.IVETI IN STANOVATI V OSMANSKIH MESTIH BOSNE IN HERCEGOVINE Alenka Av.lahar IZVLEEEK Avtorica v elanku predstavlja izsledke raziskave o poglavitnih znaeilnostih osmanskega urbanizma, za osmanska mesta znaeilne topografije in stanovanjske kulture prebivalcev v mestih Bosne in Hercegovine v obdobju osmanske vladavine, ki jo je izpeljala na osnovi preueevanja in analize strokovne literature in potopisov. Kljuene besede: etnologija, mesta, Bosna in Hercegovina, obdobje osmanske vladavine, stanovanjska kultura ABSTRACT The article presents the findings of a research into the principal characteristics of Ottoman urbanism, the typical topography of Ottoman towns, and the dwelling culture of town inhabitants in Bosnia and Herzegovina under the Ottoman Rule. The research was carried out by studying and analysing the available professional literature and travel books. Key words: ethnology, towns, Bosnia and Herzegovina, the Ottoman Rule, dwelling culture Uvod V kulturni dedi.eini Bosne in Hercegovine, ki je med letoma 1463 in 1878 pripadala osmanskemu cesarstvu, so se do danes ohranili nekateri elementi kulture, ki so se v de.eli uveljavili v obdobju osmanske vladavine. Na ravni materialne kulture mednje gotovo sodijo nekatere ohranjene znaeilnosti osmanskega urbanizma, med katerimi je najbolj vidna podoba tradicionalne mestne stanovanjske hi.e osmanskega tipa. V prieujoeem prispevku1 predstavljam najpomembnej.e izsledke raziskave, s katero sem posku.ala razkriti celovitej.o podobo oziroma poglavitne znaeilnosti nekdanjega osmanskega urbanizma, za osmanska mesta znaeilne topografije in stanovanjske kulture prebivalcev osmanskih mest Bosne in Hercegovine. 1 Prieujoee besedilo je nastalo na osnovi diplomske naloge .iveti in stanovati v mestih Bosne in Hercegovine v osmanskem obdobju pod mentorstvom dr. Bo.idarja Jezernika na Oddelku za etnologijo in kulturno antroplogijo leta 2002. Alenka Av.lahar Nastanku raziskave so botrovala vpra.anja, ki so se mi porodila iz .elje po bolj poglobljenem razumevanju dana.nje podobe kulturne dedi.eine v mestih Bosne in Hercegovine: kako je bilo zgrajeno balkansko osmansko mesto, kak.na je bila njegova vloga, kdo je v teh mestih .ivel, katere so bile znaeilnosti mestnega gospodarstva, kaj je najbolj znaeilno opredeljevalo urbani naein .ivljenja in stanovanjsko kulturo mestnega prebivalstva in, nenazadnje, zaradi katerih znaeilnosti balkanskih osmanskih mest so jim po koncu osmanske vladavine v veeini balkanskih de.el morali nadeti povsem novo, .evropsko. podobo?2 Raziskava je nastala na podlagi preueevanja in analize razliene strokovne literature (s podroeja arhitekture, zgodovine, dru.bene geografije, sociologije) in 486 analize .tevilnih potopisov zahodnih popotnikov ter osmanskega potopisca Evlije Eelebija. Geografsko se osredotoeam na obmoeje Bosne in Hercegovine, ker je bila de.ela v osmanskem obdobju enotna pokrajina in je v odnosu do oblasti ohranjala poseben polo.aj, poleg tega pa so se zaradi domaeega izroeila v njej uveljavile nekatere regionalne znaeilnosti kulture. Easovni okvir naloge zajema celotno obdobje osmanske vladavine v de.eli. V Bosni in Hercegovini se je po utrditvi osmanske oblasti prieel izrazit proces urbanizacije, ki je bil hkrati zaeetek pravega razvoja mest in mestnega gospodarstva. V novi dr.avi so v veeja naselja seasoma prerasli nekateri prej obstojeei srednjeve.ki trgi. Nekatera mesta so ustanovili .ele novi oblastniki, a tudi ta so se hitro razvila v veeja sredi.ea. Mesta so postala sede.i politiene oblasti, sredi.ea osmanske administracije, moena sredi.ea obrti in trgovine ter sprva tudi sredi.ea za oskrbo vojske. V Bosni in Hercegovini je pri.lo tudi do visoke stopnje islamizacije domaeega slovanskega prebivalstva. Muslimani so seasoma postali veeinsko prebivalstvo v mestih, kar je zaradi njihove omenjene vloge spodbujala sama oblast. Zaradi tak.ne vloge urbanih naselij so se tam tudi sicer najmoeneje uveljavili vplivi osmanske kulture. V osmanskem obdobju Bosne in Hercegovine so se uveljavili novi naeini izgradnje mest, razlienih objektov sakralnega in javnega znaeaja ter graditve in opreme hi.. Spremenila sta se torej hitrost in naein urbanizacije, s tem pa tudi podoba mestnih naselij.3 Novi oblastniki so s seboj prinesli .e izdelana naeela izgradnje mest, ki so odsevala znaeilnosti tedanje kulture, ustroja dru.be in naeina .ivljenja v mestih. Nanje je v veliki meri vplival islam, tedaj dominatna religija v cesarstvu. Glavne znaeilnosti urbanizma in topografije osmanskih mest Bosne in Hercegovine Ena glavnih znaeilnosti prostorske ureditve osmanskih mestnih naselij je bila dosledna funkcionalna delitev mesta na poslovni del, ki se je imenoval ear.ija, in na stanovanjske povr.ine,ki so jim rekli mahale. Ear.ija se je vedno nahajala v 2 Raziskava, ki jo z bistvenimi izsledki predstavljam na tem mestu, je tako nastala pravzaprav zaradi spoznanja, da doslej v slovenski etnologiji nimamo samostojne .tudije, ki bi obravnavala to problematiko. Podobno velja za druge regionalne etnologije z obmoeja nekdanje skupne dr.ave. 3 Sulejman Smlatia, Banja Luka: Grad i njegove funkcije. Svjetlost, Sarajevo 1978, str. 34.35. .iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine Ulica v ear.iji (vir: Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura v Sarajevu s posebnim ozirom na sodobno, str. 185) Duaani (vir: Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura., str. 49) Alenka Av.lahar sredi.eu naselja in ob glavni prometni poti, okoli nje pa so se .irili stanovanjski deli, katerih ulice so izhajale iz ear.ije.4 V ear.iji se je odvijala vsa gospodarska dejavnost mesta. Sestavljal jo je splet ulic in ulieic v jedru mestnega naselja z mno.ico majhnih obrtni.kih delavnic (duaanov) in bolje grajenih skladi.e za trgovino.5Poleg delavnic obrtnikov so ear.ijo tvorile .e prodajalne trgovcev (bezistani), tr.nice, skladi.ea in tiste javne zgradbe, ki so bile nujni sestavni del sredi.ea mesta, da je to lahko delovalo po naeelih tedanje dru.be. Zato so se tam nahajale .e verske ustanove, v prvi vrsti d.amija, ter verske srednje .ole (medrese) in zgradbe islamskih mistienih redov (tekije), a tudi bogoslu.ni objekti drugih verskih skupnosti. K delovanju gospodarskega dela mesta so pripomogli .e 488 hani, karavanseraji in musafirhane,kar so bila prenoei.ea za vse vrste popotnikov in trgovce, komunalni objekti, kot so vodovod, javna kopali.ea (hamami), javne pipe (eesme) in vodometi ter javne kuhinje (imareti). Znaeilnost osmanskih mest so bile tudi .tevilne kavarne. Za ear.ijo je bilo znaeilno tudi to, da je bila, za razliko od stanovanjske arhitekture, po svoji zgradbi in podobi enaka v vseh osmanskih de.elah, saj se ear.ija v Srbiji, Makedoniji ali Bosni ni razlikovala od ear.ije v Mali Aziji.6 Ulica v mahali (vir: Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura., str. 69) Mahalska eesma (vir: Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura., str. 187) 4 Alija Bejtia, Ali-pa.ina mahala u Sarajevu: Prilog izueavanju urbanistieke i socijalne strukture grada. V: Prilozi za proueavanje istorije Sarajeva, Muzej grada Sarajeva, Sarajevo 1966, str. 19. 5 Sulejman Smlatia, nav. delo, str. 35. 6 Husref Red.ia, Islamska umjetnost: Umetnost na tlu Jugoslavije, Beograd (etc.), Jugoslavija (etc.) 1982, str. 36. .iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine Stanovanjske povr.ine, ki so obdajale ear.ijo, so vedno tvorile veeino ozemlja mesta. Zanje je bila znaeilna posebna ozemeljska organizacija, katere osnovna enota je bila mahala.7 Nastajati je zaeela tam, kjer je .e obstajalo nekaj hi. ali mestu bli.nja vas. Ko se je zbralo .e dovolj hi. v naselju, se je na.el dobrotnik, ki je dal sezidati molilnico, mesd.id, in druge znaeilne objekte mahale. Mahalo je ponavadi sestavljalo 40.50 hi., ki so obkro.ale mesd.id in pripadajoei mekteb, versko osnovno .olo. Znaeilni objekti posamezne mahale so bili poleg molilnice in verske osnovne .ole .e eesma ali uliena pipa, pekarna in ponekod trgovina z .ivili. V mahalah so se nahajala tudi pokopali.ea.8 Mahale so se naeeloma oblikovale na osnovi religiozne pripadnosti, kar je bilo znaeilno za fevdalno dru.bo, v kateri je osnovno ideologijo predstavljala religija. 489 Kateri religiji so pripadali prebivalci neke mahale, se je dalo ugotoviti po vrsti verskega objekta v njej, bodisi d.amije, cerkve ali judovske sinagoge. Molilnica je predstavljala sredi.ee skupnosti tudi v ozemeljskem smislu, saj se je naselje .irilo kro.no okoli nje.9 Mahala je bila tudi najmanj.a administrativno-teritorialna enota, ki jo je v stikih z oblastmi predstavljal muhtar, stare.ina mahale, ko te vloge niso vee imeli verski predstavniki posameznih veroizpovedi.10 Stanovanjska kultura prebivalcev osmanskih mest Bosne in Hercegovine Stanovanjske hi.e v balkanskih vaseh in trgih pred obdobjem osmanske vladavine so bile lesene in prostorsko slabo razvite. Mestna hi.a, ki so jo prinesli osmanski oblastniki, je predstavljala neprimerljivo bolj razvit tip hi.e in vi.jo stanovanjsko kulturo, zato jo je sprejelo tako islamizirano kot tudi kr.eansko prebivalstvo.11 Stanovanjska hi.a na Balkanu je v osmanskem obdobju zaradi drugaenih podnebnih pogojev dobila drugaeen videz, a je hkrati ohranila osnovne prostorske in oblikovne znaeilnosti hi.e osmanskega tipa.12 Lega in zunanj.eina bivali.e Za stanovanjsko hi.o, ki se je uveljavila v mestih po prihodu osmanskih Turkov, je bilo znaeilno, da je bila ograjena z visokim zidom. Ta je hi.o obdajal na delu, ki je mejil na ulico. Naeeloma so se na ta naein ob ulicah vrstile vse hi.e v posameznih stanovanjskih soseskah, mahalah. Te hi.e so na ulice mejile z zidom, na notranjih straneh pa so parcele loeevale vrtne ograje. Zid je torej omogoeal popolno loeitev zasebnega, intimnega, dru.inskega .ivljenja od javnega prostora. Za zidovi hi. so 7 Alija Bejtia, nav. delo, str. 19. 8 Sulejman Smlatia, nav. delo, str. 35. 9 Alija Bejtia, nav. delo, str. 20.21. 10 Alija Bejtia, nav. delo, str. 25. 11 Husref Red.ia, nav. delo, str. 37. 12 Husref Red.ia, nav. delo, str. 36. Alenka Av.lahar Legenda: 1.2. eardaeia (mo.ki, .enski), 3. 1. eardak (mo.ki, .enski), 2.3.divanhana (mo.ka, .enska), 4.5.aenifa, 6. 4.mabejna, hodnik med mo.ko in .ensko hi.o, 5.6.kamerija (mo.ka, .enska) Tloris Svrzove hi. e (vir: Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura., str. 108, 109) se nahajala notranja dvori.ea, imenovana avlije.13 Posamezna stanovanjska hi.a znotraj zidov avlij je bila namenjena bivanju ene dru.ine. Tak.ne vrste stanovanjsko arhitekturo je narekovalo zaprto .ivljenje muslimanskih dru.in, pri katerih so .enske .ivele odmaknjeno od pogledov tujcev, v krogu dru.ine. Zato sta nastali loeeni mo.ka in .enska avlija ter v notranjosti bivali.e mo.ki in .enski del hi.e. Vstop z ulice v avlijo je vodil skozi nizka in .iroka glavna vhodna vrata, kapijo. Kapija je imela s stre.no kritino prekrit nadstre.ek in stopnieko, ki naj bi zadr.evala nesnago z ulice. Vrata kapije so bila vedno zaprta. Da bi lahko vstopil, je bilo potrebno potrkati na vrata s posebnim, na vrata pritrjenim tolkalom, zvekirom.14 Praviloma so bile stanovanjske hi.e enonadstropne.15 Bile so brez kleti. Njihovi temelji so segali le kak.nih petdeset centimetrov globoko v zemljo.16 Pritlieni del hi.e je bil ponavadi zidan in masivno grajen. Gradili so ga bodisi iz kamna17 bodisi iz aerpiaa, zidakov iz ne.gane gline.18 Ta del hi.e je imel le majhna okna. Gornje nadstropje 13 Oblika hi. z notranjimi dvori.ei je sicer .e zelo stara. Osmanski Turki so jo prevzeli preko Seld.u.kih Turkov od Perzijcev, ti pa so jo prenesli iz helenistiene arhitekture. Po: Red.ia, nav. delo, str. 51. 14 Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura v Sarajevu s posebnim ozirom na sodobno. Partizanska knjiga, Ljubljana 1985, str. 112. 15 Ta podatek navaja vee avtorjev, na primer: Antun Hangi, .ivot i obieaji Muslimana u Bosni i Hercegovini. Svjetlost, Sarajevo 1990, str. 59; Husref Red.ia, nav. delo, str. 36. 16 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 152. 17 Antun Hangi, nav. delo, str. 59. 18 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 150. .iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine so gradili iz lesenega ogrodja, ki so ga polnili s aerpiai. Zidano gornje nadstropje so poznali le v predelih, kjer je bilo dosti kamenja in kjer je obstajala tradicija gradnje kamnitih hi.. V gornjem nadstropju so se, za razliko od pritlieja z majhnimi okni, nahajali tudi znaeilni prostori z veejim .tevilom oken, povezanih celo v nize.19 Notranja delitev prostorov Tudi marsikatere znaeilnosti notranje delitve prostorov so se oblikovale zaradi zahtev muslimanskih verskih predpisov glede dru.inskega .ivljenja, predvsem v zvezi z izolacijo .ensk in njihovim zapiranjem v krog dru.ine.20 Na samo velikost stanovanjskih hi. in .tevilo prostorov v notranjosti bivali.e pa je vplival predvsem standard prebivalcev hi.e, ki je bil odvisen od tega, kateremu socialnemu sloju so pripadali. 491 Vsi tlorisi so izhajali iz skupnega izhodi.ea oziroma iz skupne osnovne enote stanovanjske celice, ki sta jo tvorila hajat, ve.a ali predprostor, in halvat, soba.21 V dovolj velikih hi.ah sta se za halvati, sobami v pritlieju oblikovala .e mala soba ali halvatia, kjer so spali hi.na pomoenica ali otroci enega spola,22 in hud.era, shramba za .ivila pri kuhinji.23 Prvotno se kuhinja in strani.ee nista nahajala v hi.i. Kot neeista prostora so ju namestili v notranje dvori.ee. V okoljih s hladnej.imi zimami pa je kuhinja pre.la v notranjost bivali.e za hajat. Tako je nastal zimski mutvak, zimska kuhinja, ki ni imela stropa, temvee se je odpirala skozi dimluk, prostor za odvajanje dima do podstre.ja. Od tod se je dim odvajal skozi bad.o, stransko odprtino na strehi.24 Iz te osnovne tvorbe hi.e je nastala delitev na mo.ko hi.o kot gospodarskim in javnim delom hi.e s pripadajoeim mo.kim dvori.eem, mo.ko avlijo, ter .ensko hi.o z .ensko avlijo kot gospodinjskim in dru.inskim delom hi.e, kjer se je nahajala kuhinja. Vstop v .ensko hi.o je potekal preko mo.ke avlije.25 Mo.ki del hi.e je bil v tak.nem primeru loeen od .enskega z visokim zidom, kjer se je nahajala eesma, pipa s tekoeo vodo, ponekod pa tudi eekme dulaf, odprtina v zidu, v katerem je bila name.eena vrtljiva omarica, preko katere so podajali hrano v mo.ki del hi.e, tako da so .enske ostale neopa.ene pred tujci.26 Dve avliji, mo.ko in .ensko, so imele bogatej.e fevdalne hi.e. V mo.kem dvori.eu so bili hlevi, hi.a za slu.inead in goste. V to dvori.ee so smeli vstopati kmetje in vsi ostali, ki niso bili v bli.njih odnosih z dru.ino. .ensko dvori.ee je bilo intimno dvori.ee dru.ine. V njem je bil vodnjak ali pa eesma, okra.eno je bilo s cvetjem in zelenjem. Nizka ograja ga je delila od velikega vrta.27 19 Husref Red.ia, nav. delo, str. 36. 20 Husref Red.ia, nav. delo, str. 105. 21 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 79.80. 22 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 82. 23 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 80. 24 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 79. 25 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 94. 26 Ljubica Mladenovia, Sarajevo u doba turskog fevdalizma. V: Sarajevo od najstarijih vremena do danas. Muzej grada Sarajeva, Sarajevo 1954, str. 50. 27 Husref Red.ia, nav. delo, str. 105. Alenka Av.lahar Divanhana in kamerija (vir: Trhulj Sead (ur.), Svrzina kuaa: Svrzo.s House, str. 73) Le najbolj premo.ni dru.inski gospodarji so si lahko privo.eili, da so zgradili mo.ko in .ensko hi.o celo v dveh loeenih stavbah. To so bili bogatej.i begi, mnogi age ter nekateri trgovci. V eni hi.i je stanoval gospodar sam in v njej sprejemal svoje prijatelje in znance, v drugi hi.i pa je imel svojo dru.ino. Hi.a, v kateri je stanoval on, se je imenovala selamluk, nekateri so ji rekli tudi ahar, hi.a, kjer je prebivala dru.ina, pa se je imenovala harem ali haremluk. Siroma.nej.i musliman je sprejemal goste in prijatelje v isti hi.i, v kateri je bivala tudi njegova dru.ina, vendar v posebni, za to namenjeni sobi.28 Ti osnovni prostori bivanja v pritlienem, zidanem delu hi.e so se v nadstropju nadaljevali v poletno stanovanje, ki je bilo bolj odprto, zraeno in svetlo. Stanovanje v pritlieju okrog zimskega mutvaka je torej predstavljalo zimsko stanovanje, dru.ina je v tem delu bivala pozimi in se grela ob ognji.eu zimskega mutvaka. Hi.a v nadstropju je imela v osnovi enako zasnovo prostorov. Ve.o je predstavljala divhana ali divanhana. To je bil nekak.en balkon ali lesen stranski prizidek hi.e, do katerega so vodile stopnice. Divanhana je stala na stebrih v pritlieju, t. i. bo.luku, in je bila prekrita s streho.29 Prostor divanhane je dru.ina uporabljala za razvedrilo v vroeini 28 Antun Hangi, nav. delo, str. 60. 29 Povzemam po: Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 80. .iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine in divanjenje, razgovore.30 Z loeitvijo na mo.ko in .ensko hi.o s pripadajoeima avlijama sta pri nekaterih hi.ah nastali tudi loeeni mo.ka in .enska divanhana s svojimi mo.kimi in .enskimi stopnicami. Zveza med mo.kim in .enskim stanovanjem je v takem primeru potekala preko mo.kega eardaka, sobe za mo.ke.31 Na zunanji strani se je divanhana nadaljevala v kamerijo, prostor za poletni oddih in u.ivanje, na drugi strani je vodila do vseh notranjih prostorov v nadstropju.32 Kamerija je bila tudi prostor, namenjen pole.avanju v meseeini v toplih noeeh, na kar ka.e izvor tega imena iz arabske besede za mesec.33 V kameriji naj bi se sicer najvee zadr.evala domaea dekleta, ki so tam vezla tkanine za svojo balo.34 Bila je za dve, tri stopnice dvignjena nad divanhano,35 obrnjena proti izbranim razgledom nad ulico, mesto ali vrt, sicer pa vsa prekrita s preprogami in oblo.ena 493 z blazinami.36 Del divanhane je zavzemal tudi t. i. abdestluk ali prostor za obredno umivanje pred molitvijo, kot zahtevajo islamski verski predpisi. Abdestluk (ali tudi abdesthana) se je nahajala v mo.kem in v .enskem delu hi.e, predstavljal pa jo je lesen umivalnik, ob katerem se je nahajal poln ibrik, vre vode. Odtok iz abdestluka je bil speljan v zemljo izven hi.e.37 Eardaki so bile sobe v nadstropju. Tako kot halvati v pritlieju so bili namenjeni bivanju. Vendar so prebivalci stanovanjskih hi. osmanskega tipa prostore uporabljali veenamensko. Eez dan so jim namree prostori slu.ili za bivanje, ponoei so jih preuredili za spanje. Temu je bila prirejena tudi njihova oprema. Ee je imela hi.a vee halvatov, so v enem spali star.i, v drugem pa otroci. Ali pa so posebej spali stari star.i. V halvatiaih so spale hi.ne pomoenice. Tudi eardaki in ao.ki so bili spalnice za dru.ino.38 Eardaki in halvati v mo.ki hi.i so bili namenjeni sprejemanju gostov, bili so torej nekak.ne sprejemnice hi.e. Ponavadi so bili ti prostori bogato opremljeni,39 ker so slu.ili .reprezentativnim. namenom. Posebnost med sobami v .enskem delu hi.e pa so bile djevojaeke sobe ali sobe za domaee heerke, ki so bile ponavadi v nadstropju. V sklopu hi.e so imele tak polo.aj, da so segale nad ulico, na katero so gledale z zamre.enim oknom, t. i. a.ik-pend.erom.40 Dekleta so sedela za temi okni, medtem ko so jim fantje pod njimi vasovali, a.ikovali. 30 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 82. 31 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 96. 32 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 84. 33 Tako pravi Grabrijan, ki navaja, da arabsko .el kameru. pomeni mesec. V: Du.an Grabrijan, Kako je nastajala na.a sodobna hi.a. Mladinska knjiga, Ljubljana 1959, str. 79. 34 Svetlana Bajia, Ukra.avanje i motivi na bo.njaekom gradskom pokuastvu: Iz zbirki Odjeljenja za etnologiju Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu. Sarajevo: Zemaljski muzej BiH, str. 7. 35 Du.an Grabrijan, Kako je nastajala na.a sodobna hi.a, str. 79. 36 Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura v Sarajevu, str. 84. 37 Amra Mad.arevia, Kultura stanovanja. V: Svrzina kuaa: Svrzo.s House, str. 87. 38 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 82. 39 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 94. 40 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 95. Alenka Av.lahar Prostori za gospodinjska dela Tak.no stanovanje je torej obsegalo vse, razen prostorov za gospodinjsko ali umazano domaee delo, ker je bila v naeinu .ivljenja muslimanskih prebivalcev moeno poudarjena zahteva po osebni higieni in eistoei v stanovanjski hi.i, kar je izhajalo iz muslimanskih verskih predpisov. Te dejavnosti so prebivalci v balkanskoosmanskih hi.ah opravljali v avliji. Poleti niso kuhali v hi.i, temvee jim je zato slu.ila poletna kuhinja ali poletni mutvak, ki so ga namestili pod improviziran, prekrit prostor nekje v avliji. Tu so se nahajali tudi kotel za pranje perila, strani.ee in prostor za drva pod nadstre.kom (odumluk).41 494 Gospodarski del hi.e Avlija kot celota z vsemi napravami in objekti za gospodinjsko delo je torej tvorila sestavni del hi.e. Nekatere od mestnih hi. so imele tudi gospodarske prostore. To so bili ahar (hlev), gospodarska avlija, hambari (ka.ee) in bostani (vrtovi). 42 Prehod na vrt je vodil skozi .ensko avlijo do majhnih vrat, imenovanih kapid.ik, sicer je avlijo od vrta loeeval zid.43 Na notranjih straneh hi.nih parcel so stanovalci postavili posebne vrtne ograje, kom.imke, ki so omogoeale notranjo zvezo med hi.ami.44 Stavbno pohi.tvo Eardaki in halvati so bili torej prostori, ki so bili namenjeni bivanju eez dan in spanju ponoei. Pohi.tvo teh sob so ponavadi sestavljale seaije, nizke vgrajene oblazinjene klopi, ki so se raztezale pod okni z ene ali dveh zunanjih strani. Ves ostali prostor je bil prazen, le preproga je pokrivala tla. Steno pri vratih je po celi dol.ini prekrivala musandera, lesena, z rezljanimi ornamenti okra.ena vzidana omara.45 To, veeinoma vgrajeno pohi.tvo, je bilo pravzaprav vse pohi.tvo, ki se je nahajalo v sobah. Vedno so ga namestili ob straneh, tako da je bila sredina sob prazna. Od zgoraj je bila musandera odprta, da se je lahko zraeila. Nahajala se je v vsakem halvatu in eardaku in je bila enotne, standardne oblike.46 V srednjem delu musandere je bila pee z glinenimi peenicami, ki so bile navznoter vdrte, torej oblikovane tako, da so akumulirale toploto in jo dolgo oddajale v prostor. Namesto peei je ponekod stal od.ak ali kamin. Ob peei se je v musanderi nahajala majhna, le eetrt kvadratnega metra velika kopalnica, hamamd.ik. Topla voda za umivanje se je grela v posebnem glinenem vreu, ki je bil vgrajen ob strani peei.47 Kopalnica 41 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 91. 42 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 104. 43 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 102. 44 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 113. 45 Alija Bejtia, nav. delo, str. 47. 46 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 140. 47 Alija Bejtia, nav. delo, str. 47. .iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine Hamamd.ik in du.ekluk (vir: Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura., str. 135) je imela v podu kamnito korito z odtokom vode.48 Vodo, ki se je grela v (bakrenem) kotlu za segrevanje vode, so zajemali z zajemalko in nalivali v setilj, posebno posodo s pipico, obe.en nad vi.ino glave, in se z njo oblivali kot s prho. V ta mali prostor so obe.ali tudi brisaeo in odlagali nekatere druge posode.49 Hamamd.ike so si lahko privo.eili predvsem bogatej.i prebivalci mest, v njihovih hi.ah je imela take kopalnice vsaka soba.50 Preostali del musandere je zavzemal du.ekluk, v katerega so eez dan spravljali posteljnino. Zveeer so namree posteljnino razgrnili po seaijah ali po tleh, s eimer se je soba za dnevno bivanje spremenila v spalnico.51 Za bivalne prostore v hi.ah osmanskega tipa so bili znaeilni nizki stropovi. Prostori v pritlieju so navadno merili 2,1 metra, v nadstropju 2,3 metra, vrata pa so bila visoka le 1,75 metra. Okna v eardakih so bila name.eena na vseh zunanjih stenah.52 Bila so .tevilna in so segala skoraj do stropa. Ponavadi so bila enokrilna 48 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 140. 49 Zorica Janjia-Eernjavski, Vodie kroz Svrzinu kuau, Muzej grada Sarajeva, Sarajevo 1976, str. 8. 50 Husref Red.ia, nav. delo, str. 88. 51 Alija Bejtia, nav. delo, str. 49. 52 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 137. Alenka Av.lahar in v eardakih .enskega dela hi.e zakrita z lesenimi re.etkami, mu.ebki, da so bile .enske skrite pred pogledi tujcev. V pritlieju je bilo oken malo in bila so nizka.53 Notranja oprema sob Veeino pohi.tva je torej sestavljalo le vgrajeno pohi.tvo. Za odlaganje manj.ih predmetov, na primer pip, tobaka, kozarcev, so uporabljali dolafe, vgrajene omarice. Miz in stolov, kot na Zahodu, niso poznali. .e konec 19. stoletja si jih lahko na.el le v hi.ah ag, begov, nekaterih trgovcev in efendijev.54 Uporabljali so mizice, imenovane sinija ali sofra, ki so bile okrogle plo.ee na nizkih nogah. V sobo so sofro prinesli samo takrat, ko so jedli in takrat so se posedli po tleh okoli nje. Sicer 496 je visela na zidu v kuhinji ali v ve.i. Sedeli so na seaijah ali na tleh. Oprema kuhinj Tudi oprema kuhinj je bila v osmanskem obdobju razmeroma preprosta. V kuhinji se je nahajalo le odprto ognji.ee, klop in police za odlaganje posode, hambar (skrinja za .ito ali moko) in naeva (neeke). Posoda je bila treh vrst. Shranjevanju vode so bili namenjeni d.ugum, velik vre za vodo, in testija, manj.i vre. Osebna higiena je bila pri muslimanih pomembna .e zaradi verskih razlogov, poleg tega pa so uporabljali le .lice, sicer so hrano veeinoma jedli kar s prsti, zato je bilo umivanje rok pred in po jedi obvezno. Temu sta slu.ila led.en, umivalnik s pokrovom, in ibrik, vre za pranje rok. Kuhali so v bakraeu, bakrenem kotlu, ki je visel nad ognji.eem na verigi. Nad ogenj so postavili sad.ak, trino.no stojalo, tako da so na njem lahko kuhali hrano v tend.erih, loncih. Hrano so jedli s sahanov, kovinskih kro.nikov s pokrovom. Za pitje mleka ali juhe so uporabljali skodele, imenovane ease, testenine in sla.eice so pekli ali servirali na tepsiji, nizkem okroglem pladnju oziroma pekaeu, na demirliji, velikem okroglem pladnju,pa so servirali jedi ob sveeanih prilo.nostih. Posodo so prali v kazanu, kotlu za pranje posode. Tretja skupina posod je slu.ila kuhanju in serviranju kave. Kuhali so jo bodisi na od.aku, ognji.eu, bodisi na mangali, posebni bakreni posodi za .erjavico. Kuhali so jo v d.ezvah in servirali na pladnju, tabaku, v majhnih skodelicah, fild.anih. Vsa posoda, razen fild.anov, je bila iz kositra ali iz bakra, prevleeenega s kositrom.55 Bakreno posodje so uporabljali vsi dru.beni sloji.56 Nekatere znaeilnosti naeina .ivljenja v hi.i osmanskega tipa Na podlagi do sedaj predstavljenih znaeilnosti naeina .ivljenja lahko povzamemo vee ugotovitev, in sicer da so na podobo bivalne kulture v stanovanjski 53 Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 159. 54 Antun Hangi, nav. delo, str. 63. 55 Povzemam po: Du.an Grabrijan, nav. delo, str. 133.134. 56 Lebiba D.eko, Umjetnost tradicionalnih oblika izra.avanja u drvetu i metalu. V: Ukra.avanje i motivi. , str. 15. .iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine Soba, pripravljena za obed (vir: Trhulj Sead (ur.), Svrzina kuaa: Svrzo.s House, str. 80) Soba, pripravljena za spanje (vir: Trhulj Sead, (ur.), Svrzina kuaa: Svrzo.s House, str. 100) Alenka Av.lahar hi.i osmanskega tipa moeno vplivali nekateri muslimanski verski predpisi. Zaradi izoliranega .ivljenja .ensk, ki so se morale skrivati pred pogledi tujcev, so bile hi.e na delu, ki je mejil na ulico, obdane z visokimi zidovi. Hi.e so imele mo.ki in .enski del pa tudi mo.ko in .ensko avlijo. Okna na .enskem delu hi.e so bila zamre.ena z lesenimi re.etkami, imenovanimi mu.ebki. Zaradi verskih predpisov o vzdr.evanju osebne higiene so imeli muslimani v hi.ah v vsaki sobi majhno kopalnico, hamamd.ik. Znaeilnosti stavbnega pohi.tva in notranje opreme nam razkrivajo, da je bila za bivalno kulturo v osmanskem obdobju znaeilna uporaba t. i. nizkega kulturnega horizonta. Pohi.tvo je bilo prilagojeno prevladujoei dr.i eloveka v teh prostorih, s 498 sedenjem .po tur.ko. na seaijah ali na tleh v easu obeda. Tak.na dr.a oziroma uporaba nizkega kulturnega horizonta je zahtevala prilagoditev vseh dimenzij prostora dosegu elovekove roke. Zato so bili nizki tudi stropovi, okna pa .tevilna in velika, vsaj v zgornjem nadstropju, in name.eena tako, da so omogoeala razgled iz nizkega eepeeega polo.aja.57 Stare bosanske hi.e osmanskega tipa so se torej proti ulici zapirale z zidom, a so se navznoter odpirale proti naravi, proti vrtu in sadovnjaku. V arhitekturi teh hi. so z izbiro terena, lege in polo.aja posku.ali eimbolje izkoristiti vpliv naravnih elementov, sonca, vode, rastlinja, kar priea o visoki stopnji stanovanjske kulture.58 Drevesa, ki so jih zasajevali ob d.amijah, ali tista, ki so jih pustili rasti, ko so naertovali gradnjo nove hi.e, zelenje vrtov in sadovnjakov znotraj hi.nih parcel ter okrasno rastlinje v notranjosti .enskih avlij, prieajo o tem, da je bilo vkljueevanje narave pomembna sestavina tako urbanizma kot bivalne kulture. V dru.abnem .ivljenju je bilo pomembno medsebojno obiskovanje, ki mu domaeini pravijo sijela, drugaee pa v easu osmanske vladavine dru.abnega .ivljenja v zahodnem smislu niso poznali. Ker ni bilo gledali.e, koncertov ali katerekoli druge javne zabave, so se .enske predvsem obiskovale med seboj na sijelih ali hodile na izlete na lepe kraje v okolici, na teferie.59 .enske so sicer opravljale vsa gospodinjska dela, pripadala pa jim je tudi vzgoja otrok. Njihovo mesto je bilo predvsem v krogu dru.ine, v .enskem delu hi.e, kamor tujci niso imeli vstopa. Tu, v stanovanjski hi.i, so se .enske ukvarjale tudi z vezenjem in tkanjem preprog, z dejavnostmi, ki so se moeno uveljavile z osmanskimi vplivi v urbanizmu, arhitekturi in stanovanjski kulturi. V bosanski mestni stanovanjski hi.i osmanskega tipa, ki je imela malo pohi.tva, so bili preproge in vezeni izdelki pomembni deli notranje opreme. Z vezenjem so okra.evali .tevilne predmete iz blaga: posteljnino, prevleke za okrasne blazine, zavese, tapiserije, levhe ter mahrame, rute, ki so jih uporabljali ob abdestu, in tiste, ki so jih nosile .enske 57 Husref Red.ia, nav. delo, str. 106. 58 To znaeilnost ureditve bosanskih mest osmanskega obdobja omenja vee avtorjev, mdr. Mevlida Serdarevia in Ajnija Omania, Bo.njaeka kultura pona.anja. Svjetlost, Sarajevo 2000, str 8; D.emal Eelia, Utjecaj Turaka na materialnu kulturu jugoslovenskih naroda, str. 403. 59 Heinrich Renner, Herceg-Bosnom uzdu. i poprijeko: Putovanja Henrika Rennera. Hrvatska dionieka tiskara, Mitrovica 1900, str. 85.86. .iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine Musandera, pee, seaija (vir: Du.an Grabrijan, Bosensko orientalska arhitektura., str. 168) na glavi. Vezenje, in ravno tako tudi tkanje, je bilo izkljueno .ensko opravilo, namenjeno predvsem domaeim potrebam. .enske so ga opravljale za zidovi hi. ali vrtov. Svoje izku.nje so zaeele pridobivati .e zgodaj, saj so se tkanja od starej.ih izku.enih vezilj ueile .e deklice, tako da je tradicija prehajala iz generacije v generacijo, eeprav so v svoje delo vna.ale tudi lastno ustvarjalnost. Vezilje, ki so se imenovale radilje, so delale tudi po naroeilu bogatih dru.in ali pa so svoje izdelke ponudile naprodaj na trgu.60 Enak tip hi.e so v osmanskem obdobju, kot smo .e omenili, prevzeli tudi pripadniki drugih veroizpovedi. Iz izsledkov raziskave o stanovanjski arhitekturi Foee izvemo, da so imele za muslimanske in pravoslavne hi.e skupne znaeilnosti v gradnji in dekoraciji. Pravoslavne hi.e so se od muslimanskih razlikovale le v tem, da so skoraj vse namesto divhane in kamerije, ki so ju imele sicer prav vse muslimanske hi.e, imele nekak.no verando, zunanje stopni.ee, ki je vodilo iz pritlieja v hodnik v nadstropju. Pravoslavno prebivalstvo v svojih hi.ah tudi ni gradilo hamamd.ikov.61 Prevzemanje sestavin stanovanjske kulture muslimanov se ni nana.alo le na podobo stanovanjske arhitekture in notranje delitve prostorov, temvee tudi na podobnosti v stanovanjski opremi. Hrva.ki popotniki so leta 1857 60 Povzemam po: Svetlana Bajia, nav. delo, str. 8.9. 61 Alija Bejtia, nav. delo, str. 50.51. Alenka Av.lahar obiskali enega od premo.nej.ih pravoslavnih trgovcev v Banja Luki, ki je imel v mestu najlep.o novo hi.o. Bila je grajena v bosanskem slogu, kar je pomenilo, da je imela sredi hi.e dvorano, torej hajat, v katero si pri.el mimo pokritega stebri.ea, torej trema ali bo.luka, obrnjenega proti dvori.eu. Iz te dvorane je vee vrat vodilo v posamezne sobe, ki so bile opremljene z nizkimi divani, prekritimi z blazinami ter preprogami, ki so pokrivale tudi tla. Peei v sobah so bile enake kot v vseh bosanskih hi.ah. Velika okna, ki so se vrstila drugo ob drugem, so bila prepletena z lesenimi re.etkami, torej z mu.ebki. Na zidu so visele svete ikone. Edino, kar je obiskovalca bodlo v oei, so bile evropske postelje, ki se niso skladale z ostalo vzhodnja.ko opremo.62 500 Evropski vplivi so se v opremi bivali.e v bosanskih hi.ah osmanskega tipa zaeeli pojavljati v 19. stoletju, eemur je bila vse bolj izpostavljena tudi prestolnica dr.ave. Ure in ogledala so se pojavila .e prej, tudi v muslimanskih hi.ah, v ostalih bogatih hi.ah pa so zaeeli vzporedno uporabljati seaije ter stilne stole in komode, ob mangalah in bakreni posodi pa porcelan in escajg (jedilni pribor).63 Angle.ka popotnika, ki sta po Bosni in Hercegovini potovala v easu vstaje leta 1875, sta bila pozvana v goste v konak banjalu.kega pa.e. Medtem ko so stari gospod in .e nekateri drugi visoki predstavniki osmanskih oblasti sedeli na divanu, so za .Evropejce. prinesli stole. Njegova visokost je poleg tega nosila sivo obleko evropskega kroja.64 Sklep Predstavljeni urbanizem, urbana topografija, balkansko-osmanski tip stanovanjske hi.e in bivalna kultura njenih prebivalcev ter urbani naein .ivljenja pod vplivom osmanske kulture so bili za mesta Bosne in Hercegovine znaeilni v obdobju osmanske vladavine v de.eli. Konec tega obdobja z avstro-ogrsko okupacijo je poleg politienih in gospodarskih sprememb pomenil tudi zaeetek moenega uveljavljanja zahodnoevropskih vplivov v urbanizaciji mest, stanovanjski arhitekturi in s tem v bivalni kulturi. Znaeilna oblika mestne arhitekture, spoj osmanskih vplivov in domaeega znanja, je tako seasoma postala del preteklosti in kulturne dedi.eine de.ele. Kolik.na je bila skrb za ohranjanje in kak.en je bil odnos do dedi.eine osmanskega urbanizma v kasnej.ih obdobjih, tudi v nedavno minuli vojni na tem obmoeju, kako se je spreminjala stanovanjska kultura prebivalcev v stanovanjskih hi.ah osmanskega tipa ter stanje te dedi.eine danes bi zato razkrila .ele nadaljnja, bolj poglobljena in na terensko delo oprta raziskava. 62 Ivan Kukuljevia Sakcinski, Putovanje po Bosni. V: Izabrana djela. Matica Hrvatska, Zagreb 1997, str. 338. 63 Zorica Janjia-Eernjavski, nav. delo, str. 5. 64 Arthur Evans, Pje.ke kroz Bosnu i Hercegovinu tokom ustanka avgusta i septembra 1875: Sa istorijskim pregledom Bosne i osvrtom na Hrvate, Slavonce i staru Dubrovaeku republiku. Veselin Masle.a, Sarajevo 1973, str. 123. .iveti in stanovati v osmanskih mestih Bosne in Hercegovine VIRI IN LITERATURA BAJIA, Svetlana, D.eko, Lebiba (1998): Ukra.avanje i motivi na bo.njaekom gradskom pokuastvu: iz zbirki Odjeljenja za etnologiju Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu. Sarajevo: Zemaljski muzej BiH. BEJTIA, Alija (1966): Ali-pa.ina mahala u Sarajevu: prilog izueavanju urbanistieke i socijalne strukture grada. V: Prilozi za proueavanje istorije Sarajeva, knjiga II. Sarajevo: Muzej grada Sarajeva. BEJTIA, Alija (1956): Povijest i umjetnost Foee na Drini. Zagreb: S.n. EELIA, D.emal (1955): Utjecaj Turaka na materialnu kulturu jugoslovenskih naroda. V: Miroslav Krle.a (ur.): Enciklopedija Jugoslavije, Knj. 8. Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ. Str. 402.408. EVANS, Arthur (1973): Pje.ke kroz Bosnu i Hercegovinu tokom ustanka avgusta i septembra 1875: sa istorijskim pregledom Bosne i osvrtom na Hrvate, Slavonce i staru Dubrovaeku republiku. Sarajevo: Veselin Masle.a. GRABRIJAN, Du.an (1985): Bosensko orientalska arhitektura v Sarajevu s posebnim ozirom na sodobno. 501 Ljubljana: Partizanska knjiga. GRABRIJAN, Du.an (1959): Kako je nastajala na.a sodobna hi.a. Ljubljana: Mladinska knjiga. HANGI, Antun (1990): .ivot i obieaji Muslimana u Bosni i Hercegovini. Sarajevo: Svjetlost. JANJIA-EERNJAVSKI, Zorica (1976): Vodie kroz Svrzinu kuau. Sarajevo: Muzej grada Sarajeva. KUKULJEVIA-SAKCINSKI, Ivan (1997): Putovanje po Bosni. V: Izabrana djela. Zagreb: Matica Hrvatska. MLADENOVIA, Ljubica (1954): Sarajevo u doba turskog fevdalizma. V: Sarajevo od najstarijih vremena do danas. Sarajevo: Muzej grada Sarajeva. Str. 45.95. RADIA, Antun (1936): Izvje.ae urednika akademijskog .Zbornika za narodni .ivot i obieaje ju.nih Slavena. o putovanju njegovu po Bosni i Hercegovini objavljena u vrijeme od 20. srpnja do 21. kolovoza 1899. V: Sabrana djela, knjiga I: Narod i narodoznanstvo. Zagreb: Seljaeka sloga. RENNER, Heinrich(1900): Herceg-Bosnom uzdu. i poprijeko: putovanja Henrika Rennera: s tristapedesetipet ilustracija po slikama W. L. Arndta, E. Arndt - Eeplina i dr. te po fotografskim snimcima: s geografskom kartom. Mitrovica: Hrvatska dionieka tiskara. RED.IA, Husref(1982): Islamska umjetnost. Beograd: .Jugoslavija.; Zagreb: Spektar; Mostar: Prva knji.evna komuna, (Umetnost na tlu Jugoslavije). SERDAREVIA, Mevlida, Omania Ajnija (2000): Bo.njaeka kultura pona.anja. Sarajevo: Svjetlost. SMLATIA, Sulejman (1978): Banja Luka: Grad i njegove funkcije. Sarajevo: Svjetlost. TRHULJ, Sead (ur.) (2001): Svrzina kuaa: Svrzos House. Sarajevo: Muzej Sarajeva. BESEDA O AVTORICI Alenka Av.lahar, dipl. etnologinja in kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Poleg etnologije mest in etnologije Balkana jo zanimajo zlasti .enske .tudije in feministiena antropologija. Kot mentorica je vodila etnolo.ki .tudijski kro.ek .ivljenje Ljubljaneanov skozi eas. ABOUT THE AUTHOR Alenka Av.lahar is a BA in ethnology, cultural anthropology, and the sociology of culture. In addition to the ethnology of towns and that of the Balkans, she is particularly interested in female studies and feminist anthropology. She acted as the head and mentor of the ethnological study group .Life in Ljubljana through the ages.. Alenka Av.lahar SUMMARY TO LIVE AND DWELL IN THE OTTOMAN TOWNS OF BOSNIA AND HERZEGOVINA Under the Ottoman Rule, the towns of Bosnia and Herzegovina were strongly influenced by Ottoman urbanism which was reflected in the typical architecture of public and sacral buildings, in a specific urban topography, and in the appearance of residential houses of the Ottoman type. One of the principal characteristics of spatial planning in Ottoman urban settlements was the consistent functional division into an economic area, the ear.ija, and residential areas, mahale. The ear.ija was always in the centre of the urban settlement, and the individual mahale spread out around the ear.ija. The influences of the Ottoman culture in the appearance of residential buildings showed in their exterior, in the typical interior 502 layout, the furnishings, the use of the individual rooms, and in some characteristics of the way of living of their inhabitants. The residential buildings of the Ottoman type were surrounded by a high wall and behind the wall were the interior courtyards . avlije; the buildings were divided into a male and a female section with adjacent courtyards, and into winter and summer quarters. The dwelling culture of this type was characterised by a low cultural horizon and the multifunctional use of rooms.