Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. avgusta 2018 - Leto XXVIII, št. 31 stran 2-3 SLOVENEC SLOVENCU SREČEN JE, VEJ PA DELA TISTO, KA GA VESELI stran 4 Ljubljano leko ... stran 8 NE SAMO POLITIKA, TUDI KULTURA, PREDVSEM PA DRUŽENJE stran 10 2 SLO Če ti nekdo pride v ižo… Počitnikovanje mar Nej tak dugo nazaj sem štejla v Hrvatskom glasniki (tau so novine Hrvatov na Vogrskom) članek, v sterom se je avtor spravlo s tejm, kak tau, ka gda majo meše v hrvatskoj rejči, morajo naprej vzeti eške starejši tö molitvenike pa iz nji moliti. Ranč tak si morajo pomagati pri spejvanji s pesmaricami. Pri vogrski mešaj pa prej vsi pa vse znajo na pamet. Dobro vejmo, ka so Hrvati na Vogrskom ranč tak vören narod kak smo mi, Slovenci. Nji je več pa živejo bole raztraušeno po rosagi, v več krajinaj. Tam, gé še majo hrvaškoga dühovnika, je baugša situacija, tam, gé ga nemajo več, pa majo hrvaške meše samo, gda majo kakšna srečanja, si pa morajo pomagati z molitveniki pa pesmaricami. Ranč tak, kak pri nas. Vej pa vse tau mi je zatok na pamet prišlo, ka smo mi ranč tak bili pred dvöma kednoma, gda so pri nas po naši vasnicaj meše darüvali gospaud mariborski nadškof (érsek) s svojimi bogoslovci. Po tisti mejstaj (na Seniki pa v Varaši), gde majo bar vsakšo tretjo nedelo v mejseci slovensko mešo, je ležej šlau odgovardjanje pa spejvanje tö. Dapa v Sakalauvcaj je vejndrik že dvajst lejt nej bilau tak slovenske meše, ka bi verniki sami bili. (Če je bila za kakšni svetek ali za oblejtnico svetlobnega križa, je prišo pevski zbor s Senika pa Števanovec, pa je problem rejšeni bijo.) Zatok nej čüda, ka so se malo bodjali, ka v sramoti ostanejo. Dapa nej tak bilau. Ženske so se vküpobrale pa lepau popejvale, vsi vküper pa odgovardjali eške v knjižnoj rejči tö, gda so vpamet vzeli, ka bogoslovci (szeminaristák) tak odgovardjajo. (Pri drugoj pa tretjoj meši na Seniki pa v Varaši je gospod nadškof že malo »po naše« tö mešüvo.) Tau pa dá človeki misliti, ka bi leko bile meše vseposedik v bejdvej rejči, tau odvisi samo od nas pa od dühovnika. Samo vola mora biti, obojestranska vola. Pa te za en cajt mo znali brezi molitvenika pa brezi pesmarice slovenski odgovardjati pa spejvati, kak so tau znali naše stare materé pa dejdeki. Eške edna stvar mi je nej dala mira. V cejloj našoj krajini nej bilau ednoga domanjoga župnika nej, steri bi je prišo pozdravit, se z njimi pogučavat. Istina, ka so bili pri nauvom sombotelskom škofi dr. Jánosi Székelyi, steri nji je lepau gorprijo, dapa tau je drugo. Tau tö znamo, ka je varaški župnik nej pri najbaukšom zdravdji, pa tau tö, ka je naš župnik v Međugorji bijo, pa dunk. Šika se, če ti nekak pride v (božjo) ižo, ka ga pozdraviš. Marijana Sukič Bogoslovci mariborske nadškofije smo se tudi letos z gospodom nadškofom Alojzijem Cviklom in referentom za bogoslovce naše nadškofije ali utonili v pozabo. Tako smo se drugi dan najprej srečali z župnikom v Dobrovniku, ki nas je vodil v kraj Ják in v cerkev svetega Martina. Zvečer smo se srečali s sombotelskim škofom gospodom Jánosem Székelyjem in v stolnici obhajali sveto mašo. Prijetno smo bili presenečeni, da nas je pozdravil v slovenščini. Tretji dan je prišel na vrsto MoNa obisku pri sombotelskem škofu Jánosu Székelyju (na sredini). Ob njem mariborski nošter. Od tu nanadškof Alojzij Cvikl prej je vodenje po dr. Stanislavom Slatinekom vsaj malo spoznati utrip teh porabski pokrajini in njenih odpravili na počitnice. Tokrat krajev. Srečali smo se z mno- znamenitostih prevzela gospa že četrto leto, hkrati pa tret- gimi zanimivimi ljudmi, ki Marijana Sukič. Najprej so nas prijazno sprejeli v prostorih monoštrske občine, ki je v nekdanjih prostorih cistercijanskega samostana. Potem smo si ogledali še edini slovenski muzej v Porabju, Muzej Avgusta Pavla. Zvečer smo obhajali sveto mašo v Sakalovcih, kjer je bila maša v slovenskem jeziku nazadnje pred približno 20-imi leti. Večer smo skupaj z županjo gospo Valerijo Rogán in domačini končali v kulturnem domu z večerjo in v vesePri sveti maši v monoštrski cerkvi Marijinega vnebovzetja lem vzdušju – s prepevanjem jič na obisk k Slovencem v zamejstvu. Prvo leto smo počitnikovali v Logarski dolini, nato obiskali Slovence na avstrijskem Koroškem, tretje leto na Tržaškem, letos pa smo se mudili v Porabju. Prvi dan nas je pot sicer najprej vodila v Gradec, kjer smo obiskali baziliko Mariatrost. Nato smo se napotili v Vrbno (Feldbach), kjer je bila sladka postojanka. Ogledali smo si namreč, kako nastaja čokolada Zotter in jo z veseljem tudi pokusili. Zvečer smo se nastanili v hotelu Lipa, ki je hkrati tudi sedež Zveze Slovencev na Madžarskem. Prijazno so nas sprejeli in nas gostili ves teden ter poskrbeli za spremstvo na točkah, ki smo jih obiskali. V nekaj dneh, ki smo jih preživeli v Porabju, smo uspeli Na razglednem stolpu na Verici-Ritkarovcih (z desne): Gašper Klančnik, Florjan Ungar, nadškof Alojzij Cvikl, Marijana Sukič, Simon Lampreht, rektor Stanislav Slatinek in Sebastijan Tišler tu delujejo in se trudijo, da slovenska beseda in dediščina naših prednikov ne bi ugasnili Porabje, 2. avgusta 2018 slovenskih in pesmi v porabskem narečju. Četrti dan naših počitnic smo 3 VENEC SLOVENCU riborskih bogoslovcev z nadškofom v Porabju spet začeli z dopoldanskim programom raziskovanja Porabja. Najprej nas je spremljevalka Marijana popeljala na ogled spominskega znamenja Schlösslberg, ki je v vojni s Turki in v drugi svetovni vojni igral pomembno vlogo kot vojaška postojanka. Sicer pa so na tem griču prvotno živeli in delali priseljenci ter cistercijanski menihi. Leta 1964 so postavili sedanje spominsko znamenje (velik betonski križ in zahvalno kapelo) na mestu, kjer je prvotno stala neogotska kapela. Pot smo nadaljevali na Gornji da nismo mogli zapustiti brez obiska Jezusa v gornjeseniški cerkvi, ki je posvečena svetemu Janezu Krstniku. Zvečer smo tam s krajani ponovno obhajali sveto mašo. Isti večer smo obiskali še Slovensko vzorčno kmetijo na Gornjem Seniku. Prijazno nas je sprejela in pogostila gospa Andreja Kovač. Zelo smo ji hvaležni tudi, da je z nami podelila, kako delujejo in se trudijo, da bi se Porabje razvijalo, vendar na način, da se ob tem upošteva in ohranja bogata družbenokulturna dediščina prednikov. Verniki v Sakalovcih Senik. Tam smo si ogledali Küharjevo spominsko hišo, kjer je na ogled t. i. Slovenska zbirka. Gre za staro župnišče, kjer so od 19. stoletja živeli in delovali slovenski duhovniki, ime pa je dobila po svojem zadnjem prebivalcu. Spominska hiša hrani zavidljivo zbirko starega pohištva in drugih artefaktov, na primer liturgične paramente ter nekaj dokumentov in drugih zanimivih etnoloških eksponatov. Veseli smo, da smo smeli dobiti vpogled v ta pomembni del delovanja duhovnikov v Porabju in spoznati, kako tudi ljudje cenijo dobra prizadevanja duhovnikov, ki so se trudili in se še vedno trudijo, da bi Slovenci lahko imeli bogoslužja v domačem jeziku. Kot pravi romarji kraja seve- Peti, predzadnji dan naših počitnic smo obiskali še zadnjih nekaj vasi v Porabju. Z gospo Marijano smo se najprej odpravili v Števanovce in si ogledali cerkev ter pokopališče, kjer počivajo tudi nekateri duhovniki. Ob tem sta nas spremljali molitev in pesem za pokojne. V tej vasi smo si ogledali tudi muzej in njegovo stalno etnološko zbirko: Stražarji ob meji – muzejska zbirka o Železni zavesi. Razstavljeni so predmeti iz življenja vojakov, ki so varovali mejo madžarske države. Začetki segajo v leto 896 in se zaokrožujejo z letnico 2006, kot lahko vidimo na enem od lesenih stebrov pred hišo. Muzejska zbirka je sestavljena iz ponazoritve življenja stražarjev meje, ki so v tej hiši Pogovor z mariborskim nadškofom Najmanjšo slovensko zamejsko skupnost doživel »kot živo« »Mi vsako leto v juliju z našimi bogoslovci, tistimi, ki se pripravljajo na duhovništvo, preživimo en teden na skupnih počitnicah. Ko sem postal nadškof, sem sklenil, da bi vsako leto en teden preživel z njimi, da jih malo bolje spoznam, začutim, kako dihajo, da začutim, kje so njihove dobre točke, tako da res postanemo prijatelji,« je najprej dejal mariborski nadškof, msgr. Alojzij Cvikl, nato pa dodal, da so prvo leto preživeli v Sloveniji, »potem pa smo rekli, zakaj dopusta ne bi izkoristili, da nekaj spoznamo in se v nekaj vživimo. In smo naslednje leto šli na avstrijsko Koroško, leto zatem še med Slovence na Tržaško, zdaj pa smo prišli še sem, v Porabje.« Mariborski nadškof je priznal, da je tudi sam Porabje poznal najmanj. Pred prihodom v Monošter je prebral nekaj knjig in člankov, »toda drugo je, ko spoznaš ljudi, ki tu živijo, ljudi, ki so tukaj aktivni in delajo, potem šele začutiš utrip tega območja, teh krajev. In to je tisto bogastvo, ki ga zdaj, ko se vračamo domov, nosimo s seboj.« Monsinjor Alojzij Cvikl je najmanjšo slovensko zamejsko skupnost doživel »kot živo«. Predvsem med starejšimi ljudmi je začutil njihovo vero: »V njih je res ena taka iskrena, preprosta, ampak živa in osebna vera. Skupaj smo obhajali svete maše in začutil sem, kako so bili veseli, da smo lahko skupaj obhajali v njihovem jeziku, da smo skupaj tudi prepevali. To je bilo za njih lepo, za nas pa tudi obogatitev, saj smo se lahko pogovarjali z njimi, čeprav je bil na trenutke jezik tudi težava. Če bi tu ostali še dva ali tri tedne, bi tudi nam porabski jezik šel še malce bolje od rok. Počasi pride jezik v uho. Seveda so nekateri izrazi zelo arhaični in veliko bogatejši kot naši, ki so se že posodobili. Določene njihove formulacije so mi bile celo bolj všeč kot tiste v knjižnem jeziku.« Mariborski nadškof se zaveda, da je v preteklosti cerkev v Porabju odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju, razvijanju in poglabljanju maternega jezika: »Zdi se mi, da bi tudi danes lahko pri tem naredili več. Včeraj smo imeli pri maši na Gornjem Seniku ministranta, ki hodi v dvojezično osnovno šolo, pa smo se z njim lahko komaj kaj sporazumeli. Rekel sem mu, kaj bi bilo, če bi ti šel za teden ali dva v Prekmurje, med svoje kolege, vrstnike, pa se je nasmejal. Zdi se mi, da bi to bila lahko pot, takšne in podobne izmenjave. Razmišljam, da bi morda sem prišli na kakšen tabor naši skavti, ki bi prinesli nekaj mladostne svežine. Tako bi se začeli povezovati in družiti. Problem Porabja je, da je bilo tako dolgo hermetično zaprto in da niso imeli direktnega stika z matičnim narodom. Skratka, potrebujemo več izmenjav in srečanj, ki bi ustvarila prijateljstva, to pa bi potem lahko rodilo večjo povezanost.« Silva Eöry Porabje, 2. avgusta 2018 prebivali, skrbeli za konje in kasneje za vozila. Poudarek je predvsem na obdobju po letu 1948, ko je bila meja s Slovenijo in Avstrijo najbolj zastražena s t. i. železno zaveso, to je žico, ki je varovala mejo. Nato smo se namenili na bližnji razgledni stolp in v Andovce. Vaščani se od tu vsako leto odpravijo na Triglav, najpogumnejši celo peš iz vasice do vrha Triglava. Kot vsak večer je bila tudi tokrat sveta maša, ki smo jo obhajali v monoštrski baročni cerkvi skupaj z domačini in nekaterimi predstavniki medijev. Sledilo je prijetno druženje s porabskimi kulturniki in nekaterimi slovenskimi duhovniki, ki delujejo v Porabju. V soboto dopoldne smo se poslovili od prijaznih ljudi, ki so nas gostili v hotelu Lipa, in se napotili proti Sloveniji. Odhajali smo nasmejanih obrazov in z veseljem v srcu, ki ga bogatijo nepozabni vtisi ob spoznavanju tega koščka zemlje, kjer živijo naši, slovenski rojaki. Najbolj pa nam v spominu ostajajo prijetna druženja z ljudmi, ki smo jih na naših poteh srečevali in se z njimi pogovarjali. Mnogi so z nami delili delček svojega življenja; včasih so bili to tudi kakšni boleči spomini, a zmeraj tudi pričevanje vere, prežeto z upanjem, in življenjski optimizem, ki vodi Porabce na poti življenja. Hvala Bogu, ki nas povezuje, in hvala ljudem, ki so nas toplo sprejeli in z nami delili svojo zgodbo, ki jo piše življenje. Ostanimo povezani v molitvi in v prijateljskih vezeh, ki naj se spletajo tudi v prihodnje. (Na fotografiji na prvi strani: nadškof msgr. Alojzij Cvikl in diakona Sebastijan Tišler (z leve) in Primož Lorbek pri maši na Gornjem Seniku) Gašper Klančnik, bogoslovec 4 Anton Buzeti - škonik, molar, trener… PREKMURJE Premestitve duhovnikov Leto je tisti cajt, gda se v Sloveniji - tak tüdi v soboškoj škofiji - na znanje da, kak do se vöminili ali premeščali duhovniki. Boštjan Čeh, steri je do zdaj vodo župnijo na Tišini, de se selo na Cankovo, Franc Zorec, vodja pastoralne slüžbe murskosoboške župnije, steri je biu duhovnik v Bakovcaj, pa naj bi se po 15. septembri, gda pride z dukšoga dopusta iz Združenih držav Amerike, preselo v Ljutomer. Tan de vöminiu župnika Andreja Zrima, steri je meseca aprila - po tiston, ka ga je neka starišov obtožilo, ka je grdo delo z mlajšimi - mogo oditi iz Prlekije. Formalno naj bi župniji na Tišini in v Bakovcaj ostali, neta pa več meli svojih duhovnikov, tak ka do tan mešüvali duhovniki in kaplani iz Murske Sobote. Zaplelo pa se je v Böltincaj. Murskosoboški škof Peter Štumpf je vödau dekret o meküvanji duhovnika Alojza Benkoviča (guči se, ka naj bi biu razlog nezgotovlena obnova župnijske cerkve), on pa se je z dekreton nej strinjo in je začno postopke pred cerkveno birovijo. Böltinski župnik bi mogo v začetki meseca avgusta oditi v eno od trej župnij, stere so njemi ponüdili, pa je tau nej steu napraviti. Alojz Benkovič, steri je osto v soboški župniji kak zadnji od devetih duhovnikov, steri so bili med tistimi, ka so se trli za ustanovitev murskosoboške škofije, de v Böltincaj osto do odločitve cerkvene birovije. Ta naj bi prva doloučila mediatora, steri naj bi pomago pri ton, ka bi se najšla rešitev, stera bi bila dobra za obe strani. Če do toga ne pride, pa de odločitev dosegnola cerkvena birovija. Silva Eöry SREČEN JE, VEJ PA DELA TISTO, KA GA VESELI Za Antona Buzetija ste mogauče tüdi v Porabji že čüli ali pa ste bar vidli njegve kejpe (ilustracije), steri so bili objavljeni v knjigaj, stere je Slovenska zveza vödala kak knjižni dar. Škonika likovnoga pouka na bakovski osnovni šoli sam gorziskala malo po tistom, ka se je končalo šolsko leto. Mlajši so bili že na počitnicaj, lerance in škoniki pa ške nej. »Zdaj ka dece nega več, se mi že pripravlamo na nauvo šolsko leto. Ges najbole tau morem gledati, ka naraučim materiale in vse drügo, ka mo nücali pri pouki,« mi je prva raztolmačo škonik, steri se veseli, ka de vekši tau julija in avgusta meu dopust: »Leko mo delo tisto, ka mo steu. Leko mo šau na likovne kolonije in se tam drüžo z drugimi molari. Na té način se tüdi dosta nauvoga navčiš. Prvo mo šau doma v Sloveniji na lepo krajino, ka leko v njoj uživleš in slikaš.« Anton Buzeti pravi, ka je srečen človek, vej pa dela tisto, ka ga veseli. Že kak mali pojep je rad malo: »Spaumnim se, gda sta sestri küpili pohištvo in so ostali velki Anton Buzeti paperi. Vzeu sam jih in jih vse pomalo s farbami, stere so ostale od farbanja domanjoga plota. Te sam večkrat čüu, ka so lidge pravli, ka bi Pomurka. Biu sam tüdi goslar, tak ka mi je rejsan nej biu dugi cajt.« Po zgotovleni osnovni šauli je steu titi na srednjo oblikovalno šaulo, samo zavola toga, ka je nej biu vrli, ga je mama nej pistila v Ljubljano, tak ka se je vpiso v soboško gimnazijo, po tistom pa je šau študerat likovni pouk na Pedagoško fakulteto v Maribor. »Po konci študija sam šau k sodakom, in tau v varaš Bijeljina v Bosni in Hercegovini. Tam sam meu srečo, ka so meli tekstilno šaulo in je njihova leranca odišla na porodniški dopust, pa so nikoga nej meli, ka bi jo vömejno. Te so pitali, če je med sodaki škonik likovnoga pouka. In tak sam te ges šau včit, pauleg toga pa smo sodaki meli ške bando, v steroj sam špilo kitaro, tak ka mi je zadnje pa sam te trenero rokometaše. Morem se pohvaliti, ka je biu med njimi tüdi Boštjan Kavaš, nekdanji slovenski reprezentant, steri zdaj žive na Norveškom. Po tistom, ka je škonik, steri je včiu likovni pouk na bakovski šauli, odišo v penzijo, pa sam daubo tü ške delo in zdaj tü že dvajsti let včim.« Anton Buzeti je duga leta kejpo karikature, stere ste najšli na prvi strani novin Vestnik. S tem je povezano tüdi njegovo diplomsko delo z naslovom Agonija Mure in begunski val skozi karikaturo: »Fajn je, ka mi je fakulteta dala priliko, ka sam leko piso nalogo o svojom deli.« Velko veseldje ma tüdi s tem, ka dela ilustracije, kejpe, stere najdete v knjigaj. V zadnjom cajti pri tom dosta sodelüvle z eričnim slovenskim pisatelom Trener mladih rokometašov (stogi prvi z leve) Trno rad odi na likovne kolonije v Bosno Veliko planino, gé je ena takša lepa pokrajina, po tistom pa ške dvakrat v Bosno, prva v Bosansko Krupo na reko Uno, po tistom pa v Zavidoviće, tau je poleg varaša Zenica, gé je reka Krivaja. Bosno in njene reke sploj rad mam. Rad odim ta, tüdi zavolo toga, ka mam tam mer. Dem ta, gé nega telefonskoga signala, gé nega civilizacije in so samo pasteri, steri ovce pasejo, pa mi, steri malamo. Tam je Boug napravo takšo de té lekar molar, vej pa takše lejpe kejpe redi.« Sogovornik, steri je v cajti Jugoslavije večkrat šau na likovno srečanje mladih iz celoga rosaga, stero je bilou v Škofji Loki, je povedo tüdi tau, ka ma lepe spomine na mladost: »Pauleg dvej sester mam ške brata. Ges sam biu najmlajši v držini. Če sam nej biu dober, mi je eden od njih kaj gornadejvo. Nejsam samo čopiča meu v rokaj, liki tüdi labdo, vej pa sam špilo rokomet v našom klu- pou leta rejsan fajn bilou pri sodakaj.« Prvoga delovnoga mesta, bilou je na Goričkom, pri Gradi, se rad spominja. Tam je neka let - v tistom cajti se je tüdi oženo - živo v stanovanjskom bloki. »Goričanci so trno fajn lidgé. Lepau so me gorprijali in so mi pomagali pri vsakšom stopaji. Tam sam osto deset let. Te pa so mi ponüdili, ka v Bakovcaj treneram mlade rokometaše. In tak sam prišo sé živet, vej pa mi je bilou ležej, ka sam se zrankoma vozo delat na Goričko, zadvečarka Porabje, 2. avgusta 2018 Tonetom Partljičom: »On je tak pravo, ka rad dela z menov, zatau, ka sam ges edini takši psihopat, steri njega razmej. Ges ne delam nekši lepih ilustracij, kakše živali ali Sneguljčice. Za mene so bole takše istinske ilustracije. Zdaj s Partljičom delava slikanice za zbirko Znameniti Slovenci,« je na konci ške cujdau Anton Buzeti. (Na sliki na prvi strani: Anton Buzeti dela tisto, ka ga veseli.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv 5 Kmečke igre v Sakalovcih 22. julija so v Sakalovcih že tretjič priredili kmečke igre. Udeleženci so se zbrali pri kulturnem domu in se od tam v kmečkih oblačilih in z orodji napotili do športnega igrišča pri nekdanji šoli. S sabo so vlekli tudi star kmečki voz, na katerem so sedeli muzikantje. „Tekmovanja, ki ga organizira slovenska samouprava v soorganizaciji z lokalno samoupravo, so se udeležile štiri ekipe,“ je povedala predsednica slovenske samouprave Lilla Fasching. Ekipe – samouprave, prostovoljnega gasilskega društva, folklorne skupine in nogometnega društva – so se pomerile v nevsakdanjih nalogah. Člani ekip so žagali, luščili koruzo, ročno vrtali v les ali vozili vodo s samokolnico. Tekmovanju, ki je trajalo dobro uro, je sledila pogostitev, saj se je v kotlu kuhalo nekaj domačega. Glavni kuhar Tamás Reibling je v kotel dal kakih šest kilogramov prekajene krače, pet kilogramov svinjskega stegna (vse to narezano na drobne kocke), zraven pa še tri kilograme fižola. Proti koncu je dodal korenček in peteršilj pa seveda različne začimbe. Da bi bila enolončnica gostejša, jo je na koncu zgostil s prežganjem. Prireditev so končali z veselim prepevanjem, pri tem pa sta jim pomagala muzikanta ansambla »Što ma čas« z Goričkega. L. R. Horváth ŽELEZNA ŽUPANIJA Za 10 odstotkov so se zdignile plače v Železni županiji Povprečno za 10,1 odstotka so se zdignile plače v Železni županiji, gde zdaj v informacijskom pa v komunikacijskom sektori slüžijo najbola, povprečno mesečno bruto 387 gezero forintov. Ta vsota je pred dvömi leti samo 259 gezero forintov bila. Če spremembe plač gledamo, te je med županijami v Železni županiji najvekša rast, kar 51 odstotkov plač se je zdignilo. Velka sprememba, 41 odstotna, je bila tüdi na umetnostnem pa na zabavnem področju. Tü je v prvi trej mejsecaj 308 gezero forinov bila bruto plača, lani so za tau delo še samo 234 gezero plačali. Dapa zato so se nej vsepovsedik zdigale plače, so taši sektori, gde menje plače nesejo domau tau leto kak lani. Tau je pri tisti firmaj, od stere dobivamo elektriko pa plin; tü so lani povprečno bruto 314 gezero forintov slüžili, zdaj pa samo 274 gezero. Dapa ranč tak so se plače znižale v kmetijstvi, v rudnikaj pa v kamnolomaj. Več taši slüžb je, gde letos že več kak bruto 300 gezero forintov slüžijo, tau je v umetnosnem, zabavnem, finančnem pa javnem sektori. V Železni županiji tisti, steri menje kak 200 gezero slüžijo, v gostinstvi delajo ali privatno sobe vödavajo. Najvekša razlika v plači med fizičnimi delavci pa med intelektualci je v kmetijstvi, prvi 192 gezero plače dobivajo, intelektualci pa 334 gezero. V Železni županiji je bruto 287 gezero forintov povprečna plača, tau tak vöpride, ka fiziči delavci bruto 244, intelektualci pa bruto 365 gezero forintov slüžijo. Karči Holec Porabje, 2. avgusta 2018 6 OD SLOVENIJE... Leta 2017 v Sloveniji znova več smrti kot rojstev V letu 2017 je v Sloveniji prvič po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo. Negativni naravni prirast je bil posledica višje stopnje umrljivosti oseb zlasti v zimskih mesecih, medtem ko je bil v poletnih pozitiven, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). Od 20.241 v letu 2017 živorojenih otrok se jih je največ rodilo v tretjem četrtletju, in sicer 5.542. V omenjenem letu je umrlo 20.509 prebivalcev, največ v prvem četrtletju (6.204), najmanj pa v tretjem (4.585). Naravni prirast prebivalstva je bil tako posledično najvišji v tretjem četrtletju: rodilo se je 957 prebivalcev več, kot jih je umrlo. V prvem četrtletju pa je bil najizraziteje negativen, saj je umrlo 1.436 prebivalcev več, kot se jih je rodilo. Selitveni prirast je bil negativen le v tretjem četrtletju, ko se je v Slovenijo priselilo 1.228 prebivalcev manj, kot se jih je iz nje odselilo. V zadnjem četrtletju je bil najizraziteje pozitiven, priselilo se je 1.248 prebivalcev več, kot se jih je odselilo. Največ notranjih selitev, torej sprememb prebivališča v Sloveniji, je bilo v letu 2017 v tretjem četrtletju, in sicer 28 odstotkov. Vseh notranjih selitev pa je bilo v tem letu za 1,7 odstotka več kot v letu 2016. Lani je bilo sklenjenih 6.481 zakonskih zvez ali za 2,8 odstotka manj kot v letu 2016, največ v septembru in juliju (po več kot tisoč), sledil je junij (989) in maj (882), najmanj pa v januarju (182). Razvez zakonskih zvez je bilo lani 2.387 ali za 5,7 odstotka manj kot v letu 2016. Največ jih je bilo v prvem četrtletju (655), še kažejo podatki SURS-a. »Törem bom si jas zozido ...« »Šteri je najvekši štücek v Sloveniji?« bi leko za hejc pitali, vejpa v knigaj piše, ka ’vinarium’ latinski ne znamenüje nika drügoga kak ’vrč za vino’. Tau ime nosi visiki törem v goricaj blüzi Lendave, šteri se zdigava na bregej, ri. Naša krajina je dvojezična, djenau na 42 mejtera visine, lokalno kulinariko. Ne smejo Vaugri se pri nas počütijo kak törem z antenov pa se zdigava zamiditi langoš, bograč ali doma, gučimo njini gezik. do 53,5 mejtera,« nas je do tera- dödöle, tau je domanjo gesti Dosta lüdi je prišlo iz Avstrije, se v lifti sprevajala Martina Bu- pa dobra vina. Mi v etoj vinšteri so se kaupali v termaj. Ne kovec. »Če zdaj kauli pogled- skoj krajini sploj dober laški falijo pa takši eksotični gosti tö nemo, vidimo štiri rosage: en rizling pa drüga bejla vina nej, kak so iz Avstralije, Meri- tau Rovačke, Slovenije pa Av- mamo,« nam je raztomačila ke, Nauve Zelanvodja marketinga dije ali Savdske pa dale gučala: Arabije,« je po »Največ gostov redej gučala Marpride samo za tina Bukovec. en den, zvekšoga Če človek od spodkonec kedna, v kar gor po törmi soboto, nedelo ali pogledne, vidi, mogauče v petek. ka je zidina kak Med kednom je tenki špageti ali skupin menje, kak kakša pletena donk pa želejmo, košara. »Pletenje ka bi turisti vidje naša lokalna li nika več, nej tradicionalna samo razgled v meštrija, depa štiri rosage. Ne dopüščamo slosmejmo pozabiti baudno interna kulturo, Lenpretacijo. Törem dava je erična so začnili zidati po njej. Na gradi Kak daleč so ništerni vogrski varaši od Špageti, štücek ali košara - aj se vsikši sam odlauči januara 2015 s je do konca okVinariuma? pomočjauv unijtaubra aktualna visikom 302 mejtera, pa ga zatok ski penez, na konci julija pa strije ino veuki falat Vogrske.« razstava Marca Chagalla, v tak zovejo, ka kauli njega vse so ga že končali. Sploj brž se je Vrkaj najdemo edno tablo, na varaši je kulturni dom Imreguči o vini pa vinarstvi. na Makovecza ino edna od Z busom se je žmetno pripelati dvej sinagog v Sloveniji.« do toga törma, vejpa je poštija Törem Vinarium je kak eden po Lendavski goricaj kriva pa magnet za turiste, pravijo v Lenvauska, pelamo se leko samo v davi. »Vizija občine je tau, ka ednom pravci. Za en malo donk bi prejk kulturnoga turizma pridemo na vekši parkplac, šteri kandiderali za evropski glavje po sobotaj ali nedelaj pun z ni varaš kulture v leti 2025. lidami. Delati trbej začniti že gnes, »Gda smo planerali törem, kulturni programi baudejo že smo računali, ka menje turistau poletje kauli Vinariuma tov baude,« je začnila pripotö, na priliko folklorni plesi, vejdati vodja sektora pri Zavodi spejvanja pa kulinarika.« za turizem in razvoj Lendava Lendava leži v kauti med trejmi V lejpom vrejmeni se s törma opéra razgled na štiri rosage Martina Bukovec. »Brodili rosagi, tau škéjo vöponücati za smo, ka na leto je pride kauli promocijo aktivnoga turizma 30-40 gezero, zmejs pa je v prišikalo, vej so pa jekleno pa šteroj je gorspisano, kak daleč tö. »Piciklaši leko brž pridejo ednom leti privandrivalo sko- železno konstrukcijo ino cevi so ništerni varaši pa bregauvge na Madžarsko, Rovačko ali ro duplansko telko, blüzi stau pripelali, sé pa tü na tom mesti v kauliški rosagaj, tak na priliko v Avstrijo, od erični poti pa tü gezero turistov. Fejst smo bili vküpersklali,« smo čüli od stro- na Madžarskom Somboteu, Pécs pauleg nimo pela kolesarska veseli, znamo pa, ka trbej na kovnjakinje za marketing. ali vrejek Kékestető. paut po nekdešnjoj železnoj fité lejpe numere pasko meti, ka Prauti vrejeki törma leko pride- Törem je biu veuka atrakcija, že janki, od sövera do juga Evroaj bi nej sploj spadnile.« mo z naglim liftom, depa če štoj prva, kak bi ga zozidali. »Dosta pe. Pešpoti pa ranč tak dosta Septembra 2017 je prišo volau má, se leko poda pejški, se je že te gučalo o njem, nej pa geste.« 200.000. turist, šteri je daubo po 240 stubaj na paut. Ka koli je Vinarium vse. Kauli njega Zavolo Vinariuma dosta več turiseden lejpi dar. V preminauči trej je vöodebro, turist oprvin pride dosta mogaučnosti geste, na tov ostane za edno ali več noči v lejtaj so gorprijali goste s cejlo- na zaprejto teraso, gde že leko priliko vinska poštija, na šte- hotelaj po Lendavi. Vejpa što bi ga sveta. »Največ lüstva je pri- kaulivrat gleda, depa razgled roj je dosta vinski zamanic. nej piu iz najvekšoga štüceka v šlo, tau se vej, iz Slovenije, na je eške lepši, če malo višiše dé Želejmo, ka aj bi lidgé odšpan- Sloveniji? drügom mesti pa so že Madža- na oprejto teraso. »Zdaj smo cerali do zamanic pa probali -dm- Porabje, 2. avgusta 2018 7 Na Hodošu odkrili kip Márie Pozsonec V sklopu praznovanja 19. občinskega praznika so na Hodošu odkrili doprsni kip (delo akademskega kiparja dr. Marjana Dreva) dolgoletne poslanke madžarske narodnosti Márie Pozsonec. Kot je v govoru po- ru še izpostavil, da je bila zgodovina »našima narodoma« večkrat neprijazna in da so nam bila med drugo svetovno vojno in še prej, z mirovnimi pogajanji po prvi svetovni vojni, naložena težka bremena, Romanje v Mariazell V organizaciji Društva za krščanska gibanja se je 57 romarjev iz Monoštra in njegove okolice peš napotilo v Mariazell v Avstriji, tokrat že enajstič po vrsti. Romarji so prehodili 170 kilometrov dolgo pot, da bi pozdravili celjsko Mater Božjo. K zahvalni maši je prispelo še drugih tristo Več kot 75 tisoč novih študentov Zavod za šolstvo je prejšnjo sredo objavil število točk, potrebnih za študij na določenih fakultetah ali visokošolskih ustanovah. Po podatkih zavoda bo jeseni začelo visokošolski študij 75.230 študentov, kar je za 2.500 več kot lani. Na študij se je prijavilo okrog 108 tisoč dijakov. Pet najpopularnejših fakultet je s področja informatike, tehniških ved, šesta v vrsti je medicinska fakulteta, med desetimi pa so tudi pedagoške fakultete. Edina smer, na katero so sprejeli študente le, če so dosegli maksimalnih 500 točk, je na Filozofski fakulteti, in sicer narodnostna nemščina in latinščina. Medtem ko predstavniki ministrstva govorijo o uspešni zgodbi, opozicija opozarja na to, da se je število študentov v zadnjih nekaj letih znatno zmanjšalo; medtem ko je leta 2010/2011 začelo visokošolski študij 98 tisoč študentov, jih bo jeseni v prvih letnikih le nekaj več kot 75 tisoč. Opozarjajo tudi na to, da se bo njihovo število po letu 2020 še zmanjšalo, kajti od tega leta bo za nadaljevanje študija obvezen jezikovni izpit na srednji stopnji. Na Hodošu so odkrili kip narodnostne poslanke Márie Pozsonec jasnil župan Ludvik Orbán, je ki pa smo jih rešili uspešno in imela Pozsončeva, ki so jo leta ustvarjalno. Prvi predsednik 2002 imenovali tudi za častno Slovenije je dodal, da je bila občanko, veliko zaslug za to, da Pozsončeva več kot poslanka je Hodoš 1. januarja 1999 po- svoje narodne skupnosti, saj stal samostojna občina. se je zavzemala za reševanje te»Stara modrost pravi, da človek živi, dokler živi spomin nanj. Spomin na spoštovano Mário Pozsonec, ki ji danes odkrivamo spomenik, bo med nami živ še dolgo. Spomenik nas bo spominjal na človeka, ki nas je s svojim delom in prizadevanjem za tvorno sožitje, razumevanje in sodelovanje Madžarov in SloPred doprsnim kipom Márie Pozsonec: vencev na tem sin Robert Pozsonec, nekdanji predsednik RS lepem, a občutlji- Milan Kučan in hodoški župan Ludvik Orbán vem svetu med Rabo in Muro, močno zadol- žav celotne prekmurske regije. žil,« je v slavnostnem govoru »Prav je, da ob tej priložnosti dejal prvi predsednik Slovenije povem, kako veliko nakloMilan Kučan, ki je skupaj s ho- njenosti je uživala Marika pri doškim županom in Robertom pokojnem predsedniku MadPozsoncem, sinom lani umrle žarske Árpádu Gönczu. Ni bilo poslanke, odkril njen doprsni najinega srečanja, pa jih je bilo kip. veliko, da ni spregovoril tudi o Milan Kučan je v svojem govo- njej,« je še poudaril Kučan. Besedilo in fotografija: Silva Eöry romarjev, ki so se pripeljali z avtobusi iz Železne županije. Pri sveti maši je sodeloval tudi pevski zbor cerkve Sv. Trojice iz mesta Szolnok. Po maši so se romarji – fizično utrujeni, a ... DO MADŽARSKE duševno prenovljeni – vračali na svoje domove v Monošter, Magyarlak, Rábafüzes in v Slovensko ves. LRH Muzej Avgusta Pavla Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/380-099. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice. Porabje, 2. avgusta 2018 Politični barometer Tri mesece po parlamentarnih volitvah ima vladna stranka FIDESZ stabilno vodilno mesto na lestvici strank, kajti tako maja kot junija in julija jo je podpiralo 33 odstotkov vseh volivcev, je ugotovila Agencija za merjenje javnega mnenja Zavec. To pa ne velja za vodilno opozicijsko stranko Jobbik, saj je desničarska stranka vsak mesec izgubila nekaj odstotkov svojih simpatizerjev. Maja jo je podpiralo 15 odstotkov vseh volivcev, junija je bilo takih le 13 odstotkov, maja pa le še 10 odstotkov. Povolilne peripetije na levi strani strankarske palete so povzročile, da je večina levičarskih strank izgubila nekaj pristašev; socialisti imajo zdaj le podporo petih odstotkov volivcev, zelena stranka LMP pa le treh odstotkov. Edina stranka na levi strani, ki se je utrdila in pridobila en odstotek novih volivcev, je Demokratski forum nekdanjega premiera Ferenca Gyurcsányja. Spet pa narašča število neopredeljenih volivcev: maja jih je bilo le 31 odstotkov, julija pa že 37. 8 Ljubljano leko poglednemo drügopaut Porabsko kulturno in turistično društvo pa Slovenska narodnostna samouprava Andovci zdaj že več lejt organizirata izlet v Slovenijo za člane društva pa varašof v Sloveniji, pa nej samo eden najstarejši, liki eden najlepši tö. Zavolo tauga, ka smo dotejga mau se mi tö vsigdar mimo pelali, smo se tak zgučali, Andovčarge pri škofjaloški cerkvi Andovčane. Bili smo že po dosti krajaj, največ na Gorenjskom, pa ranč tak proto maurdja tü. ka si tau leto Škofjo Loko poglednemo. Zatau smo že rano mogli staniti, vejpa več kak dvejsta- V muzeji smo vidli dosta zanimivoga Vejn zato, ka gda človek v Ljubljano pride, te ali proto planinam se pela ali proto maurdja. Zavolo tauga te tisto, ka je na srejdi rosaga, tisto bola taostane. Tak je tau z varašom Škofja Loka, steri je eden najsterjši upetdeset kilomejterov smo se mogli pelati. Pet minutov prvin, kak bi andovski zvaun šesto vöro vdaro, se je mali avtobus, steroga smo od podjetja Petek iz Kuzme naraučili, stavo pred njim. Te je še vsakši malo zaspa- ni pa drveni bejo, komaj smo čakali, aj si leko dolasedamo, tak ka za par minutov je bus že trzaro z nami. Vejn smo se že pri Murski Soboti vozili, gda mi je gnauk nekak eden glaž pod naus potisno. Ranč sem nikanej pito, že audalič sem prdeno, ka je palinka v njem. Tašoga reda je najbaukše, če včasin gutneš. Šansa nejmaš, če se trucaš, zato ka te boš po cejloj pauti tau poslüšo, kak si tapoš. Dobroga šofera smo meli, ja pa nej pa smo že v Tepanji bili. Istina, ka smo ga fejst mogli poslüšati, če smo kaj razmiti steli, zato ka je srbski gučo. Po kavi pa še po edni rundi palinke smo se že malo segreli, kak mali piščenci pod posvejtom, vsigdar smo bola glasni bili. Deset vöra je minaula, gda smo se stavili v Škofji Loki na parkirišči. Že odtistac se je vidlo, kak lejpo je tau staro mesto, vrkar na vreki z gradom, steri, kak če bi še gnesden skrb emo na varaš, se je k freisinški püšpekiji držo od leta 973, pa skur 1000 lejt, do leta 1805. V 11.-12 stol. so od nemško-rimskoga cesara Ottokara III. dovoljenja dobili, ka leko porcije berejo pa pejnaze kovejo, tak je te od leta 1274 Škofja Loka varaš gratala. Grad so v 13. stol. zidali, dapa gda se je leta 1511 zemla starusila, te se je eden tau dolaporüšo. Kaulak njega so stenau zozidali, tak so se branili prauto Hrvatom pa Törkom. Najprvin, kak smo prejk šli reke Selška Sora, smo si poglednili najstarejši srednjeevropski kamnatni maust, steri se zove Kapucinski most. Te maust je prvi škof dau zozidati pa gda je kreda grato, te je on üšo prejk s konjom najprvin, samo konj se je zbojo pa nutra v vodau skočo, škof se je pa zalejo. Zavolo tauga so sledkar edno želejzno ograjo naprajli, stera še gnesden skrb ma na tiste, steri prejk mosta dejo. Gda smo zopodli pa poglednili maust, potistim smo se proto grada šetali, dapa med putjauv smo se večkrat stavili zato, ka ranč smo nej znali, kama aj gledamo. Nej zaman je edno najstarejši mest v Sloveniji, tau se vidi na ramaj pa na cerkvi. Pomalek, kak smo se sprvajali po varaši, pomalek smo proto grada šli, steri više varaša na najvišešom grbeni stoji. Dobro, ka med potjauv so bili kostanji, etak smo si leko počinili, gda tau kak glavnjejk delajo, jaslice, iz lesa spletene, vse pükše, ka so nücali v drügoj svetovnij bojni, dosta taši pavarski škirov, ka se je pri nas sploj nej nücalo. Vidli smo razstavo slik o škofjeloškem pasijonu. Telko vsega, ka ranč taprajti človek ne vej. Lejpa panorama najstarejšoga varaša v Sloveniji nas je že aumanca polejvala, pa nej samo zavolo brga, zato tö, ka je fejst sparno bilau. Leko ka smo se malo mantrali, dapa vrejdno je bilau, zato ka nej samo grad smo si leko poglednili, liki Loški muzej tö, steri je v gradu. V dosti muzejih smo že odli, dapa leko povejmo, ka te je Pozlačeni oltar v cerkvi eden najbola zanimivi, steroga smo vidli. V tom muzeji si leko poglednemo arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostnozgodovinsko, etnološko in prirodoslovno zbirko. Dosta pa dosta vse tašoga smo vidli, ka smo še v življenji nej vidli. Orleka tak skrak, Porabje, 2. avgusta 2018 Nej zaman smo vöro pa pau odli, dapa če bi vse steli redno pogledniti, te bi nam eden den nej dojšo. Pred obedom smo še odli po varaši, po glavnom trgi pa smo si poglednili cerkev, stera je tö ovakša kak pri nas, cejli oltar pa vse svetniki so pozlačeni bili. Vejn še zdaj bi se tam sprvajali, če bi nej lačni gratali. Tak smo te v gostilno šli na obed, stera se je tak zvala Gostilna pr’ Starmanu. Ne vejm, če smo tak lačni bili ali tak dobro küjajo, dapa tau gvüšno, ka še prste smo si dolapolizali, tak je vse žmano bilau tam. Potejm smo tau meli v plani, ka poglednemo Ljubljano, dapa te plan je samo naš biu, Baug je pa emo drügoga za nas, zato ka prejšo eden oblak pa dež se je začno lejvati. Zavolo tauga smo mi nikanej žalüvali, zato ka smo meli b-varianto tö, tau so pa bile terme Snovik, kama smo se kaupat šli. Niške nej vöpravo, dapa vidlo se je na obrazaj, ka tak mislijo, Ljubljano leko poglednemo drügopaut tö. Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 26. Od absurda do obnauve ljudski form V preminaučom tali naše serije ste leko spoznali štiri pesnike, šteri so v cajtaj »zidanja socializma« naprej staupili s pesmimi, ki so - mesto drüžbeni pitanj - gučale o intimni čütenjaj človöka. Pesnik Dane Zajc sliši gnakoj generaciji kak avtori »Pesmi štirih«, je pa donk sploj ovaški kak uni. Nej je piso intimistično, liki bole ostro liriko, zavolo toga je leko svojo prvo kak tau leko vidimo v pesmaj primitivni lüstev - Zajc v svoji veršaj ranč tak dostakrat ponavla rejči pa stavke. Bik je mitska stvarina v cejlom Mediterani, kak na priliko na Španjolskom tö. V pesmi je atmosfera kmična, eške bole, gda naprejpridejo črne vrane pa črna krv kak simboli črne smrti. Pesem »Črni deček« je vöprišla tri lejta kisnej, pa eške bole Svetlano Makarovič poznamo kak pisateljico-pesnico za mlajše pa vözraščene, depa kak šansonistko tö zbirko »Požgana trava« leta 1958 samo sam nadruknivo. Že sploj rano je grato najbole erični pesnik poezije absurda, fundamenti njegvi veršov so bojna, smrt pa destrukcija, kisnej pa je piso o tem tö, ka žitek človöka pa cejla drüžba nemata preveč smisla. Nüco je kejpe s svetá svoji mladi lejt v bojni, stvarin pa mitov, v njegvoj poeziji je človek sam sebi ohar, zaman vsikdar iške pa se trüdi. Dane Zajc je zapüsto slovensko pesniško tradicijo humanistične vöre v razménost sveta, po njegvom pa leko pesnik - kak prorok ali videc - vöpovej istino, njegvi verši tak gratajo rešenje iz nihilizma. Zajcova pesem »Veliki črni bik« je vöprišla v njegvi prvi pesniški knigaj, gnes je eden najbole erični njegvi veršov. Stvarine so v avtorovi pesmaj dostakrat simbol toga, ka je absurdnost od znautra pa zvüna prauti človöki. Pesem o črnom bikej spomina na indašnji ritual zabadanja, kaže na absurdnost sveta: na méranje, brezčütnost pa vrazmo spadanje. Črni pojbič stogi »na žutom pejseki püstinje« - tau pa nema edno samo znamenje, kak moderna poezija - dopüšča večféle interpretacije. Edna bi leko bila, ka je pojbič simbol pesnika, šteri šké vödržati v svejti, ki dé na nikoj, tak more un tö za en malo zamukniti. Če rejsan je Gregor Strniša na začetki slišo med simbolistične pesnike, je v gnakom cajti kak Dane Zajc prišo do poezije absurda. Donk pa je Strniša menje patetičen ino bole estetski, nej je prorok istine, liki bole kontemplativen. Ednoga za drügim kladé kmične, statične kejpe, šteri so puni skrivnostne čalarije. Fundament njegvoga pesništva so figure iz sveta pripovejsti, mitologije pa literature - kak liki bi gorprišo, ka je človek več nej center sveta. Erična je njegva »vesoljska zavest« (Világegyetem-tudat), po šteroj je prej cejla Zemla pa vse na njej - človek tö - samo magično-čalejrske formule, pridejo od drejktnoga guča eden falat cejloga vesolja. Str- zmejs pa gordrži prausnost srca. Gnauk nüca lirične ino nišove pesmi so napisane v ljudskoga pesništva. Takšo impresionistične kejpe, šteri redi, svoje tipične asonance nazajzvanje arhaičnoga sveta pripovejdajo o poetiki zdajšje v slovensko poezijo vpelo je nej zaman, vejpa guči o dü- njoga časa, s pesimističnov prvič po Prešerni ino jim au- hovnosti modernoga sveta. vizijov sveta ino melanholisto vören do konca. Njegva Nikak pa ne smejmo pozabiti jov; drgauč se pá špila z geziforma slovenske moderne pe- na mlašeča prozna ino pe- kom, čütiti je njegvo volau za smi je bila originalna: nüco je semska pisanja Svetlane Ma- žitek, zmejs pa cujdava svoje štiluš ljudski pesmi, štere je karovič, na šteraj so gorrasle satirične, drüžbenokritične tak prenauvo. V svojoj poeziji generacije. misli. S tem je Kravos napraGregor Strniša čüti, ka sveta V svojoj pesmi »Zeleni Jurij« vo eden drejktni vsakdenešne more razmiti, zavolo toga pesnica naprejprinesé pozna- nji guč, s šterim je staupo v pa fejst trpi. ni motiv ljudskoga pesništva, léki modernizem. Pesem »Večerna pravljica« je depa ma dá nauvo zname- V knigaj »Tretje oko« je vöprišiz prve njegve knige, v njej nje. Kejp lidi v pesmi je sploj la njegva pesem »Zamejska so na začetki asonance, na kritičen, fejst negativen. Na žalostna«, té naslov pa je konci pa je dojspiso že na pau ironičen. Ne prave rime. Vu verši smejmo pozabiti, ka se sta v protivnosti dva má Marko Kravos sam kejpa: prvi je fantazijski ranč tak za zamejskoga iz pravlic, kaže mejsec, pesnika (zvün grajnc kamle, pavke ino gobe Slovenije), zatok je verš - tau je že groteskno; samoironičen tö. »Zadrügi kejp je skoro reamejska žalostna« pesem listični, slejdnji verz pa guči prauti stereotipi o zaklüči: lidgé spijo kak »nesrečni manjšincaj«, müši, ž njinimi senjami ali gda sami tak gledajo se špilajo veuki mački. na sebé, ali gda je tak Tau je nej lepota iz pravvidijo rojaki iz matične lice, kaže na tau, ka je domovine. Pesem je človek v svojom rami napisana v praustom (düši) tö nej gospodar. verzi, s sploj prausnimi Cikluš peti Strnišovi pesrečami. V njej gestejo mi »Vrba« s pomočjauv humorni tali pa misli o kejpa drejve guči o ideji modernoj situaciji SloDane Zajc je ranč tak piso za mladino, vse svoje vökivečnoga žitka - pa vencov znautra pa zvün pesmi je rad goršto po gledališčaj tak o relativnosti smrti. Slovenije tö. Zavolo »žive čalarije zemlé, vesi čakajo Zelénoga Djürina, Kak v literaturi Slovencov na vodé ino nebá«, tau je vesolja, depa se lidam ne vidi njegva Taljanskom, o narodnostni v istini prej nika ne mrgé. slobaudnost. Vö ma teknejo problemaj največ pišejo SloSvetlana Makarovič je naj- oči pa eške kamle na njega venci v Avstriji tö. Med mlajbole erična pesnica v literar- ličijo. Za en par lejt se Djüri šimi pesnicami je poznana noj generaciji, štera je začnila povrné kak Sürkasti Djüri - Maja Haderlap, njeni verzi pisati po leti 1960. Oprvin je v pa staukrat nazaj dá, ka je o situaciji koroške manjšine motivaj pa témaj ojdla po po- daubo. Pesem je kak edna so ranč tak puni bolezni ino taj Daneta Zajca ino Gregora parabola, guči o hüdodelstvi kmice. Tau témo pa prekriva Strniše, sledik pa je napravi- pa kaštigi za njega, tau pa z moderni pesniški gezik, šteri la svojo originalno liriko, na gezikom lüstva, šteri je prau- postavla tau poezijo v moderpau poti med tradicijov ino sen, depa donk estetski. nizem. modernizmom. Tematiko Marko Kravos je pauleg V našom prišešnjom tali leko lagvi čütenj prejkpostavla v Miroslava Košute najbole spoznate pesnika, šteri je začbole poetičen svejt, v šteroga eričen pesnik Slovencov na no pisati slovensko avantgardprejkdjemlé motive ino for- Taljanskom, v svojoj poeziji no modernistično poezijo, me ljudskoga pesništva - eške piše od lübezni, svoji premiš- depa ednoga takšoga tö, šteri posaba balad. Tak so njeni lavanj ino aktualni pitanjaj se je od toga radikalnoga pesverši zvekšoga lirsko baladni, drüžbe, med njimi najbole ništva povrno k tradicionalv nji štémo o figuraj ino situ- tistaj o manjšini. Ništerne nim formam. acijaj mitičnoga ali pravlič- Kravosove intimistične pes-dmnoga sveta. Dostakrat nüca mi včási že malo predaleč Porabje, 2. avgusta 2018 10 Vseslovenska srečanja v Ljubljani NE SAMO POLITIKA, TUDI KULTURA, PREDVSEM PA DRUŽENJE Vseslovenska srečanja v Državnem zboru so bila skoraj dvajset let stalnica v stikih med Slovenijo in okolji, kamor so odšli Slovenci, in Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Lansko srečanje je bilo sedemnajsto, letos ga zaradi političnih razmer v Sloveniji ni bilo. Po predčasnih volitvah je Državni zbor z začasnim predsednikom Matejem Toninom (Nova Slovenija) sicer začel delovati; delo so začele tudi nekatere komisije, denimo za mednarodne odnose in komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bila osrednja organizatorica vseslovenskih srečanj, pa še ni izvoljena. Ker letošnjega srečanja ni bilo, zaradi tega ne bo konkretnih posledic za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kaže pa izpostaviti, da ima dogodek večplastno vlogo: pomembni politični predstavniki, najpogosteje predsednik Državnega zbora, občasno pa tudi premier, opredelijo odnos Slovenije do Slovencev v sosednjih državah in po svetu, povabljeni govorci, eden ali več, podrobneje predstavijo položaj Slovencev v okolju, iz katerega izhajajo oziroma prihajajo, kar dopolnijo razpravljalci, ki so bili doslej iz domala vseh celin. Dogajanje popestrijo kulturne skupine in posamezniki, zelo zanimiva in pristna so osebna srečanja pred uradnim začetkom, v odmorih in celo med kosilom. V bistvu moramo pomen vseslovenskih srečanj ocenjevati skozi to, celovito podobo tistega, običajno julijskega dne. Najpogosteje so se doslej ta srečanja nadaljevala na prireditvi Dobrodošli doma, ki je bila lani v Murski Soboti in bližnjem Rakičanu. Na obeh dogodkih aktivno sodelujejo tudi porabski Slovenci, ki se jim najpogosteje pridruži tudi aktualni generalni konzul v Monoštru. Poglejmo na enajsto vseslo- vensko srečanje, kamor so bili povabljeni govorci: Marija kajti Jugoslovanska armada (JLA) je zaradi razglasitve sa- Na enajstem vseslovenskem srečanju v Državnem zboru je bila povabljena govornica (ob Mariji Ahačič – Polak in dr. Janezu Dularju) tudi odgovorna urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Tedaj je več kot 100 udeležencev iz vseh koncev sveta prvič slišalo o podrobnostih, kako živijo Slovenci na Madžarskem, s kakšnimi problemi se srečujejo in katere cilje so si postavili, da se ohranijo kot majhna, a trdoživa in aktivna manjšina v tem delu Evrope. Ahačič – Polak na temo Slovenski izseljenci – daleč od doma, a vedno blizu!, dr. Janez Dular: Med vizijo in uresničenjem skrbi za Slovence zunaj Republike Slovenije in Marijana Sukič: Porabski Slovenci in samostojna Slovenija: od preteklosti prek sedanjosti do prihodnosti. mostojnosti začela – na srečo samo – desetdnevno vojno v Sloveniji. Povabljena govornica Marijana Sukič je povedala, da so porabski Slovenci pisali najvišjim predstavnikom države in jih pozivali, naj Madžarska čim prej mednarodno prizna Slovenijo in poudarila, da je bila prva slo- Na lanskem vseslovenskem srečanju so sodelovali: Jože Hirnök, Valerija Perger, Erika Köleš Kiss in dr. Boris Jesih. Marijana Sukič se je ozrla v čas rojevanja samostojne Slovenije, ko je delegacija Zveze Slovencev preživela 26. junij v Murski Soboti; predsednik Jože Hirnök pa se je udeležil skupaj s predsednikoma Železne in Zalske županije osrednje slovesnosti v Ljubljani, kjer je tedanji predsednik dejal: »Danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan«. In res je bil povsem drugačen dan, venska narodnostna organizacija, Zveza Slovencev, ustanovljena hkrati z nastankom samostojne Slovenije. Naštela je tudi druge pomembne dogodke, in sicer podpis Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom, leta 1992 je bil odprt prvi neposredni meddržavni mejni prehod med Porabjem in Slovenijo (Gornji Senik–Martinje), izhajati je začel tednik Porabje, odprli so slovenski generalni konzulat v Monoštru, Slovenski kulturno-informativni center in poudarila: »Brez slovenskih delovnih mest in brez zavedne slovenske mladine si je težko predstavljati slovensko prihodnost ob reki Rabi.« Tedaj smo v poročanju opomnili, da je več kot sto udeležencev vseslovenskega srečanja prvič slišalo za podrobnosti, kako živijo Slovenci na Madžarskem, s kakšnimi problemi se srečujejo, katere cilje so si postavili, da se ohranijo kot majhna, toda trdoživa in aktivna manjšina v tem delu Evrope. In ob tem namig: še kako pomembno bi bilo na prvem ali drugem naslednjem tovrstnem srečanju v Državnem zboru oceniti, kaj se je zgodilo v tem času in kaj se ni, pa bi se moralo, med Slovenci v Porabju. Pomenljiv naslov so organizatorji izbrali za štirinajsto srečanje: »Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora«. V razpravi je sodelovala Martina Zakoč na temo »Porabje, perspektiva za mlado generacijo?« Uvodoma je povedala, da je minilo 25 let od ustanovitve Zveze Slovencev na Madžarskem. »Zato sedanja mlada generacija razmišlja malce drugače ... Zdaj smo mi tista generacija porabske mladine, od katere se marsikaj pričakuje. Tega se zavedamo, zato smo na pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ustanovili Društvo porabske mladine.« »Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo« pa je bil moto petnajstega vseslovenskega srečanja. Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je povedal, da tretjina Slovencev živi zunaj meja Slovenije, kar je izjemen potencial in bogastvo. Zato tudi pričakovanje, da bi se več Slovencev na tujem vključeva- Porabje, 2. avgusta 2018 lo v razvoj Slovenije. Uvodno razpravo je imela Erika Köleš Kiss, prva zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu, in sicer z naslovom Položaj Slovencev na Madžarskem – nekoč, danes in jutri. Udeležence je seznanila s političnim položajem in organiziranostjo manjšine ter poudarila, da je »ohranjanje slovenskega jezika v Porabju in slovenski skupnosti na Madžarskem naš cilj«. Menila je tudi, da je od časa do časa nujno pogledati, »od kod, po kakšni poti in kam nas vodi naša usoda. Kam vodi številčno majhno slovensko manjšino na ozemlju Madžarske?« Na tem vseslovenskem srečanju je Andreja Kovač v imenu Razvojne agencije Slovenska krajina napovedala odprtje vzorčne kmetije na Gornjem Seniku, kot eno najpomembnejših pridobitev v Porabju v zadnjih letih. Lansko, sedemnajsto srečanje, ki zagotovo ne bo zadnje, je imelo pomenljiv naslov: »Slovenec sem«. Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je povedal: »Zgodovina našega naroda ni bila lahka. Z ničimer nam ni bilo prizaneseno. Nenazadnje o tem priča tudi dejstvo, da smo, kljub svoji skorajda pregovorni maloštevilčnosti, razdrobljeni širom sveta kot malokateri narod. Pa vendar smo nekako uspeli preživeti, kljubovati in se obdržati, in celo osnovati svojo državo.« S tem kolažem, lahko bi rekli tudi paberkovanjem, sem poskušal ustvariti povezavo med dosedanjimi vseslovenskimi srečanji v Državnem zboru in naslednjim, ki bo skoraj zagotovo prihodnje leto. (Fotografija na prvi strani: Vseslovenska srečanja so s posebnim kulturnim programom popestrili dijaki iz avstrijske Koroške) Besedilo in foto: Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 03.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.55 Moj pogled na znanost, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): V zraku, španska nadaljevanka, 15.00 Umetni raj: Dokumentarni film od Južne Amerike do Slovenije, od Berlina do Ljubljane, 15.35 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2018: Okolje, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Čez planke: Šrilanka, 20.55 Nočni receptor, britansko-ameriška nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Kota Zabriskie, ameriški film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal PETEK, 03.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.50 Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki, 10.20 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 10.45 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 11.30 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Miha Šalehar, 12.15 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg, 13.20 Jan Plestenjak s Simfoniki, koncert iz Križank, 15.35 Umor, je napisala (II.): Šola za obrekovanje, ameriška nanizanka, 16.40 Evropska prvenstva 2018: plavanje, 19.45 Infodrom, poletje 2018: Okolje, informativna oddaja za otroke in mlade, 20.00 Koncert ansambla Nemir, 21.20 Zvezdana: Zalalala, 22.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 22.50 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 23.20 Sen znala jes, koncert Rudija Bučarja, 1.35 Videotrak, 2.40 Nogomet - SP 2018: Urugvaj : Portugalska, 4.25 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SOBOTA, 04.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.55 Z Mišo...: Ciril Horjak, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.25 Se zgodi: Spet doma, slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil: Barbara Riman, 16.10 Prvinska preizkušnja: Pri masajskih bojevnikih, britanska dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kulturni vrhovi, dokumentarna oddaja, 17.45 Popolna družina, humoristična nanizanka, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: Zaplet s Korenčanom, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Pariz lahko počaka, ameriški film, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Poletna scena, 22.15 Iz pozabe (II.), britanska nadaljevanka, 23.10 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.10 Info-kanal SOBOTA, 04.08.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.15 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.40 Slastna kuhinja: Andaluzijski gazpaco in prigrizki, 10.10 Čarokuhinja pri atu: Tajska, 10.25 Bleščica, oddaja o modi, 10.55 Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon, 11.45 Avtomobilnost, 12.25 Evropska prvenstva 2018: veslanje, 14.30 Tihotapci identitete, dokumentarni film, 15.40 Umor, je napisala (II.): Zapoj pesem o umoru, ameriška nanizanka, 17.00 Evropska prvenstva 2018: plavanje, 20.00 Rokovske simfonije Davida Garretta, koncert, 22.20 Televizijski klub: Digitalna dieta, 23.15 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 23.40 Umor, je napisala (II.): Poigravanje duha, ameriška nanizanka, 0.35 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 1.20 Videotrak, 2.20 Nogomet - SP 2018: Španija : Rusija, osmina finala, 4.55 Zabavni kanal, 5.50 Videotrak NEDELJA, 05.08.2018, I. spored TVS 6.40 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 9.15 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 9.25 Nabriti detektivi, nemška otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Črna na Koroškem, 10.55 Komorni godalni orkester Akademije za glasbo (B. Ipavec), 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Koncert ansambla Nemir, 15.00 Tožilčeva priča, ame- riški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Nova Mehika, 17.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 18.40 Bacek Jon: Neotesanec, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Maksimilijan in Marija – igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nadaljevanka, 20.50 Z Mišo...: Zlatko Zahović, 21.35 Poročila, Šport, Vreme, 22.05 Konfucij, britansko-kitajski igrano-dokumentarni film, 23.35 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.10 Navdih klasike: Harfistka Anja Gaberc (Claude Debussy: Mesečina), 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal NEDELJA, 05.08.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: OŠ Lava - zidamo prihodnost, 7.15 Glasbena matineja, 8.10 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.20 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 10.30 Hišica v preriji - blagoslovljeni naj bodo vsi otroci, ameriški film, 12.15 Evropska prvenstva 2018: veslanje, 14.25 Evropska prvenstva 2018: kolesarstvo - cestna preizkušnja (Ž), 17.15 Nogomet - državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 3. kolo, 19.40 Evropska prvenstva 2018: plavanje, 20.50 Žrebanje Lota, 21.00 Odbojka na mivki - turnir svetovne serije, 23.00 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 23.25 Zackovo čarovniško popotovanje: Nova Mehika, 23.50 Beli zajec, TV-igra AGRFT, 0.35 Videotrak, 1.35 Nogomet - SP 2018: Hrvaška : Danska, osmina finala, 4.10 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 06.08.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 10 domačih, 12.30 Zlata dekleta (V.): Rose se upre, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): In življenje gre naprej, španska nadaljevanka, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Z glasbo in s plesom, nemška glasbena dokumentarna serija, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Kletvice, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Peš ob Nilu, potopisna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.40 Glasbeni večer, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal PONEDELJEK, 06.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 9.15 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 9.40 Slovenski vodni krog: Rak, dokumentarna nanizanka, 10.25 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Jeruzalem in Zahodni breg, 11.10 Dragonja - skrivnostna reka, dokumentarni film, 12.15 Sočutje za prihodnost - 150 let Rdečega križa na Slovenskem, dokumentarna oddaja, 13.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.25 Televizijski klub: Digitalna dieta, 15.25 Umor, je napisala (II.): Poigravanje duha, ameriška nanizanka, 16.20 Avtomobilnost, 17.00 Evropska prvenstva 2018: plavanje, 20.00 Svetovni popotnik: Sveta dežela: Izrael, 20.50 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 21.40 Umor, je napisala (II.): Gospa v jezeru, ameriška nanizanka, 22.35 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 23.05 Pozabljeni Slovenci: Friedriger&Czeike, dokumentarni film, 23.55 Nogomet državno prvenstvo: Aluminij : Maribor, 2.15 Videotrak, 3.15 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 07.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.20 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 10.50 Vem!, kviz, 11.40 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska, 12.30 Zlata dekleta (V.): Tisti znani občutek, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): Nov veter, španska nadaljevanka, 15.00 Potepanja – Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Strahulja, 15.55 City folk - Obrazi mest: Daka, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zdravje Slovencev: Biološka zdravila, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Vetrnica pod Nanosom, 18.05 Žvenkci: Mrazek, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Inšpektor Banks (V.), britanska nadaljevanka, 20.50 Foto/Photo Joco Žnidaršič; Neznosna lahkost fotografiranja, dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Pričevalci: Jože Košorok, dokumentarna oddaja, 1.40 Dnevnik Slovencev Porabje, 2. avgusta 2018 OD 3. avgusta DO 9. avgusta v Italiji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Info-kanal TOREK, 07.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 9.45 Dobro jutro, poletni izbor, 12.00 Slovenski vodni krog: Koritnica, dokumentarna nanizanka, 12.40 Alpe-Donava-Jadran: Srednjeveška poroka v Landshutu, 13.20 13. festival »Sredi zvezd 2016«, Žalec, posnetek koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 15.30 Sam svoj; Jože Babič, dokumentarni film, 16.25 Umor, je napisala (II.): Gospa v jezeru, ameriška nanizanka, 17.25 Evropska prvenstva 2018: plavanje, 19.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, 21.55 Obramba in zaščita, koprodukcijski film, 23.20 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 23.50 Peš ob Nilu, potopisna serija, 0.40 Videotrak, 1.40 Evropska prvenstva 2018: atletika, 3.50 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 08.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.55 Slastna kuhinja: Brancin z avokadovo omako, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (III.): Mož in žena za vedno, španska nadaljevanka, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Zreče in OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, 18.05 Trobka in Skok: Ljubo doma, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Čas sprememb, italijanski film, 21.30 Stopnice, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.10 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.45 Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal SREDA, 08.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.05 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 10.15 Dobro jutro, poletni izbor, 12.40 10 domačih, 13.25 Zgodbe izza obrazov: Robert Friškovec, 14.10 Vlado Kreslin - Moji dnevi, koncert, 16.45 Ambienti, 17.25 Evropska prvenstva 2018: plavanje, 19.00 Evropska prvenstva 2018: atletika, 21.50 Žrebanje Lota, 22.00 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 23.00 Umor, je napisala (II.): Neodločeno, ameriška nanizanka, 23.50 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 0.15 Videotrak, 1.20 Šport, 3.50 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak ČETRTEK, 09.08.2018, I. spored TVS 5.55 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.00 Vem!, kviz, 11.50 Odmev davnine: Baba, izobraževalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Ékszerkészítők/Izdelovalke nakita, oddaja TV Lendava, 15.55 Slovenci v Italiji, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Dvoživke, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Narodna galerija, 18.05 Mala kraljična: Kaj je narobe z Gabrom?, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Planet Zemlja (II.): Mesta, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Marija Terezija - cesarica in mati, koprodukcijska igrano-dokumentarna oddaja, 23.55 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal ČETRTEK, 09.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 9.10 Dobro jutro, poletni izbor, 11.35 Zdravje Slovencev: Biološka zdravila, dokumentarna oddaja, 12.15 Mojster in njegov Gašper, portret, 13.25 Z Mišo...: Zlatko Zahović, 14.25 Čez planke: Šrilanka, 15.35 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 16.40 Umor, je napisala (II.): Neodločeno, ameriška nanizanka, 17.40 Evropska prvenstva 2018: plavanje, 19.15 Evropska prvenstva 2018: atletika, 21.50 Hudičev vozel, ameriški film, 23.45 Evropska prvenstva 2018: dnevni pregled, 0.10 Umor, je napisala (II.): Jessica za rešetkami, ameriška nanizanka, 1.05 Videotrak, 2.10 Evropska prvenstva 2018: plavanje, 4.10 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SKOZI SLOVENŠČINO DO OSNOV ANGLEŠČINE Zveza Slovencev na Madžarskem organizira jezikovni tečaj SKOZI SLOVENŠČINO DO OSNOV ANGLEŠČINE Tečaj bo septembra, oktobra in novembra 2018, enkrat tedensko po 2 uri (v večernih urah) v Slovenskem domu v Monoštru. Tečaj bo brezplačen. Rok prijave: 24. avgust 2018 Prijavite se lahko po telefonu: 94/380-208 ali na naslednjem e-naslovu: biserka.bajzek@gmail.com TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB porabje.hu