ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 2. junija 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 8 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija SLOVENSKA VAS INTERVJU S KRISTINO GRBEC, novo predsednico društva Slovenska vas V letošnji peti številki Svobodne Slovenije smo objavili porocilo o obcnem zboru Društva Slovenska vas, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Srecali smo se z novoizvoljeno predse­dnico društva, Kristino Grbec in se z njo malo pogovorili: . Kristina, najprej ti cestitamo ob izvolitvi za predsednico Društva Slovenska vas! Je pred teboj društvo že predsedovala kakšna ženska, ali si ti prva? Letos bomo praznovali že 70-letnico Društva Slovenska vas in v vseh teh desetletjih sem, kot praviš, prva ženska, ki je sprejela odgovor­nost predsednice. . Ceprav si bila že vec let clanica odbora je to tvoje prvo vodilno mesto. Kaj te je pripravilo do tega, da si sprejela to veliko odgovornost? To je zame velik izziv, še posebej ker sem po poklicu tehnik v Informatiki. Mislim, da je profil, ki je potreben za to vlogo, predvsem humanisticen, v osnovi je pa pomembno, da znaš izraziti to kar cutiš in seveda v sloven-skem jeziku. . Društvo Slovenska vas je najstarejši slo­venski dom v Buenos Airesu in ima zelo bo­gato zgodovino. Kateri so po tvojem mnenju najvecji izzivi za bodocnost? Zavedam se, da bo vedno vec izzivov. Da pa zagotovimo bodocnost slovenske skupnosti in slovenskih domov bomo morali delati pred­vsem za ohranjanje vere, slovenskega jezika, slovenskih navad in slovenske identitete. . Kakšne posledice je povzrocila pandemija v Hladnikovem domu? Žalostna je bila smrt veliko izjemnih ljudi, ki so v domu sodelovali dolga leta. Pozitivno je bilo združenje družin, skrb za starejše in otroke. Delo preko spleta nam je omogocilo, da smo bili bolj pozorni na potrebe naših najdražjih. Glede Hladnikovega doma pa lahko recem, da so bili clani resnicno srecni, ko se je bilo mo­goce vrniti. . Katere so po tvojem mnenju najhujše te­žave, s katerimi se boš soocala pri vodenju društva? In kako se boste tem težavam pos­tavili po robu? Realnost je, da je danes malo družin, v ka­terih sta oba starša Slovenca. 70 let se je na vseh zabavah in prireditvah govorilo skoraj izkljucno slovensko. Ce bi ta intervju opravi­li z mano pred 10 leti, bi zagotovo imela bolj radikalno stališce, danes pa menim, da so spremembe potrebne, da se moramo prilago­diti novim casom, da ne bi izgubili bistveno v smislu vere, kulture in posebnosti slovenske­ga naroda. Bomo še naprej pripravljali gledališke igre po slovensko, ampak mislim, da moramo sku­šati nuditi tudi simultani prevod, da bodo tudi Argentinci lahko razumeli in spoznali sloven-sko kulturo. . Kateri bodo stebri življenja društva Slo­venska vas v prihodnjih letih? Skušali bomo ohraniti in okrepiti iste steb-re, ki društvo Slovenska vas podpirajo že se­demdeset let: vera, kultura, ohranjanje jezika, šport. . Koliko clanov ima društvo Slovenska vas ? Katere so dejavnosti, ki privlacijo najvecje število clanov? Naše društvo šteje trenutno okoli 140 aktiv­nih clanov, v okolici Slovenske vasi pa živi okoli 420 Slovencev. Mlade najbolj privlaci šport, druge clane Cer­kev in verske dejavnosti, množicno se pa clani in prijatelji udeležujejo tudi odrskih predstav, kolin, clanskih kosil in drugih prireditev. Otroci radi hodijo v slovensko šolo, prihod svetega Miklavža je njihova najljubša prireditev. Prav lepa hvala, Kristina, za prijazen pogovor.Želimo tebi in novemu odboru mnogo uspeha! Vprašanja sta pripravila Mariana Poznic in Jože Jan OBREZOVANJE DREVES V HLADNIKOVEM DOMU V soboto, 21. maja se je, po zgledu pred­nikov, prvih vašcanov, zbrala številna sku­pina mož in fantov za skupno delo v Domu. Ker se je »šiht« obetal obilen, so priceli že ob zgodnji osmi uri in pridno delali do osmih zvecer, saj so se evkalipti, ki jih dol­gotrajna epidemija nikakor ni ovirala v mo- gocni rasti, razbohotili do takih mer, da so resno postajali nevarni za sosede in tudi za lastne zgradbe. Vsi prostovoljci so pokazali navdušeno raz­položenje za sodelovanje in se takoj po krat­kem okrepcilu lotili napornega dela, vedno v veselem vzdušju, ki olajša vsako težavo. Pod cedno obrezanim drevjem bo sedaj hoja, tek in šport bolj prost, zlasti pa bodo najmlajši mogli brezskrbno uživati otroške igre. Prav gotovo pa bo ostalo dovolj mate-riala za mogocen kres in tudi za vaške peke, ki se vedno odlicno izkažejo ob ražnju. Dani Grbec Prevod: Franci Sušnik PRVA POMOC IN TEMELJNI POSTOPKI OŽIVLJANJA V soboto, 21. maja, se je v Hladnikovem domu v Slovenski vasi v Lanusu vršilo sre- canje z razlago in prakso z naslovom Prva pomoc in temeljni postopki oživljanja (TPO). V dobri uri in pol je lic. Lucka Zupancic udeležencem na zelo dinamicen in komu­nikativen nacin posredovala poznavanje bazicnih nacinov obravnavanja s pones-recenci v primerih odprtih ran, zlomljenih kosti, opeklin, konvulzije, zadušitve ali src-nega kolapsa. S posnetimi slikami in dobro opremljena z materialom je dosegla inten­zivno participacijo udeležencev, katerih za­nimanje je vodilo v številna vprašanja, ki so tematiko še razširila. Stalno sodelova­nje, zlasti pa splošna zakljucna vadba TPO naj bi zagotovili primerno ravnanje v ne­ predvidenih slucajih, na katere lahko vsak naleti, z namenom da omejimo nevarnost tako za ponesrecenca kot za pomocnika. Številno udeležbo so sestavljali tako ot­roci kot mladina in odrasli, med njimi tudi mnogi ki ne govorijo slovensko, zato je srecanje potekalo v španskem jeziku. Vsak je svoje prispeval, odšel pa gotovo oboga-ten s potrebno izkušnjo, ki v dolocenem primeru lahko nudi medsebojno pomoc in celo rešitev življenja. Društvena predse­dnica Kristina Grbec se je iskreno zahvalila clanici Lucki, ki je radodarno delila svoje obširno znanje, potrjeno s certifikacijo AHA (American Heart Association) / Cruz Roja Argentina. Zahvalila se je tudi vsem sodelavcem, ki so to srecanje omogocili. Koncno je še sporocila, da je Dom prido­bil kritje za zdravniške nujnosti za vse dni v letu. Dani Grbec Prevod: Franci Sušnik DAN DUHOVNOSTI NA SSTRMB Vedno je spodbudno srecanje z mladimi v drugacni obliki, razlicni od obicajnega ritma šolske strukture. Dan duhovnosti je tak dan, ko lahko bolj sprošceno razmišljamo o pro-blematiki sodobnega casa v luci kršcanskih vrednot. Prvo soboto v maju smo na SSTRMB doži­veli vsakoletni dan duhovnosti, ki nam je pod naslovom Vojna in Mir dovolil razmišljanje o sedanji svetovni zgodovini. V prvem delu srecanja smo s pomocjo pro-jekcij pregledali stanje ruskega napada na pozitivnega razpoloženja. Predstavitve so Ukrajino in se poglobili v trpljenje ukrajinske-nam jasno pokazale, da ima vsak izmed nas ga naroda, ki je zgodovinsko mocno trpel pod sposobnost in svobodo odlocanja, kaj in kje ruskim nasiljem že od leta 1930 dalje. Koncno hoce biti v tem svetu, v katerem živimo. je Ukrajina v 90. letih prejšnjega stoletja pos-Koncali smo popoldan v cerkvi, z molitvijo tala samostojna država, danes pa ponovno pred Jezusom, Knezu miru. Pred Najsvetejšem doživlja kruto in junaško trpljenje. smo prosili za milost, da se bomo zmeraj od- V drugem delu so nam koordinatorji po-locali za to, da bi bili orodje in graditelji miru. magali opaziti podobnosti med pogumno Posebna zahvala slovenski mladini ki je ukrajinsko narodno obrambo in našimi ko-skocila na pomoc, in darovala svoj cas in kre­reninami povojne emigracije. S zanimivim ativnost: Gaby Oblak, Ivan Urbancic, Lucija­intervjujem se je tako imenovani »novinar« na Vombergar, Luka Trpin, Matej Urbancic, s svojim »gostjo« pogovarjal o Slovenski do-Maxi in Sebi Žnidaršic, Mika Hanjže, Miki mobrancih, predstavil so, kdo so bili, vprašal Križ, Miki Bokalic, Nati Podržaj, Tanja Oblak, je, kaj vemo o njih, kaj vemo o družinskih Viki Kastelic. zgodbah, kaj vemo o beguncih, itd. Delimo zakljucno molitev svetega Franci- V naslednjem delu smo se poglobili v ška, prosimo Gospoda za dar miru. misli, da sta nasilje in mir stanja cloveka, in vsak od nas je sposoben enega in drugega. Gospod, naredi me za orodje svojega miru. Ko gledamo okoli sebe vidimo v naši družbi Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen. nasilje na številnih podrocjih življenja in Kjer je žalitev, naj prinašam odpušcanje. istocasno vidimo tudi velikodušnost in Kjer je nesloga, naj prinašam edinost. prijaznost. S pomocjo voditeljev so se dijaki Kjer je dvom, naj prinašam vero. razdelili v skupine in debatirali primere nasilja Kjer je zmota, naj prinašam resnico. v vsakdanjem življenju: v šoli, na cesti, v Kjer je obup, naj prinašam upanje. družini, na zabavah, v športu. Vsaka skupina Kjer je žalost, naj prinašam veselje. je drugim predstavila svoj primer in prejela Kjer je tema, naj prinašam luc... nasvete ostalih skupin, kako graditi poti miru Amen in sprave v šoli, na cesti, v družini, na zabavah, v športu. Skupine so ponovile nastope v luci SSTRMB BREZ STRAHU IN NEGOTOVOSTI Duhovna misel Živimo case velike negotovosti. Že dve leti tenje volilne pravice precejšnjemu številu slo­nam kroji življenje nadležni korona virus. Vzel venskih državljanov po svetu. Volilni material nam je ustaljeni tek naših navad in življenjske-ni prispel do njih ali pa je pošta prišla v tednu ga stila pa seveda tudi nepotrebne navlake in po volitvah. Je vzrok le dostava, se nemocno bremena razvad in naše ugodje v njih. Skrb sprašujejo opeharjeni državljani. Ali pa tici v za zdravje je narekovala ukrepe, ki so moc-ozadju nespodoben naklep? Zanesljivega po-no posegli v osebno in družbeno življenje, v jasnila ne bomo dobili. Demokrati vseh strank neposredno medsebojnost in družabnost. morajo ocitno vztrajati in se boriti vsaj toliko Obcutili smo, kako blagodejno vlogo ima sre-casa, kolikor ga je imel komunisticni totalita-canje v živo, izmenjava skrbi in izkušenj ali rizem za svojo 'preobrazbo' ljudi. Pokazalo se cisto navaden klepet o malih vsakdanjih ne-je na volitvah. Zavezniki demokratov so rodo­pomembnostih. Treba je bilo iznajdljivo in ljubi, ki jim je bilo vzeto življenje v povojnih podjetno odkriti znane in tudi manj znane na-pobojih. Ta mesec se jih spominjamo in jim cine za ohranjanje lastnega dobrega pocutja. priporocamo domovino. Cas za srecanja po telefonu in preko socialnih Mnogi jezljivi dogodki nas spremljajo in nic omrežij. ne koristi le zgražanje ali jeza na druge, ki jih In to ni bilo vse. Vojna v Ukrajini je ko strela imamo za krivce. Ta svet pac ni brez ljudi, ki z jasnega dodala nepredvidljivo stopnjo nego-hote ali nehote povzrocajo skrbi in jezo dru­tovosti od zadnjih februarskih dni do danes. gim. Od zunaj ne moremo pricakovati, da nam Tri mesece že traja kruto unicevanje vojaških bo postreženo z brezskrbnostjo. Notranji mir in civilnih objektov v lepi deželi, 'žitnici sveta'. lahko najdemo le v svojem lastnem iskanju, Slike razstreljenih hiš, vasi in mest pricajo o kje je opora in od kod jo lahko pricakujemo. nepojmljivem trpljenju. Ne moremo dojeti, Mir in gotovost je možno najti le v duhovnem da je ciljev vojaškega ustrahovanja deležno središcu nas samih. Vse telesno je minljivo in civilno prebivalstvo, da granate padajo na že iz tega vidika nezanesljivo. Je zacasno, lah­bolnice, otroške vrtce, domove za ostarele, ko bi rekli sposojeno za nedolocen cas. Duh kulturne ustanove in božja svetišca. pa je te omejitve prost. Presega jo. Išce odgo- Kje se bo to koncalo? Meje Ukrajine ocitno vore med vrednotami na sebi primerni ravni niso vse, kar je cilj vojaških operacij napadal-duha in srca. cev in agresorske politike iz Moskve. Puhle so Ta mesec obhajamo vrsto praznikov, ki nosi­trditve, da je bila odlocitev za vojaški poseg jo odgovore na naša vprašanja: binkošti, Sveta nujna zaradi ogrožene varnosti najvecje drža-Trojica, sv. Rešnje telo in kri, Srce Jezusovo in ve sveta. številni godovi svetnikov, ki so nam zgled za- Zaskrbljeno se marsikdo od nas ozira tudi na upanja in moci vere v Boga. »Mir vam bodi,« našo domovino po volitvah. Z ene strani slavje pozdravlja vstali Gospod v naš cas. zmagovalcev in z druge razocaranje demokra­tov. Volitev ne gre oporekati, ceprav se kažejo Janez Pucelj znamenja volilnih manipulacij. Ocitno je kra-Naša luc | Junij 2022 GOSTOVANJE PEVSKEGA ZBORA V GENERAL ALVEAR | Mendoza Mendoški Slovenski pevski zbor je od 29. aprila do 1. maja 2022 potoval v General Al- vear, oddaljenega kakih 300 km. proti jugu province Mendoze. Zanimiva znacilnost obi-skanega mesta je izredno veliko število nase­ litev razlicnih narodnih skupnosti. Po številu priseljencev so na prvem mestu Ukrajinci. Njihova kulturna dejavnost je najvec dop­rinesla k ustanovitvi Muzeja priseljencev v bližnjem mestu Bowen. Zanimiv je vzrok tega obiska in sicer, da je mesec maj posvecen muzejem. Obcina General Alvear je povabila pevovodjo men-doškega pevskega zbora, muzikologa Diega spomenikov. Sprejel jih je g. župan Walther Bosqueta, da je 29. aprila v Muzeju prise-Marcolini. ljencev v Bowenu predaval o življenju in Glavni nastop se je vršil tisti vecer v Cine delu Alekseya Abutkova. Teatro Antonio Lafalla, v najvecja mestni Kdo je bil Aleksey Abutkov? dvorani. Program je vkljucil slovensko in ar-Mag. Diego Bosquet je odkril in se dolga gentinsko glasbe. Med slovenskimi so zapeli leta posvetil raziskovanju omenjenega najbolj poznane speve: Moj ocka imajo ko­ruskega glasbenika. Abutkov je v Sankt njca dva (narodna; prir. Marko Bajuk), Srce Peterburgu bil ucenec znanega glasbenika je žalostno (narodna; prir. Marko Bajuk), Rimski-Korsakova. Politicni nesporazum, En hribcek bom kupil (narodna; prir. Mar-predvsem preganjanje komunisticne vlade ko Bajuk), Venci beili (narodna; prir. France mu je postalo neznosno. Odlocil se je in Marolt), Cej so tiste st’zice (narodna; prir. zapustil svojo domovino ter se naselil v Jože Leskovar) in Dajte, dajte (narodna; mestu Carmensa v obcini General Alvear- v prir. Aldo Kumar). Ker so poslušalci bili vsi Argentini. Ustanovil je glasbeno šolo, ucil Argentinci, je pevovodja razložil vsako bese­vec instrumentov in komponiral mnoga dilo, namen vsake skladbe in dodal bistvene cenjena dela za razna glasbila, petje ter znacilnosti Slovenije, njene kulture in glas­orkester. be. Podal jim je tudi vzroke slovenskega be- Diego Bosquet, muzikolog, je priznan clan gunstva in zacetek Slovenskega društva ter in sodelavec glasbenih društev v Južni Ame-Pevskega zbora v Mendozi. riki in Karibih. Sodeluje pri “Asociaci Regi-Z argentinskimi skladbami je pevovodja onal para América Latina y Caribe de la So-poslušalce popeljal po razlicnih argentin­ciedad Internacional de Musicología”. Vodil skih pokrajinah. Zapeli so sledece pesmi: je provincijski Dedniški institut v Mendozi, Zamba de la Navidad (Jorge Biagosch), raziskoval razlicne oblike regionalnega naro-Moyi tun papai inché (Valeriano Avilés; dnega petja, sodeloval na kongresih in napi-prir. Rodrigo Dalziel), Agua y sol del Paraná sal mnogo znanstvenih študij na to tematiko. (Ariel Ramírez in Miguel Brascó; prir. María 30. aprila, dan po predstavitvi o ruskem del Carmen Aguilar), La vieja (Hermanos glasbeniku, je nastopil mendoški Slovenski Díaz; prir. Claudio Sanseverino), Del prado pevski zbor z zanimivim programom. Med vengo (prir. Vivian Tabbush) in Cueca de la prvimi interpretacijami je bila ukrajinska vińa nueva (Félix Dardo Palorma; prir. Jorge pesem: »Hej tam na hori«, pripravljena je Chanal). Vse argentinske pesmi je spremljal bila kot prisrcen pozdrav. Mendoški pevski s kitaro David Bajda. zbor in ukrajinska skupnost v Bowenu imata Pred koncem nastopa je Direktorica za kul­dolgoletno bratsko tradicijo. turo obcine General Alvear, Liana Pedrafita, Leta 1961 je zbor prvic obiskal Bowen in obdarila vse pevce. Navdušeni poslušalci so ukrajinsko skupnost. Takratni pevovodja, bili deležni še dodatka. Zbor jim je podaril ravn. Marko Bajuk je priredil, poleg ome-še dve skladbi: ”Hej tam na hori” in cueca njene »Hej tam na hori«, še druge ukrajin-cuyana: “Caminito del norte”, simbol pove­ske skladbe. zanosti obeh narodnosti, ker je skladbo za Od leta 1949 se je v tistie kraje naselil pa-mešani zbor priredil c. g. Janez Ogrin, po­ter Bazilij Wynnyczuk. Organiziral je ukra-kojni slovenski župnik v Quinesu, sosednji jinsko skupnost, skrbel za ohranitev naro-provinci San Luis. dnih navad, ucil njihov jezik, ustanovil novo Nastop Slovenskega zbora je organizirala faro in zgradil cerkev; bil je navdušen misi-obcina General Alvear, potovanje se je pa jonar in narodnjak. Pogosto je obiskal Slo-uresnicilo s podporo Urada Vlade Republike vence v Mendozi in pospeševal prijateljsko Slovenije za Slovence v zamejstvu in svetu. povezavo. Letos je Slovenski pevski zbor želel bra-V imenu Pevskega zbora želi ga. Ani Grin-tom Ukrajincem predstaviti slicen program tal, predsednica zbora, izraziti iskreno zah­kot darilo ukrajinski skupnosti, kot posebno valo pevovodji Diegu Bosquetu za njegovo socustvovanje in poklon vsem, ki trpijo gro-22 letno požrtvovalno delo posveceno zbo­zovite posledice vojne v njihovi domovini! ru in za sodelovanje pri Društvu Slovencev V soboto, 30. aprila dopoldan, je zbor v Mendozi! obiskal »Multiespacio Cultural Bodega Fara«, ki sodi v kategorijo nacionalnih Diego Bosquet in Ani Grintal Hirschegger Koncert v Cine Teatro Antonio Lafalla v Dirigent mag. Diego Bosquet mestu General Alvear. TANGO V PREVODU V SLOVENŠCINO Tango sceno v Sloveniji poznam precej dob-ro. Imajo lepo število plesnih šol, društev, milonge se vrstijo. Tango se vecinoma odvija v Ljubljani, kar je razumljivo, saj je najvecje mesto v državi, a tudi v številnih drugih mes-tih in krajih po vsej Sloveniji. Tudi sam sem že pel na enem festivalu in koncertu ter vec milongah. Tako je na eni od milong k meni pristopila tudi Jerneja Judež, predsednica Kulturno-umetniškega društva za širjenje argentinskega tanga Tango.si, in mi podarila knjigo z besedili tangov, ki jo je društvo izda-lo konec leta 2021. Besedila so v izvirniku in v prevodu. Knjiga z naslovom Tangocutno je lepo obli­kovana, tiskana je na 135-gramskem mat pa-pirju. Gre za »Prvo knjigo«, kar pomeni, da sledi vsaj še ena. V tej prvi knjigi je vecina be-sedil zajetih iz zlatega obdobja argentinskega tanga. Tangocutno vsebuje petdeset besedil v izvirniku in slovenskem prevodu ali, kot je s primernejšim izrazom navedeno v knjigi, v slovenski prepesnitvi. Prepesnitve se držijo vsebine izvirnika, a hkrati upoštevajo tudi metriko – in celo rimo, tako da jih je možno zapeti z istim obcutkom kot v izvirniku. Prepesnitev je delo Silvane Orel Kos, docent-ke na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Orel Kos je predavateljica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Študirala je anglešcino (prevajal-ska smer) in nemšcino z literaturo (pedagoška smer), fakultativno pa še švedski jezik na Fi­lozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi magi-strirala ter pridobila naziv doktorice znanosti. Stike z drugimi jeziki je imela že v mladih letih (italijanšcino, francošcino, danšcino, prilo­žnostno tudi s španšcino). Prevaja poezijo iz razlicnih jezikov, podnaslavlja filme pretežno skandinavske produkcije in je prevedla tudi vecje število pravljic Hansa C. Andersena iz danskega izvirnika. Ocitno se je za to delo dobro pripravila – kastiljšcina ni v prvi vrsti njej poznanih jezi­kov – saj, moram reci, ga je res odlicno opra­vila. Kot primer navajam prvo kitico krasnega tanga »En esta tarde gris«, ki ga je napisal José María Contursi, v prevodu pa se naslov glasi »Sivi popoldan«: Qué ganas de llorar en esta tarde gris... En su repiquetear la lluvia habla de ti. Remordimiento de saber que por mi culpa nunca, vida... nunca te veré. Mis ojos al cerrar te ven igual que ayer, temblando, al implorar de nuevo mi que­rer... Y hoy es tu voz que vuelve a mí en esta tarde gris. Najraje jokal bi v ta sivi popoldan ... O tebi govori še dež, ki škropotlja. Priznam s trpinceno vestjo, da sam sem kriv, da nic vec, draga ... videl te ne bom. Ce zdaj zaprem oci, kot vceraj vidim te, ko prosiš in drhtiš, da ljubil bi te še ... Zdaj v sebi slišim spet tvoj glas, na sivi popoldan. Predgovor je izpod peresa Florencie Argento, ilustracije pa je prispeval Bruno Urh. Prvo knjigo tango lirike v izvirniku in prevodu so uredile Silvana Orel Kos, Maja Sever in Jerneja Judež. S Silvano Orel Kos sva se srecala na milongi v Ljubljani. Vprašal sem jo, kako je sploh priš-la do ideje, da bi prevedla besedila: “Leta 2018 sem po številnih letih obcudo­vanja plesa argentinskega tanga tudi sama naredila prve korake v tango cevljih. Ker precej dobro razumem italijansko, sem rada prisluhnila tudi pevcem tanga in ujela tu in tam kakšen delcek sporocila. Kot prevajalka vem, da ravno prevajalski proces omogoca najintimnejše poglabljanje v finese besedi-la, saj se med prevajanjem trudimo doumeti raznotere pomenske in slogovne razsežno­sti besedila. Ker pa sem pred nekaj leti tudi sama pisala avtorsko poezijo, sem se preva­janja lotila s še toliko vecjim osebnim vese­ljem in profesionalnim zanimanjem. Ob tem sem veliko brala o avtorjih, o ozad­ju in interpretacijah besedil, in tako sem se zacela poglabljati tudi v zgodovino in kultu­ro argentinskega tanga, kar je bila zame do-datna vrednost prevajalskega procesa. Ob priložnosti sem Maji Sever, slovenski igralki ter prevajalki in sinhronizatorki risank, pa seveda tudi tangueri in tedanji predsedni­ci Kulturno-umetniškega društva za širjenje kulture argentinskega tanga Tango.si, v roke potisnila sveženj že prevedenih tangov, ki je takoj pokazala zanimanje za objavo besedil. Leta 2020, v prvem koronskem letu, je Flo­rencia Argento, uciteljica tanga, zgodovinar­ka in kustosinja iz Buenos Airesa, na daljavo predstavila niz predavanj na temo zgodovine lirike argentinskega tanga, jaz pa sem za slo­venske udeležence predavanj prevedla nekaj temeljnih tango besedil. Kar naenkrat je bilo na kupcku že toliko prevodne poezije, da bi jo zlahka zvezali v pesniško zbirko. K objavi sta me spodbujala Bruno Urh, slovenski ar­hitekt, tanguero, vsestranski umetnik in po­zneje tudi avtor ilustracij, in seveda Maja Se­ver, ki je upala, da bi zbirka izšla že leta 2020 in bi tako obeležili petnajstletnico obstoja društva Tango.si. Žal so nam moja nenadna bolezen in rigo­rozni medkoronski ukrepi preprecili dokonc­no redakcijo. Jerneja Judež Kar pa sploh ni bilo tako slabo, saj sem v casu okrevanja prevedla še vec besedil. Tako smo zlahka sestavili izbor 50 spevnih tangov, vecinoma iz 30. in 40. let prejšnjega stoletja, tj. zlate dobe tanga. Ob tem se je uredni­ško in založniško izkazala nova predsednica društva Tango.si Jerneja Judež, ki je zbirko Tangocutno. Prva knjiga prijavila na razpis za ljubiteljsko umetnost Javnega sklada Repu­blike Slovenije za kulturne dejavnosti, ta pa je v delu prepoznala kulturno vrednost in jo nagradila ne samo s financno podporo, tem­vec tudi lepo strokovno utemeljitvijo.” Hvala lepa, Silvana, in iskrene cestitke za odlicno delo! Eden od prevodov je že doživel krstno upri­zoritev! Ruth Banko, ki se je lani preselila v Slovenijo, poje tango s partnerjem Danielom Perissejem – pri nas sta že nastopila v prek­murskem domu v Bernalu, in to zelo dobro. Na milongi v plesni šoli Moj korak sta v sobo-to, 21. maja, izvedla v slovenšcini Niebla del Riachuelo (Megla nad Riacuelom). Prisotna je bila tudi Silvana Orel Kos (gl. fotografijo). Rok Fink Lektorirala: Tjaša Lorbek Silvana Orel Kos UMRL BORIS PAHOR, PRICEVALEC GROZOT TREH TOTALITARIZMOV V 109. letu starosti je v Trstu umrl znameniti tržaški pisatelj Boris Pahor. Skozi vse življenje je pisal in opozarjal na nevarnosti in grozote treh totalitarnih režimov 20. stoletja, katerih žrtev je bil tudi sam. 30. maja smo se prebudili z žalostno novico pisateljeve smrti. Vsa družbena omrežja in casopisi vsega sveta so objavljali dela in pri-cevanja “pisatelja brez meja, državljana sve­ta in cloveka srca”, kakor ga je opisal predse­dnik slovenske države Borut Pahor: “Bil je vest slovenskega naroda” - Delo, Slovenija “Morto a 108 anni Boris Pahor, lo scrittore sloveno che narro l'orrore dei lager” - La Stampa, Italija “Muere Boris Pahor, la voz perpleja y clara del Holocausto” - El Mundo, Španija “MuriBoris Pahor, un testimonio de la resistencia contra el fascismo” - El País – Španija “Muere a los 108 as de edad Boris Pahor, sobreviviente y narrador del Holocausto” – La Razón, Mehika “Fallece el escitor Boris Pahor, testigo de los horrores del Holocausto nazi” – La Nación, Argentina “Boris Pahor died: He survived death and was 108 years old” – Times, ZDA Že kot otrok je bil Boris Pahor prica poži­ga slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga povzrocili fašisti in je trpel prepoved slovenšcine pod fašisticnim režimom. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci deporti­rali in poslali v razna nacisticna koncentracij-ska taborišca. Komunisticni režim je Pahorju prepovedal vstop v Slovenijo in onemogocal izdajo njegovih literarnih del. Pahorjeva literarna dela, med katerimi velja omeniti Nekropola, V labirintu, Mes-to v zalivu, Grmada v pristanu, so priznanav Franciji, ZDA, Nemciji, Španiji in po vsem svetu. Veckrat je bil Boris Pahor omenjen kot slovenski kandidat za Nobelovo nagrado in velja za enega najbolje prodajanih in preva­janih slovenskih avtorjev v tujini. Za svoj izjemni literarni opus je Boris Pahor prejel vrsto nagrad, med drugimi Prešernovo nagrado (1992), Srebrni castni znak Repu­blike Slovenije (2000) in francoski red legije casti (2007). Bil je redni clan Slovenske aka-demije znanosti in umetnosti, nosilec ca-stnih doktoratov Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani ter naziva Kulturni am-basador Republike Slovenije. Leta 2020, ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu, sta mu podelila najvišji državni odlikovanji italijanski in slovenski predsednik. V tednih, ko se spominjamo nove obletni­ ce pokola slovenskih domobrancev v tistem žalostnem juniju 1945, pa velja še posebej omeniti njegov prispevek k razkritju tega zlocina. Leta 1975 je bil v Trstu objavljen in- tervju z Edvardom Kocbekom, ki sta ga prip­ravila Alojz Rebula in Boris Pahor z naslovom Edvard Kocbek, pricevalec našega casa. Pu-blikacija je bila dostopna le v zamejstvu in v Sloveniji seveda prepovedana, a nastala je polemika in pobudniku je bil za nekaj let pre­povedan vstop v Jugoslavijo. “Danes je to bolj jasno, kot je bilo tedaj, da je priznanje te krivde pogoj za naše prihod­ nje narodno sožitje”, je Boris Pahor izjavil leta 2010 v Delu. Borisu Pahorju so se ob njegovi smrti pok­lonili številni pisatelji in kulturniki. V sredo, 1. junija je bila v Narodnem domu v Trstu žal­ na seja, pogreb pa bo v torek, 7. junija. Ponosni in hvaležni smo za plodno življenje tega zavednega Slovenca! Jože Jan JUNIJ - MESEC SPOMINA MAJSKO - JUNIJSKO RAZMIŠLJANJE, Z UVODOM “Memoria e historia – dos conceptos ligados, pero no idénticos.” Pod tem naslovom je pred nekaj tedni v pri­logi dnevnika La Nación, izpod peresa Dani­ela Ortege izšel clanek, ki obravnava razliko med besedami “spomin” – pomnjenje, mit, pripoved, zgodba ter “zgodovina”, kar se je v resnici dogajalo. Za to obravnavo se je poslužil filma Davi­da Fisher “The Round Number”, v katerem raziskuje Shoah, židovski holokavst –sam je sin preživelih zapornikov- posebno še, ali je število 6.000.000 žrtev resnicno - števil­ka, ki se je ne sme zanikati ali popravljati. V filmu omenja pesnika Abba Kovner, ruskegaŽida, ki je govoril o 6 milijonih žrtev že veliko pred koncem 2. svetovne vojne, ko so še vo­zili transporti v taborišca smrti. Logicno, ne zanika holokavsta, ampak hoce odkriti vso resnico s tem v zvezi. Film je podprla tudi izraelska ambasada. V Argentini imamo podoben primer: par-lament buenosaireške province je svoj cas dolocil, da je bilo med letoma 1976 in 1983, 30.000 pogrešanih, izginulih brez sledu pod vojaško diktaturo. Dvomiti o tem številu ali navajati nižjega je nezakonito in kaznivo dejanje, ceprav se tocno ve, ker so teroristi sami priznali – Luis Labra – da so si oni izmislili to številko in tudi zakaj. In v doku­ mentirani knjigi »Nunca más” o sojenju te vojaške vlade se govori o okrog 9000 pogre­šanih. A z uradno številko 30.000, ceprav je priznano, da je izmišljena, se je ustavilo vsa­ko zgodovinsko raziskovanje, da bi se prišlo do resnice. Tako se ustvarja »realnost«, ki nima stvarne zveze s tem, kar se je v resnici dogajalo. Mehanizem tega »pomnjenja« je ustvariti konkretno, okroglo, simbolicno šte­vilko in jo povezati z gotovim dogodkom, ne glede na to, ali je resnicna ali ne. Družba, ki je primorana verjeti v nekaj, kar ni resnicno, ni povsem svobodna. Pomnjenje kot “memoria”, in zgodovina kot “resnica” sta sicer med seboj povezani, ceprav vedno ne pripeljeta do enakih zak­ljuckov. In “pomnjenja” resnica vec ne zani-ma, zanimajo ga le simboli, miti ter pripove­di. Ni nesprejemljivo, da verjameš v simbole in mite, nesprejemljivo pa je, da si primoran, da jih vzameš za resnicne. Družba, v kateri se to dogaja, ni resnicno svobodna. To je v glavnem vzeto iz omenjenega clan-ka. In ta me je usmeril v mojo domovino, drago Slovenijo. Je res svobodna? Lahko prosto govoriš o veckrat dokazanih dejstvih, ki niso navedena v uradni zgodo­vini. A s tem ne boš vzbudil debate, am- pak še po 77 letih srdite medijske napade in veckrat tudi kar konkretne. Ob priliki obeleženja “Dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji” je novoizvo­ljeni mandatar izjavil “...ocitno bomo morali imeti 9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica.” Resnica ali mit? Pravijo, da zgodovino pišejo zmagovalci, kar pa v slovenskem primeru ne drži. Zma­govalci nad kom? Kadar se v domovini govori o osvoboditeljih in zmagovalcih so mišlje­ni partizani, njih “borba” ter “zmaga” nad Nemci. A v Sloveniji ni prišlo do pravih bitk, le posamezni atentati in streljanje iz zased. V najbolj opevani, Dražgoški, je padlo 27 Nem­cev, ki niti niso bili vojaki, ampak le z rocnim orožjem oboroženi policisti. (V bitki za Sta­lingrad, 400.000 Nemcev in njih zaveznikov). Rdeca armada je meseca septembra 1944 vdrla v Jugoslavijo, oktobra osvobodila(?) Beograd in prodirala naprej v smeri zahoda. Aprila 1945 je bila že na slovenskem ozem­lju. Kar so si Nemci najmanj želeli je bilo pas-ti Sovjetom v roke in so zato hiteli, kar se je dalo, da bi prišli do Zahodnih zaveznikov in se jim predali. Po njihovem odhodu in ko je bilo že konec vojne – 9. maja- so partizani “osvo­bodili” naša mesta, ki niso bila vec zasedena, v Ljubljani so pa za vsak slucaj celo pocakali, da so v mesto prvi vkorakali hercegovski par-tizanski oddelki. Oblasti si v naši domovini komunisti niso priborili z orožjem, dobili so jo od zmagovi­tih Zahodnih zaveznikov ter zmagovite Sov­jetske zveze, na zahtevo “oceta narodov”, Josipa Visarionovica Džugašvilija - Stalina, kateremu so bili takrat vsi komunisti pokorni do skrajnosti. Pod to oblastjo se je opevana “osvobodi­ tev”, torej “svoboda”, sprevrgla v diktaturo, kot malo takih, s potvarjanjem zgodovine in resnice, absolutno kontrolo tudi nad priva­ tnim življenjem, s preganjanjem, mucenjem ter pobijanjem, ne izdajalcev naroda, ampak ideoloških nasprotnikov, tistih, ki jim pošte­nost, samozavest, vera, ponos in ljubezen do domovine niso dopušcali, da bi se ji brezpo­gojno pokorili. Za pravo svobodo so žrtvovali življenje ali domovino. Franci Markež OkrOgle OBLETNICE | Anton Alojzij Wolf (1782 - 1859) Pred 240 leti, 14. junija 1782 se je v Idriji rodil Anton Alojzij Wolf, ljubljanski škof, ki je omo­gocil izdajo novega prevoda Svetega pisma ter Nemško-slovenskega in Slovensko-nemškega slovarja. Za revne dijake je ustanovil zavod Alojzijevišce. Po mnenju zgodovinarja France-ta Dolinarja, je škof Wolf nedvomno ena tistih velikih osebnosti slovenske cerkvene, verske in kulturne zgodovine, ki stoji po krivici v senci svojega velikega sodobnika in prijatelja, lavan­ tinskega škofa Antona Martina Slomška. Življenje Antona Alojzija Wolfa Rodil se je 14. junija 1782 v Idriji, slavnem rudarskem mestu na Notranjskem, ocetu Gašperju Wolfu, rudarskemu nadzorniku, in materi Katarini Kahl kot tretji izmed desetih otrok. Po trirazredni osnovni šoli in dveh letih latinske privatne gimnazije v Idriji je nadaljeval študije na gimnaziji v Ljubljani. Leta 1803 je do­koncal študij bogoslovja, ker pa je bil premlad za prejem mašniškega posvecenja, ga je nad­škof Brigido posvetil v diakona in mu dal službo kateheta. Konec leta 1804, ceprav še vedno ni dosegel kanonicne starosti, je bil z dovoljenjem papeža Pija VII posvecen v duhovnika. Prva leta je bil katehet v Ljubljani in Idriji. Leta 1807 je v Ljubljani postal ravnatelj škofijske pi-sarne, 1814 stolni kanonik, 1815 višji nadzor­nik ljubljanskih šol, leta 1816 pa duhovni refe­rent za šolo pri tržaški deželni vladi. Neutrudno je skrbel za razvoj šol in ustanovitev novih šol v krajih, kjer jih ni bilo. Ucitelje je spodbujal in v njih gojil ljubezen do uciteljskega poklica. Po-magal je tržaškim duhovnikom in zelo rad pri­digal in spovedoval. Leta 1824 ga je avstrijski cesar imenoval za ljubljanskega škofa. Ko je Rim potrdil imeno­vanje, je bil Anton Alojzij Wolf 3. oktobra pos-vecen za škofa. Na tem odgovornem mestu je ostal 35 let, med katerimi je na kanoniških vizitacijah šestkrat obhodil vse župnije ljubljan­ske škofije. V casu njegovega vodenja so bile k ljubljanski škofiji prikljucene dekanije Ilirska Bi-strica, Postojna, Vipava in župnija Motnik, tako da so se meje škofije v celoti ujemale z deželni-mi mejami Kranjske. Umrl je 7. februarja 1824, pokopan je v kripti stranske kapele v ljubljanski stolnici. Wolfovo Sveto pismo in slovarja V slovensko cerkveno in kulturno zgodovino se je škof Wolf zapisal kot velikodušen mecen, ki je gmotno podpiral umetnike in znanstveni­ke. Slovenskemu narodu je podaril novi prevod svetega pisma in nemško-slovenski ter sloven-sko-nemški slovar. Sveto pismo so baje Slovenci imeli že v de­vetem stoletju – poslovenil ga je sv. Metod s svojimi ucenci leta 870, a se na žalost ni oh-ranil. Tako so bili Slovenci brez Svetega pisma do 16. stoletja, ko je izšel protestantski prevodDalmatina in Bohorica. Šele leta 1784 sta Jurij Japelj, župnik in dekan v Naklem in Blaž Kumer­dej, vodja ljubljanskih ljudskih šol, z nekaterimi drugimi pisatelji zacela prevajati Sveto pismo v katoliškem duhu. Dovršili so ga leta 1802, a jeizšel v zelo majhnem številu izvodov. Škof Wolf je nacrt za nov slovenski prevod celotnega Sve­tega pisma zaupal Juriju Volcu, spiritualu lju­bljanskega semenišca, ki je Sveto pismo preve­del iz latinšcine z opombami in uvodi. Prevod je izšel v šestih zvezkih v zelo lepi slovenšcini. Kot veljavno slovensko katoliško Sveto pismo je bil v rabi okoli sto let. Poleg Svetega pisma je škof Wolf financno podprl tudi izdajo nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja, katerih pricetnik je bil Valentin Vodnik, ki je zbral okoli 30.000 besed, a ga je prehitela smrt. Vodnikov rokopis je kupil tržaški škof Ravnikar in ga pozneje podaril profesorju Metelku. Metelko je Vodnikov rokopis izrocil dr. Bleiweisu, ta pa škofu Wolfu, ki jeizdelavo nemško-slovenskega slovarja narocil Mateju Cigaletu. V oporoki je škof Wolf namenil financno podporo za slovensko-nemški slovar, ki je v pripravi Maksa Pletešnika izšel v letih 1894-1895. Alojzijevišce Ena Wolfovih najznacilnejših dejavnosti je bilo prizadevanje na šolskem podrocju ter skrb za uvajanje slovenskega ucnega jezika ter šola­nje revnih dijakov. Leta 1845 je odkupil hišo z vrtom na današnji Poljanski cesti in jo na svoje stroške obnovil in dozidal. Jeseni 1846 je hišasprejela prvih 22 gojencev. Škof Wolf jih je iz­rocil v varstvo sv. Alojzija Gonzage, zavetniku mladine, in po njem je zavod dobil ime Alojzi­jevišce. Dr. Bleiweis je v »Novicah« leta 1846 tako opisal ustanovitev Alojzijevišca: »Njih eksce­lencija, milostljivi ljubljanski knez in škof Anton Alojzi so z zacetkam letošnjiga šolskiga leta osnovali v Ljubljani blagorejno za mladence, za ktero Jim bo naš a domovina vedno vedno hvaležna. Modrimu knezu, ki natanko poznajo potrebe naše šolske mladine, je že davnej skrb pri srci bila, kako bi se pomagati dalo pridnim pa ubogim mladencam, zlasti tistim, ki poklic h duhovskimu stanu v sebi obcutijo, de bi brez težav, ki jih uboštvo sabo prinese in dostikrat nar boljšim glavam pot v šole zapira ali jih saj v boljšim napredovanji zadržuje, zamogli svoj visoki namen doseci. Milostljivi knez so tedaj sklenili v Ljubljani sobivališce (Convict) nap-raviti za kranjsko mladost, kjer bojo pridni in ubogi ucenci od prve latinske šole noter do desete razen obleke z vsim prevideni, kar jim je za živež in za njih dušno in telesno omikanje potreba. Vadili se bojo tukaj tudi spodobne vu­nanje obnaše in lepiga zadržanja, kakoršniga je v sedanjih casih vsakimu cloveku, naj bo stanu kakoršniga si bodi, silno potreba. Ti napravi so dali milostljivi škof Anton Alojzi ime: „Aloj­zjanum (Alojzjevše ali Alojzevo) zato, ker so mladost te blagorejne posebnimu varstvu sv. Alojzja priporocili, ki je bil od nekdaj pobožnim mladencam narlepši izgled. Vsak domorodec, ki svojo domovino resnicno ljubi, mora hvalež­nega srca spoznati neizreceno dobroto, ki so jo milostljivi knez s to napravo kranjski deželi skazali in ktera zasluži, de jo vsak ljudomil rojak po svoji moci podpira. Ker pa Alojzjeviše ima posebni namen , blage mladence za duhovski stan zrediti, in ker bo ta mladenšnica vedno ime in cast duhovne naprave obdržala, vsak sam previdi, de jo bojo zlasti duhovni gospodje s posebnim veseljem podpirali.« Med 1845 in 1896 je bilo v Alojzijevišce spre­jetih 667 gojencev, od katerih jih je 256 (38%) postalo duhovnik. Med gojenci Alojzijevišca je bilo mnogo uglednih imen slovenskega kulturnega in javnega življenja: Fran Levstik, Josip Stritar, Josip Jurcic, Ivan Prijatelj, Izidor Cankar, Dragotin Kette, Ivan Tavcar in Fran Sa­leški Finžgar. Svojo nalogo je zavod opravljal do leta 1910. Poslopje sta vzela v najem najprej ljubljansko bogoslovje, potem pa Teo­loška fakulteta. Trenutno vecino stavbe zavze-ma Teološka fakulteta v Ljubljani, v njej pa se nahajajo še Škofijska univerzitetna pastorala Ljubljana, prodajalna Založbe Ognjišce, Ško­fijska knjižnica in Orglarska šola v Ljubljani. Po škofu Wolfu so leta 1892 poimenovali ulico v središcu Ljubljane. Pripravil: Jože Jan Viri: Wikipedia, Revija Ognjišce, Slovenska bibliografija, Kmetijske in rokodelske novice ZA RAZMISLEK IN NASMEH KOLEDAR “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 5. junija ob 10.00 Spominska proslava v Slovenska hiši 24. junija ob 19.00 Obcni zbor društva Zedinjena Slovenija 25. junija Proslava ob Dnevu državnosti v Slovenski hiši OSEBNE NOVICE SMRTI 20. maja 2022 je odšel k Bogu Jože Skale. Naj pociva v miru. PREGOVORI IN CITATI ZIMA Na južni polobli se bliža zima. Vsak letni cas ima svojo privlacnost in posebnost. Spomla­di se narava prebudi in oblece v cvetje, po­leti nas vroci in dolgi dnevi vabijo na pocitni­ce v gore ali na morje, jesen pisano pobarva listje, zima pa prinese mraz in mir. Lepo je zimski cas opisal ameriški pisatelj in novinar Ernest Hemingway: »Vsako leto nekaj v tebi odmre, ko listje odpade z dreves in njihove gole veje se v mrzli zimski svetlobi nemocno zibajo v vetru. A veste, da bo po­mlad zagotovo prišla, tako kot ste preprica­ni, da bo zamrznjena reka zopet brez ledu.« Ceprav zima nima prevec oboževalcev, za vas – dragi bralci – objavljamo najlepše fra­ze o zimi, ki so jih skozi stoletja pisali veliki avtorji, ko so v zimi odkrili odtenke lepote najhladnejšega letnega casa. • V globini zime sem koncno spoznal, da je bilo v meni nepremagljivo poletje. (Albert Camus, francoski novinar, pisatelj in filozof) • Nobena zima ne traja vecno; nobena po­mlad ne pride prepozno. (Ljudski pregovor) • Smeh je sonce, ki odžene zimo z našega obraza. (Victor Hugo, francoski pisatelj, pe­snik, dramatik, akademik in državnik. • Ena lastovka še ne prinese pomladi. (Slovenski pregovor) • Kadar so ljudje srecni, ne locijo med zimo in poletjem. (Anton Cehov, ruski pisatelj) • Bodi zima, bodi kres. Kadar zebe, neti les. (Slovenski pregovor) • Zima je v moji glavi, v srcu pa je pomlad. (Victor Hugo) • Ce pozimi drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. (Slovenski pregovor) • Da bi cenili lepoto snežinke, se je treba upreti mrazu. (Aristotel, starogrški filozof) • Zima brez mraza – poletje brez kruha. (Ljudski pregovor) • Ko se pocutimo zlomljene in šibke, mo-ramo le pocakati. Vrne se pomlad, sneg se stopi in tista voda nam vlije novo energijo. (Paulo Coelho, brazilski pisatelj) Izbral: Jože Jan Dragi rojaki, z veliko hvaležnostjo zakljucujem man-dat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Hvaležna, da sem imela priložnost po svojih moceh in skupaj s sodelavci našega urada delati za naše Slovence v zamejstvu in po svetu. V tem casu sem še bolj zacutila, kako po­membna je krepka vez med nami, ki ži­vimo v maticni domovini, in vami, dragi rojaki, ki živite zunaj njenih meja. Trudili smo se, da bi naše vezi še okrepili, kar je bil poseben izziv zaradi pandemije, ki je zaznamovala naša življenja in življe­nja slovenskih skupnosti v zadnjih dveh letih, vendar mislim, da nam je uspelo. Tega sem res vesela, saj sem globoko prepricana, da smo kot narod popolni samo z vami, dragi rojaki. Želim vam vse dobro, da bi še naprej ostajali povezani znotraj slovenskih skupnosti in z nam vsem tako ljubo Slovenijo. Vse dobro! dr. Helena Jaklitsch ministrica VABILO: MEDNARODNA KONFERENCA Vzgoja za ljubezen do domovine in države Že 4. mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države nosipodnaslov Živeti s kulturno dedišcino da­nes za jutri. Konferenca bo 19. 11. 2022 organizirana spletno in, ce bodo razmere dopušcale, tudi v živo. Na podlagi lanske dobre izkušnje vabi-mo vse Slovence po svetu in v zamejstvu, da se nam na konferenci pridružite. Lahko samo prisluhnete vsebinam, toplo pa Vas vabimo, da pripravite vsebinski prispe­vek, ki bi ga predstavili v eni od skupin na konferenci. Prispevek naj se nanaša na duhovno, materialno in/ali družbeno kulturno dedišcino – kako ste jo in jo še ohranjate Vi v vašem okolju, družini, dru­štvu, kraju, mestu, župniji, državi; kaj vam pomeni; zakaj jo ohranjate; s kakšnimi izzivi in težavami ter veseljem se pri tem srecujete; kaj to pomeni za mladi rod itd. Lahko si izberete eno obliko (obicaj, ob-lacilo, igra, pesem, ples, predmet, nacin izdelave, dokumenti, jezik, jed, stavba, praznovanje …) in to predstavite – z bese-do, sliko ali posnetkom. Verjamemo, da bodo Vaše izkušnje zani-male in spodbudile tudi marsikaterega uci­telja in starša iz Slovenije. V veselje nam je, ce si lahko izmenjamo izkušnje med seboj, ce se poznamo in ohranjamo stike. Zato res prisrcno vabljeni! Program, vabilo in druge informacije najdete na naši spletni strani ali pišete na mail: dkps.konferenca@gmail.com. Program podpira Urad vlade RS za Slo­vence v zamejstvu in po svetu. | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar