vsilim: I. Odsev rj o ve ga gospodarskega sistema na poslovanje podjetja. II* Kako ustvarja podjetje dohodek? III* Enota prcizvcda« IV. ' Anaiitiana ocena delovnih mest. V. , Uo::a j za dooro vel jo.. < »iri Sirle« C V O D I'o kru.Ur^!n r,.'t-in,'ru yin pet Qf:laŠti n&B tok o ti'J oo r, nam vsom selo potrebno vsebino. V ton; času jo načo podjetje solo hitro napredovalo in Motveuo opre-monilo tedanje osnovo aa delo Od tkalniške proizvodno dejavnosti se je razvilo v kombinat predil-niško - tkalniško dejavnosti s proizvodi predilnice in tkalnica, Ta prelomnica v proizvodnji je terjala tudi odgovarjajočo prelomnico v organizaciji dola, delitvi ustvarjenega dohodka in razdelitvi ustvarjenih sredstev sa posameznik j Zahvaljujoč težnjam in naporu kolektiva, s podpore samoupravnih in vodilnih organov .podjetja in izven podjetja, se postopno ustvarjajo težnje po smotrnejši organizaciji in proizvodnji ter pravilnejši ih objektivnej Si delitvi ustvarjenih sredstev. uk. ••-p. ^ naiuro ustvai-ju kolektiv z uporabo znanstvonih organizacijsko -ekonomskih enot,- Z upoštevanjem teh metod lahko samozavestno gledamo v bodočnost dela in razvoja podjetja. Pri tem je nujno razumevanje in sodelovanje vsega kolektiva.tako pri opredeljevanju planov bodočega dela, kot' pri povečanju kapus?.h-n,.. rk Ijšanju pogojev in delovnih ter medosebnih odnosov,. Na ta način bomo lahko tudi zanesljivo povečali svojo proizvodnost dola. Na teh osnovah gradi podjetje bol j So perspektivo tor višji standard svojega kolektiva. i, orssv iro"\njcA gospodarskega SISTEMA NA DELO V PODJETJU CEn feo.-;©r uohcd-ko po canovah in merilih, ki jih prelpiSa s praviIniirooi o delit- vi čistega del očka Loiavoki sva c- poajarjaf - 4 ~ Sr 2 ds tv,-!, na csabr.e člchodko ae rasdslijo med pa sarr; Gno • čilrs jnuty \ux t^rcol^u pr.j, vilnik^i o delit vi, ciia krc;-; U.C/. ..-'l'.: . r :1 pot,-i^e ane dcil,',voo pa na osnovi pravilnika o o.olrrvi o o o on v.-.;-b'.,'(ii:ov» h) " '''• • rde'1 it v:i onnbnib drhoakcv d'' :r/ I ■: - ra i.i,2cstovati 2e o?L.»,lel3 osebnega doLo^ai - oplrler.' r;v m 1^pri-'.’.-1: Xz osornega dobo-vl-a (l5 ‘dv* 0‘e2inski Ijndski oi":or ?.ahko prodpirr.o? da so is cpsbr.ega dohod ka dai&vcov plckin^o lapol.Vilni prispevek, ki pa no £:na proso-ga ti lok s p‘J o::m v-.-, a proradv.nJeo.r.a pr is pavko.. Občinski ljudski odbor 1 riško spelje tudi isroO.ni proracunrki pr2 spe i.ra?,c • 1"':'."- • <■ n-icb rOro z-i/rs r r '-r :c- . To. pr^nn-v:’: ;T. r-rr-'-,^ tinan: irarje ivdra-zotvenega, • pokojninskega in invalidskega ea-varcv ••;•:. ja" ter s+užno na ^upcslovan je delavno v* Splorna s :opv'- ;n pr~ rps vk.c sa socialno zavarovan jo ja po vf! javnih proup/.rib določena na i2T* - S J..-i,.»ov.in.jGki prispe vek sr plula,k- v (. t.o''i': k :t c v, v :.ui■ ' T -'.d da -se zagato'ni.-,o sredstva oa zidavo ctanovanj. Osnova •:: pl. v -vanje prispevka so vsi prejemati, od leatorih so ] lačuie proračunski prispe val; j a dcbolPa,. rlačv.js pa sc iz sr-.:cls te v, iv k i -torih ce jsnljcjo orodstva na cscbuc doLolko« Stopnja pjpj sp«. '1 i znaša ‘•■/j« - vr, i z-i n. vrese ca ročitni rks popuste, Tu pr ^ e n:*---'- -l;i od kc sna tih zneskov ošabnih dohodkov. i'. In oiito";ku vseh ioh pr.r.ir: ';.ov liira-i-vnoLio ne to o sobne- / . »* 1 n* -w». OTn. • r-^.. ,.>i n —« • ’dl,.*"! r' i. Po pra^ilniicv. o delitvi c istega dohodka se razporedi osi ali dol čistega dohodka na svojo sklade in tos - r.-ocrvr.i sklad gospedasska organizacijo^ pr j..-.-po vtik za. skupne i e zor ve gospodarskih, organizacij, . -.N ■ ^ -i .' ••! s - sklad skupno porabo! -- Prispevek v drv šivane inve.^tiei.i^ke srkl.sde pelitičiio fcoxits-ri iltnh enot,. ( ve publike ir. oPčiro ) Po roh predpisih, in u& la opisani način si je nase podjetje r.a -vese rpci raž/de^ilo oerotni dohodek, dohodek in čisti dohodek podjetja tako-lej Premetri davek 2o4,33I»pol delotri dohodek *1 *■ ' »*■.• » . - —. m- —*v »«* a«-. - • .«»• » .1«» » J f 'vdea vplačana pro- L da ja gotovih pro-- '7 izvodov in storitev t ________________________ ! 2,93^543.325 T'oslovr/.i e ir o- h« ; 2, a66 ,o7i> .-dol ... ^ Prispevek ia do- ; h o ek a I. reenii v':f . 219 izredni22.:' ; 5^6 Soho d e k pop ? 634 •> 7? c y3/;j-u7T5 I Privvo osehri doh.odol.; I 24 o _4 , a f „ e 49 Prispevr.i ivehVV osebni ia c sohi'ih dohodek dohodkov 11)1 »^pp« 73 o L dohod';l: 4 o?, oco^o.V) ...f------- 1 I t i' j. e. d ? 112,947.92p 2- Od losa je dvicc-a dehodsk podjerja? Pohod el: ali čisti dohodek podjetja ja odvisen od; - u s t v • Tj.; ie t a e $ 1 o i: n o f:a d e h e dir. a p. d j o t j a •, - višine drnlborih prispevkov pc zveznih in drugih predpisih (p 'OT'". t r r davek, prir revni od dohodka in o čebrih dohočkovl - vi;i!.r.c p el , a ih b troskov. a} Ka. Vnt.ore ^.inihelje dohodka, podjetja lahko ppl dva kolektiv? Kolektiv podjetja ali posamezna ekonomske enote lahko nopc-,0rodne vplivajo na: - vi5:ii:o ustvarjeno ga celotnega dohodka in - na višino poslovnih, stroškov, Fa ooletni dohodek lahko vplivajo z povedano proizvodnjo in predajo proizvodov tkalnico in predilnice a na poslovne stroška lahko vplivajo z zmanjšanjem teh pri isti ali pa celo pri pove--£ani proi zvodnj i <> V slednjem primeru mislimo v prvi vrsti, na zmanjšanje poslovnih i. režijskih stroškov, h) Bodoče akcije podjetja. Vsa 'bodoča akni j a podjetja je usmerjena ne. ta dva čini tel j a dohodka podjetja, V tem smislu bomo prikazali vse bodoče delo na reorganizaciji podjetja v cilju povečanja proizvodnje in prodaje ter v cilju zmanjšanja poslovnih stroškov, Fbjprej torno raztolmačili kaj so poslovni stroški in kakšna jo njihova vloga pri ustvarjanju dohodka oziroma čistega dohodka pc~ d j,v , ki ga delimo na osebno dohodke in sklade po veljava m pravilniku o delitvi čistega dohodka podjetja,- V J, Kaj so pora1 ovni stroški in njihova vloga pri i 7.rc.čur.m dcV.c.ika in čistega dohodka? a) Kaj so poslovni stroški? V poslovne stroške uvrščamo sledeče stroške za iz&atk&J - mn tei-ialne sveošk.e* - nmorizznoijo vrednosti stvari in pravic, ki sestavljajo osnovna sre ds kea? - obresti od nosloca.vaga skladaj - čianarinh in podobni izdatki, ki jih plačuje gospodarska organizacija zbornicam in skupnostim? ~ dol stroškov ?■>. finonsivan^e Sol m dTUj^.h ob]*k strokovneg3obni izdatki v gotovini, ki obremenjujejo poslo^ie _tt. isy&/:o__ (povprečne potnine, dnevnice za službena potovanja in promor:.'-5 tve v državi, dnevnice za službena potovanja in premestitve v tujino, terenski dodatki in nadomestila za ločeno življenje, nagrade za delo vajencev s prispevki, nadomestila za dneva bolezni, avtorski honorarji, izdatki za službeno in delovno obleko, drugi osebni izdatki v gotovini s prispevki. .44- Aisort: za ci jLa ,45 - ?rlsrovki in članarine (vfcalkuiirans obresti od poslovnega sklada, prispevki za socialno zavarovanje - dopolnilni in dodatni; medfazni prometni davek, vodni prispevek, drugi prispevki in Članarino ) 46^ Vualkulirani osebni dohodki j n nadomestila za osebne dohodke 47 - Dru-y i_ o sobni izdatki., ki bremeni j c poslovne o trn žko (vara t ve na obutov ohloka in drugo, službena in delovna obleka, močnejša hrana in preventivna sredstva, premije za kolektivna in osebna zavarovanja od posledic nezgod po posebnih Zveznih predpisih in drugi osebni dodatki in prejemki v naravi) b) Vloga poslovnih stroSkov pri ustvarjanju dohodka, podietja7 Vloga poslovnih stroškov pri ustvarjanju dohodka podjetja je taka-le s 1, Pri zmanjšanju poslovnih stroškov se poveča razlika mod ustvarjenim celotnim dohodkom in dohodkom podjetja« K.pr. po prikazanem izračunu 30- ustvarilo podjetje celotni dohodek v znesku: 2,?26 .bhl.vljd: din v lotu I96I Skupni znesek vseh poslovnih stroškov v tem letu je znašal: 2,l66.o75din Če odštejemo od celotnega dohodka prometni davek po določeni odstotni stopnji p.pr.: 204,831.531'«" din dobimo razliko: 2,67U71o.995.- din. Cd tega zneska odštejemo ustvarjene poslovne stroške in dobimo ustvarjeni dohodek podjetja v znesku: 5o5,£35.959»- din V primeru, da se zmanjšajo poslovni stroški v katerem koli elementu od naštetih poslovnih stroškov, ki smo ga posebej omenili ločenem poglavju n.pr.: za 2$, hi znašalo vso zmanjšanje poslovnih stroškov v enem letu: 2,l66.o75»o76.~ din x 2 „^ „ ^— ------------- --=< 43,321.5oo.- din loo Če pa bi znašalo zmanjšanje poslovnih, otročkov lo$ v enem letu bi ta zmanjšani znesek znašal: 2.,'J 66.,o75.o36.- din x lo loo = 2l6,6o7«5o3*" din Za primor naj bi vzeli vpoštev letni ustvarjeni neto znesek os- f*• ebnih dohodkov v letu 1961,'ki znaša vsega-l-51,655»71o,- din potem bi z varčevanjem materiala in drugih stroškov dosegli 136,28$ od ustvarjenega osebnega dohodka ali za 36>:'T!$ več osebnih dohodkov. 2. V drugem primeru pri povečanih poslovnih stroških si zmanjšujemo dohodek in s tora tudi osebni dohodek. N,pr.: Pri 2$ povečanju poslovnih stroškov se zmanjša naš dohodek kakor sledi: a) 2$ povečanja poslovnih stroškov znaša od dosedanjih (iz leta 1961) 2,l66.o75.o36.- din znaša: _2_.l66.o75.o36.- din x 2 loo =43,321,5oo,- din le ™~ko znaSajo poslovni stroSki s povečanjem teh za. 2/» 2,2o9.39^ .5 :>° • din. Od celotnega dohodka 2,936.542.526.- din odštejemo prvo 264,831.531 •- din Za prometni lasek ei od ostanka 2,671o71o.995*_ din odštejemo poslovne stroške v povedanem znesku (ker so se ti povešali za 2$) in dobimo razliko tako-lc: 2,671.710.995.- din 2,2o9„396.536,- din nam ostane dohodka 462.314'459•" a:i-n t.j. dohodek se nam je zmanjšal za razliko med prvotnim zneskom 505,635.959,- din in novim zneskom 462,314.459.- din t.j, 43,321,5oo.- din kolikor znaša povečanje poslovnih stroškov. Podobna sito?olja samo v povečanem znesku je za lo$ povečanja poslovnih stroškov. c) Kako h ono lahko dosegli zmanjšanje poslovnih stroškov? Zmanjšanje poslovnih stroškov bomo lahko dosegli z boljšo organizacijo dela povezovanjem ljudi v manjše organizacijske ali ekonomske enote in s kratkoročne jčim opremljanjem poslovnih stroškov. Podrobneje o tem bomo govorili v posebnem poglavju okvirno a podrobno v posebni številki. III. KAJ SO EKCTI PROIZVODA IN KAKO S3J0 PRI SLI DO ENOT PROIZVODA? 1. Kaj so enote proizvoda? Enote proizvoda so osebni dohodki delavcev, ki 30 navezani na določeno enoto proizvoda to je na 1 tono preje ali na ]ooo metrov tkanine, N.pr.: Na eno tono preje določene številko odpade okrog 78.000.-din bruto osebnih dohodkov. ~ 11 Če ekonomska enota predilnice izdela (o ton preje zasluži maso osebnih dohodkov 78.000.- din 2: 7« don = Jjjdžo.ooo«- din bruto osebnih dohodkov. V kolikor uspe ekonomska enota predilnica izdelati vc5 ton preje, v toliko bi ustvarila več osebnih dohodkov. Pri tem moramo vpoštevati to, da ekonomska enota predilnica črpa usluge ekonomske enote pomožnih obratov in predračunske enoto uprave. Zato mora ekonomska enota predilnice oddeliti del osebnih dohodkov, ki so namenjeni za osebne dohodke ekonomske enote pomožnih obratov in za predračunsko enoto upravo. N.pr.: V masi 5j46o,ooo.- din bi po izračuhu potrebnih mas osebnih dohodkov ekonomske enote pomožni obrati odpadlo bin na tono. Na ta način znaša masa osebnih dohodkov ekonomske enote pomožni obrati za ustvarjeno količino proizvodnje 630.000.- din. Na podoben način se lahko izračuna masa osebnih dohodkov za predračunsko enoto upravo, če smo izračunali, da je v eni toni preje 12,5oo.- din osebnih dohodkov predračunske enote uprava potem lahko izračunamo maso osebnih dohodkov predračunske enote uprave za realizirano količino ton preje. V našem primeru ta znaša 875»coo.-din. Kakor za predilnico lahko izračunamo enoto proizvoda tudi za tkalnico s tem, da upoštevamo pri ustvarjanju mas osebnih dohodkov tkalnice tudi potrebna mase osebnih dohodkov ekonomske enote pomožni obrati in predračunske enote upravo. Za razliko od predilnice kjer smo vzeli za osnovo pri izračunu enote proizvoda tono, smo vzeli pri ekonomski enoti tkalnice looo m tkanine. Vse tkanine so grupirane v določene skupino tkanin, N.pr,: če je izračunana bruto masa osebnih dohodkov za določeno skupino tkanin 24f293.~ bin tkanin potem smo ustvarili pri loo.ooo / metrov izdelanih in prodanih tkanin P,4P4.300.— dflin bruto osebnih - 12 dohodkov. V tej masi bruto osebnih dohodkov sta zajeti tudi masi osebnih dohodkov ekonomske enote pomožni obrati in predračunsko enoto uprava. N.pr.: V tej masi je po izračunu zajetih: 271.3oo,- din za osebne dohodke ekonomske enote pomožni obrati in 377«5oo.- din za predračunsko enoto vrra—o. Zaradi lažjega izračuna uporabljamo pretvornike pri izračunu mas ekonomskih enot pomožnih obratov in predračunske enote uprave. 2. Kako smo priči! do enot proizvodov? Do enot proizvodov smo prišli na ta način, da smo vpoštevali lansko-lotni plan s korekturami instaliranih kapacitet razširjeno proizvodnje in določene perspektivo v letošnjem lotu. Pri tem smo vpoštevali mase osebnih dohodkov v vseh štirih obratih. Te mase osebnih dohodkov z upoštevanjem določenih rezerv se lahko delijo s planirane količino proizvodnja in se izračuna masa osebnih dohodkov na tono preje ali na looo m tkanin (kakor smo že pokazali v primerih). V teh masah na enoto sc tudi zapopadeni tudi osebnih dohodki. 7 naslednjem pokažemo v tabeli izračunane mase bruto osebnih dohodkov po enotah proizvodov z izračune-.;r*ri masami osebnih dohodkov ekonomske enote pomožni obrati in predračunsko enoto uprava. ."i ,i m i T ABELA imCTTHA^IH MA55 BmiTO OSEBNIH DOHODKOV PO ENOTAH PROIZVODOV Z IZRAČUNANIMI MAZAVI OSEBNIH DOHODKOV EE UPRAVE IN POMOŽNIH OBRATOV j Zapc ! štev. Besedilo 1 Izračunana masa OD Predilnica j Tkalnica | Pcrri':. otrati j u2rava j 1 ! ) t j J ! n 1 1 t 1 ! Erutto OD podjetja na ! osnovi enot i proizvodov j 256.898 9o,6o4 j | 97.68o t j i i j ! j 23.674 j44.94o i i i ! J J t I 2* i 1 t l 1 t Ustvarjano ; mase OD za predračunsko enoto UPRAVA. 44,940 ! 19.21o 1 | j 2o,7Il l l i . [ i ! { 5.ol9 j - ; t * * 1 1 i ■ - -4 r* i i 3. ! t ) i f 1 L Ustvarjanje mase OD za ekonomsko -enoto pomožni obrati 28.693 . j i | 13.8o7 t j t t 1 1 I 1 14.886 i 1 ! t ! i 1 i - i - i ; i j .1 : J 256.,898 23.621 =[=3 =:=2sr::=r=ss=c=:=r=: ji33.277 ; zr = r: =t =: rc n= rr-ra IV, ANALITIČNA ODENA DELOVNIH MEST 1. Kaj je analitična ocena delovnih mest? Zaradi točne in natančne opredelitve zahtev določenega delovnega mesta po strokovnosti ki je zato delovno mesto potrohno. Nadalje za opredelitev odgovornosti napora delovnih pogojev itd. Uporabljamo določene metode s katerimi ugotovimo stopnje določenih zahtevkov posameznih delovnih mest. Po imenovanju te metode lahko presodimo da gre za razčlenjeno ocenitev delovnih most po v naprej določenih zahtevkih, Ti se običajno kakor je že v glavnem omenjeno: — ivr-TokoTmost. — i.apor in — d.BiO )Si\, ••. Pl*i vsakem od +.«1» Asov n-. 6«.» «4rt>»-»», J«! vr-i/i''1 OTii. 7.r,— btevki delovnih, niovjt. S tom eo .i. on n vi. 1 . ^ .v - no ocene dGlovnu.h motit eo no J.o veliko in vse—• stranske. 3 analitičnim ocenjevanjem delovnik mest napravico pravzaprav neko vrsto inventuro vseh delovnih mest. S tem v zvozi so napravijo tudi opisi vseh opravil, ki ro --- no Ul-tla de- lovnih mestih, Pasen tega se opišejo tudi pod kakšnimi okolnostmi se opravljajo določana dola s predpostavko da se ustvarja normalni učinek (napori, pogoji dela itd.). tfa ta način ss dobi solo solidna dokumentacija za vsako delovno mesto; ki vpliva vsekakor na razvijanje boljših medsebojnih odnoauv in ustvarja ugodno ''klino’1 v delovnem kolektivu« To je tudi selo važno sa vzpodbujanja ljudi k bolj Sim rezultatom, Navajamo nekatere od teh koristi: a) Določitev startnih osnov (obračunskih postavic)med delovnimi mesti je vedno selo velik problem za vsakega člana in za ves kolektiv. Starzni znesek dejansko pokaže kakSen značaj dajemo enemu ali drugemu delovnemu ne s tu oziroma opravilom ki jih. opravljajo ljudje na določanih delovnih mestih po vsestransko ocenjenih "vrednosti" teh opravi 1. 2 vsostrar.ckim ocenjevanjem opravil, ki jih opravljajo ljudje na določenih delovnih mestih dosežemo tudi večjo objektivnost, in raanjSc pri. postavljanju ra smer ji tned strokovnostjo odgovornostjo naporov in delovnih pogojev posameznih delovnih most 4 Prav zaradi omenjenih dejstev jo analitična ocena delovnih mest tudi najbolj objektivna metoda pri opredeljevanju startnih osnov ozirom zneskov osebnih dohodkov. b) Racionalna organizacij?1-:?, sbema in sistematj nacijo, delovnih mest z določenim minimalnim številom ljudi, ki so v stanju izvrševati postavljene planske naloge se doseže 3 opisom in natančno proučitvijo vseh opravil, ki se vršijo na posameznih delovnih mestih zaradi izvršitve proizvodnih in drugih nalog. °) Pregled in revizija delovnih mest se lahko vrši samo na osnovi točnih in natančnih opisov vsoh opravil, ki se opravljajo na posameznih delovnih mestih. Na osnovi teh opisov in analiz lahko izdelamo pravilnike in poslovnike v okviru podjetja ali ekonomske enote. S temi pravilniki in poslovniki si lahko še bolj podrobno uredimo no sl ovc?, razmerja poučimo ljudi o njihovem delu in posredno vplivamo tudi na izboljšanje medsebojnih odnosov. d) hilhbiJ:ILJ>J>A£3y-?oklicov določanja storenj Jp v okviru poklicev izdelava pisna in trograma stro-k ovne ge. _ i zebra zova n ja_ k;. dr o v itd. Vsa omenjena dela so tesno povezana z analitično ocenitvijo de-lov.ih mest oziroma z zbranim materialom za to. e) kadrovska služba lahko v polni meri črpa potrebne podatke v cilju realizacije posameznega načela kndrovrke službe: "pravi Človek ra pravem mestu" ^ pregledu zahtev sprejema uvajanja, razvijanja,izobraževanja ocenjevanja ljubi lahko '".orisih kadrovska služba vsestransko zbrane podatke-, j. a oesne delovnih me-ut* f •' diAlnen^V-o-tobrig^e tiščite je zelo pomena za varnost življenja zdravja in delovne sposobnosti delavcev, Tndi .ta slu*,ba lah?ro ••elo koristno uporabi opico in analize delo-vnm nest kakor tudi ves material s tem v zvezi, 3 opredeljevanjem višjih stopenj neprijetnosti pri dolu nevarnosti nezgod in ooolenj :ui podobno jo zanesljiv signal j da je treba na tokih delovnih mestih zboljšati ukrepe za bigjensko tehnično zaščito in varnost pri delu. Delavcu je treba prožiti optimalno zaščito predvsem zato, ker je posredi njegovo zdravje in življenje kot najdragocenejša vrednost v novih družbenih pogojih, ki se ne morejo nadomestiti z nobenimi tičkami mu. z višjimi startnimi obračunskimi dinarskimi zneski. Naprave,stroje in drugo jo treba prilagajati človeku in no obratno. 3. Osnovo za izvajanje analitično ocepe delovnih mest Osnovo za izvajanje analitične ocene delovnih most so v glavnem dvojnega značaja in to: -* strokovno formalne in -» sociološke, a) Strokovno formalno oaiiov« se nanašajo v glavnem na« - organizacijsko strukturo in shemo organizacijo podjetja* - sestavo obrazcev za izvajanje opisov in analiz do:’ovnih, most.? - določitev komisij oziroma člane komisij za izvajanje analitične ocenitve delovnih mest; ~ izbira primerno metodo oziroma določenega zahtevka stopenj zahtovkov in točkovalni način (stetinjeki, petstotinjaki, tiso-činski, enodimenzionalnem, dvodimenzionalnem i.pod.) b) Soololpaki znac-a,i annT i.tirne ocenitve oe odruiia v tem, da. analitično oconitov delovnih mest vršijo ljudje, ki so v sestavu kolektiva in vršijo določene opravke na posameznih delovnih mestih. Iz tega razloga je nujno potrebna dobra in vsestranska poučitev komisije v objektivnost dela ne glede na to kdo to delo opravlja. kazen vsestranske podučitve komisije o metodi dola in objektivnosti ocenjevanja jo nujno informirati ljudi o samem načinu dela koristnosti metode in objektivnosti"vrednotenja" posameznih delovnih mest. To informacije kolektivu so nujne pred ocenjevanjem zato, da vedo v čem je bistvo metode in zakaj se ta rabi. 4. V čem je bistvo metode analitičnega ocenjevanja delovnih rnest. Bistvo metode, ki jo je uporabila naša tovarna je v tera: Za vsa delovna mosta so se vpoštevali sledeči zahtevki: A) Znanje in sposobnost, B) Odgovornost, C) Napor in D) Delavni pogoji Vsak od teh zahtevkov je bil še nadalje razdrobljen tako-le: Znanje in sposobnost Ap - Strokovnost,Po tem zahtevku se ocenjuje strokovno znanje, ki j3 potrebno za opravljanje dela na delovnem mostu in se dalje razčlenjuje na strokovno izobrazbo in na praktično strokovno znanje, ki se pridobi z priučovanjem (na delovnem mestu, v tečajih itd.). Na ta način je zahtevek - strokovno razdeljen v dva dela in to: - strokovna izobrazba - praktično strokovno znanje Vsak od teh zahtevkov je stopnjevan tako-le: 18 - .Stppn.ie stroko vite i hrarb t. I« Osemletka ll. Priučitev na delovnem moetu -t-i-j.. I/e popolna srednja Sola. ali »l« • »•.t. i ndus-. l,r'.i j or o Sola o z ir oma va;jeni5ka šola Dovršena srednja šola ali mojsteraka odolovodsk?. šola V. Dovršena višja šola VI. Dovršena visoka šola oziroma, fakulteta. Dimsne številke l.s II., lal.^ itd. so stopnje imenovano ga zahtevka. Cim večja je Številka tem re5 jo to5i v tabeli, 1 .so sestavni del teh zahtevkov in stopenj. Podobno stopnjam tofes zahtevka s.o določene stopnje naslednjega za- htevka ih to: 'Praktičnega strokovne ga zn? rij.Dl, II. III. IV. V. VI. Pridobi Pridobi Pridobi Pridobi Pridobi Pridobi se v 1 mesecu se v P mesecih se v 6 mesecih se v i letu se v 2 letih se v 2 -- 5 letin Po teh razčlenjenih zahtevkih strokovnosti je sestavljena, tabela tako-le; Stopnje prakt. f ! ^— j I, Stopnje ~1 E7 strokovne izobrazbe * ril. IV, i ! v, S n: n t I. r 1 S ^ j 16 j 2 o i 35 ! 5o | II. i 2 ; ^ 16 2o 1 37 ; 52 j III. i 3 lo 17 j 22 1 4o 55 J IV. - i d. ci j 19 24 I 45 | 58 ; V. | - ! 14 \ 22 28 | 5o ! 6o j VI, - i 18 1 28 j 33. i i 65 { Til. ! - I i 3o j 45 i i 55 j 7o | 19 - V tabeli 31>-V; tači'io.:i. sa;^ly vr" •' KG-in*'-r>.>jr.'i navianosti to .je 6 im vlil j ji jo • t 'itij-t artGjj* -iti clfu^pfn v, sli i;c '.'trri tf.-m vbo jo točk in . obratno. . K.pr.: Na nekom delovnem mostu se zahteva nc 'op >';n.i srednja šola ali dov.L-ftonn industx*ijal?a šola oziroma vajenidka šola. Stopnja praktišnoga strokovnega znanja se pridobi v 6 mosocih, V tern primeru poiščemo v tabeli stopnjo strokevno izobrazbo to jo v navpični vrsti pod rimsko III, in v vodoravni vrsti pod stopnjo praktičnega strokovnega znanja tudi pod rimsko III, Kjer se srečata ti dve vrsti prečitam število točk. V našem primeru bo to 17* Na ta opisani način stopnjujem in točkujem vsa delovna mesta. Tako "vrednostim" glede to h zahtevkov po samo sna delovna, mesta in dobim določene odnoso med temi, ki so izraženi v točkah in ne v dinarjih. Naslednji razčlenjeni zahtevek znanja in sposobnost jo Definicija tega zahtevka je; Telesna izurjenost, ki jo potrebna za pravilno in natančno opravljanje dela predpisano kakovosti za pravilno oprod-Ijodanjo stopenj tega zahtevka so določeni sledeči kriteriji; zapletenost gibov prstov, rok,nog, celega telesa, kombinacija teh gibov, v - .tovarn natančnost in intenziteta gibov. Stopnje in odgovarjajočo fo-dro r nosiodn;-e T se no zahteva o točk II. zelo mala 1 točka III. mala 3 točko IV. srednja 6 točk V. velika lo točk VI. zolo velika 15 točk De fini c j ,1.h te;;« zahtevka je* Spoeobriost., ki se na tem delovnem mestu zahtovu za organizacijo (spopohnost predvidenega, koordiniranega, disponimnoga) in nadzora fcva nad doli drugih delovnih mest organizacij£ . te katera to delovno mesto povezuje. Tabela tega zahtevka je neposredno navezana na oceno iz strokovnosti kakor sledi: Ocena iz strokovnosti: Točke toga zahtevka: do 22 točk 5 23 ~ 32 točk lo 33 - 48 točk 2o nad hS točk 40 Podobno kakor srno opisali za zahtevek A oziroma A], A2,in A7 so razčlonjujojo tudi dingi zahtevki b, C in D. 3a vso razčlenjene zahtevke so določene stopnje in odgovarjajoče tabele s točkami. V naslednjem navajamo le razčlenjene zahtevke P,C in J) brez fefinicij , stopenj in tabel. Zahtevek il je razčlenjen na dva zahtevka in tv - Odgovornost za delo na delovnem mostu lig’ - Odgovornost za vodstvo Zahtevek C ~ Karog. je razčlenjen na sledeče zahtevke: C- - Telesni napor C2 - 1'Tapor čutil C; -■.lapor v zvezi s komunikacijami 0.. - Jfapor v zvezi z zamotanostjo in zmhtovno-stjo administrativnega dola - r.i Zahtevek 'D - nolovni j>o/-ro.i:t >'r> ir:. ala-ieSa aahtovko: Dt - Hdprijotnceti pri dolu D2 •- Nevarnost oholen.j in r.OBVy*x. Kakor .ja omenjeno vsaki od to h zahtevkov ima do.l n rasdelili in člani komi vije ;-.o s o do lova. 11 pri opi-ijih delovnih most- V predilnici, ki je v izgradnji, ozir Arna kjer vsa opravil a še niso znan?., jo jri opica sodeloval tudi vodja KB -predilnice, ki pa jc bil tudi član komisije. Vsi opisi sc so zbrali in razporedili po enotah. Na osnovi toh opisov so so razporedila posamezne, delovna mosta v tabelarične saznamo delovnih mest in zahtevkov. r- 22 - '■a •.vi.aiij ;*<' • Jm.ii i .v •■.••r-j ^po.:^:neaaib do lova ih tceat« Pri ot i‘vl>. -lolovnih meat so co vpofitovtila tudi rova delovna mesta po »preje?,! novi splošni organisaciji podjetja. h) Ocon.jevanjo posameznih delovnih mest, Easporejeno .delovna mosta na tabelah po o^ononskih enotah in po določen'.h aahtsvkih so se prvo stopnjevala po pešamoKnih Bahtevkih in šole potem točkovala po sestavnih tabelah. Tako so se iarašunale točke aa vseko delovno mesto, Van deltvna mesta so se 3-: ono no grupirala v posameana rasrois in i,.o sorodiich ti zahtevkov, oziroma višini izračunanih točk.. Z;-radi lažjeva razumevanja ob n m Snega in odf~o^--j rova ■’ vlo . >1 ga, je opravila komisija v povprečno kra+kom čarcu.unv.- .'me stopnjova-njo in ocenitav nekaterih delovnih mesto / .j r . fr t 1 r • p ! J ! •:.) I i o ! % ■ W ; ^ i 0 ! i [• i M ^ ! c: ■ C.\ *’o ' , j < i v fT ■■• ! '"S c>< t*,! 'Ti v. K' O 'ji* (0 vi' v ^ ■i i j. I............. . -i-* § .V ! r: i k I r— o\ I « ' . I ,..... i-. r- ! s ! w . i . i 1 i ----4 . w i T: 1 r! ! :• ; i: I '• ■1 j d ! f;u : .......U ; *'•! • rV f ...i) i a- ..... i .j |.j. ir 0; ! o "T f .....L. ! i .'„..i... 4>- O 1 Vj'i C ! f i-: < H* .> V n yj • -J j? r ..v.. i r d D ' / c n rv< O , f ■ ■' »•■: !-> hJ ...L.. j ro <3 s ....j... f > ™r I i p. I O . w ■ K1 ^ j ■i I M' ! r*> ? >r §. M* Pj. O M £ f-rS . H- M. C.\ ? M O" 'j ; i.......... ■f. ! V......U » ,Vj r -I....—-! i ; ; ■ ■ j ! V-i ; 'T i vi t i ri ? i o j ............: i I : '"V I -4..- * i ■ I- —;-------- ; ■;-------------------------- L.. •r-J i l—' r-i '•••• •• t ' * •f.!' i.. •.n v, n » o' -V i' i _...., . „ 44.. u< C' u ] <\*1 v.;, C? K ! 4^ C.-) 04 . I.... I -4’ i*— T ...L \ *T ' O O UJ o i 'I .....r ....1. .. I ' rT ! . ■-J i-J 1 i .-.t. I... p " •d 4 t J v * '1 y-~ ’ ■*d i- v f> Č ’:i) i v O * ■>: I . r-! i -------i ! V J i 1 ...........; .....! /T. i I ■--! i v J r h —j; uvid po kri tari j ih so dobi pri elanih koriisi^o sc. analitično oc 24 <0X2 Točen uvid po kriterijih so dVbi pri članih komisije za ancaitičr.o ocgn _ -er —s n« o l„l p L. p w c4* 'J ;r S' f..l ;-v 10 o m ii k-( i' H- W h' < n- 'i ;t' i--1 A"' ho - -1 < & G) ?T‘ «rr'* j i-i O o (72 ( g' | CK 'Š o CO cr '■j ”"'T~ ^ ; oj Th-a"i ! 5 i! '• J •t- K’ ; -4- i i ro er V' f~ i - ^ “ V' • — [ ►f ! ! <■4 ; tu 'j o ri i i r.) I Vb j !—•1 !k i ! d_i. i O ^ ! ‘/J Po ; :o i K-» 1 y i I r? 1 0 ! o 1 S o • Cj ( ' t-i . 1 j • t i B l i \ i « i j •T) 1 ‘S i i c-.- i ! 1 t j j o 1 T - T- UJ J i- 1 .V* ! 1 1 4 ! 4 ! > r • -t....H 3 o K !p E: O >0 r--- ;;A ik t—1 ar , -j.- I r—1 O »-j O Ko O i..*. J_____ INJ rJ —f _____1- •—••-K"** • — .-w-A..- f—’ ro C\ CD i. -Ih. O i i.."!. ! "f .. i. i ■r-- i i ~"T Co‘ i Ju ! f .p. h I f- tri t -> Id -T' M O •—t' -> TV i—* tv I .....i ! L_) OD O T— ■ -.. i-—----!--- T I ' !--------- 1 O ...i ,:i i i ‘T" UT C . i— 4 - a ! hJ O wW ... - -i —■ —' - I -t' ■ : hJ ■o a c\ \CJ v n t>.’ —j CA l •T'' 1-0 r-0 •h- tj'! (jj od j a) 4 co | i i .:_____ Ui -J L-’ ~4 I 'T'" S "J * ro i h' H- -S" I Cn' ! o: C.J. - 2 i:. - c+ o c; r-^ cf ;r i-” - - -4 C O l—i s-:.- (.t- rV O C/J p C J »d ■J c n- c • C.:. fr: c pj g; v. rj P< H P P . t;: rs' c g H* <• j. a- 15 P »*-» H c+ h' O' . D G 13 ■r { **• ■** 'J’ *'* 4 ; '"' * t • 1 i O', f . •- i O'- . 0 ; t 1 • “ i « i | i - r - - f r — ! 1 < r 1T1 • rt j ■v ; r-1 ! ,r: 'O d i -< 'ri F? 1 i r... i ^ ; o o j f- r: p j N< | « o< • r>. . | - (> H i } - n d . L....................... -,.K- ■r* -p p' '\5 h-J fvi * .L. T.......'f' ....i. —3 •i---------------' r.j i —r- j—i CO I ..-i-- I , . i V' w r ■) ..I. Ul ! CA > '..JI • ! CD - i CO J l v p v tO j V~T f ! Č; << r O i ^ 'P . -~.v 27 Po tem načinu ocenjevanja je isračuriala komisija skupr.o število točit po posameznih delovnih mestih in na osnovi teh grupirala delovno mesto v razrede (to, kar je hilo že objavljeno)«, \ V naslednji, to je četrti številki našega tekstilca horno objavili nadaljne napore kolektiva naše tovarne za smotrnejše poslovanje podjetja in za povečanje proizvodnosti, ekonomičnosti ter rentabilne-sti poslovanja« V bodiči številki boste seznanjeni predvsem o temi - kako bomo uporabili rezultate ocenjenih delovnih mest -• naša bodoča reorganizacija v posamezne 'ekonomske in obračunske enote ter organizacija dela na tej osnovi. > IV. SEKAJ S1CE0MEGA SA DOEEO VOLJO 1, Ive predici, Marija in Francka, ss pogovarjata. Francka vpraša ♦ Marijo, kam bo šla popoldne. Marija ji odgovori: "Doma bom ostala kor bo slabo vreme." Francka ji začudeno odgovori: "Nemogoče, saj zunaj sije sonce!" s Marija se nasmeje in ji reče: "Saj ni res, če pa mikapla na glavo!" z ... 2. Finci so zdravi in odporni, ker se kopajo v savnah. "Nam tega ni treba, ker imamo savno v predilnici!" se je lokavo namuznil tčvariš vodja.