Janua Golec:30 f^onarejevailci Po pripovedovanju atrica z Dravskega polja iz pretekle In aedanje dobe X. p o g 1 a v j e Fotografija ponarejevalca Fr. Rupnika Pravkar smo beležili, kako je nanesla usoda, da je dajal isti dan, 21. marca 1927, ko je urarl za jetiko v mariborski kaznilnici Jurij Potočnik, odgovor pred sodiščem za ponarejevalske zločine Franc Rupnik, kateri se je tako spretno zagovarjal kot Potočnikov soobtoženec 26. maja 1926 v Mariboru, da so mu prisodili le tiimesečni zapor, katerega pa je odsedel v preiskavi in je bil takoj po razglašenju sodbe izpuščen na svobodo. S smrtjo Jurija Potočnika zadeva najspretnejših slovenskih ponarejevalcev nikakor ni zaključena. Nadaljeval jo je z občudovanja vredno spretnostjo še leta in leta resnični ponarejevalski mojster Franc Rupnik, ki se je znal izmikati in kljubovati oblasti dobrih deset let z vso drznostjo in največkrat pa f> preračunano previdnostjo ter srečo. Ker bcdo pripovedovala naslednja poglavja o Rupiriku ter o.jegovih novih sopomagačih, moramo poudariti v boljše razumevanje nadaljnjega nekatere posebnosti Rupnikove nadarjenosti in istočasno zf grešenih nerodnosti. Parkrat smo že naglašali, da se je odlikovs Rupnik z izredno prirojeno nadarjenostjo, katero j« izpopolnil s študiranjem fotografske umetnosti, v koje posebne tajnosti in natančnosti ga je uve<Vl med svetovno vojno v Slov. Bistrici fotograf egiptovskega kralja. Rupnik se je dobro zavedal, da mu ni kos v po narejevalski umetnosti nikdo. Zavest znanja je razpihala v njem toliko strasti za potvarjanje, da se je podajal kljub obsodbam in neprestani nevarnosti vedno znova ter znova na prepoveda.no pot ponarejanja, dasi ga je komaj preživljala in ni užival nc benih ugodnosti, kaj šele koristi! Kakor je bil Rupnik 3am zase izredno pretka in zvit, je imel po Potočnikovi smrti največjo smol v izbiri zaupnikov ir soriomagačev. Na tem poliu ga niso ničesar naučile številne najslabše izkušnje. Zatekal se je zopet in zopet na deželo, kjer si je poiskal sotrudnike in razpečevalce med najbolj neizkušenimi kmeti, obrtniki in mešetarji. Njegovim družbam so pripadale celo ženske, katere so znane kot najmanj zanesljive tovarišice pri tako tveganem podjetju, kakor je ponarejanje bankovcev. V največji zagrizenosti in prežetosti od ponarejevalske strasti Riipnika ni oplašila ječa ui ne neprestana zalezovanja orožnikov in neprevidna brblja- + tovarišev. ?bjster ponarejevalske umetnosti se je oklepal ) stroke nepoboljšljivo. Kakor je bil nespreten v izbiri družbe sopomaga_ev, tako mu je bila naklonjena usoda, kar tiče izvohanja sedežev ponarejevalnic in skrivališč pred orožniki jn policijskimi agenti, kateri so ga parkrat prepodili iz varnih gnezd po blebetavosti drugih, a ga niso mogli zagrabiti. Po vsakem posrečenem pobegu je domnevala zaBledujoča oblast pretkanega Hsjaka bogznaj kje na jugu naše države, kjer je laže zabrisati sled pred preganjajočo roko pravice, a se je skrival prefrigani starec vsikdar prav v bližini kraja, iz katerega je moral pobegniti. Čas skrivanja pred zasledovalci je uporabil v to, da si je izbral takoj drugo podeželsko zatočišče, katero je spremenil z novo denarno pomočjo lahkovernih kmetov v ponarejevalnico z najbolj modernimi ponarejevalskimi potrebščinami. Ravno zaradi tega, ker ni nikoli bežal pred tirajočo ga oblastjo kam daleč in se je potuknil v kak še bolj skrit kot njemu dobro znane okolice, je vodil za nos leta in leta orožnike, kateri so z vso vnemo poizvedovali za njim in so ga iskali povsod, le po okolici skrivališča ne, iz katerega se je izmuznil v zadnjem trenutku. Rupnik ni bil samo mojster nad mojstri kar zadeva potvarjanje, ampak se je znal izmikati ter skrivati, kakor bi ga bil izvežbal tudi v tej spretnosti čarodej egiptovskega kralja. Taka je torej fotografija preizkušenega prefriganca Rupnika, ko sedi na zatožni klopi 21. marca 1927, in tudi pozneje po prestani kazni v mariborski kaznilnici in na novih potih v svobodi do zopetne končne slučajne izsleditve ter obsodbe. (Dalje prihodnjiC)