki vas veseli, toda izučite se ga tako temeljito, kolikor le morete. Današnji čas prinaša Izredna nasprotja; premnogi se pritožujejo nad nezaposlenostjo, delodajalci pa trde, da le s težavo najdejo ' strokovno izšolane in zanesljive moči. |
Ali ni ta nauk koristen? Izučite se , torej nečesa temeljito in s kar največjo natančnostjo. Če boste kdaj v stiski in si boste morali sami služiti svoj kruh, bo to vaša rešitev. Če boste pa imeli srečo in nikoli ne boste v takšnem položaju, vam to znanje pač ne bo v breme in ne bo zmanjševalo vaše vrednosti — narobe! (n)
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Koruzni žličniki
Potrebujemo 35 dek koruznega zdroba, 5 dek nastrganega parmskega sira In masti za zabelo.
Iz koruznega zdroba skuhajte v poldrugem litru slanega kropa polento. Iz polente oblikujte z žlico, ki jo sproti pomakajte v krop ali vročo mast, ne-prevelike žličnike. Polagajte jih v skledo, potresite z nastrganim parmskim sirom in zabelite z maslom in kruhovimi drobtinicami. Jejte jih kot samostojno jed za večerjo. Zelo dobro se poda zraven zelena solata.
I. S, Ljubljana.
Dobro domače milo
Potrebujemo 4 1 vode. Vt 1 luga. ki ga skuham iz pepela bukovih drv, 1 kg loja in ‘l» kg lužnega kamna. Vso zmes kuham 2 uri in pol in neprestano mešam. Paziti moramo na to, da zmes neprenehoma in enakomerno vre. Proti koncu dodam še šestnajstinko litra terpentina in polovico dobrega pralnega praška. Kuhano milo stresem v lesen podolgast zabojček, ki ga prej obložim s čisto krpo. Ko se strdi, ga z debelo nitjo zrežem na poljubne kose in ga pustim dodobra osušiti.
B. D., Ljubljana.
Za vsak prispevek, objavljen v »Ko. tičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika« (Kotiček za praktične gospodinje), Ljubljana, Poštni predal 345.
ra.š smejati iz celega grla. ne pa s stisnjenimi ustnicami. Pravijo, da so ljudje, ki se smejejo na a, pošteni, tisti, ki se smejejo na hi, suhoparnega značaja; tisti, ki se smejejo na o, uživalci; na he ozkosrčni; na u pa naivni. Naj bo že iz katerega koli vzroka, vse filmske igralke se smejejo na o, ker ima takšen smeh za zvočni film najboljši zvok.
6. Nehaj govoriti, če opaziš, da kdo nestrpno čaka konca tvojega pripovedovanja; na to moraš posebno paziti. Tvoje govorjenje ne sme biti zanesenjaško žlobudranje.
7. Glej, da boš jasno izgovarjala besede! Ena izmed najvgpjih napak slabo vzgojenega glasu je požiranje besednih končnic.
8. Posnemaj koga, ki ima blagozvočen glas! Posnemati glas očarljive ženske prav tako ni nič slabega, kakor zgledovati se po njenih klobukih.
9. Tvoj glas naj bo topel in mehak! Z ničimer tako zanesljivo ne vplivaš na ljudi kakor z blagozvočnim in ubranim glasom. Ni težko uganiti, ali bo imela več uspeha klepetulja, ki veliko prehitro govori in polovico besed požre, ali pa ženska s toplim, polnim glasom.
10. Vprašajte tri svoje znance, ali nimate neumnih govorilnih navad. Čudili se boste, vendar bo prav gotovo kdo opazil, da skoraj za vsakim stavkom ponavljate: »Ja, veste«, »Ali ni res?«, »Saj razumete?« — da znamenite »Sem rekla« niti ne omenimo. Potem se boste morali potruditi, da se odvadite teh majhnih govorilnih napak. Saj nočemo iz vas napraviti popolne ženske, radi bi vam samo pomagali, da bi imeli šarmanten glas, ki vam bo podelil poseben čar.
mm
Urejuje A. Prcintalk
Problem št. 170
Sestavil A. Ellerman
1. nagr. Geod Comp 1921.
Fantazijska igra današnje mode
Petlje vsepovsod.
Kaj vse se da narediti iz njih
Petljice so ljubka fantazija mode in jih lahko uporabimo vsepovsod. Vaši zunanjosti in oblačilom bodo dale očarljivo, veselo in pristno žensko noto.
Na koncu črnega ozkega baršuna-slega traku visi petljica in staromodni medaljon.
Na kostimovem reverju precej velika petlja iz belega pikeja, zavezana v cvetlico, nadomesti klasični na-geljček.
S prav tenkim ripsastim trakom, zavezanim v petljico, je pripeta majhna urica na vašem kostimu.
Na rokavici je zapestje okrašeno s petljo, majhna petljica pa nadomešča prstan na. prstancu.
Za spremembo si svojo »biserno« ovratnico okrasite z majcenimi črnimi petljicami iz baršuna.
Pariške dame nosijo majhne petljice v ušesih namesto uhanov. Tudi vi lahko poskusite: k vsaki obleki primerne »uhane«!
Domači copati so čisto drugačni na pogled, če jih okrasite z velikansko petljo žive barve.
Vaši sandali bodo očarljivi na pogled, če jih boste na nartu zvezali s petljo primerne barve!
m
mm
mm:
tOlST. 1
"ti""-
mm.
£
h
Mat v 2 potezah
? Ideja vezav, polvezav in sprostitev.
Značilni model poletnega popoldanskega kostima, kakršnega so skušali uvesti na švicarskem modnem tednu. Sešit je iz peščenorumenega blaga in obrobljen s plavo lisico. Jopica je dolga in se zapenja s tremi gumbi. Posebno značUen j za letošnjo modo je klobuček, obdan z oblakom tenkega tila.
4 zapovedi živčnega sistema
1. Skrbi, da boš dovolj spala. Človek potrebuje najmanj osem ur spanja na dan. Ker ure spanja pred polnočjo dvojno štejejo, moraš te ure prihodnji večer nadomestiti, če si šla zvečer prepozno spat.
2. Odvadi se večernega branja v postelji. To _je slaba navada, ki se je težko otreses.
Učite se kombiniranja!
Aljehinova obramba F. Gerielj—1. Kukovec Maribor 1940.
Skrivnost ženskega »fomna*
Tvoj glas je tvoj portret
Kako so odvadiš govorilnih napak
Često pravimo: »Kako šarmantna je ta ženska!« in ne slutimo, da izvira njena očarljivost od njenega glasu in načina njenega govorjenja. Takšen čar si lahko pridobiš tudi ti. Preberi spodnjih 10 pravil, pa boš vedela, kako.
1. Imej svoj glas v oblasti! Ne govori preglasno ne pretiho in si ne domišljaj, da te bodo po telefonu bolje razumeli, če boš kričala v aparat.
2. Ne govori prehitro! Tega se odvadiš, če glasno bereš, po možnosti pred poslušalci, in če narediš po vsakem stavku kratek presledek.
8. Vprašaj za svet kakšnega poslušalca! Pri (»lasu je najvažnejši zvok, toda le prijateljica ti bo mogla povedati, ali ima tvoj glas prijeten zvok, ali ne.
4. Govori razločno! Prisili se, da boš počasi in razločno izgovorila ne-kaikrat zapovrstjo daljše stavke ali težko izgovorljive besede. N. pr., Scvreti. tvrdka in neizgovorljiv so za tujca neizgovorljive besede.
5. Izboljšaj svoj smeh! Nič ni gr-šoga kakor hihitanje in vreščeče smejanje nekaterih žensk. Če hočeš, da bo tvoj smeh prijeten in poln, se mo-
Tudi ti imaš lahko lepo polt
Polt je eden izmed najvažnejših činiteljev ženske lepote. Nič ni ža-lostnejšega kakor ljubek obraz, posut z mozolji in črnimi zajedavci. Polt ima tri sovražnike: prebavne organe, živčni sistem in žleze z notranjim izločanjem.
4 zapovedi prebavnih organov
1. Jej zmerom ob istem času! NiČ ni za želodec škodljivejšega kakor neredno jesti.
2. Jej počasi in jed skrbno prežveči: tako se bo namreč hrana pomešala s slino, ki vsebuje važni prebavni sok ptialin.
3. Med jedjo malo pij, da ne razredčiš želodčnega soka.
4. Pazi na pravilno delovanje prebavnih organov. Prebavi zelo dobro de kozarec kisle ali navadne vode, ki ga spiješ na tešče.
Jlncuorsfra votna
za ročna dela v raznih barvah je zopet na razpolago pri Splošni gospodarski zadrugi železničarjev
iŽegozi), cesta Viktorja Emanuela III. (Bleiweisova) št. 35.
10 dkg za 4 točke
pon-
uavi
3. Gibaj se kolikor mogoče dosti na soncu in svežem zraku in goji šport. Vse, kar pospešuje krvni obtok, dobro vpliva tudi na polt.
4. Pazi, da se duševno in telesno ne preutrudiš. Žal se je temu težko ogniti. Zato pa skušaj od časa do časa vsaj za nekaj ur »izločiti« vse skrbi da se zares odpočiješ.
Žleze z notranjim izločanjem
Tudi žleze z notranjim izločanjem imajo za zdravje kože prav tolikšen omen kakor živčni sistem in pre-rgani. Kadar si zastran tega v dvomih, ne odlašaj, temveč takoj vprašaj zdravnika za svet.
Dnevna nega polti
Poleg te splošne nege polti obstoji še posebna nega. ki_ je tudi ne gre zanemarjati. Vsaka ženska ima sicer
Damski klobuki
novi modeli za pomlad in poletje na zalogi. Sprejemam tudi v popravilo.
Salon „TRUDA“
Olica 3. maja (Aleksandrama) 5
svoj postopek za nego polti; kljub temu bi omenili nekaj temeljnih točk
ne vode z veliko apnenca. V tem pri-?.
meru si pomagaj s kakšno posebno**:. *.	.-------------
umivalno vodo ali pa z deževnico, ki?0“tiejsa varianta «Ujehmo\« je že sama po sebi odličen lepotni fPrl kateri bi se sianm šahi
1. e4, Sf€. 2. e5, Sd5. 3. c4, Sb6.
b4, u6. 5. f4 LTo je giavna in naj-e obramoe,
je že sama po sebi odličen lepotni jPrl ttaten_ di se sianm šahistoin Mor-pripomoček.	fphyjevih časov gotovo lasje ježili. Mo.
tr	■ - i „-i	„	„ . • jeterni imamo vse drugačne nazore o
Ko si si obraz umila, ga otri z bri-*središč ,	....	,,hkn !V„.
utri v“ pSlt tekmo' dobro' kromo «.fj“	^1.”,,» aSteS
obraz in jo pusti na koži 5 do 10 mi-t^t^ ot»ambi filavno stiatesko
nut. Kremo, ki je koža ni vpila, nato? ^
izbriši z obraza z vlažno krpo in? 5. .. de5. 6. fe5, ScG. 7. Le3 [Beli Pazi, cla pri teh gibih polti ne raz-J mora zelo paziti, da mu središče res vleces, ah kosmičem vate, ki si gazne obvisi; tako bi bila že velika naprej namočila v posebni umivalniJpaka 7. Sf3, Lg4! 8. Le3, e6 7 Le2 vodi. Tako bo ostala na obrazu rav-jLXf3. 8. gf3, Dh4 K 9. Lf2, Df4'in po no pravšna plast kreme, da bo »ve-? o—0—0 beli že ne bi več megel za-zala« puder, ne da bi se znojnice za-?dostno braniti preizpostavljenega sre-masile.	idiščal Lf5. 8. Sc3 [sicer je Sb4 nepri.
Zvečer, preden ležeš spat, si moraš Tjetno] e6. 9. Sf3 [najdoslednejše je obraz vselej dobro očistiti pudra inf9. Le2 in nato šele Sf3, ker se mora rdečila, ker sicer lahko nastanejo na »medtem črni že odločiti in Lg4 ni več koži resne poškodbe.	»nevarno zaradi Dd2 in event. o—o—ol.
t-	? 9. .. Sb4 [to nadaljevanje je zdaj
J vsaj taktično slabše kakor po 9. Le2: T nlnc komn	♦ močnejše je Lg4. 10. Dd2! (edino 10 še
■IjBIOS JJOrZlO nosne... ?drži centrum; slabše bi bilo tudi 10.c5.
... bolj ko kdaj poprej, naj si bo zju-traj, opoldne ali zvečer — obleko z jo-?^0-^	Dcl-	*•	^
pico! Za sprehode, za pojete in za	<r\,	.	°°°\	14*
sto. Skratka: letos je priljubi ena ob-?°^_.^L6- Q15- “,ft. ltd;A črni bi pa leka. Jopice so skoraj vselej dolge, re-jfiJio	.	o-o-o	ali	Le7
verji pa skoraj vselej okrašeni z ljub-f,2,7™?,»ik	n	ji'
kim, lesketajočim se emblemom, žival-?	*	Tc}’	'	pcK^"
co cvetlico itd	♦ jetno in zapleteno nadaljevanje :e
. . - , '	.	...	,	.	... »namreč zdaj zaradi Sf3 možno; teore.
'j-,, hočete svoj edini dežnik pi„a-.tično še ni dosti raziskano, pa naj godUi posameznim oblekam si pnpra.fsledi majhen poskus; običajno igrajo vite izbiro različnih prevlek; zeleno,?lj. Le2 z o—o, dočim 11. a3. cd4 ne kockasto, rjavo itd.	?prinese koristi] U. .. ed5. 12. cd5,
... majhne ovratničke iz svetlega la-?S4Xd5 (verjetno ni dosti razlike od meja na temnih oblekah.	JS6Xd5). 13. Lg5, f6?
Na to beli napad zares hitro prodre; pravilno je Le7.	14. Lb5 + , Kf8! 15.
SXd5, DXd5! 16. LXe7 + , KXe7 17 De2 (DXd5, SXd5. 18. TXc5, Le6 črni stoji bolje) Thd8. 18. o—o. Ld3 itd. ali Vijolice niso samo ljubke cvetlice,?J®- LXe7+, SXe7. 16. De2 (ali Db3, morejo biti tudi koristne. Nabirati?™! s Kg8—ll7) a6. 17. La4, SXa4. 18. jih moramo po možnosti zgodaj zju-?®*3-4. Da5+-. 19, Sc3, h6. 20. o—o, Le6. traj in izbirati najtemnejše. Potonit?1- Se4' Tc8. 22. Sd6, Tc7 s Kg8—h7 jih posušimo na čistem papirju ali?. ev- ®88 črni obdrži kmeta in dobro večjem krožniku v senci in na suhem»^ro; samo v tej varianti se da iskati prostoru, kamor ne pride niti trohica? trženje gambita. Manj uspešno je prahu. Suhe spravimo v noprodušno J14- .. Ld7. kakor priporoča teorija: zaprto škatlo. Vijolični čaj je izborno?13.- SXd5! (15. e6, fc6. 16. Se5, LXg5! zdravilo za prehlad.	?ah	15. LXe7, SXe7. 16. LXd7, Sxd7
.....	    ?17-	Se4, 0—0. 18. 18. SXc5. SXc5 19
Veliko masti privarčujemo, ce zabo-?TXc5. Db6) SXd5' [LX[>5? 16 SXe7-limo kuhano zelenjavo, tik preden jo?h6. 17. Sf5 in Sd6+ ali Lx'e5 16’ denemo na mizo.	?LXd7	+ ! (tudi SXb6 dobi) SXd7. 17-.
Preprope lepo očistite z žaganjem,?®*85, DXg5. 18. Sc7 + , Ke7. 19. o—o, namočenim v	vodi,	ki ji	dodaste	nekaj?^°- ?°- Dd6-i-,	Kd8. 21. Tedi. De7.
salmijaka.	Namočeno	žaganje	potre-f““- i*17: D*f7.	23. e6 in skoraj mati
site po preprogi in ga z metlico drgni-?J®:_	f'*b5. 17. DXb7, Tb8 (ali
te v vseh smereh. Žaganje bo vpilo?1"7: 18- LXe7. KXc7. 19. T-"c5 s Tc7
Porabni nasveti Bj
HUMOR
Dvoumna sreča
»Pomisli, kakšno srečo imam!«
»Kaj se ti je pa zgodilo?«
»Stavil sem 10.000 lir, da me žena vara.«
»No, in?«
»Premisli, stavo sem dobil!«
Med pijanci
»Nikar toliko ne pij!«
»Pusti me pri miru, ali ne veš, da sem dve leti pil samo mleko!«
»Kdaj?«
»Ko sem bil dojenček.«
Dober nasvet
»Kadar potujem, sem že ves dan poprej tako živčna.«	.
»Potujte torej dan popreje.«
Prisebnost
»Rad bi vam nekaj podaril za spomin...«
»Res? Prav danes se mi Je sanjalo, da ste mi podarili krasen avto.«
o negi polti:
Umij si obraz zjutraj z mrzlo vodo;
po topli vodi postane namreč obraz — . ...— --------------------------------  „„	.K,.„s	a iv.,
uvel. Morda imaš izredno nežno polt, I ves prah, nazadnje ga pa še dobro?-?hi)	18.	LXe_7,	Txb7.	19.	ijXd8,
ki navadne vode ne prenese, posebno1 stepite s preproge.	»KXd8.	20.	TXc5 itd.
■>♦	14. ef6, gt6. 15. Se5!l [silen udarec,
s katerim črni najbrže ni računali Del
»Imenitno! Podaril vam bom sanjsko knjigo, da boste videli, kaj te sanje pomenijo.«
Težak problem
Milka se pripravlja za gledališče:
»Mama, kaj naj naredim; ali naj vzamem rokavice, ali naj si pa roke umijem?«
Domišljavost
»Ali mislite, da se genialnost podeduje?«
»Ne vem, nisem imel otrok.«
Profesorska
»Kakor vidite, gospoda moja-, ne vidite zdaj še ničesar, toda zakaj ničesar ne vidite, boste takoj videli.«
Stvar okusa
Gospa Cebulčkova pripoveduje svoji sosedi: »Pomislite, kaj se mi je včeraj dogodilo! Zasačila sem svojega moža, ko se je poljubljal s služkinjo! Takoj mi je moral za kazen kupiti novo obleko.«
»Služkinjo ste gotovo takoj odpustili?«
Nemogoče	| [drugi razpleti so: fg5. "ie." Dh5+*/Ke7.
Neki gospod pokliče natakarja: tDmi/KdehiBD*«	lf SbS1?'
»Gospod plačilni, v	moji	juhi	plava ?Ke7. 20. Ld3 ž	0—0 ali 15. h5	16’
muha!«	?Lb5+, Ke7 (Ld7	17. SXd7!) 17.' De2	ali
Plačilni se prikloni,	rekoč:	»To	Je?j*;_•• S*c3! i6.	Dh5+. Lg6 (Kc7.	17.
rffpS^'muhe veH-^n	ie.
ne znajo plavati!«	*TXc3! (Df5+,	Kc6!) De8+	20
-D*e8+- TXe8+. 21. Kf2, Te6. 22. Lel' Ni razumela	?z..Le2 ln beli ima mnogo boljšo pozi.
Novopečeni milijonar gospod Čebul-?	..b*	hllo	to	za	črnega še
ček pride s svojo ženo v eleganten'? 17	L<io'
hotel. Zahteva dvoje zvezanih spalnic.?LXf6!] 17. 0—0, DXe5. 18.’ SXd^'fg5.'
»S kopalnico?« vpraša vratar.
»Hvala, ne bova ostala čez nedeljo,« se brž oglasi gospa Cebulčkova.
Dobro ji je zasolil
Zbiralec steklenic pozvoni pri neki; stari, sitni vdovi.
»Ali imate prazne vinske steklenice?«; »Ali sem mar videti takšna, kakor; da pijem vino?«
Zbiralec pogleda v njen kisli obraz!
19. TXf5! (19. SXb6 I-?, Ld6!) Dd4 +
20. DXd4, cd4. 21. Sc7! a(i (Tc8. 22’. Tf7!) 22. SXa8, SXa8. 23. Td5 + , Ke7. 24. Tel 4-. KfO. 25. Ld3, Sc7. 26. Tf5 + Kg7. 27. Tefl, Se6. 28. Tf7+ črni se je vdal.
Zanimiva partija, ki lahko izvrstno služi za učenje v kombiniranju.
»Ne še! Zdaj bi rada še nov klobuk in Ponovi nedolžno: »Gotovo pa imate! in nove čevlje.«	I	steklenice	za	kis.«
Rešitev problema št. 169.
1. Lhl. d3. 2. Kg2, Ke4. 3. Kg3 mat* indijska ideja.
Izda.a K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.