URN_NBN_SI_DOC-FQFUB7HY

Bibliotekarz. Czasopismo poswigco- ne spraw om bibliotek i czytelnictwa. W arszaw a. XXXIV/1967, št. 1—11/12, 376 str. 8". »Bibliotekarz« posveča tu d i v letu 1967 veliko pozornosti tujem u knjiž­ n ičarstv u ; tre tja številka se v celoti u k v arja s sovjetskim , osm a s češko­ slovaškim . Članke v obeh številkah so spisali sovjetski ozirom a češkoslo­ vaški av to rji in dajejo v n jih zaokro­ žen pregled problem ov knjižničarstva v obeh državah. N ekaj naslovov: I. N. G avrylov: G lavni problem i knjižni­ čarstv a v Sovjetski zvezi; A. S. Sa- gim bajeva: Sprem em be v knjižničar­ stvu in perspektive m etodičnega ter bibliografskega dela v K irgiziji; I. V. B ah m u tsk aja: O rganizacija otroške­ ga knjižničarstva v Sovjetski zvezi; J ifi C ejpek: Problem i knjižničarske­ ga izobraževanja n a Češkoslovaškem; Jožef H ajdušek: O rganizacija tehnič­ n ih knjižnic in sistem a znanstvene, tehnične ter ekonomske inform acije v Č SSR; D rahoslav G avrecki: G lavni problem i m odernizacije češkoslova­ ških knjižnic. Sedm a številka je v celoti posveče­ n a petdesetletnici M estne jav n e knjiž­ nice Ludw ika W aririskega v io d ž u in v vrsti člankov prikazuje razvoj in problem e k njižničarstva v in d u strij­ skem velem estu (750.000 prebivalcev), ki ob prelom u stoletja, ko je imelo 300.000 prebivalcev, še n i prem oglo n iti ene javne knjižnice. D anes pa ta knjižnica skupaj s petim i t. i. ra ­ jonskim i javnim i knjižnicam i in dru­ gimi (v Lodžu je danes 70 jav n ih knjižnic) zadošča potrebam kulturno prebujenega prebivalstva. Poljski k n jižn ičarji se ta čas n a j­ več uk v arjajo s problem om raciona­ lizacije dela. V dvajsetih letih so z napornim delom in velikim i stroški izgradili dobro organizirano omrežje knjižnic, ki sedaj prek riv a vso državo in ustreza ku ltu rn im potrebam pre­ bivalstva v m estu in n a deželi; ra ­ zum ljivo je, da ob tem pionirskem delu niso mogli vedno skrbeti za n a j­ bolj ekonom ično in sm otrno organi­ zacijo poslovanja. To delo jih čaka sedaj in lotili so se ga z vso resnost­ jo, o čem er p riča v rsta člankov v letniku. Czeslaw Koziöl z m inistrstva za kulturo in um etnost v članku »Na­ predek v ekonomizaciji« n ajprej po­ u d arja, da delitev n a ustvarjalce in porabnike narodnega dohodka, kot jo n akazujejo sklepi 7. plenum a Poljske združene delavske p artije, ni pravil­ na, k ajti tudi zdravstvo in k u ltu ra im ata ogrom en vpliv n a produktiv­ nost prebivalstva. V duhu sklepov plenum a p a m orajo tu d i k ulturne ustanove skrbeti za čim večjo učin­ kovitost svojega dela. Oddelek za kul- turno-prosvetno delo in knjižnice pri m inistrstvu je pripravil anketo, s po­ močjo katere bo analiziral organizacijo in učinkovitost knjižničarskega dela po dveh vidikih: zunanjem (poveza­ nost knjižnice s ku ltu rn im razvojem in potrebam i k raja, upoštevanje so­ dobnih gospodarskih, k u ltu rn ih in po­ litičn ih problem ov p ri delu z bralcem , razm erje m ed številom ak tiv n ih in potencialnih bralcev v določenem k raju , sodelovanje z domovi kulture, klubi in šolam i) in n o tran jem (deli­ tev dela m ed posam ezne vrste knjiž­ n ičn ih delavcev, ustrezno kvalifika­ cijam in zn an ju delavca, sinhroniza­ cija delovnih procesov, odprava ozkih grl, odprava odvečnih del, proračuni in n a č rti za racionalizacijo). Ne glede n a rezultate ankete p a av to r že n a osnovi dosedanjih opazovanj predvi­ deva n aslednje m ožnosti za raciona­ lizacijo: dosledna delitev dela, uved­ b a enotne, poenostavljene evidence izposoj v vseh knjižnicah, odprava dvojnih in v en tarjev (v cen tralah in podružnicah), izdatno skrčenje poro­ čil (ponekod sedaj poročajo četrtletno ali celo m esečno, to gradivo p a se ne izkorišča), zm an jšan je števila posve­ tovanj, diskusij in konferenc. J. Wolosz n ačen ja zanim iv pro­ blem v članku »Za kaj je potreben knjižničar«. T renutno opravljajo n a 136