MARJAN RAVNIKAR CIPER — premiki turške flote, angleške okrepitve, želje Makariosa in kri po ulicah ter stanovanjih Ni- kozije — so naslovi poročil iz tega nesrečnega otoka. Konferenca v Londonu naj bi pa zadevo rešila. Sicer je res, da vzrok takemu polo- žaju je v Londonu, toda prav zaradi tega je težko razumeti in upati, da bi se tudi tam lahko odstranilo vzroke, ki so rodili takšno žalostno situacijo. Ciper ni bil svoboden. Zeljo prebivalcev, da bi vodili samostojno politiko in to ne- vtralno, je pravzaprav sprožila vse, kar se je zgodilo. In to ne samo Grki ali samo Turki, pač pa eni in drugi. Komu potem sporazum ne bi ugajal? Kdo je imel in še ima vojne baze na otoku? Kdo smatra Ci- per za naraven aerodrom in to eden od redkih, ki mu je še ostal v tem delu sveta? Vemo. da je ta tretji v Londonu in da je v zaščito svojih interesov — po starem pra- vilu: pod^efi in vladaj — žrtvoval toliko življenj. V bistvu ni nič drugačen problem, niti posledice niso na žalost drugač- ne — v PANAMI-. Le ime povzroči- telja je drugo. Mali, enomilijonski narod želi gospodariti s kanalom sam. Ameriške ali panamske zasta- ve so le »Ferdinandi«, vzroki pa so drugje. Zato se je še bolj čuditi pi- sanju ameriškega lista, ki brez sra- mu vali krivico za dogodke v Pa- nami na Castra. Smešno pa je tr- diti, kot trdijo v drugi verziji, da je domača buržoazija kriva za do- godke. In to buržoazija, ki tako zve- sto posluša Washington. 'An kaj gre? Panamsko revno ljudstvo, s strahovito nizkim standardom, gleda vsak dan. kako mu težke milijone odnašajo že itak bogate Združene države Amerike. Dol- go je trajalo, vendar je le prišel čas, ko tudi revni iu maloštevilni narodi zahtevajo, naj bo njihovo — njihovo in tuje — tuje. Ce se to zgodi tako blizu Washingtona, te- mu ni kriv niti Castro niti Panama, pač pa tisti, ki veliko govorijo o svobodi in demo- kraciji, toda na žalost le govorijo. Ce takoj v začetku leta zahtevajo mali principialnost od velikih, je to dober znak za končno bilanco 1964. leta. Enotnost, ki je pripeljala afriške dežele do konference na vrhu, je vsekakor spodbudna. Upajmo, da niso samo vode Jordana povod za to. Vidimo prisotnega tudi saudij- skega princa, kateri do sedaj ni so- deloval na podobnih pregovorih. In če bi libanonski predsednik ne obo- leval ob takih prilikah, bi bili ob tem sestanku kompletni. Zdi se, da so adenski »nemiri« že odmev solidarnosti arabskega sveta in da se lon- donska metropola boji za kapital, ki je vlo- žen v Adeau. Menjajo se časi, menjajo se ljudje. Iz umetno ustvarjenih neprijateljev postajajo naravni prijatelji. Nekdo se sicer težko strinja s tem, toda zaradi sebe same- ga in svojega obstoja, bo na koncu konca to pilulo moral pojesti. To velja za Lorfdon, Washington kot za Peking. Dogodki v Zanzibaru dokazujejo in potrjujejo preko Afro-azijske stranke in UMMA, da so narodi v nekdanjih kolonijah dokončno od- ločeni sami upravljati v svojih de- želah. Kapital, ki je nekoč prihajal v te dežele in se je obnašal kot tu- jec, je danes v resnici in proti svoji volji tiijec, ki ga ljudstvo takšnega, kot se je dosedaj pokazal, ne potre- buje. Skupni program ljudskega, politično-kon- zultativnega sveta Kitajske v VII. delu — Zunanja politika — člen 54 pravi: »Načelo zunanje politike Ljudske republike Kitaj- ske je zaščita neodvisnosti, svobode in ne- dotakljivosti teritoriji in suverenosti deže- le, podpora splošnega, čvrstega miru in pri- jateljskega sodelovanju med narodi vseh dežel ter borba proti imperialistični na- padalni politiki agresije in vojne.« Pri tej formulaciji principov ki- tajske zunanje politike je sodeloval tudi ču En Laj. Sodeloval je v te- oretičnih debatah še pred vojno, v Kominterni, prav za podobne prin- cipe. Izdajal je v Franciji revijo teo- retičnih vprašanj in polemiziral z Moskvo. Podpiral je Li Li Sanov koncept in ga takoj na IV. Plenu- mu kritiziral. Značilno je za njega prav to, da eno govori, drugo mi- sli in tretje dela. Ali naj se potemtakem .čudimo govorom v Tirani in ob Skadru? Če- mu, ko pa je dosleden le v svoji nedoslednosti. Saj je nekaj dni po- prej v Afriki vendar čisto drugače govoril. Čudno je le to, da v tako dolgih letih ne samo Ču En Laj, pač pa tudi ostali iz kitajskega vodstva neprestano delajo napake, jih pri- znajo in jih zopet sramežljivo de- lajo in še bolj sramežljivo ponov- no priznavajo, le naučijo se iz na- pak njčesar. PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL O programih razvoja komun naj razpravljajo zbori volivcev V sredo dopoldne se Je v Celju sestal okrajni odbor Socialistične zveze, da bi obravnaval nekatera najpomembnejša določila, ki bi jih moral zajeti družbeni plan okraja za leto 1964. Ker smo o nekaterih gospodarskih nalogah v tej številki lista že napisali poseben članek, objavljamo v tem sestavku samo nekaj problemov negospodarskih dejavnosti, ki bi jih morali zajeti tako plan okraja kot programi raz- voja komun. Če bi pregledovali razdvojene pro- grame komun zadnjih let, bi ugotovili, da so negospodarska področja v pla- nih zelo pomanjkljivo obravnavana. Zato niti ni čudno, če razvoj družbenih služb še vedno zaostaja za uspehi, ki jih dosega naše gospodarstvo.-Počasi pa vendarle spoznavamo, da je tudi ekonomski ritem odvisen od negospo- darskega področja. Torej bi moralo biti tudi gospodarstvo zainteresirano za hitrejši razvoj šolstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva itd. Skladno s to ugotovitvijo naj bi že letošnji družbeni plani zagotovili re- šitev vsaj najbolj perečih problemov družbenih služb. 2e na področju šolstva čaka komu- ne veliko nerešenih problemov. Pri tem mislimo na prepočasno preusmer- janje otrok iz nepopolnih v popolne osemletke, na nesodobno opremlje- nost šolskih zavodov, na slab kvalifi- kacijski sestav učnih moči na nekate- rih šolah in ne nazadnje tudi na skupni sklad za kritje potreb šol druge stopnje. Zanimivo je, da so se komune celjskega okraja končno ven- darle odločile, da bodo iz skupnih sredstev krile osnovno dejavnost šol druge stopnje. Zdaj je odprto samo še vprašanje investicijskih potreb teh šol. V tem letu gre za okrog 400 mili- junov dinarjev, s katerimi bi morali rešiti vprašanje tehnične in ekonom- ske srednje šole v Celju, pa gimnaziji v Celju in Krškem, metalurško šolski center v Štorah itd. Menimo, da bi ta sredstva morale zagotoviti gospodar- ske organizacije! Številni so seveda tudi problemi kulture, zdravstva in socialnega var- stva. Člani okrajnega odbora Socia- listične zveze so poudarili, da morajo tudi te službe dobiti v planih komun mesto, ki jim pripada. V razpravi so tudi menili, da je treba zbore voliv- cev, ki bodo razpravljali o programih razvoja svoje komune, dobro pripra- viti, da je o planih treba govoriti po- ljudno ter utrditi misel, da je izpol- njevanje plana odvisno od slehernega našega državljana. -ij Prvi v okraju Odred predvojaške vzgoje obči- ne Slovenske Konjice je na nedav- nem okrajnem tekmovanju odredov celjskega okraja dosegel prvo me- sto. Posebna komisija je z osmimi različnimi kriteriji prisodila konjiš- kim mladincem 1.529 točk. To je vsekakor lep uspeh, zato smo po- prosili komandanta Vlada Kebra, da nam je povedal nekaj o delu ko- njiškega odreda. — Dosega prvega mesta je za nas dokaz, da sta se trud in hotenje sleherna le obrestovala. Vzpodbud- no za nas pa je bilo razumevanje občinske .supščine. posebno kar se tiče sredstev. Tako imamo v glav- nem nova učila, kar je nemalo pri- pomoglo k uspehu. Ocenjevanje s stališča osmih kriterijev (v petih smo bili prvi. v enem drugi in v dveh četrti med enajstimi občina- mii) dokazuje, da smo bili aktivni na vseh ,področjih. Naši mladinci so pomagali pri urejanju konjiške- ga parka, pri ureditvi stadiona in poligona. Eden naših irfladincev je v mnogoboju član republiške ekipe, ki je na zveznem tekmovanju za- isedia drugo mesto. — In kakšni so vaši načrti v le- tošnjem letu? — Letos bomo izvedli tabore,nje v »pokretu« in to na Roglji. Šotore že imamo. Na ta način ,se bomo naj- bolj pnibližali partizanskemu nači- nu vojskovanja. Računamo pa seve na pomoč ZB in UROJ, ki je doslej bila vedno uspešna in izdatna. i V. L. Mladinci - pri izbiri poklicev o MISLITE TUDI VI NA VOJAŠKE POKLICE Natečaj za sprejem traja do 1. febru- arja 1964. Pred kratkim je državni Sekretariat za narodno obrambo razpisal dva nate- čaja za sprejem mladincev v 16 raznih podoficirskih šol in natečaj za sprejem v gimnazijo Državnega sekretariata za narodno obrambo. Prošnjo za sprejem v vojaške in podoficirske šole lahko vlaga- jo mladinci rojeni 1949, 1948, ter mlajši, ki so z uspehom končali osemletko, ali pa jo bodo končali v tem šolskem letu. Šolanje traja od 3—4 leta. Po končanem šolanju dobijo gojenci čin vodnika in stalno službo podoficirja v JA. Obrazce in prošnje dobijo na oddelku za narodno obrambo pri občinski skup- ščini Celje. Pri tem oddelku je potrebno prošnje vložiti najkasneje do 31. 1. 1964. Priložiti je treba: Prepis izpiska iz roj- stne matične knjige, prepis spričevala osmega razreda osemletke, za mladince ki bodo letos končali osemletko pa pre- pis spričevala za prvo polletje osmega razreda in državni kolek za 50 dinarjev. Prošnje morajo biti podpisane od star- šev ali oskrbnikov v smislu soglasja pri odločitvi mladoletnikov. Isti postopek velja za sprejem v gim- nazijo državnega sekretariata za narodno obrambo. Mladinci se obvežejo da bodo po končanem šolanju na vojaški gimna- ziji, ki traja 4 leta, nadaljevali študij na letalski vojaški akademiji, kjer traja šolanje še nadaljna 3 leta. Šolanje, šol- ske potrebščine, hrana, stanovanje in vsa ostala oskrba je brezplačna. Po kon- čanem šolanju pa dobijo gojenci čin in stalno službo oficirjev ali podoficir- j^v v JLA. Oddelek za narodno obrambo Z LETNIH KONFERENC KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL LAŠKE KOMUNE Krajevni problemi - na prvem mestu V laški komuni zolo ugodno oce- njujejo dosedanje konference kra- jevniih organizacij Socialistične zve- ze. Odlikuje jih dobra udeležba, predvsem pa to, da so člani Sociali- stične zveze na konferencah raz- pravljali o najbolj aktualnih proble- mili svojega območja. Seveda ta ugo- tovitev ne velja za vse konference; za Rimske Toplice, Rečico in Ma- rija gradeč pa lahko to mirno trdi- mo. j O Rimske Toplice: Gostinstvo v Rimskih Toplicah ni najbolje ure- jeno. Zato so na konferenci krajev- ne organizacije Socialistične zveze menili, da bo gostinstvo le treba pri- lagoditi zahtevam razvijajočega se turizma. V ta namien ni dovolj samo preurejevati gostinske lokale, tem- več je treba izboljšati tudi vse go- stinske usluge. O Rečica: Kje bi zaposlili rudni- ške delavce, če bi rudnik nehal ob- ira to vati? Življenjska doba rudnika je namreč ocenjena največ še za de- set let. člani Socialistične zveze so na letni konferenci krajevne orga- nizacije poudarili, da je treba to vprašanje reševati z uvajanjem kakšne druge -dejavnosti. Na vsak način pa je treba dokončno rešitev predvideti * .sedemletnem programu razvoja komune. Na račun kmetijske zadruge pa so na tej konferenci povedali mar- sikatero kritično pripombo. Pred- vsem so kritizirali odločitev zadru- ge, da opusti pašnik na Šmohorju. ki je bil pred leti že zelo pomemben imedzadružni živinorejski obraf. Zdaj pa so lovski družini omogočili, da odkupi nekaj kmetijskih [>ose- stev. Lovska družina namerava na njih urediti rezervat za gojitev div- jadi. Kmetje pa so že zdaj zaradi divjih prašičev močno gospodarsko oškodovani. # Marija Gradec: Tu so udeležen- ci konference menili, da bi bilo tre- ba okrepiti povezavo med zadruž- niki in kmetijsko zadrugo. Dokler so prirejali polletne in letne zbore zadružnikov, je' bilo sodelovanje so- lidno. Ker pa so zbore ukinili, bi jih morali nadomestiti s kakšno drugo obliko. Kmetovalci namreč morajo biti seznanjeni s kmetijskimi proizvodnimi plani, sklepi in za- ključki. ker ibodo le tako lahko so- dobno kmetova li. - T. K. Občani se radi pogovorijo Ves dan je trajal posvet s pred- sedniki in tajniki Krajevnih orga- nizacij SZDL v Šmarju pri Jelšah, ki se ga je udeležil tudi predsednik komisije za idejno politično vzgojo okrajnega odbora SZDL tov. Ivan Seničar. < Prisotni so živahno razpravljali o stikih z občani, o delovnih akcijah, o poverjenikih, o članarini in po- dobnem. Poverjenik naj bo taka osebnost, ki ji občani zaupajo, ki je lahko obenem pojasnjevalec raz- mer in posrednik občanovih želja, kot se je to že lepo' obneslo v Pod- četrtku. Kozjem in na Virštanju. Članarino je potrebno večkrat let- no .pobirati in takrat obiskovati čla- ne ter se z njimi pomeniti, ker se občani zelo radi pogovorijo in si želijo čimveč osebnih stikov. Skle- nili so. da bodo skušali do spomladi povsod vključiti vsaj 80%,volivcev v organizacijo SZDL. Dogovorili so se tudi, da bodo krajevni odbori SZDL odslej bolj skrbno spremljali delo svojih čla- nov v ostalih organih samouprav- ljanja. spremljali sposobnosti mla- dih in jih skušali čimbolj usposab- ljati ob neposrednih nalogah za od- govorno vlogo proizvajalca in upravljalna v delovni organizaciji in občini. Občinsko glasilo »Novo Obsotel je« je potrebno, ker objavlja zaključe- na gradiva o problemih in bi ga morali izdajati v večih izvodih. Prav tako bi bilo potrebno takoj organi- zacijsko urediti šmarsiki radio, ki zdaj nima niti programskega sveta niti redakcijskega odbora, da bi ta bolj načrtno in organizirano sprem- ljal življenje šmarske občine in pri- pravljal pester spored. Seveda, bo potrebno zagotoviti tudi sredstva, o čemer naj sklepa še skupščina. Delovne akcije so privlačna obli- ka dela in so se ponekod že lepo obnesle. Domenili so se, da bi SZDL bila stalni pobudnik takih akcij, kjer bi naj, kot so v Imenein, Vir- štanju, Kozjem in še ponekod, že skromna sredstva, ki jih daje ob- čina, tudi po vrednosti potrojili. Z mislijo, da si moramo prizade- vati za vse. kar vodi k lepšim odno- som med ljudmi, so zaključili šmar- sko posvetovanje z željo, da bi se morali še večkrat tako sestati in se ,iz oči v oči pomeniti o slabostih in usoehih. -k MLADIM MOŽNOST IZOBRAŽEVANJA Konec decembra je bila v Šentjurju pri Celju letna konferenca organizacije ZMS. Osnovni motiv konference je bilo strokovno izobraževanje mladine. Ker je šentjurska občina pretežno kmetijskega značaja, so predvsem govorili o strokov- nem izobraževanju mladih kmetijskih proizvajalcev, kajti solidno strokovno znanje je eden od osnovnih pogojev za uspešno delo v proizvodnji in upravlja- nju. Razprava je tekla predvsem o' izobra- ževanju na delovnem mestu. Govorili so tudi o izobraževanju mladih iz indivi- dualnega kmetijskega sektorja, to je ti- stih, ki niso vključeni v delovno raz- merje in imajo zato najmanj možnosti za izpopolnjevanje. Poleg strokovnega, pa je bil nakazan tudi problem splošnega in družbeno-eko- nomskega izobraževanja. V občini je zelo visok procent mladih ljudi, ki so zaklju- čili osnovno šolanje v nižjih razredih osemletk in zato nimajo osnove niti mož- nosti za nadaljnje izobraževanje ali vključitev v učno razmerje. Ta del mla- dine se popolnoma pasivizira pri druž- beno političnem delu. Zato se aktivi na terenu srečujejo razen s finančnimi te- žavami in težavami s prostori, še s kad- rovskimi problemi in z nezainteresira- nostjo za delo v organizaciji. Te ugotovitve, čeprav ne preveč raz- veseljive, niso negativno vplivale na po- tek konference in njene zaključke. Mar- sikomu je nakazala konferenca perspek- tivo za njegovo osebno eksistenco, akti- vom pa široke naloge in vsebinsko boga- to delo, ki je pred njimi. S. A. KDO JE SCENARIST? Bnje so »grški ekstreinisti« vdrli ponoči v stanovanje ciperskcga vojaškega zdravni- ka turške narodnosti. Ubili so zeno in tri otroke ter vse skupaj vrgli v kopalno kad. Dolgo že ni svet videl tako grozovite in pretresljive fotografije. Kdo je »pisal« sce- narij za ta krvav prizor? Eno je jasno. Napisan je bil v aajristejsi angleščini! PRISPEVEK ZA DRUŠTVENO 1 DEJAVNOST Že vrsto let so velenjski rudarji plačevali poseben prispevek za dru- štveno dejavnost. Tako je vsak ru- dar mesečno prispeval 100 dinarjev. Ker pa so i>otrel>e vzdrževanja dru- štvenih objektov zdaleka prerasle proračunske možnosti, je občinski sindikalni svet v Velenju predlagal, naj vsak zaposlen v občini plačuje ta prispevek. Kot kaže so kolektivi predlog sprejeli z razumevanjem. Na ta način bodo lahko zbrali okrog 10 milijonov sredstev. Seminar za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij SZDL VEČ POVEZAVE S SINDIKATOM Občinski odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje je pretekli teden priredil seminar za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij Socialistične zveze. Seminar je izred- no lepo uspel, udeleženci pa so raz- pravljali o vsebini in metodah dela krajevnih organizacij Socialistične zveze. Poudarili so, da mora biti So- cialistična zveza pobudnik reševanja aktualnih problemov na terenu ter da mora tesneje sodelovati tudi s sindi- kalnimi organizacijami delovnih orga- nizacij svojega obpiočja. Največ po- zornosti pa so posvetili razpravi o zvišanju osebnih dohodkov tistim za- poslenim, ki zaslužijo na mesec manj kot 20 tisoč dinarjev. NOV ŠMARSKI KOMITE ZMS V Šmarju ,pri Jelšah .se je prvič po izvolitvi sestal novi občinski ko- mite ZMS. Soglasno so ponovno iz- volili tovariša Janeza Otorepca za predsednika šmarskega občinskega komiteja ZMS. S tem so izrekli tudi priznanje za požrtvovalno lin uspeš- no delo, ki ga je opravil v pretek- lem mandatnem obdobju. Tovarišico Mimico Lojenovo so izvolili za se- kretarja občinskega komiteja ZMS in imenovali še pet posebnih komi- sij: organizacijsko kadrovsko, za idejino-ipolitično vzgojo, za strokov- no in splošno izobraževanje, za de- lovne akcije in za gospodarstvo ter samoupravo. -k. STATUT »TKANINE - GALANTERIJE« Posebna skupina občinskega ko- miteja Zveze mladine v Celju je te dni obiskala trgovsko podjetje Tka- nina-galanteri ja in se zanimala za izdelavo statuta te delovne organi- zacije. O pripravah ,na izdelavo in sprejetje tega pomembnega doku- menta je mladini govoril direktor podjetja itovariš Leo Mlinaric. Ko- lektiv se je trudil, da bi sestaviil sta- tut, ki ibi ib.il odraz posebnih pogo- jev trgovine. Delno so v tem tudi uspeli; statut pa bodo dopolnjevali zdaj še v skupnih razpravah. P. Z.