245. številka. Trst, v sredo dne 28 oktobra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat Da dan. razun nedei in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse ieto 24 K. za pol leta 13 K. za če tri leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah ▼ Trsta se prodajajo posamične številke po 6 stot. '3 nvč.i; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V i: d i lutati je moč 1 Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratuo naročilo s primernim popustom. Poslana, oamrtniee in javne zahvale, domači ociasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrauko-vani dopisi se ne sprejemajo. Kokooisi ->e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin picoolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. UredniStvo ln tlakama ; ulica Torre Bianca 12. POLITIČNO DRUŠTVO „EDINOST". VABILO na političnega Bruštva „£5inost" ki bo v ponedeljek 2. novembra 1903. ob 4. uri popoln dne v dvorani „Narodnega doma" v Sv. Ivanu DNEVNI 11 K 1) : 1. Nagovor predr^dnika. 2. Porodilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. h. Eventuelnosti. Na obilno udeJežbo vabi ODBOR. Avstrijski problem. VL Na tem, da ne umeva ali noče umevati naravi, bitstva narodnega vprašanja, in da vsled tega ne umeje Jpogoditi, ali noče poseči po sredstvih, ki jedina morejo ^ speeno in resnično rešiti narodno vprašanje — na tem govori 1 a dra. Koerberja vendar ena olajševalna okolnost, ki je ta, da mu predniki tudi niso bili nič bolji! Krivo tolmačenje etične moči nat-ijonalne ideje med nenemškimi narodi avstrijske države, in vsled tega povsem zgrešeno postoj anje nasproti narednemu vprašanju : ti dve pomanjkljivosti sti tradicionalni med avstrijskimi državniki in skupna last velike večine avstrijske birokracije. A ker je — kakor smo tolika povdarjali v teh člankih — narodno vprašanje avstrijski problem, umejemo petem, zakaj vsi ti državniki niso mogli poskrbeti niti začetkov, niti predpogojev za rešenje avstrijskega problema, zak*j se ostrine boja med narodi nočejo nimalo ugladiti, zakaj se avstrijska kriza noče ublažiti, ampak zadobiva marveč vedno akutneji značaj ! Pač, jeden je b:l med avstrijskimi državniki zadnjih dob, o katerem se nam do PODLISTEK. 40 Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. III. V tridesetem letu. V dobi tridesetih let zahteva ženska od mladega moža, da jej povrne čafct, katero mu je bila žrtvovala ; ž:vi le zanj, bavi se z ojogovo bodočnostjo, želi mu lepega življenja ter mu je krasi ; ona se po-ori, prosi in zapoveduje, ponižuje se in povzdiguje, ter ve to.ažila ob tisočerih prilikah, kjer mlado de-kie le vzdihuje. Ne glede aa vae prednosti svojega stališča se slednjič ženska tridesetih let lahko vede podobno mlademu dekletu, igra lahko vse uloge, je lahko sramežljiva ter se celo lahko olepšuje s kacim trpljenjem. Najpcglavitnejši in najodločnejši korak v ž.vijenju ženske je ravno oni, katerega smatra vedno za najneznataejšega. Omožena ni več svoja, ona je kraljici in sužnja domačega ognj šca. Svetost ženske je nezdružljiva z dolžnostmi in svobodami sveta. Emancipovat ženske se pravi, jih ugonobljati. Ako dajemo tnjcti pravico, da vstopa v družinsko s veti- zdeva, da je jel slutiti pravo. Neoporečna resnica je, da najnesrečneja metoda za reševanje narodnega vprašanja ®je ta, da ee zadovoljevanje tudi ;najskromnejim in najopra-vičenejim aspiracjam posamičnih narodnosti dela zavisno od volje druge, gospodovalne nerodnosti, ki ima ves mogočni državni aparat na razpolago in ki vsled krivični h, zastarelih in le njej v prilog prikrojenih volilnih redov dominira tudi v parlamentu, dasi zastopa le manjšino prebivalstva ! — Tako more nemška narodnost, bogato preskrbljena z vsemigpripomočk?, preprečati vse, kar jej ne ugaja. A to je najnaravneja stvar, da bi jej ne ugajalo, ako bi morala zapustiti svojo privilegovano pozicijo. Vsaki prijatelj svobode in konstitucijo-nalnega ž vljenj* ee gotovo izreka za ta, da parlament ustvari pogoje za vape-šno rešitev avstrijskega problema. SedaDji parlament pa je nesposoben za to, ker je parlament privilegijev. To je ta, parlament ni to, kar bi moral biti po zahtevi konstitucijonelnega principa, po duhu resnične ustavne države : ta parls-ment ni zrcalo živih sil, ki snujejo in delujejo v d;Žavi. Ta parlament je dete krivice. Krivica ga je porodila in podedovani njegov greh je, da se nikdar ne povspne do take zakonodaje, ki bi dovel* do pravičnega rešenja narodnega vprašanja — avstrijskega problema. To ni parlament, v katerem bi se kazali resnični narodnostni odnešaji v državi, ampak je parlament, ki je v okovih plemena, ki hoče imeti nadvladje nad drugimi plemeni. Od takovega parlamenta s tako ozko podlago pa že po naravnem zakonu ni pričakovati, da bi hotel pripustiti, da se država preuredi na podlagi principa vseobče enakopravnosti, kamo-li da bi hotel delovati inicijativno v ta namen! Pokojni grr f Tai ffe je bil, ki je menda uvidel to, ki je uvidel potrebo, da se avstVij-sko državno zastopstvo preuredi in modernizira. V ta namen je hotel modernizirati nas državnozborski v o lilni red in ga preosno vati v smeri razširjenja volilne pravice, po kateri reformi bi prišel centralni parlament na širšo podstavo. — Ime grof* Tatfteja ostane častno zabeleženo v zgodovini sodobnega političnega življenja v Avstriji. On je bil, ki je uvidel, kje je vir zlu in česa treba dr- šče, se li ne pravi to, da ee zročamo njegovi milosti ? In če ga je žena povabila, ni li to pregrešek, ali bolje rečeno: začetek pre-grešaa ? ! Treba je sprejeti to teorijo v vsej njeni strogosti, ali pa opravičevat' strasti. Družba na Francoskem se je vedela držati do eedaj le do neke srednje poti ; zasmehovala je nesrečo. Kakor so Spartanci pripuščali rop in kaznovali le nerodnost. Zeaskam je in mora biti mnogo do tega, da so spoštovane, kejti brez spoštovanja bi več ne živele. Tudi je to prvo čutstvo, katero zahtevajo od ljubezni. Najbolj pokvarjena izmej njih zahteva, in sicer pred vsem, če je prodala svojo bodočnost, odvezo za minulost, ter skusa pojasnit; ljubimcu, da je čast, katero jej bo odrekel svet, zamenjavala z nepremagljivimi blaženostmi. Ni je ženske, katere ne bi prešinjala iedna teh misli, ko sprejema prvikrat mladega moža, če je ž njim sama. Markiza je prišla v zadrego, ko so jej naznanili gospoda de Vandenesae : a tudi on je postal skoro plašen, vkljub zavesti, ki je diplomatu vsikdar, tBko rekoč, krinka. Toda kmalu so oživele markizine poteze, s kate rimi se ženske navadno skrivajo. Cutatva brzdajo z uljudnostjo. Ttga dvoumnega vedenja se poslužujejo ženske, kakor dolgo hočejo ; eno je kakor razpotje, ki vodi ob enem k spoštovanju, žavi, da se reši iz sedanjega kaosa, ki je posledica narodnih bojev. Grof Taatfe se je bil odločil za edino pravo pot: hotel je zdraviti bolezen organizma države tam, kjer ima svojo koreniko. Dan 10. oktobra j. 1893. je zgodovinskega pomena v političnem življenju države: tega dne je grof T aaffe predložil parlamentu svoj načrt za volili« o reformo. Politični pregled. V Trsta, 28. oktobra 1^03. Iz deželnih, zborov. Govorč o dogodkih v dtželnem zboru istrskem pripoveduje tudi puljski »Giornaletto« o vzrokih, ki so povzročili demisijo deželnega glavarja Campitellija. — Izpovedbe rečenega lista se strinjajo z onimi, ki smo jih priobčili včeraj v »Edinosti«. Radi odgovora, ki ga je bil dal namestnik grof Goesa (da se je namreč deželni glavar sam izrekel za Pulj) so začela — tako pripoveduje puljski list — nesporazumljenja med italijansko večino in deželnim glavarjem, ker več na da ni nikakor pooblastila glavarja v tako izjavo. Ali »Giornaletto« potrja tudi nadaljne naše poro čilo, da namreč CampitJili sedaj taji in da se čuti užaljenega, ker je namestnik njega osebo zaplel v stvar. Sedaj imamo torej zanimivo vprašanje, kdo ni govoril resnice? Ali je ni govoril grof GoesB, ko je rekel italijanskim po3lancem, da mu je stari Campitelli tako in tako rekel ? Ali niso govorili re?nice italijanski poslanci, ko so cčitali Campitelliju, da jim je grof Gjess to in to povedal ? Ali pa — slednjič — ne govori resnice Campitelli, ko taji, da bi bil on tako in tako rekel grofu Gcešsu? V deželnem zboru k r a n j s k e m so imeli včeraj po osemdnevnem odmoru zopet sejo, ki je bila zopet zelo hrupna. Manjšina je hudo napadala deželni š_>lski svet in deželnega predsednika barona Heina radi preiskave proti učitelju in deželnemu poslancu Jakliču. Po dolgem ravsu in kavsu so dospeli vendar tako daleč, da so se spomnili osuševalnih del in postopanja političnih oblasti o dražbah za oddajo lovov. Posl. Majaron in tovariši so uložili nastopno interpelacijo : Na shodu slovenskih odvetnikov in od-■ vetniških kandidatov, ki se je vršil zadnjo nedeljo, 25. t. m. v Ljubljani, sporočalo se brezbrižnosti, občudovanju ali strasti. Sa le v dobi tridesetih let more ženska spoznati vse pomožne vire tacega položaja. Ona se ve v takem položaju smejati, šaliti ali biti ginjena, ne da bi se izpostavila. Tudi ima potrebnega takta, da ubira v možu vse čuteče strune in proučava glasove, katere izvablja. Nikdar ni možno uganiti, ali je ženska v tej dobi odkritosrčna ali lažnjiva, ali se norčjje, ali je kaj resnice v njenih besedah ! Ce ti je dovolila bojevati ee ž njo, završuje boj mahoma, z eno besedo, z eno kretnjo, katere moč pozna, zapušča te in ostaja lastnik tvoje tajnosti, zavarovana istotako po tvoji slabosti, kakor po tvoji moči. Čeprav se je markiza postavila o tem prvem obisku na to nepristransko stališče, si je vendar vedela na njem ohraniti visoko žensko dostojanstvo. Kakor lahen oblak, ki deloma zakriva solnce, so vedno plavala njena tajna trpljenja nad prisiljeno veselostjo. Vandenesse je odšel, ko je bil čutil mej tam pogovorom nepoznano naslado ; a bil se je prepričal, da je spadala markiza mej one ženske, katerih osvojitev zahteva prevelikih žrtev, da bi se človek drznil jih ljubiti. »Nedogledna ljubeznivost bi bila to«, je rekel, odhajaje, eam pri sebi, »vez, ki bi utrujala častiželjnega diplomata !« >In vendar, če bi hotel resno....« je od zanesljive strani, da je videti, kakor da je bil zadnji čas c. kr. sodiščem v vojvodini Koroški doposlan tajen ukaz, ki določa, naj sodišča v bodoče na Koroškem slovenskim odvetnikom in nemščine zuiožnim Slovencem sploh ne uradujejo slovensko, in da se smejo posluževati slovenščine eamo tedaj, ako je dokazano^ da stranke ne ^znajo nemškega jezika. Ako je to sporočilo resnično, se z namenjenim ukazom ne namerava samo na nečuven način odstraniti s«danje slovensko uradovanje v vojvodini Koroški, ampak ee hoče naravnost, poteptati ustavni člen XIX., s katerim je zajamčena ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov na uradih, torej tudi ravnopravnost slovenskega deželnega jezika na Koroškem. Glede na to usojajo si podpisani nujno vprašati : 1. Ali je visoki c. kr. vladi znano, da je izšel zgoraj označeni ukaz na c. kr. sodišče na Koroškem *? 2. Ali je visoka c. kr. vlada pripravljena takoj vse storiti, da popolnem pomiri ves, vsled omenjenega poročila skrajno razburjeni, slovenski narod ? Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Dolgo že je silil v javnost glas, da vlada pripravlja načrt za urejenje službenega jezika na državnih uradih v Dalmaciji. Ti ! glasovi so tu pa tam tudi mid Hrvati vzbu-Ijali nado, da je vendar začelo zmagovati pa-! metno spoznanje in da bo enkrat konec anomalije, ki je v tem, da je v deželi, ki je po 99°/0 slovanska, notranji službeni jezik italijanski. To je zares — avstrijska speci jaliteta. Glasovi o tem načrtu niso bili neosnovani, pač pa so bile temeljito neosnovane nade, da vlada misli odpraviti vnebovpijočo krivico. Vlada je že izdelala ta načrt in hrvatski listi ga prinašajo doslovno. Ali, če kedaj, imajo Hrvatje in Srbi v Dalmaciji sedaj razloga za vsklikanje: Timeo Danaos et dona ferentes ! Kadar nam avstrijski zi-stem prihaja s kakim darom, tedaj — bojmo se ga najbolj. Hrvatje in Srbi v Dalmaciji bodo gotovo, ko prečitajo ta vladni načrt za »urejenje« službenega jezika v Dalmaciji, vsklikali soglasno: Ko nam je bilo slabše — nam je bilo — boljše! Prostor našega lista nam ne dopušča, da bi podrobno navajali ves omenjeni vladin načrt in navesti hočemo le par najbolj karakterističnih določeb tega načrta. Ali v Ta usodepolni: »Če bi hotel resno«, je vedno pogubil svojeglavca. Na Francoskem vodi samoljubje do strasti. Karol se je vračal k gospej de Aiglemont misleč, da jej ugaja njegova zabava. Mesto, da bi se uda1 z iskreno proBtodušnostjo sreči ljubljenja, je hotel sedaj igrati dvojno ulogo. Poskusil se je delati strastnega, na to hladno razkrojiti nadaljevanje te epetke : biti ob jedcem ljubimec in diplomat. Toda bil je plemenitega srca in mlad; ta poskus ga je moral <}ovesti do brezmejne ljubezni ; kajti Bpletkarska ali naravna, kakor je bila markiza, ga je vedno nadkriljevala. Vsakokrat, kaHar se je povrnil Karol od gospe dT Aiglemont, je ostajal v svoji nezaupnosti in je napredujoče položaje, skozi katere je morala iti njegova duša, podrejal strogi preskušnji, ki je potlačda njegovo lastno razburjenost. »Danes«, Bi je dejal o tretjem obisku, »mi je namignila, da je jako nesrečna, in da je sama v življenju, in d* bi si, ko bi ne imela hčerke, srčno želela smrti. Kazala je popolno udanost. Čemu neki mi je zaupala svoje boli, ko nisem niti njen brat, niti njen spovednik? Ona me ljubi.« Ko se je po dveh dneh zopet vračal od nje, je obsojal moderne običaje. (Pride še.) splošno karakteristiko vladnih namer naj po- . reformni program od dne 21. oktobra z in-vemo hitro, da vlada bi pač hotela a tem Btrukcijami avstrijskega in ruskega poslanika, načrtom nekoliko utesniti italijanski Blužbeni Do sedaj smo bili pač vajeni slišati, da Tur-jezik, ali nadomestiti ga hoče — z n e m- čiji ne prihaja niti na kraj pameti, da bi ščino! izpolnjevala svoje obljube in obveze, storjene Ves notranji službeni jezik ima biti nem-'s tem, da je vsprejemala tozadevne diploma- ški. Nemški ima biti obeevalni jezik med državnimi uradi, izvzemši one na teritoriju kraljestva. Nemščina bodi dopisovalni jezik s centralnimi oblastmi. Nemščina bodi poslovni jezik za vaa prez dijalna opravila na nameatmatvu v Zadru. Le v pojedin h alu čajih se ima prepuščati razumujin izkustvu, da-li naj deloma prihaja do uporabe tudi srbsko hrvatski jeziK. V računarski službi se imajo vsi registri in nakaznice, ki služijo za kontrolo osrednjim oblastim, voditi v nemškem jeziku itd. itd. Iziasti povdarja načrt »tehnične težav e«, ki so na potu rabi hrvaščine v finančni službi, češ. da ta stroka zahteva terminov, kateri da še ne obstoje v hrvatskem jeziku. Mi bi res hoteli poznati človeka, ki je napi Bal to bedastožo. V katerem jeziku pa poslujejo finančni uradi na Hrvatskem in v Srbi j i ?! Mari si morajo tudi tam pomagati z nemškimi termini ! tične note; v zadnjih časih pa se ni še nikoli slišalo, da bi bila že note same zavrnila. Bržkone je Turčija zavohala kako nespora-zumljenje za kulisami avropejske diplomacije, da ima sedaj toliko poguma. Dočim se je zadnje Čase neprestano zatrjevalo, da se položaj na Balkanu jasni in da bo kmalu konec macedonBki ustaji, došla je danes iz Aten ve3t, po kateri j« sklepati, da se pravi krvavi ples na Balkanu še le pripravlja. Kakor bo našim čitateljem gotovo zDano, so bili Albanci in Grki do sedaj na strani Turkov in so naravnest nastopali proti u*ta-šem, ali jih pa vsaj niso podpirali. Znano je nadalje, da je imela Turčija do3edaj Bvojo najboljšo oporo proti ustassm v albanskih četah. V Atennh pa se je v minolem tednu vršilo zborovanje, po katerem je soditi, da Be na Balkanu v kratkem položaj obrne še mnogo na hujše za Turke. Na tem shodu se Ne, ne, gospod baron Handel — po je namreč sklenilo, da Albanci in Grki za- čudovitosti avstrijskega zistema namestnik v prično skupno ustajo proti Turčiji. Vpra- Dalmaei i ! Vi niti ne mislite na to, da bi v šanje je Bedaj le, dali se naj ustaja za- Dalmaciji na podlagi prava in narave uredili prične takoj, ali pa naj se počaka do pri- jezikovao vprašanje, ampak, kar hočete doseči je tisti glavni večni cilj avstrijskega ži- li odnje spomladi. Seveda ne bo ta albansko-grška ustaja stema : namesto i ta 1 i j a o i z a c i j e v zvezi z macedonsko ustajo in se bodo A.I- naj stopi germanizacija! Po tem banci in Grki bojevali na lastni račun, a načrtu bi bili dalmatinski sinovi izključeni iz vendar bodo na ta način neposredno hodili na državnih služeb. Ako bi se ta načrt uresni- roko tudi slovanskim ustašem, ker se bo čil, prišlo bi v malo letih do tako izdatne morala Turčija vojskovati na več straneh in infiltracije germanizma, da bi imel ta velik ne bo megla vseh svojih sil koncentrirati proti vpliv na javno vzgojo. S tem načrtom bi bil ustaškim Slovanom. zadan smrten udarec razvoju ntrodne kulture Krixa V It&liji. Danes došli nemški na obalih adrijanskega morja. listi imajo neštevilno ugibanj o sestavljanju S polnim pravom vsklika rešk: »Novi novega ministerstva, a v vseh teh ugibanjih liste : ni mogoče dobiti nič pozitivnega. Giolitti je Hannibal ante porta s! — ter t« dni konferiral z lažnimi odličnimi politiki poživlja stare naselnike od Trsta do Spica, in je včeraj podrobno poročal kralju o stor- Hrvate, Srbe in Italijane, naj najdejo jenih korakih. modus, kako bedo m igli skupnimi in zlož- Vse kaže, da se Giolittiju skoro gotovo nimi silami odbit ta nemšd naval. posreči sestava nove vlade. Zatrjuje se, da Drugi so se hoteli vpisati v nasa podporna društva z nsinenom, da bodo (tako so rekli dotičniki) : »svoji med svojimi<. —Ker pa niso znali slovenskega jezika, niso bili sprejeti ! Mladeniči pa se niso radi tega jezili na dotična društva, katera imajo zelo tehtnih razlogov, da ne vsprejemajo Neslovanov, ampak so se srdili na svoje stariše, ker jih ti niso naučili svojega materinega jezika ! — A pomisl ti je, da dandanes ne govore le razlogi narodnega čutstvovanja, idejalne ljubezni do svojega jezika, ampak govorijo tudi praktični razlogi, razlogi kruha in bodočnosti otrok za to, da znajo tudi naš jezik ! Ako je že danes ta potreba postala nujna, bo pa v prihodnje se mnogo veča, se nuj-neja. Mi smo se začeli uveljavljati in se bomo, po naravnem zakonu vedno bolj. Neizogibna posledica temu pa bo, da se bo toliko v vseh javnih službah v teh krajih, kolikor tudi v trgovini in prometu zahtevalo poznanje našega jezika. Pazite torej, vi slovenski stariši, da ne bodo vaši otroci trpeli radi vaše nespametuosti in da vas ne bodo radi tega preklinjali, ko boste morda ž« v grobu ! Prvi naj bo vedno in povsod materini jezik, a poleg tega naj se vaši otroci le pridno uče drugih tujih jezikov. Mi ne branimo učenja tujih jezikov, kakor delajo to naši »dobri« sosedje. Ne, mi celo priporočamo učenje teh jezikov, a materini jezik, to moramo povdarjati, nsj bo prvi ! Glejte drugorodce, kako oni skrbe, da se njih otroci uče najprej svojega jezika ! — Ako pa vsi narodi uvidjajo tudi praktično lato c. kr. redarstveno ravnateljstvo je te dni odprlo redaritveno postajo v starem mestu. Nad tem inšpektoratom je priredilo tudi nadpis, kijevsamolaškem jeziku! Zakaj tako ?! Nadaljna politična aretovanja. Razun včeraj omenjenega polit čneg* aretovanja Petra Caucicha, zvršili ste se včeraj in predvčerajšnjem še sledeči dve : Predsinoči, ob 7. uri zvečer došla sta dva policijska agenta v prvo Dadstropje hiše št. 1 v ulici della Guard a. na stanovanje učitelja Angelja Scocchi. Ko jima je njegova mati zatrdila, da Scocchija ni doma, sta odšla, a se povrnil« črrz pol ure ter preiskala vse Btanovanje in s; prisvojili vse spise in tiskovine. Med tem prišel je domov učtelj Scocchi, katerega s a polcijska agenta pozvala, da jima je sledil ia policijo. Včeraj ob 6. uri zjutraj pa sta dva policijska agenta prišla na ntanovanje učitelja Alda Grego ta (v ulici Giulia št. 27), kjer sta istotako, kakor pri Soocchju vee preiskala in odnesla seboj vee spise in tiskovine. Slednjič sta Gregotu sledila v šolo in preiskala tim tudi njegov pult, na kar sta ga odvela seboj na policijo. Društvo slovenskih In hrvatskih dijakov upodabljajočih umetnosti »Vesna« na Đunajll razpisuje to le nagrado : 1. Odbor dijaškega umetniškega društva »Vesna« na Dunaju razpisuje K 52 nagrade za šeitero najboljših uaaelniskih razglednic. Ta nagrada se razdeli tako, da se izplača za najboljši načrt K 20, ostalih K 32 se razdeli v primerno manjših svotah med ostalih pet načrtov. — 2. Glede snovi ne stavlja odbor nikakih mej, zahteva pa, da se izde- ' čini navadne dopisnice naj bolo izdelani v priprosti moderni tehniki v treh barvah, vštevši barvo papirja. — 4. Pravico konku- Dvojno je možno tu. Ali hoče Koerber-jeva vlada zaresno začeti tudi v Dalmaciji s praktičnim uvajanjem nemškega državnega Luzzatti postane minister za vnanje stvari. Prve dni krize pa so nekateri listi raznesli vest, da je kralj izrekel Giolittiju željo, naj jezika, ali pa imamo tu zopet izgled tiste bi Morin še nadalje ostal minister za vnanje stvari. Na podlagi te izmišljene vesti hoteli so nekateri listi dokazati, da Zanardellijevo ministerstvo ni padlo vsled izostalega carje-torej vega potovanja v Rim. Sedaj, ko se že ugiblje, kdo da postane novi minister za znane metode Koerberjere, po kateri hoče jezikovna vprašanja zavlačevati in je v ta namen navlešš došla b takim monstrumom, da ga Hrvatje morajo odklonili, da ostane lepo pri starem ! Tržaške vesti. Će je g. Koerber hotel porabiti to po- vnanje ^vari, padel je tudi zadnji dokaz za Blednjo fineso, v namen, da se jezikovno omenjene trditve, vprašanje v Dalmaciji ne uredi, potem mu ne moremo priznati niti originalnosti, ker smo na pr. tudi ža v Trstu doživeli, da je go- Zaroka. Gospod Ivan K n a v s, člen opod Venezian predložil tako zakoneko osnovo snane ugledne rodbine Mankočeve in priden volilne reforme, o kateri je vedel v naprej, odbornik večih naših društev, se je zaročil s da ne more postati zakon, torej namenom, hčerko goriškega rodoljuba in znanega trda ne postane zakon ter da ostane vse lepo g0vca z lesom. goBpoda Frana H m e -pri starem. j l a k a. Kriza nSl Ogrskem. Danes došle Naše iskrene čestitke rodoljubni dvojici ! vesti o sedanjem stanju ogrske krize razdeliti \ avdijenei pred cesarjem je bil vspre- je treba na dva dela: na dunajske in bu- jet ravnatelj tehničnega zavoda v Trstu, Gu- dimpeš Lanske. Dunajski listi slikajo položaj stav L e n d e c k e. na Ogrskem v najlepših barvah in so gotovi, | Počešeenje. Vsled sklepa 21. občnega da se kriza reši čim prej in na najpovoljnejši zbora kranjskopiimorsko-dalmatnskega dru- način: dočim so budimpeštanski lieti ravno štva peharjev in poštnih odpravnikov, ki se nasprotnega mnenja in trdijo, da se T.ezi je vršil dne 5. vel. travna t. 1. v Ljubljani, nikakor ne posreči sestava nove vlade, vsaj izro?ila je dne 26. vinotoka t. 1. deputacija ne parlamentarne vlade. Opozicijonalni listi tega društva protektorju istega, njeg. visoko- slikajo TiVzo kakor najvećega privrženca rodju gospodu dvornemu svetniku in pred- krone in ga imenujejo »cesarskega ptiča«, 'stojniku c. kr. poštnega in brzojavnega rav- Niti Andrassv in Szell da ne soglašata z nateljstva v Trstu, Moricu Felicetti ju pl. vojaškim programom, katerega je T sza raz- i Liebenfels, v priznanje izrednih zaslug, ki Bi vijal v včerajšnji seji odseka devetorice. Na jih je atekel isti za društvo, častno diplomo, njegovi strani da bo le takozvani »stari libe- katero je blagovolil imenovani visokostoječi ralci« t. j. Trnovi ožji pristaši. Proti Tibzo- fanke jonar prijazno vsprejeti in podariti vemu vojaškemu programu da se odločno društvu ob tej priliki v dobrodelne namene upre najmanj 40 liberalcev. znesek 200 K. »Fuggetlea Magvar Orazag« pravi, da j Slovenskim atarlšem- Pišejo nam : je Tt»za vojaški program, katerega je seBLavil Prid letom dni ste bili objavili na tem me- odsek devetori(*e, skrčil za polovico. Opozicija btu članek, namenjen ( aakor je pričujoči) slo- da ni bila zadovoljna niti z vseai vojašsim venskim starišem. programom odreka devetorice :n še manj da Tudi to, tu doli sledeče je namenjeno bo zadovoljna s polovico tega program«. onim našim etarišem, ki govore svojim Opozicijonaln listi menijo, da, če tudi itrokom v laškem jeziku, dasi (v premnogh Tisza sestavi novo vlado in se predstavi v slučajih) niti rami ne znajo dobro tega zbornici, ne bo mogel dolgo ostati na krmilu, jezika. ako ne h j hottl razpustiti zoorniee. Kupa- j Zadnje čase smo imeli priliko občevati z ščenu zborn;ca v izvenzakonitem stanju pa veS mladeniči, ki so Isiali službe, oziroma se upirata tud Anlraasv in Sreli. dela. — Na vprašanje, dali znajo slovenski, Položaj na Balkanu Iz < "arigrada so nam odgovorili. da so sicer sinovi sloven- poreča se nefcaj nenavadnega in neverjetnega : akih star šev, a da ne znajo slovenski, ker Sultan da nikakor noče vsprejeu razširjeni jihstarišinisonaučili! Odbor društva »Vesna«: č>__i._i Svetoslav M. Peruzzi, t. č. tajnik. potrebo poznavanja svojega jezika, čemu naj i laj o slike v slovenskem ali hrvatskem na- bi pDtem ravno mi Slovenci delali izjemo in j rodnem duhu. — 3. Načrti v 2 kratni veli-tako raznarcdovali svojo kri ter jo silili v murje tujinstva ? ! Bodimo ponosni na svoj lepi materini jezik in skrbimo, da se bo tudi naša mla- riranja imajo le redni in iz e ini čleui društva dina ponašala in se okoriščala žnjim ! ! »Vesna« na Dunaju. (Reden člen more po- Slovenski stariši naj nikdar ne pozabijo! stati vsak dijak upodabljajoče umetnosti na svojih narodnih dolžnosti, ki se vrhu tega Dunaju ; vstopnina in temestralni prispevek pokrivajo s koriBtjo otrok. Ako se to zgodi, po K 2. Izredni členi postanejo vsi oni di- nam ne bo treba vič pisati taaih prežalost- jaki upodabljajoče umetnosti, ki žive izven nih opominov. i Dunaja. Ti plačajo vstopnine in semestral- V opozorjenje redarstveni oblasti. V ne&a Popevka po K 1.) — 5. Vsi načrti lokalnih listih čitamo, da je 21-letni zidar naJ Be Poš,iej° fr«*ovaai 21- Popada M. L. predsinočnjim v ulici Rossetti s Bilo Da čustveni naslov: III. Rennweg št. 1. -potegnil neki gospej zapestnico z roke in Riobter R^tauration. - Vsak umetnik naj ubežal. Toda redarji so ga kmalu ujel.', da Priloži BV°je ime in imeoa l,OBlamh ra?Sled" malopridnež dobi, kar je zaslužil. Mi pa do- katerih Števil° *eomeJeno' v zaPrtl znajemo, da je isti človek malo pred tem napadom v ulici Rossetti v sosednji ulici Porta — na klancu poleg dvorca Dante — izvršil Aleksander Santel, še (Jrug kažnjiv čin, ki je silno egorčil pre-l Pred3edl" bivalce sosednjih hiš, ki bo tudi tekli za SIot. akad. društvo »Ilirija« v nesramnežem, a ga niso mogli dohitet'. Ko Pragi Pr-redi svoJ IIL redni ob6ni zbor za se je jelo mračiti, je šla služkinja gospoda R. letni tečaj dne 31. vinotoka t. 1. ob 7. uri navzgor po klancu proti domu. Tu jo je isti in M zvečer v prostorih Pavličkove reata- L. pričakoval in jej je jel, brez vsscega po- vracije, Praga II. nslmesti št. 27. voda, trgati obleko na životu in jo je potem Darovi povodom vinske pokušuje treščil ob zid b tako silo, da je močno krva- pri st. Ivanu. Ker se niso mogli udeležiti vela v obrazil. Ta dogodek je prebivalcem »Vinske pokušaje« pri sv. Ivanu, eo poda- ulice Porta — iziasti na klancu nad ulico rili še nastopni : g.a Linči dr. Trudnova o Roasetti — v povod, da opozore redarstveno K, g. Miloš Pahor 1 K. — Vstopnino so oblast na oni klanec, ki je samoten in jako preplačali : g. Goljevšček 5 K, g. Stanko pripraven za take napade. — Ženske se že »križen tolar«. Rodbina Trobceva je poda- kar boje iz hiše, čim je nastopil mrak. Zato rila 2 steklenici belega vina. Ti darovi niso prosijo prebivalci redarstveno ravnateljstvo, bili prijavljeni po pomoti, kar naj nam c. g. naj daje čim izdatneje nadzorovati ta klanec, darovalke oziroma durovalci oproste dobro- kar je sedaj možno, ker je v bliž ni (v ulici hotno. Presrčna hvala vsem ! Roesetti) namešSena stražnica redarjev. Iz-pred naših Sodišč. S m o 1 a r. 22- Tudi bi bilo nujno potrebno, ako bi se jetni j0Bjp Mlekuž dospel je meseca se p tem- naš prestavni magi»trat spomnil te ulice, kajti i)ra t ] v nage mesto, da bi kakor dobio- neodpuštno je, da se veo ulico od dvorca voijee vstopil k vojakom. Ker so ga pa dne Dante naprej pušča v eg ptovski temi. Vsaj 24. septembra zvečer našli redarji brez do- ena svetiljka naj bi se priredila više gori. kumentov, odvedli bo ga v zapor, kjer je Sedanja tema je najugodneja v skrivališče za gakal 15 dnij, ne da bi bil zislšao. Ko je ljudi, ki nimajo dobrih namenov. — Malo bil že sit tega 15-dnevnega zapora, pristopil varstva so tudi v onem delu občine vredni je dne 9. t. m. k oknu sobe, v kateri je bil — davkoplačevalci. zaprt ,5 \2 drugimi jetniki, in vpražal na Zakaj tako? C. kr. redarstveno ravna- hodniku nahajajcčsga se redarja, da-li bi mu teljstvo je bilo med prvimi c. kr. uradi v bilo mogoče govoriti s kakim kom sarjfm. Trstu, ki je dalo v svojem novem poslopju Zinikalni redarjev odgovor je Mlekuža tako prirediti trojezične nadpise. Dasi je na teh razjezil, da je spregovoril sledeče besede: >Bo- nadpiaih slovenščina na zadnjem mestu (mo lje bi bil stjril, da bi šel s.užit Ciganom, rala bi biti vsaj na drugem !) smo mi vendar nego da sem prišel v Trst služit .......« videli v tem koraku rahlo znamenje za na- Tu je imenoval načelnika države. Vdled tega vstavše spoznanje krivice, ki je v tem, da se izraza bil je Mlekuž tožen radi žaljenja Nj. je dosedaj popolnoma praz ral naš jeziic. j Veličanstva in je bil včeraj pred tukajšnjim V takem mnenju smo se nadejali, da deželnim sodiščem spoznan krivim in obsojen bodo temu prvemu koraku sledili polagoma na trimesečno težko ječo, pojjstreno z jed-vai c. kr. uradi, posebno pa smo se nadejali, nim postom na mesec. da ieto c. kr. redarstveno ravnateljstvo na Maščevanje tovarišev. K tr- vseh podrejenih mu uradih izvede to, kar se govcu z jestvinami Josipu Debiasio prišla mu je na glavnem uradu videlo potrebno, sta neke nedelje Julij Tommas ni in Ivau primerno in — pravično. Ali, žal, motili smo Gerdol ter sta mu pripovedovala, da njf^ov, se temeljito. Debiasiov, trgovski pomočnik 20-letni Va- lentin Moschion oinaša vsak dan iz proJa-jalnice domov kavo in druge Btvari. Debiasio je vsled tega ovadil Moschiona državnemu pravdnistvu in včeraj se je proti slednjemu pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila kazenska obravnava. Moschion je na razpravi izjavil, da sta ga Tommas:ni in Gerdol ovadila iz maščevanja, ker je prodal Gerdolu par čevljev, a potem, ko jih je gič obolel in Lorenzon ga je prosil, naj ne gre takoj po podporo v bolniško blagajno, ker ga ni še prijavil. Na to je Lorenzon naznan i bolniški blagajni, da je Rogič istega dne vstopil pri njem na delo, še le naslednjega dne pa se je Rogič prijavil bol nim in je tekom svoje boiezai dobil od bol niške b agajne nad 90 kron podpore. Bolniška blagajna je dczoala o tem nepravilnem postopanju in je Lorenzona ovadila. Včeraj «e je pred tukajšnjim deželnim sodiščem proti Lorenzonu vršila kazenska razprava in je bil isti obsojen na tritedenski zapor, poojstren z jednim pistom. Lorenzon je proti tej razsodbi uložil pritožbo ničnosti. Sodnemu dvoru je predsedoval svetovalec Petronio; sodniki eo bili svet. Mosche, Cazzafura in Rismondo na prv.h dveh raz pravah, na tretji pa je svetov. R smonda zamenjal svet. Pederzolli. Državno pravdništvo je zastopal dr. Pangrazi ; obrambo na prvih dveh razpravah dr. Nobile, na zadnji pa dr. Coduri. Drobna tržaška kronika. — V go- stilni se je zastrupil 54-letni brivec Alojzij Lntmann. Možu se menda ni najbolje godilo. Svojo brivnico je imel na Greti. Sinoči je bil sel v neko bližnjo gostilno. Naenkrat je primešal vinu neke brezbarvne tekočine, na kar je kmalu obledel in se prijel za prsa v bolečinah. Navzoči bo ga prenesli v njegovo brivnico, kjer je kmalu umrl. — Istotako je sam storil konec svojemu življenju 33-letni konjederče7 hlapec Alojzij Specagna. Ta pa se je obesil v neki konje - derčevi klavnici. — 22-letni Karol F. in PJ-letna K. B. sta fiao živela, ne da bi se mučila z delom. Ali njiju nesreča je bila, da je redarstveni -cficijal Titz zasledil vir njiju dohodkov. Predstavljala sta se v raznin trgovinah s ponarejenimi pismi, v katerih so namišljeni naročniki zahtevali to ali ono blago, katero sta potem prodajala. Za eedaj je seveda konec tej trgovinski manipulaciji. — Podobna navihanka je neka dosedaj nepoznana in nezasačena »gospa«. Ista Be je zglasila v Štrukelj novi trgovini v ulici sv. Katarine, kjer je »nakupila« blaga za 47 kron in naročila, naj jej pošljejo kupljeno blago na »nje« stanovanje v ulici Acque-dotto št. 7. Trgovec je seveda ustregel temu naročilu. Ko pa je pozneje poslal po denar, je izvedel, da je gospa najela sobo le za toliko ča9a, da je prejela blago. Čim se je to agodilo, je izginila brez sledi. — Trgovcu z obuvalom Micbelslu Iterju na borznem trgu je v zadnje čase skoraj vsaki dan zmanjkaval po kak par obuvala. Njega sum se je kmalu obrnil na 18-letnegi agenta Mojzesa P.arucha, ali vzlic vsej pažoji ni mogel zalotiti istega na činu. Potem je vzel stvar v roke ofiejal Titz in — z dobrim vspehom. Postavil se je bil cb vran proda-jalnic in ko je Barueh zopet nekega večera izišel iz iste, ga je redarstveni organ povabil uljudno, naj mu Bledi na policijo. Tam so ga preiskali in so res našli pri njem par žensk h čevljev, vredn h 15 kron. Agent je sicer tajil kakor je vedel in znal, ali na* daljnja poizvedovanja bo pojasnila tudi, kje je Barueh prodal že več parov čevljev iz trgovine MicheUiii iter. Ostalo ei lahko mislijo čitatelji sami. 56044 vreč kate je dospel > včeraj v n».-e i r.etan.šče iz Santosa, Rio Janeiro z Llov l«,vim parnikom »Istria«. Kav« je namen ena r a tukajšnji trg. Vremenski vrstnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 1C.0, ob 2. uri popoludne 16.2 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.S — Danes plima ob 5.49 predp. in ob 3.12 pop.j ob 13.58 predpolu-lne m ob 10.35 popola r ne. Vesti iz ostale Primorske. Iz Nabrežine nam pišejo: Vsaj nekaterim čitateljem »Edinosti« bo gotovo se v spominu, kako smo prosili pred par leti, da se na čakalnicah, blagajni itd. nabreŽinske postaje dostavijo nemškim in italijanskim tudi slovenski napisi, kar bi odgovarjalo zahtevi najnavadneje pravičnosti in vsemu potujočemu slovenskemu prebivalstvu. Prošnjo je bilo uložilo nabrežinsko županstvo na direkcijo južne železnice. A glej : do danes še ni nobene rešitve! Morda nam je bivši načelnik postaje kaj nasprotoval; kajti o njem je bilo znano, da ni poetben prijatelj Sloveneev. Ni izključeno, da je mož poročal direkciji v zmislu, kakor da je prebivalstvo na Krasu italijanske narodnosti, da so torej slovenski napisi nepotrebni ! Zato menim, da je sedanjemu novemu županstvu v dolžnost, da zopet podreza stvar in povpraša direkcijo, ali ne bi bil že čas, po 3 letih, da nam iBta reši omenjeno prošnjo ? ! Nadalje sem opazil, da se v tobakarni postaje prodajajo sami nemški in italijanski časopisi ter tudi užigalice »Lega n a z i o n al e«. Vprašujem : je-li se vozijo preko nabrežinske postaje sami Nemci in Italijani?! Ali pa ima dotična prodajalka veče simpatije do Nemcev in Italijanov?! Še nekaj ! Prihajanje in odhajanje vlakov izklicuje se na naši nabrežinski postaji največ le v nemškem in italijanskem jeziku. Kako je to ?! Ali ni zapovedano dotičnim organom, da morajo izklicavati tudi v slov. jeziku ? Ker je g. sedanji načelnik postaje naš rojak, ter je že precaj časa na tukajšnji postaji, gotovo tudi že dobro pozna lokalne razmere. Naprošen je torej najuljudneje, da stori enkrat konec takemu žajenju slo ven skega ljudstva in njegovega jezika ter da podpira naše zahteve in želje, kolikor je v njegovi moči ! X Beseda na različne adrese za naša prava. Iz okraja koperskega smo prejeli : V »Edinosti< št. 238 od 20. t. m. ste pokazali, kako državni uradniki v Kopru umejo tirati obstrukcijo proti slovenskemu jeziku. Uver-jeni bodite gospod urednik, da je gola žalostna resnica, da se morajo ubogi prebivalci okraja koperskega - v kolikor so slovenske narodnosti, a to so po ogromni večini — sami boriti zi mrvo prava svojemu jeziku. Ali vzrok temu ni samo v zlohotnosti državnih uradnikov, ampak tudi drugje — mej nami! Nekateri naši občinski glavarji so tudi, ki v svojem hlapčevstvu do okrajnega glavarja Scha t*f e nhauerja dajajo potulio nasprotnikom našegajezika po državnih bIuž b a h. Će bi naša občinska glavarstva do-sledno in brez vsaeega ozira odklanjala vsaki neslovenski spis, dosel jim od državnih oblasti v Kopru, gotovo ne bi bilo potrebno, da morajo posamičniki vojevati težko boibo, ki jim donasa mnogo neprijetnosti in često tudi škode. Dokažem Vam lahko, kako naši občinski možje brez prigovora vsprejemajo italijanske pobotnice, opomine, plačilne naloge itd, od državnih uradov in iziasti tudi od urada a a odmerjanje pristojbin v Trstu, ter namenjene posamičnim davkoplačevalcem. No, za danes nočem na nikogar pokazati b prstom. — Poživljam pa občinske in župne urade, naj odločno zavračajo vsaki jim došli spiB, sestavljen v tujem jeziku, ker drugače bomo siljeni, da pridemo na dan z imeni onih, ki se zagrešajo proti svoji narodni dolžnosti. Kdor v tik:h časih ni energičen, ta je — hotč ali nehotč — zaveznik sovražnikom našega naroda! Župane, ki so zaaikerni in malomarni v hrambi narodnih pravic, bo dobro kazati svetu že zato, da se bo narcd o prihodnjih volitvah znal ravnati. Če bi vsakdo nas in če bi so=ebno naša županstva župni uradi itd. vrš li svojo dolžnost, kakor so" dolžni, gotovo ne bi trebalo našim zastupnikom v dež. zbaru tako ljuto boriti ee za prava našega jezika, ker bi vspr;č~> naše veeobče in neizprosne odločnosti tudi državna oblts: morala malce drugače govoriti z oholimi signori ! Če bi bili mi dovolj odločni in zavedni, ne bi bili naši vrli poslanci izloženi takim brutalnim zasramova-njem od strani laške sodrge na ga'eriji dež. zbora. — Italijanski poslanci pa, ki so te dni lagali v deželnem zboru, da je prebivalstvo že »do grla sito rogoviljenj« hrvatskih in slo* i venskih poslancev, naj vzamejo na znanje, damiodobrujemo odločni nastop naših poslancev in da smo iziasti hvaležni vrlemu dr.u L a g i n j i, na tem, daje tako temeljito pojasnil signorom stališče. — Naše poslance prosimo : le naprej — skozi ! Barikada, ki so jo zgradili signori ob sodelovanja naše predivne vlade proti pravici našega jezika — ta barikada mora pasti ! ! X Sadjarsko društvo za komenski okraj T Komnu vabi svoje ude na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 8. novembra t. 1. ob 2. uri popoludne v tukajšnji šoli. — Na dnevnem redu je : 1. Poročilo predsednika. 2. Potrjenje računa. 3. Volitev novega odbora za triletno dobo. 4. Slučajnosti. Ker se istega dne tudi razdelć cepljena Badna drevesa brezplačno med ude, pričakuje se polnoštevilne vdeležbe. Udje, ki niso še plačali udninH (1 K) za 1. 1903, naj poravnajo svoj dolg do 8. novembra, eicer bodo izbrisani iz društva. Odbor. Vesti iz Kranjske. * »Sokol« v Ljubljani je izdal Bvoje poročilo ze društveno dobo od 1. januvarja 1900 do 31. decembra 1902. Poročilo podaja sliko življenja in delovanja ljubljanskega »Sokola« v času, ko sta se v njem borili dve struji — stara in mlada — za premoč in je končno zmagala mlada, čila nova struja, ki je dala »Sokolu« novo smer, zapopadeno v geslu : »Bodi Slovenec, bodi mož, bodi silen po telesu in duhu«. Iz načelnikovega poročila je posneti, da se je v društvu jela gojiti racijonelna telo vadba in da je vsepovsod vzraslo zanjo splošno zanimanje. Vrste navdušenih telovadcev Be vedno množč. Statistični izkaz telovadnega obiska v minolem letu kaže udeležbe s Btrani mlajših telovadcev 2020, b strani starejših 1252 in s strani sokolskega naraščaja 1326, kar so vsekakor imponujoča števila. »Sokol« šteje 376 izvršujočih in podpornih ter 26 častnih členov. Da si je to število razmeroma veliko, vendar bi bilo lahko še izdatno večje, ako bi vsak Slovenec smatral za svojo častno dolžnost, pristopiti društvu, ki je kakor ognjišče slovenske in slovanske ideje največega pomena za Slovenstvo. * Za Ve^OT spomenik. Vojno ministerstvo je dovolilo odbora za Vegov spomenik v Moravčah, da sme tudi med vojaštvom nabirati prispevkov, da se postavi temu odličnemu junaku in učenjaku dostojen monument in v to svrho prirejati tudi vojaške koncerte. Vesti iz Štajerske. — Sličica iz Celja. Nemški gimnazijci si dovoljujejo tudi t^ — zabavo, da nadlegujejo po ulicah mirne paBante. Iziasti preže na meščane slovenske narodnosti. Gorjč njim, ako bi se slovenski dijaki tako vedli ! To bi bilo kooterene, karcarjev in izključenj ! Ali nemškim dijakom je menda vse dovoljeno, kakor je vse dovoljeno celjski poulični so-drgi. In to je dosledno, saj ni mnogo rtz-l.ke med enimi in drugimi, kar se dostaje poBurovljenja. Temu pa fc ni čuditi, ako učiteljsko OBobje rado zapira obe očesi za vsako nesramnost nemških dijakov. — Ali končno si bo moralo — bi rekli mi — občinstvo samo pomagati nasproti tem f.malinom. — Kdo priliva nemškim drevesom na slovenskih tleh J V slovenskih Trbovljah imajo nemško društvo »Trf-iiler 8;in-gerbund«. Steber temu društvu pa so — slovenski učitelji. — Pevovodja društva je Slovenec, a njegov uatu-—»n-k — tudi Slovenec. Eden se j» s« /:t V uJca, drugi za Hribarja. Poslednji je dosrl iz Kranjske. Tako vepeva v Slovencih »nemštvo«. Nemškemu drevesu prilivajo Slovenci, sicer bi motalo vsahnir. tfc Fratelli Cosuliob, socitlA anonima« s sedežem v Trstu. Atentat na guvernerja v Ti Hiša. PETROGRAD 28. (B) Iz Tiflisa javljajo : Ko ee je guverner, knez Poličin, s soprogo vračal dne 14. t. m. popoludne s sprehoda v okolici mesta, so trije možje napadli njegovo ekipažo. Jed*-n njih je ranil kneza z bodalom na glavo, druga dva pa sta skušala potegniti ga iz kočije. Rane niso nevarne. Napadalca je policija zasledovala in ga slednjič usmrtila vstrelivši vanj. Nadomestna deželnozborska volitev v češkem vele posestvu. PRAGA 28. (B) Fideikomisno velepo-sestvo je izvolilo na današnji dopolnilni vo-litvi v deželni zbor z vsemi 14 glasovi okrajnega glavarja grofa Josipa \Vallisa (konservativca) deželnim pos'anoem. Štrajk v Biltoo. BILBAO 28. (B.) Vee kategorije delavcev eo ee pridružile štrajku. Število štraj-kujočih znaša 40.000. Promet na železnici in na tramvaju je pretrgm. štrajkovci so skušali zaustaviti delo tudi v plinarnah, ali te so čuvane od konjice. Vozove, ki bo bili v prometu, so štrajkovci pozdravljali b klici: »Smrt buržoazijcem, doli s tirani !« ter so štrajkovci obmetavali te vozove s kamenjem. Redarstvo je streljalo, na kar so štrajkovci tudi streljali. 6 oseb je bilo ranjenih. — Na klub posestnikov rudnikov so štrajkovci navalili. Inozemske tovarne so razobesile narodne zastave. Tudi nakladanja blaga na la-dije so štrajkovci preprečili. Operacije Da borzi so suspendirane. — Vsled proglašenja obsednega stanja sta došla semkaj dva pes-' polka in mnogo orožnikov. Časopisi so nehali izhajati. Prodajalnice so zaprte. Ruski minister Lamsdorf v Parizu. PARIZ 2K. (B.) Ruski minister za vnanje stvari, grof Lamsdorf je dtnes zjutraj dospel semkaj in sta ga vsprejela na kolodvoru miniBter za vnanje stvari, Delcaseč in ruski pos'anik. Zbrana množici je pozdravljala grofa Lamsdorfa s klici : »Živela Rusija !« Dogodki na Balkana. CARIGRAD 28. (B.) — Ravnateljstvo vstočne železnica se je pritožilo pri ministru za gradbe radi dinamitnega atentata na solunsko črto, izvršenega predi:n^či med postajama Geogeli in Mirovče. Atentat je povzročil le malo škode. Ravnateljstvo se pritožuje, da je rečena črta premalo nadzorovana tei zahteva izdatneje nadzorovanje, ker bi se sicer nočni promet moral opustiti. — Minister je obljubil, da bo tej zahtevi ustreženo. CARIGRAD 28. rej Austro Airericaua«, p> italijanski : »Uuione austriaca di navigazione giil Au3tro-americjna ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrovan cenik brezplačno ln fra akt. Sprejem* ta varovanje človeškega Urjenja po najraiDOTTHtDejfih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in ■mrt z zm arij Suj očimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičirne priti požarnim škodam po najnižjih cer ah Žkode ceniuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokininne namene. Kdor se želi udeležiti z malo denarno svoto od nekaj kron nekemu dobremu uspevajočemu od države zajamčenemu podjetju naj zahteva av* uraden prospect Pošilja pa franko in brezplačno Samuel Heckscher senr. bančna poslovnica v HAMBURGU. 00000000 j?. Thierry-ja pravo stolistno mazilo je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti franko 2 lončka K 3.50. Pri angelju varhu" A. THIERRY-ja v Pregadi pri Rogatecu SauerbrunD. Lekarna Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno za rsak slučaj na potovanja. kaviiokcr je izšla = v zalogi — Prodajalnica obuval Julija Romanelli C O RS O 8. J. Blssnlka nasl. v Ljubljani VELIKA za prestopno leto 1904, ki ima 366 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba O 00= Velikanski dohod za jesenski eas. Zaloga galoš. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črna, angleška po gld 3.20, rumena, črni ali rumena, angleška po gid. 3.30 > po gld- 3 50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.80 Specijaliteta ubava I za dečke. Narofbe po meri. CENE MZKE. = Q QQ--Q— O 00 ZALOGA USNJA — TRST — Piazza Nuova št. — TRST — * X- >5- — TRST — Piazza Nuova št. 1. — TRST — Velika zaloga Tsakovrstiiega usnja nujboljšik tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. —= Ugodne cene. =— Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Fraczc v ulici Geppa št. 16. se toči: fino vipavsko bHo.....pi 40 n\č^ za na dom.......» 36 > istrski teran I. vrste . » » za na dom.......> IV* » nad 10 litrov......» »■ dalmatinsko I. vrste . » itrt » za na dom.......> 2 nad 10 litrov......» 2\**era za prodajo na debelo, slavnemu obe nst u pa za mnogobrojni obisk. Na razpokgo s.t vedno topla in mrzla ;'ediJa. Kičma ;e odpri« vsak večer do polneči. Udani Josip F ur la n, krčmar. Dve hiši na prodaj z nekoliko zeaaij'PČi v blizini mesta Vič pov& upravništvo »EDINOSTI«. Tovarna za cementne ploščo andrej stolfa Trst. - ulica delTIndustria št. 1. - Trst* Cementne plošče umedeoe od 25 in 33-cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence Bod hi glede cene ali kakovosti blaga. 30 malih stanovanj kuhinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v hisali Stolfa. Pisarna v ul. Giuliaui št 2o A, 1. nadstr. od 1—2 in 5—7 f op. Urar F. Pertot Hlasnikova „Velika Pratika", ktero izdaja c. kr. kmetijska druiba Ze nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva /.e čez sto let, je edinole prava, staroilavna „Pratika'*, ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. ć. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta »Pratika« ima na prvi >trani podobo Sv. Jožefa k<>t uradno potrjeno varstveno enamko. Zatorej zahtevajte vedno le Hlasnikovo , Veliko Pratiko**, vsako drugo zavrnite kot nepravo ! ! ! ..Velika Pratika** stane 24 v. Trst ulica oella Poste 3, votrai uL Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. I m< 2 FILMA LK A Zlatar DRAGO TIN VEK.J ET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine. arebrnine ia žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Išče se krčma. Ali vinotoć z dekretom. Kupi se tudi sumo dekret. Pojasnila daje g. Kravos ulica Molin piccolo št. 1 I. /S*.____^ BA NK A IM( )N xkkxxxxxkxxxxkxxxxx*xxxxxxxxxxx:£ V TRSTU obrestuje: se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a t Vspr^jema uplačila na tekoči račun .ter se Vrednostne papirje: po 2 ukoj -.3 \ na 'i mesecev - i*1,0«, na 1 leto Napoleone: po na <> mesecev - na 1 leto I b> Za giro-conto daje *23 4% do vsakega zneske izplačuje se do 4o.Ono K a che-jue ; za veče zneska t t ba avl/. > pred opoldan-lco t>orzj. Potrdila-e dajejo ' v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna -e za vsako uplačilo obreati od dna uplačila in naj se je to zgodi lo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune ns tukajšnjem trgu, menjice za Trst. Dunaj Hudimpe-LO in v druirih plavnih mestih : jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e> Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. II 4 Nova trgovina z izgotovijenimi oblekami. ) J X ALL' UNIVERSO x M TRST. - Ulica delle Poste št. i. - TRST. X X ---- jg Velikanski izbor obleke za možke in otroke, površnje suknje, itd. Loden. Jg Velika množina hlač od močnega sukna od gld. 2.50 do 2.—. j* jg Hlače od bombaža za delavce. — Blago za obleke po meri. ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx zKnuunu ^Vccof^. Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železnato vino sem uporabljal z izvrstnim vppehom pri moji soprogi, katera je dolgo časa nervozna. Prosim Vas, da mi dopošljete po pošti še še^t steklenic zgoraj imenovanega vina. Dr. L farber c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 1*5. junija 1901. Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji. Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica. I*—nI iiir«r Um ' I*<> u(>iir:il>i! Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn == Borzni trg- št. 2. II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. SV" Kod kurenčne Kranjski rcdilni prašek za prešiče i Doktor pl. Triifcorzj-ja krmilno in varstveno sredstvo -e pome-a mej krmo pa tudi že pujskom. 1 zavitek za 50 stot nk zadostuje za mesce. Na proiaj pri trjrovHh: po pošti 5 zaTjilrov iz glavne ra oge I Lekarne Trnkoczy, Ljubljana. Zalivalo.- [litina tiuli ur.i.ln.. (n.vi rjenu dohnjajo viafci .lan. Nnjvečje priznanje London 1903 „GRAND PRIX : „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&čani akcijski kapital ~ K 1,^00.000 Kupuje in prodaja Tie rrnte rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Fromeae izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eekomptoje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —............kupone. -—-------- ------- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ======== izgubi . ■ -.....- Vinkuluje in divinkuiuje vojaške ženltninske kavcije. Kmk.om.pt in inkammo menic. Bor~ ta naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Možem denar obrestuje od dne vloge do --- dne vzdiga. -______ ______ Promet • čeki in nakaznicami.