ZORA.
časopis
za zabavo, znanost in umetnost.
Stev. 7.
v Mariboru, 1. aprila 1872.
Tečaj I.
Zabavni del.
Plevrat.
(Zgodovinska povest. Spisal J. G.) I.
„Smrt izdajalcem!" kriči z vojaki vred ljudstvo, ki je tri k smrti obsojene Obre (Avare) do velikih vrat celovške trdnjave spremljalo.
„Smrt izdajalcem!" popavlja se vedno srditi glas gledalcev. „Taka oso3^a naf* pokonča vse nasprotnike našega ljubljenega vladarja!"
Visoko tam na obzidji se dvigajo vešala, da tudi vražne trume Obrov, ki korotansko glavno mesto obsedajo, gledati morejo, kakšna kazen rojake zadene, ki so se zvijaško proti življenju Plevratovemu zarotili.
Vojaki izvrše sodbo, in kmalu se vrte na vešalih viseča trupla izdajalcev v jutemem zraku.
In strašno grmi v daljavo krik in vrisk pričujočega ljudstva, ter v črne oblake se dvigajo živi, mogočni glasovi : „Hlagost Plevratu, blagost našemu poglavarju; gorje vsem njegovim protivnikom!"
Ali strašno tudi odmeva od druge strani zidovja daleč sem glasen odgovor, odmevajo kriki razsrdenih sovražnikov.
Na konec nehajo slavoklici Celov^anov. Večji del množine se razhaja, ostali se pogovarjajo med seboj o dogodbi zadnjega časa.
„Kdo vendar, prijatelj", nagovarja nekdo svojega znanca, „kdo povedaj mi, je razkril zvijače teh liudodelnikov?"
„To ti ni znano?" začudi se mu vprašani. „Kdo drugi, nego naša hrabra in slavna viteza Dušan in R a divo j, ki sta slute, da je življenje vladarjevo v veliki pogibelji, na vso moč priza-
devala si, zaslediti skrivnosti teh tujcev. Znaš, da je blagi Plevrat pred letom poslancem Obrskega kralja, ki je njegovo lepo starejšo hčerko Zo-rislavo, za sebe snubiti dal, odgovoril, da ga nikoli ne bode volja, svojo v krščanski veri iz-rejeuo hčer paganskemu brezvernemu kralju za ženo dati. Ta odgovor je divjega Kak an a tako razljutil, da je brž sklenil, maščevati se nad ponosnim vladarjem korotanskim."
„Reci rajši", se blizu nekdo oglasi, — „da je ta odgovor zadostil skrivnim sklepom krvoločnega kralja, ki je že dolgo po posestvu naše lepe slovenske dežele hrepenel."
„Prav, — in dober uzrok je imel zdaj, napasti nas nagloma in nepričakovano z divjo drhaljo in močno vojsko. Ali poskušal je tudi doseči svoj namen po zvijači. Trije njegovi dvor-janiki, ki jih tukaj v zasluženo čast na vešalih povikšane vidimo, bili so mu obljubili, in svojo življenje zastavili, da bodo v kratkem času glavo Plevratovo pred njegove noge položili."
„Hcj, ti lupežniki!" zaupijejo v živahni nevolji poslušalci, kterih se je vedno več okrog pripovedovalca zbiralo. „Naj jim vrane izpijo prekanjene možgane ! A da bi tudi goljufnega kralja zadela maščevalna božja roka!" To bode bodočnost pokazala, ako nesrečna osoda obrskega meča čuva. — Ali da vam dalje pripovedujem, kar morda vsem še zelo ui znano, kako so se ti trije v Celovec prikradli, izgovarjajo se, da so begunci, katere je srd K a'i an o v v to zemljo zapodil, — kako so milosrčnicga Pievrata z zvitim prilizovanjem sleparili, da je zaupal njihovi laž-njivi zvestobi, ter jih častil kot najljubše svoje
7
86
služabnike ! Groza vas mora obletavati, moji dragi, ko izveste, v kaki opasnosti je viselo življenje našega milega obSeljubljenega vladarja dolgo časa, dokler ga nista izvrstna, brabra in umna viteza otela. Zatorej smo jima tudi veliko bvalo dolžni, in dokler naš slovenski narod živi in more "svoje vrle može ceniti, naj sloviti poleg P1 e v r a t a imeni: Dušan in Radivoj!"
„Slava PI e vratu, slava Dušanu in Ra-divoju!" se oglasi zopet radosten klic in se širi po mestu, tja ven do sovražnih obrskib vojnih trum; in odjek se razvali pod nemirnim nebom črez hribe in doline, ter se razliva v daljavo.
Ko se ljudstvo od sodišča na vse strani razsipa, razgubi se klicanje.
Dolgo še suče jutranji veter viseča trupla obvešenjakov, in grozne kletve razlegajo se po obširnem taborišči sovražnikovem, — divji glasovi ljute maščevalnosti.
II.
V veliki dvorani Plevratovega grada stojite dve krasni gospodičini in gledate skozi okno na dvorišče, kjer ravno Dušan in Radivoj mlade vojvodiče s pušicami streljati vadita.
Kot dve cvetoči rožici ste gledati v mladostni milini. Čarobna radostna zora jasni prekrasno lice Z ©risiavi. Plamene njene Ijubezni-poine oči kot zlati žari jutranje zvezde.
Zorislava je veličastna kraljica lepote in Ija-beznjivosti. Zraven vesele živočuteče sestrice stoji Milana, enaka angelju tiho žalujočemu. Mila tožnost obdaje njen obraz, kot večerna zarja spo-mladne livade. Zamišljeno gledate obe krasotici na dvor. Veselo, upanja polno lice Z ©risiavi no razodeva sladke skrivnosti njenih misli, njenega srca. Z očividno radostjo spremljajo njene oči junaško postavo Dušanovo, a Milani se neprenehoma podoba Radivojeva pred oči stavlja.
Nagloma izpregovori Zorislava: „Povem ti, ljuba sestrica," začne s srebrnim glasom, „tvoje črne skrbi so nepotrebne. Dobra oso da bode nesrečo, katero gc bližati vidiš, odvrnila od naše rodovine in našega mesta. Gotovo ! Ne morem si misliti, da bi naša cela rodbina v kratkem tako žalosten konec imel.a. Vrli vojaki nam bodo zle sovražnike od naših krajev odpodili, in potem, — potem nas čaka temvečja sladka in brezkončna sreča." —
„Ia vendar" odj^ovori Milana z tožnim glasom, „vendar ne morem tvojim veselim sanjam veijeti.   Radivoj   sam   mi je  slednjokrat na
skrivnem razodel, da postaje opasnost za nas vsak dan večja, in da Obri zunaj od dne do dne s strašnejšimi najiadi obzidje našega mesta dople-zati iz'cušajo. In kadar jim to po sreči izide, izgubljeni smo vsi, ker krvoloki ne poznajo milosti!"
Z or is lavo groza obleti pri teh besedah. Žalostna in solzna vzdihne: „Smrt očetova in Dušanova bila bi tudi moja. O bridke misli! Umreti v mladih dneh, ko je jedva srce začelo sladkost življenja in sreče čutiti in slutiti!"
„Huđa "osoda" nadaljuje sestra, „nas bode vse uničila, to mi moje slutnje že dolgo naznanju-jejo. In tako so nam tudi prorokovali, da bode slavno vladarstvo Plevratovo samo za kratek čas deželo osrečevalo, in da bode ž njim i ves njegov plemeniti rod iz zemlje izginil!"
„Ne, ne, nikoli ne!" tolaži Zorislava, akoprem jej ljubeče srce trepeče strahu pred mogočo strašno prihodnostjo. „Take temne misli treba iz glave si izbiti, in upati, dokler je mogoče. Morebiti se kmalu vrne dolgo pogrešani mir k nam nazaj, in našim hrabrim vojakom ostane zmaga in slava!"
„Bog naj te usliši, moja ljuba Zorislava", pristavi Pie vrat iz bližnje sobe stopivši.
Iskreno poljubi svoji mili hčerki, držeč ju v naročji.
Cestitljiva postava skrbnega očeta, skrbnega za narod svoj in za svojo rodovino, v sredi milo-krasnih devic, sočih v cvetji mladosti, tak pogled bi globoko gauil srce vsakega gledalca. In še globlje, ako bi bila duša njegova slutila, da krvava osoda že razprostira peruti nad glavami cele te nedolžne, blage rodovine.
Očetovske radosti se sveti lice Plevratovo.
Do zdaj ste ga spremljali vedno bojna slava in sreča, ki iz ljubezni do svojih izvira. Podala mu je ljubezen dragocene zaklade — nadepolne otroke. Mnogokrat ga je bila božja previdnost iz hude nesreče otela. Gotovo ga božja roka tudi v tej nedlogi ne bode zapustila. Tako misli vrli mož, in njegovo junaško srce ne obupuje.
III.
Gosta rana megla zakriva kristjanom, z orožjem v roci na zidovji naskok sovražnikov pri-čakujočim, solnce, in taborišče obrsko, iz katerega nagloma strašen hrup privreje.
Kakor morski valovi deró obrske čete vriskaje proti mestu, ter nastavljajo obsedne stroje in lestvice. Počne se strahovito bojevanje. Črez kupe mrtvih deró sovražniki z divjim kričanjem kvišku.
87
Reka obrske krvi se mesa s slovensko, in stok in jok se čuje do neba!
Pešati so jeli Slovenci, mestno zidovje braneči, — a v pravem času se prikaže Plevrat.
Z veselimi klici, novim samozaupaujcra pozdravljajo zvesti vojaki na brzem konji prijaliajo-čega. Kako se sveti lice vrlemu vladarju koro-tanskih Slovencev, kako veličastna je njegova podoba zdaj !
Radostno ga gledajo, in čutijo novo moč v svojih žilah. On pa jih nagovori z gorečo besedo :
„Možje korotanski! ko sem pred leti od slavnega kneza to deželo, kot del Borotove velike Korotanije, sprejel, prisegel sem mu, prisegel sem tudi Vam, da Vam bodem pravičen, dober vladar, da bodem branil svojo zemljo pred sovražnikom, da se ne bodem bal, ako je treba svojo krv za narod preliti! Ta dolžnost je zdaj prišla in nisem pozabil svoje prisege. Pokazati Vam hočem, da je bila moja beseda moževa beseda ! Ali spominjajte se tudi Vi, možje celovški, bojniki moji, kar ste takrat svojemu novemu gospodarju obljubili: da ga bodete podpirali z junaško desnico, ako kaka nevarnost državi proti, da mi bodete zvesti ostali do slednje kaplje krvi!"
„Do slednje kaplje krvi !" zaupije navdušena četa vojakov.
Osrčeni bojniki se z novimi in združenimi močmi proti napadnikom obrnejo.
Glava za glavo odleta navaljujočim predrznim Obrom, ki si prizadevajo mestno obzidje doplezati.
Blizu mestnih vrat se velik hrup začuje.
Obri so nekaj zidu izpodkopali, da se je razrušil. Divji kričači, neusmiljeni krvoloki se vale črez razsipe v mesto.
Ali Dušan in Radivoj jim se upreta s svojimi četami. Kakor razkačena leva planeta slovenska junaka nad sovražnika. Njiju meča po glavah divjakov tako viharno-bujno pesem pojeta, da se z mrtvimi Obri nov zid nakupiči in celi predor z njimi zasiplje.
Vedno nove čete tira obrski poveljnik naprej. Neprestrašena si junaka krvav pot delata, dasi se vrste njunih vojakov vedno bolj redijo in manjšajo. Zdajci zadene Radivoj a smrtna strela. Na tla se zgrudi.
A Dušan se še z vitežko močjo dalje bojuje. Prizadeva si, do obrskega kralja prodreti, da bi mu v boji mož proti možu meč v Ijuto-kruto srce porinil.
Že je sovražnemu glavarju blizo, ali smrtna osoda tudi njega prej dohiti.
Prehoden se zvrne raz konja. Smrtno ranjen na tla zgruden, zasliši zraven sebe bojnika, ki je vedno blizu njega hrabro se vojeval, bridko in bolestno zakričati. — Ni imel časa v ognjenem boji, neznanega junaka v obraz pogledati. Zdaj na pol mrtev na tleh zgruden upre medle oči v lepo postavo in ostrmi.
„Moj Dušan!" zaupije Zorislava v bojni obleki pred njim stoječa. S teboj hočem umreti tudi jaz ! —
In nebesa so slišala njen sklop.
V tem hipu od sovražne strele zadeta pade umirajočemu v naročaj.
Smrt zedini ljubljenca.
Dva srečna! Onadva nista doživela žalostne osode svoje domovine. Zmagali so Obri, in krvavi dnevi, — dnevi plakanja, tuge in žalosti so od-grnili slovenskim Celovčanom črno strašno zagri-njalo. Lepa slovenska zemlja je izgubila svojo samostalnost, pala tnjcu v kruto gospodstvo! IV.
V težkem železji iikovan stoji Plevrat pred obrskim kraljem. Ne straši ga temni obraz Iju-tega vraga. Ali ko zagleda svojo ženo, svoje mile otroke, vse z verigami uklenene, kako pla-kaje roke lomijo, neopisno ga zaboli očetovo srce.
Zasmehljivo ga ogovarja sovražni kralj: ,,Izpoznaš-li zdaj, moj dragi Plevrat, da te je pravična kazen zadela, ker si tri moje naj-zvestejše služabnike krivično obsodil in sramotno usmrtil. Enaka smrt bodi tebi, tvojim otrokom, tvoji ženi odločena. S krvjo plačaš svojo predrznost!" —
Te besede ne oplašijo hrabrega slovenskega glavarja. Vzdigne se možko in odgovori svojemu sovražniku :
,,Ne prosim te milosti, krvolok, ne ponižam se pred teboj, ki ne poznaš resnice in zaničuješ pravico in pravo med narodi. Ako me umoriš, umrjem za svoj narod. Ali tudi tebe, grozoviti kralj, bode prej ali slej božja roka zadela, in maščevala se bode nedolžna krv, ki jo zdaj prelivati hočeš!"
Te besede razkačijo Kak an a. V hipu za-pove svojim rabeljem celo rodbino Plevratovo, krasne sine in milo hčer, ženo in slednjič stano-vitega vojvoda odvesti in umoriti.
Grozno povelje se izpolni.
Nebo se raztogoti nad krvavim delom.
Črni oblaki ga zakrivajo, blisk za bliskom
7
88
pretrguje zrak, in strašno buči grom, in vihar žvižga po naravi.
To je žalna pesem po smrti prvega slovenskega junaka in njegove blage rodovine ! — A ni se veselil obrski kralj dolgo svoje zmage. Močni vojvoda Bor uh, ki je bil svojemu vernemu Plev-ratu prepozno na pomoč prišel, ga z vsemi njegovimi četami iz Korotanskega izpodi; Celovec vstane kmalu nov in lepši iz razvalin, in Slovencem prisijejo zopet dnevi srečni, — da bi se ne bili kasneje zopet stemnili!
Dolgo je še spomin Plevratov med Slovenci slovel, spomin vrlega pa nesrečnega vladarja.
Na Angležko se grem ženit. I.
Moribns et vultn mulier quaeratur habenđa, Horriđa nam facies multo celatur ab auro, Si qnis erit sponsus talem qu' ducat avarns, Ipse suam horrebit; feritas dissolvet amorem. — Petronins, De clectione coiijugii.
Pa zakaj bi se ženil? „Le mariage, — c' est r esclavage", — mi je rekel neki šegav Francoz, — ne! — ali menda slušaje drugega Francoza* Floriana, ki pravi: „Marie-toi, o mon cher Guillaume, r homme vertueux sans epouse n' est ver-tueux pu'a demi"; tudi zato ne, saj nisem tako ošaben, da bi se že mislil na pol čednostnega in bi z ženitvijo hotel postati popolnoma kreposten, ta misel mi je le zato na um prišla, ker je letos prestopno leto. V tem času so ženitve na Angležkem kaj lehke; namreč posebno za take možačke, ki se nikakor zaljubiti ne morejo, ali, ako bi se že bili skrivno zaljubili, bi vendar nikomur takšne tajnosti ne odkriti hoteli. —
Kakor je po starem običaji vsakemu mož-kemu dopuščeno o božičnih praznikih vsakatero žensko pod vejico tičjega lima poljubiti, in kakor na Valentinov dan vsakdo, komur koli hoče, kakšnega si bodi „Valentinčka" poslati sme, tako imajo Angličanke še posebno važen privilegij v prestopnih letih — „to propose" — t. j. se ponuditi možkfm v zakon, ne da bi ta ponudba ženski sramežljivosti na kakšno oskrumbo bila. Iz tega se vidi, kako so Angleži res praktični prav v vsakem obziru. Koliko se mi še od njih učiti imamo, ne samo v obrtnijskih in trgovskih zadevah, temuč tudi v družbinskih. Ali ne mislite tako tudi ve Slovenke? —
Ve brhke in lehkomisljive dušice bi pač ne mogle verjeti, kako težko se je nekaterim možakom
za zakonski stan odločiti. Zagotovljam vas, da za to svrho je treba strašno veliko „korajže", ali pa — brezuzdane lehkomiselnosti. —
Poslušal sem starca J. Stuart Milla, kako je z milim glasom in tresočo glavo svoje nazore glede zakonskih zadev razlagal, in zarotil sem se pri spoštovanji, katerega do tega možaka imam, nikoli ne zaljubiti in ženiti se brez dovoljenja gospe Matematike. Matematika je duša vsem rednim razmeram, tako v materijalnem, kakor v moralnem obziru; brez nje se prikaže gola zmešnjava in hudi joj. Brezmatematijska ljubezen je kakor Angleži pravijo: telečja — „calf's love"; — in ženitva brez matematike, je ludorija ali brezumnost. „J beg your pardon", — prosim odpuščenja, da tako prozaično govorim. A premisliti je treba, da kdor se gre ženit, ne sme biti poet, inače brž ne bode vedel, kaj se mu bolj kuja, otroci ali pesni.
Pri prvi misli na ženitev imam se priklonoti gospéj Matematiki in jo povpraševati: blaga gospa, koliko pa veljam? t. j. koliko premoženja imam? Ako mi ta ugodno odgovori: veljaš toliko, da za dvojico — trojico in menda še za četvorico po svojem stanu lehko brez velikih skrbi živiš — tedaj se smem po ženskah ogledovati. Vendar tudi kadar bi se že oženil, ne smem samo s preljubljeno ženo svojo računiti, temuč po nauku in pravilu predragega mi učitelja Milla se ravnati, kateri veleva : da vsak pošteni človek bi smel samo po takšni razmeri zarod ploditi, v kakoršni za njega premoženje in blagostanje množi. Človek, ki toliko ne zmore, da zarod svoj pošteno preživi in odgojuje, je nepošten, in imel bi se p^leg svoje revščine še kaznovati — „miseriae propa-gandae causa."
Matematična ljubezen dakle potiplje najprej na žilo, kateri se „nervus rerum gerenda-rum" pravi; a to še ni vse! Ko se vidi da ta žila dobro bije, pogleda še se na „fysi-, hygi-, kalli-, psyhi-meter". Dragi bralec, ne prestraši se takšnih grško-slovenskih barbarizmov, saj veš, da vsi slabi pisatelji radi čudne bombastno glaseče se besede za figovo perje rabijo, s katerim sramoto svojo zakrivajo. Jaz sem s temi izrazi samo na kratko reči hotel, da potem, ko si je „nuptu-rient" premoženje ugodno preračunil, treba mu še matematijske ljubezni, zdravih, treznih prozajičnih oči, da si zaželeno nevesto dobro ogleda, namreč: kakšne je rasti in starosti,  kakšnega zdravja in živ-
89
ljenja, kakšne narave in lepote, kakšnega uma in srca. — „Amata res coecos am antes efficit." Bog zato čuvaj v tej zadevi vsakemu zdrave oči in neprismojen um. Nuptu-rient matematijskih načel, — ktera so edino pošteno veljavna, — ima poprej za svoj bodoči zarod misliti in skrbeti, nego si žensko vzame, računiti mora : kako mu bodo mladiči zdravi, lepi in bistri na telesu in duši. „Mater naturam dat liberis et figuram." Dakle, kakšne si hoče priračuniti mladiče, takšno si ima poprej zračuniti mater, — „provided that" — je tudi sam oče dober faktor.
Kadar koli slišim govoriti o kavciji in cenzuri, vedno bridko obžalujem, da se ta po mojih mislih celo krivo in narobe rabi. Jaz bi pač želel to napako tako popraviti, da bi za duševne plode nikde ne bilo kavcije in cenzure, temoč le za telesne porode. Zakaj mora časnikarstvo ali v obče knjigarstvo vlagati kavcijo za poroštvo proti spačenemu porodu pismenemu, pri tem ko je onim, ki se menijo poklicane za množitelje in ploditelje najimenitnejših dvonožnih bitij na zemlji, svobodno, kakšne koli nakaze ali šamare ploditi, ter jih za križ in težave v svet pošiljati? — Zakaj določuje cenzura za duševni
epa5eu puiuU  giui^v, i-^---,   „„   folpsnpo-a   na
milosrčnost in kristjansko ljubezen? — Da bi jaz bil ljudski tribun, kričal bi : proč s kavcijo in cenzuro za spise, pa dajte stroge cenzure in veljavne kavcije za dobre ženitvc! — Strašno po prozi diše ti principi, bode mi marsikateri mladi ali stari tilogamotnik vzdehnil ; ali bi po takem tedaj tako imenovana poetovska ljubezen nič ne veljala? — O da! -— jaz mislim, da poetovska ljubezen ali zaljubljenost je dobra, morebiti tudi najboljša štupa matematijski ljubezni in ženitvi. Pesniki nas sicer zagotavljajo — kar pa jaz po svojem iskustvu ne vem, — da je ljubezen, t. j.
zaljubljenost najslajša doba v človeškem življenji, da kadar se človek zaljubi, postane pesnik in najsrečnejše bitje na zemlji. Morebiti, pa stari pregovor tudi pravi: „amantes sunt amentes et absentes:" jaz sem dozdaj še tudi vedno opazoval, da zaljubljeni ludje so bedaki ; a kakor izkustvo uči, so bedaki res najsrečnejši že na zemlji, — ergo, zaljubljeni ludje t. j. zaljubljeni pesniki so najsrečnejši zemeljski prebivalci, — ergo, prav po Platonovem: — zaljubljeno pes-narstvo je najslajše, najneslaniše — ker kar je sladko, je brez soli — in največje beda-kovstvo. —
Ne kamnjajte me zaljubljeni nupturienti! ne križajte me divnomisleči pesniki! Jaz še pač druge ljubezni ne poznam, nego matematično: saj je mogoče, da se tudi še na stare dni po vaše zaljubim, in tedaj — ah tedaj — bom Pre-šernčice koval — in ljubici pod oknom stal. — Obetam vam, da v zanaprej ne bodem več tako „disrespectfuly" govoril: te misli in besede so se mi nezgodno rojile med tem, ko sem premišljeval, ali bi se šel ženit ali ne. Zdaj pa sem se odločil, in že jutro vjutro odidem na pot proti Londonu. Obetam vam biti zvestim poročevalcem v vseh znamenitnih zadevah, katerih se dotaknem, vzgodah in nezgodah, ki dolete popotnika, nupturienta sreča. llaznanjar"Trt)i^~"faai, dragi mi sofilogamotniki, kako bodem med hčerami Albijonskimi neveste iskal, opisaval vam jih bodem na izbor. Izveste tudi, kako se hodi v svate in živi v angležkih rodbinah, kako se mladiči odgajajo, in kako matere skrbijo hčerkam svojim za primerne zete — i. t. d., kar bi jaz opazil, in kar bi vas zanimati moglo. Ako vam ustrežem, veselilo me bode : — Scribentem juvat ipse favor minuitque laborem.
D il adamy bejan eder.
Oddel za znanost.
I. Govor Ciceronov zoper Katilina.
Preložil prof. P. Ladislav Hrovat.
1. Eatilina, kako dolgo vendar se boš zanašal na našo poterpežljivost? kako dolgo se nas bo zaničevala tvoja opornost? čemu se bo šopirila tvoja razuzdana prederznost? ali te ni nič ganila ponočna posada na Palaciju, nič straže po mestu,
nič strah ljudstva, nič vriš vseh poštenih mestnja-nov, nič leta zavarovani kraj za senat, nič obrazi in pogledi le teh mož? Ali ne čutiš, da so razo-deti tvoji naklepi? Ali ne veš, da je zajeto tvoje kovarstvo, ker vsi ti vejo za-nj ? Ali meniš, da ne ve vsak izmed nas, kaj si počel le-to, kaj prednjo noč, kje si bil, ktere si sklical, kaki naklep si storil?  O časi, o šega!  Senat pozna zadeve,
90
konzul jih vidi, vendar ta živi? Da, celo v senat je prišel, udeležuje se deržavnih posvetov, zaznamova in odloči si z očmi za umor vsakterega zmed nas. Mi pa, verli možje, menimo, da zadostujemo državi, ako se ogibamo njegove besnosti in orožja. Katilina, že pred je bilo treba, tebe usmrtiti, in celi pogin na tebe zvcrniti, ki ga že dolgo kuješ zoper nas. Saj je vikši duhoven, slavni P. Scipio kot prostak usmertil Tih. Gracha, ki je le malo omajal deržavno stanje; Katilino pa, ki hoče popaliti celi svet z morijo in požigom, bomo mi terpeli kot konzuli? Kajti zamolčim tiste prestare dogodke, da je Servili Aliala z lastno roko umoril Sp. Melia, ki je hrepenel po novarstvu. Bila, bila je nekdaj v tej deržavi ta krepost, da so verli možje krotili nevarnega deržavljana s hu-jimi kaznimi, kakor naj ljutejega sovražnika. Imamo za tebe, Katilina, senatov sklep oster in hud; ne manjka deržavi sklepa, ne povelja tega stanu, mi konzuli, mi, rečem naravnost, smo nemarni.
2. Kekdaj je ukazal senat, naj gleda konsul Opimi, da ne bo deržava škode terpela;  še ena noč ni nastopila vmes, umorjen je bil C. Grachus zavoljo nekih puntarskih sumov, čeravno je imel preslavnega »četa, deda, predede ; ubit je bil M. Fulvi, bivši konsul z otroci vred. Po enakem sklepu senata je bila izročejic\j}a7anv^ H(an"iVoFem"mert in kazen deržavna na tribuna Saturnina in pretora Servilija? Mi pa pustimo že dvajset dni, da slabi ostrost povelja teh mož. Kajti imamo scnatovo povelje te verste, toda zaprto v zapisnikih, kakor v nožnicah skrito; po tem ukazu moral bi ti Katilina precej usmerten biti. Še živiš, in živiš ne da se odpoveš prederznosti, marveč da jo ujačiš. Želim biti mehak, zbrani očetje, želim da ne bi se zdel nemaren v tolikih nevarnostih deržave, toda že se obtožim sam utragljivosti in slabosti.   Tabor je ušotorjen v Italiji zoper Rimsko ljudstvo v soteskah Etrurije, dan na dan raste število sovražnikov, poveljnika onega tabora pa in vodja sovražnikov, vidite med ozidjem, celo v senatu, da kuje neko pogubo deržavi doma. Katilina, če te sedaj dam prijeti, če te ukažem umoriti, menim pač se mi je bati bolj to, da bodo rekli pošteni, to je storjeno prepozno, kot da bi kdo rekel, to je preostro. Pa vendar gotovi vzrok mi veleva, da ne storim tega, kar bi se bilo moralo že pred zgoditi. Takrat še le boš poginil, ko ga ne bo človeka toli hudobnega, toli zaverženega, tak tebi enacega, ki bi ne spoznal, da se je prav zgodilo.  Dokler bo kak človek, ki se predrzne tebe braniti, živel bodeš, toda živel tako, kakor živiš, obdan z mnogimi mojimi
krepkimi stražami, da se ganiti ne moreš zoper der-žavo. Oči in ušesa mnogih te bodo pazili in strazili, kakor so storili do sedaj, akoravno ne čutiš.
3. Katilina, kaj neki še čakaš dalje, če ne more ne noč prikrivati hudobnih shodov, ne hiša nobena med stenami zaderžavati glasov tvoje zarote? če se razkrije, če pride vse na dan? Spremeni že tisto svojo misel, verjemi mi, pozabi na pomor in pa požiganje. Zajet si okoli in okoli, jasneji od solnca so vsi tvoji naklepi, to znaš sedaj z menoj pregledati. Pomisli, da sem rekel 21. oktobra v senatu, nekega dne, in ta dan ima biti 27. oktober, stopil bo v orožje Malli, oproda in pomagač tvoje prederznosti ? Katilina, sem se li motil, ne rečem o dogodku tak važnem, tak groznem, tak neverjetnem, ampak čemur se je, veliko bolj čuditi, o dnevu? Rekel sem dalje tudi v senatu, da si namenil pomor boljarjev na 28. dan oktobra, takrat ko so mnogi deržavni velikaši jio-begnili iz Rima, ne tolikanj ohraniti samih sebe, ampak uničiti tvoje naklepe. Ali moreš tajiti, da omamljen po mojih napravah, po moji skerb-Ijivosti nisi mogel se ganiti zoper deržavo tisti dan, ko si po odhodu družili djal, da si zadovoljen z mojim umorom, ki sem bil ostal? Kaj? ko si se
nadjal, da boš 1. novembra Preneste osvojil si s ^ .       ^ .11. .-i ouui, aa je zavarovana
ona naselba po mojem povelji, z mojimi posadami, stražami in čuvaji ? Nič ne počneš, nič ne naklepaš, nič ne misliš, česar bi jaz ne slišal, ne videl, in natanjko neopazil.
4. Premisli z menoj vsaj prednjo noč, kmali boš previdel, da jaz veliko bistreje čujem za ohra-ujenje, kot ti za pogubljenje deržave. Jaz pravim, da si prišel jirednjo noč (ne bom na skrivnem ravnal) v kosarskih ulicah v Laecovo hišo, da se je tje sošlo več tovaršev enake besnosti in hudobije.   Ali si upaš tajiti? zakaj molčiš? prepričal te bom, če tajiš ; zakaj vidim tu v senatu nektere, ki so bili s teboj.   O bogovi neumeiljivi !   Kje smo? kakošno deržavo imamo? v kakem mestu živimo ?  Tukaj, tukaj, med nami, zbrani očetje, v naj svetejšem in naj imenitnišem zbirališču celega sveta so ljudje, ki tuhtajo o poginu nas vseh, ki tuhtajo o pogubi tega mesta in celo celega sveta. Le - te vidim v senatu in jih prašam za svet o deržavi, še z besedo ne ranim onih, ktere bi moral končati z mečem! — Bil si tedaj pri Laccu tisto noč, Katilina; razdelil si opravila po Italiji, določil si, kam ima iti vsakteri, izvolil si si jih, ktere boš pustil v Rimu, ktere boš vzel sabo, odločil si kraje po mestu za požar, obljubil si, da bodeš ti šel kmali iz mesta, rekel si, da se moraš
91
še malo muditi, ker sem živ še jaz. Našla sta se dva Rimska viteza, da te oprostita te skerbi, ter obljubita, da me bota ravno tisto noč malo pred dnevom v postelji umorila. Vse to sem jaz zvedil, ko se je komaj vaš shod razišel, svojo hišo sem obdal in zavaroval z močnejimi stražami, zabranil sem tistim, ki si jih ti poslal pozdravit me, ko so ravno tisti jirišli, od kterih sem bil veliko slavnim možem povedal, da bodo takrat k meni prišli.
5. Ker je temu tako, Katilina, naprej kamor si se namenil, pojdi že enkrat iz mesta, vrata so odperta, napoti se. Predolgo te že pričakuje Maljevi tabor kot poveljnika; vzemi saboj vse svoje, če ne vseh, vsaj prav veliko, osnaži mesto. Velikega strahu me boš rešil, da bo le ozidje med manoj in taboj. Z nami bivati dalje ne moreš, ne dovolim, ne terpim, ne pustim. Velika hvala gre neumerljivim bogovom, ])osebno temu le Zeuu Os-tavniku, naj starejemu varhu tega mesta, da smo tolikrat ušli tej tako gerdi, tako strašni in tako merzni nevarnosti države. Ne gre, da bi bil za-volj.) enega človeka vesoljni blagor deržave večkrat v nevarnosti. Dokler si ti Katilina mene zalezoval kot izvoljenega konsula, nisem se brauil z občno stražo, ampak z lastno skerbljivostjo. Ko si v poslednji konsularni volitvi na Martovem polji hotel ubiti mene, konsula in soponuduike, zadušil sem tvoje brezbožno početje s podporo iu pomočjo prijatlov, ter nisem napravljal očitnega brusa ; z eno besedo, kolikorkrat si mene najjadal, ostavil sem se ti sam, akoravno sem videl, da je sklenena moja poguba z veliko nadlogo deržave. Sedaj pa že oči-vidno napadaš vesoljno deržavo ; pripravljaš pogubo in razrušenje tempeljnom neumerlih bogov, mestnim poslopjem, življenju vseh deržavljanov, da celi Italiji. Zatoraj ker si še ne upam storiti tega, kar je naj pervo, tej moji oblasti in navadi prededov lastno, storil bom to, kar je za ostrost premehko, za občni blagor bolje. Zakaj ako te dam umoriti, ostala bo v državi druga drhal zarotnikov ; ako pa ti odideš, kar te že zdavno opominjam, izpraznilo se bo mesto mnozega in deržavi škodljivega smetja tvojih tovaršev. Kaj, Katilina, ali se obotavljaš na moje povelje storiti to, kar si že prostovoljno nameraval? Konzul ti ukazuje kot sovražniku iti iz mesta. Me li prašaš, če v pregnanstvo? Ukazujem ti ne, ampak svetujem, če me vprašaš.
6. Katilina, kaj to more še dalje v tem mestu veseliti? v kterem ga ni človeka razun tiste zarote zaverženih ljudi, ki nebi se tebe bal, nobenega, ki nebi tebe sovražil. Ktero znamenje domače nesramnosti ni vžgano tvojemu življenju ? Ktera nečast domačih zadev se ne derži tvojega
sluha? ktere neslodnosti so proste bile tvoje oči, kterega hudodelstva tvoje roke, kterega oskru-ujenja tvoje telo? kteremu mladenču, ko si ga zapledel v zapeljive pohujšljivosti, nisi dal v roke meča za prederznost, ali baklje za poželjivost? kaj pa? ko si unikrat s smertjo prednje žene s[)razuil hišo za novo ženitvanje, ali nisi dodjal tej hudobiji še druge neverjetne hudobije ? Kar pa zamolčim iu rad dopustim, naj se zamolči, da se ne bo vedilo, da se je dogodilo v tem mestu tako grozno hudodelstvo ali da ni bilo kaznovano. Molčim o uničenju tvojega premoženja, kar vse boš čutil o pervih Idih, da ti proti; prestopim na to, kar ne zadeva osebne nečasti tvojih pregreh, ne domače zadrege in sramote, ampak vesoljno državo in pa življenje in blagor nas vseh. Katilina, ali ti more biti prijetno to solnce ali zrak tega podnebja, ker veš, da nobenemu teh ni neznano, ti si bil zadnjega decembra, pod konsuli Lepidom in TuUom, pri volitvi z orožjem? ti si nabral derlial, da umoriš konsule in pervake v državi? tvojo pregreho in besnost je zaderžala sreča rimskega ljudstva, ne pa kaka (boljša) misel ali strah? In o teh rečeh sedaj molčim (zakaj niso neznane, in ni jih malo); kolikrat si si prizadeval mene umoriti kot izvoljenega, kolikrat kot konsula? koliko tvojim napadom sem se ognil za mali pripogljej, za prst, kakor pravijo, kajti bili so tako namerjeni, da jim skoraj ni bilo mogoče uiti. Nič ne boš dosegel, in vendar ne jenjaš prizadevati si in hlepiti. Kolikrat ti je bil že nož izvit iz rok? Kolikrat ti je že odpadel po slučaju in ušel iz rok? res ne vem, s kterimi obredi si ga bogovom zarotil, da ga misliš po vsakem načinu konsulu v truplo zasaditi.
7. Ali kakošno je tvoje sedanje življenje? zakaj govoril bom s tabo tako, ne kakor bi me gnalo sovraštvo, ki se ti spodobi, ampak pomilovanje, ki ti nikakor ne gre. Prišel si malo pred v senat. Kdo izmed te množice te je pozdravil, kdo izmed tvojih prijatlov in znancev? Če se to ni primerilo nobenemu, kar pomnijo ljudje, ali še čakaš osramotenja z besedo, ker si že podert s pretehtno obsojo molčanja? kaj? ker so se tisti le sedeži izpraznili pri tvojem prihodu, ker so pustili prazno tisto stran klopi vsi konsulari, ktere si bil odločil za umor, kakor hiti-o si ti prisedel, kakoš-nega serca vendar misliš to prenašati? V resnici, ko bi se bali moji sužnji mene tako, kakor se bojijo tebe mestnjani, mislil bi, da moram zapustiti hišo; ti pa ne misliš zapustiti mesta? in ko bi jaz vidil, da sem po krivici deržavljanom tak zelo sumnjiv in pa primerzen, raje bi se tvegal pogleda
92 :
deržavljanov, kot da me gledajo vsi s sovražnim očesom ; ti pa, ki vendar po zavesti svojili hudobij znadcš, da je splošno sovraštvo pravično in zdavnaj že zasluženo, obotavljaš se še ogibati se pogleda in nazočnosti onih, ki jim raniš serce in oko ? Ko bi se te bali starisi in te sovražili in ti bi jih ne mogel drugače potolažiti, odtegnil bi se kam drugam, menim, sedaj pa se te boji iu te sovraži domovina, ki je občna mati nas vseh, in že zdavnaj sodi o tebi le to, dajo misliš končati, iu njene veljave ne boš spoštoval, njeni sodbi ne vbogal, njene moči se ne bal? ona s tabo, Katilina, tako obravnava in nekako molče govori: Nekaj let sem ni ga bilo hudodelstva brez tebe, nobene os-kromnosti brez tebe; pomor veliko deržavljanov, odiranje in ropanje zaveznikov ti je bilo brez kazni in prosto; ti si bil v stanu postave iu preiskave ne le zanemarjati, ampak ovreči in vni-čiti. Dosedanje reči sem prenašala čeravno niso bile za prenašati; sedaj pa, da sem vsa v strahu samo zavoljo tebe, se vse Katilinata boji naj za-verši kar koli, da se skor nebeden naklep ne stori zoper mene, ki bi bil za tvojo hudobijo preveč, to ni prenesti. Zatoraj odpravi se, odvzemi mi ta strah, da ne poginem, ako je resničen, da vendar že enkrat neham bati se, ako je prazen.
8. Ako bi govorila tako domovina stebo, kakor sem rekel, ali se ne spodobi, da doseže, če tudi sile rabiti ne more? Kaj pa to, ker si se sam čuvanju podvergel? ker si djal, da hočeš pri M. Lepidu stanovati, da bi odvernil sum? ker te pa on ni sprejel, prederznil si se celo k meni priti, ter me prosil, da bi te v hiši hranil. In ko si tudi od mene ta odgovor prijel, da po nobenem načinu pod eno streho s teboj bivati ne morem, ki sem v veliki nevarnosti, ker sva v enem ozidji, šel si k praetoru Q. Metellu; in od njega odpravljen potoval si k svojemu pajdašu, verlemu M. Marcellu, kterega si ti se ve da imel za najbolj skerbnega čuvati te, najbolj (spretnega) tanjko čutnega sumnjevati, najbolj hrabrega varovati te. Pa kako deleč more pač še biti od ječe in zapora, kdor se sam vrednega spozna začuvanja? Ker je temu tako, Katilina, če ne moreš verlodušno umreti, ali si še premišljuješ, podati se v kako deželo in svoje življenje odtegniti pravičnim in zasluženim kaznim ter ga izročiti pobegu in samoti?
Predloži to senatu, praviš; saj to sam zahtevaš in praviš, da bodeš vbogal, ako sklene (svetovavstvo) skupština , da imaš iti v pregnanstvo. Ne bom predlagal tega, kar se ne sklada z mojim značajem, pa vendar bom  storil.
da sprevidiš, kaj mislijo leti o tebi. Pojdi iz mesta, Katilina, oprosti deržavo strahu, podaj se v prognanstvo, če pričakuješ te besede. — Kaj je Katilina? ali paziš, ali čutiš njih molčanje? Dovolijo, molčijo, kaj pričakuješ poterjenja z besedo, ker sprevidiš voljo molčečih? Ko pa bi bil to rekel verlemu mladenču Sestiju, hrabremu možaku Marcellu, po vsi pravici bi me napadel šiloma senat celo v tem svetišču, če ravno sem konsul. O tebi pa Katilina, poterjujejo ker mirujejo, določujejo ker dovolijo, glasujejo ker molčijo. In ne le samo le-ti, kterih sklep je tebi važen pa brez veljave, ampak tudi oni Rimski vitezi, pošteni iu veljavni možje, in drugi verli deržavljani, ki obdajajo senat, kterih množico si viditi , zahte-vanje spoznati in glase malo pred slišati mogel. Čeravno njih roke in orožje že komaj zadcržujem od tebe, napravil jih bom lehko, da te spremijo do vrat, kedar zapustiš mesto, ki ga že zdavnaj vgonobiti želiš.
9. Toda čemu govorim? da te pohabi kaka reč? da se kedaj poboljšaš? da si razmišljaš o begu? da misliš na prognanstvo ? Da bi ti pač dali bogovi neumerljivi to misel ! Res vidim ako od moje besede prestrašen skleniš iti v pregnanstvo, kolika nevihta sovraštva mi proti če ne sedaj, ker je še živ spomin na tvoje hudobije, gotovo za prihodnje; ali vendar vredno je, če je le ona nadloga osebna in ne pripravlja nevarnosti za deržavo. Da bi te pa tvoje pregrehe ganile, da bi se bal kazni po postavah, da bi priženjal deržavnim zadregam, tega ni zahtevati. In ti nisi tistih, Katilina, da bi te odvernila sramožljivost od nesramnosti, boječnost od nevarnosti, prevdarek od besnosti. Zatoraj, kar sem ti že velikrat rekel, pojdi naravnost v pregnanstvo, če hočeš, kakor praviš, meni tvojemu sovražniku nakloniti sovraštvo; težko bom prenašal ugovore ljudi, ako storiš to; težko bom zderžal pezo sovraštva, ako na povelje konsulovo ideš v pregnanstvo. Ako pa raje hočeš streči moji pohvali in slavi, odpravi se z nadležno tropo hudo-bnežev, podaj se k Malliju, vzburi zaveržene državljane, loči se od poštenih, vzdigni vojsko zoper državo, veseli se brezbožnega roparstva, da se vidi, da nisi od mene pahnen med ptuje, marveč povabljen k svojim.
Toda čemu te nagovarjam, ker vem, da si že naprej poslal ljudi, ki te bodo z orožjem pričakovali pri Aurelovem trgu ? ker vem, da si z Mal-lijem pobotal in določil dan ? ker vem, da si naprej poslal tudi tistega srebernega orla (bandero), kte-remu si odločil v svoji hiši svetišče tvojih hudobij.
93
ki bo tebi in tovarsem zanesljivo naklonil pogub in pogin. Ali ti bi mogel dalje biti brez njega, ki si ga častil na moritev grede, ki si od njegovega oltarja velikrat stegnil po umoru brezbožno desnico ?
Narodne stvari: priče, navade, stare vere.
(Nabral piof. M. Valjavec.) XVII. Bolest, vračtvo*).
1. Banjke se napraviju na ruki jeli na nogi pak jesu ljudi koji je znaju pregovoriti; samo nekakva molitvu izmoli i mam mu prehadjaju. Varaždin.
2. Ona jabuka, koja visi na božič ober stola, mora se na .Štefanje hititi v zdenec i v zdencu biti do treh kraljov, onda mora se van 'zeti i 'saki je mora koštati od hiže, onda ne lađa beteg pri oni hiži.   Var. Toplice.
3. Ako gdo čuje koga ze zraka za ime zvati, onda se ne sme oglasiti, kajti je to ćuprija i na njega se zruši veliki beteg. Var. Toplice.
4. Ako človek ima kakov beteg smrdeči, mora si kuj)iti jenoga gimpla pak mora tak dugo gledeti vu njega dok dočme te ftič žmereti. Te ftič onda za nekuliko vur ferkne a te človek bu onda zdrav. Ako te ftič neče dugo žmereti, onda se te človek nemre ])rek sedem let zvraeiti i mora vu tem betegu inireti. Te človek mora toga ftiča na vek hraniti i ako on vumre, te ftič se mora spustiti, drugač bi on te beteg, kojega je na se zvlekel, na drugoga vu ti hiži spustil. Var. Toplice.
5. Proti suhomu betegu: vlovi kaču on den pred Ivanjom i zvleči joj kožu, mašču spravi, 'zemi od pure leto dan stare mebkoga čistoga dreka, od srednje dobe človeka smrklja gda ima kih, k temu meda jumferhonik, drača tak zvanoga pod silu živ, toga čvrsto stuči, s pivom nalej i ožmekni ter ovo vse skupa v jednem teglecu zmešaj i vsako jutro na tešče jednu žlicu potroši. Židovinjak.
6. Ako človek mladoga meseca spod strobe gledi, onde je celo leto betežljiv. Var. Toplice.
7. Ako človeka po noči kaj zazove vu snu pa ako se oglasi, on bude betežen.   Varaždin.
8. Gda je koje marše betežno, mora si vodu stopiti, vu struganju zapičiti iglu šivanicu, onda vu križ deti troje vilice i tri nože a gor mora poveznuti lonec, onda mora vodu tu nutri vlejati, ako voda ide vu lonček, onda je vur ceno marše, ako nejde, onda neje vurčeno. Varaždin.
*) To je nastavek narodnih stvari, ki sem jih začel v slovenskem Glasnik« leta 1866. razglašati. Razglašanje je nehalo, ko je 1868. leta Glasnik nehal. V Glasniku so razglašeni tile oddelki: I. sudjonice, II. vile, III. nočni človek, IV. Movje, V. vučji pastir, VI. svečari, VII. vodeni človek, VIII. divji lovec, IX. škratec. X. hajduki, XI. pozoj, XII. Torka, XIII. zemeljski svet, sunce, mesec, zvezde, XV. zanos, porod, krst, dete, XVI. spievod. Ime konec vsake številke kaže kraj, kjer se je to slišalo ali zapisalo. Kraj sam brez dodatka je na Hrovaškem a z dodatkom štr. na Štajerskem.
9. Ako gdo začuje, da ga negdo po imenu na dvorišču zove pak ako se oglasi, onda bu ua skorom betežen.   Varažd.
10. Tisti keri ma bradavice more vzeti cviruato nit pa zvezali tclko batov na joj, kelko ma bradovic. Gda to napravi, more toto nit pod kap zakopati ; te gda tota nit sprhne, znebi se bradovic. Stara Cesta, štr.
11. Brad o vic e eden od driigoga te dobi, če mo je ua rokah ali ke indi prc.štcje. Sv. Bol-fank. štr.
12. Ako koga glava ali kaj drugo boli, mora se pregovarjati i to tak, koga glava boli : „mene glava boli"; on drugi: „psa boli i pes trpi". Tak se mora do tretjega, onda mam prestane boleti. Var. Toplice.
13. Kad se komu napravi divja kost, treba samo dignuti kost kakvu god ua putu, ali ne smeti imeti svoju vu misli pak ž njom triput prekrižiti po njoj.  Varaždin.
14. (ido ima mrtvo kost [»ak ju oče odpraviti, on mora iti na eiutor pak gda najde kost, onda ju mora zdignuti pak potegnuti j)o bolečem pak reči : samo si došlo, samo prejdi.  Varaždin.
15. Ako človeka rad krč vleče, naj si dene brde tkalečke na želodec.   Varaždin.
16. Ako komu krv iz nosa curi, toga ne bu glava bolela.   Vukovci.
17. Ače komu krv 'z nosa ide, onda si dene na vrat železo zdeno, ouda mu prejde. Koprivnica.
18. Dere krv 'z nosa teče, te more koren od voščike stuči pa v nos porinoti te pa mali prst na roki zvezati pa tak dugo pistiti, doklič se krv zastavi. Sv. Bolfank.
19. Ako ide gdo gologlav pod večer van onda dobi mrake: vu vuhu ga trga i nikej ne čuje. Ouda babe zemeju malo mehena borovice i trave koja rase pri štengah; onda na lopatku deuu žerjavku ana nju denu te trave; on koj ima nirake mora deti glavu nad žerjavku pak glavu mu pokriju z robcom. On sumpor mu vudri vu glavu i od toga prestanu mraki. Ivanec.
20. Ako ima dete mrake, onda se zeme od trih voglov od hiže slama krovnica pak se dete s tem podkadi pak zgubi mrake.  Varaždin.
21. Komu so prsti začehavlcju mora si po prsah ti-i put potegnuti z onim prstom, koj mu se začehavle ali pak mora voglena goručoga brcnuti po komenu. Varaždin.
22. Ako komu smet vu oko opadne, samo naj se za ono oko prime i naj tri put plune i reče : Fuj slepo oko! Varaždin.
23. Koj ima beteg šafrnjak naj se samo pred gajbu gde je gimpel nutri, postavi pa naj gleda mirno vu fticu. Ona mam on beteg na se 'zeme i ako pogine, onda človek ozdravi, ako pak ne pogine, onda se človek nemre 'zlečiti. Varaždin.
24. Keri trešliko*ma, naj si nofte z rok pa z nog obreze pa v vojsk omota pa viitro pred sun-com na vrata obesi, ali pa naj nofte v jajce dene, v trdo skuha pa ftičom zdrobi pa pojesti da. Tudi
94
te se zvračiš, če nofte v hrastovo drevo zabiješ. Sv. Bolfank.
25. Tam gde psi ili mački drapaju, se ne sme iti, ako bi išel, dobil bi trganje v ncgaj. Varaždin.
26. Ako koga trga vu uogaj ili ako ima krč, mora si gledati da bude gde našel štrik na putu čez kojega su išla več kola i z onim štrikom mora si zvezati nogu i vu vek imati zvezauu, onda ga ne bu više bolelo niti krč vlekel.  Var.
27. Gda se ide kam po vračtvo, ne srne se nikaj govoriti, po kaj ide i za kaj bude, kajti onda ne hasne ono vračtvo. Var. Toplice.
28. Ober luka ali ober česa god na vrtu ali na polu mečejo svinjsko govno za to, da ga ouda ne je moči vreči.  Var. Toplice.
29. Ako se človek na obluku briše i ako koga čez obluk vidi, onoga vreče, ali vurči. Var. Toplice.
3U. Ako se člcvek s kojom babom zestane, pak ako ona rada vreče, onda mora reči vu sebi tri pot: V riti ti je nos.  Var Toplice.
31. On človek, koj ide na mladu nedelu na jedna vrata nutri a čez druga van, on vurči. Varaždin.
32. Vraštv'o za viiroke je toto naj boljšo, da človek kteri je zviirčen, plilue devet krat na členke prstne, na roki pa da si izmujvle s totimi slinami oči. No gdajto dela, more si poleg misliti na tistega ali na tisto za kerega misli da ga je zviirča. Drllgo vraštvo za to je, da se tri vogleni vržejo vo vodo iu da se z onoj vodoj sperejo oči in zmočijo žile. Drligo vraštvo je, da se oča naš na opak moli: amen, hudega od ... i glih tak se morejo vogleni vo vodo vrči in oči in žile zmočiti. Stara Cesta. štr.
33. Ako gdo dojde v štalu koj vkriž gledi, mam ga stiraju 'š štale veleči da bu vurči 1 koje marše. Selno.
34. Gda se kakvogod malo živinče zvali ali poleže, ne sme se človek čuditi, neg mora pljunuti na zemlju poleg te živine ali na živinče samo, kajti, ako se čudi, vreče živinče.   Selno.
35. Ako gdo oče zeznati jeli su vuroki, mora zeti friške vode, nalejati ju vu žlicu i vu drugu posudu sedem žlic vulejati i za tem nazaj vu prvu posudu vulejati; ako vezda dojde osem žlic, onda su vuroki, i ako se ova voda pije, prestanu vuroki.  Varaždin.
36. Ako gdo hoče znati, je li su vuroki, naj zeme lonček a ide na zdenec po vodu, ali se ne sme nikam ogledati gda tam ide i gda nazaj. Za tem naj dene nutri tri vuglene ili pet ili sedem ili kuliko god, samo ne snieju na par biti. Ako ideju mam dol, onda su vuroki i ako cviliju ; a ;.ko gori ostaneju, onda nesu vuroki. Ona voda gde vugleui mam dol ideju i cviliju, mora se piti i s tem se vuroki zvračiju. Varaždin.
37. Ako su veliki vuroki, onda se mora zeti kovačka voda ili vođa 's treh zdencov, pak se zeme mekla i na o lak obrne, zatem nož, vilica, žlica, kuhača, kluč g edeči (gledeči kluč je on koj ima vu sebi luknju) i to se 'se naopak obrne i
ova voda se tri put preleje čez ovu preobrnjenu meklu nož vilicu žlicu kuhaču kluč i popije, za tem se namoči desna ruka i na opak po levom obrazu hmije; onda leva pak se po desnom obrazu hmije; potlam se desna ruka namoči pak se leva ruka hmije, zatem leva pak se desna hmije. To se tri put tak napravi i do sakoga trejtega voda pije. Varaždin.
38. Nekoji vračiju v u roke tak, da, gda vu vodu hičeju vuglene govoriju : „Bog pomori, (izreče ime onega kojega vrači kakti : tebi Matek) i ajngel tvoj čuvar! ako ste vuroki, odhajajte tam od kud sunce izhaja i kam zahaja i pretvoréte se vu prah i pepel!" Varaždin.
39. Vuroki se vračijo ovak: baba zeme lonček s friškom vodom, koju mora on, koj je vurčen, donesti jiak zeme tri vruče vuglene, pak hiti jednoga za drugim vu vodu. Ako cvrčiju, onda so vuroki, onda da onoum koj ima vuroke te mora tri put gutnuti i onda si glavu i ruke mazati, tak do trejtjega. Varaždin.
40. Da se vuroki zvračiju mora napraviti vuročnu vodu: mora iti na zdenec po vodu ali se ne sme nikam ogledati ; onda mora hititi žereče voglene nutri, najpredi sedem, onda pet, onda tri, a 'sigdar gda hiti voglena nutri, mora reči: hodi krivi van, pravi nutri. Onda on koj je vurčen, mora piti do trejtoga, onda si mora hmiti oči, onda levu ruku i levu nogu i desnu ruku i desnu nogu. Varaždin.
41. Ako gdo koga vreče od one hiže, gde je betežnik mora iti k babi koja zna vodu vuročnu delati, z lojnčekom po poldan. Ona zeme čistu vodu i moli pet otecnašov i pet zđravomarjih i pusti vu vodu tri vuglene i naziva imenjaka od betežnika i po tom mu da vodu. Gda nese dimo vodu ne sme se nikam ogledati celoga puta, kejti drugač ne bi nikej voda hasnila. Onda mora betežnik tu vodu piti tri put i mora si prati ruke noge i lice. Eakovee.
42. Gda prasica ndade skoti, onda se ono strebilo mora posušiti na treski pak ako gdo vu-sad ima s tem se naj nakadi, mam vusad 'zgubi. Židovinjak.
43. Ako gdo ima zimicu, mora iti v šumu i tam na mladi jalši zarezati z nožom šest put i reči: tu ostani, zimica. Onda več nema zimice. Varaždin.
44. Ako gdo ima zimicu, mora imati od sedem gospodarov koščice od tikvih in one koščice mora skuhati i v oni vodi se kupati, onda ga pusti. Varaždin.
45. Ako je človek jako betežen na zi mi ci, pa ako se hoče osloboditi zimice, mora kupiti kruh pak na njega plunuti i staviti ga kam na put pak on koj to zdigne, dobi zimicu, a ov koj ju je imel; 'zgubi ju čisto. Varaždin.
46. Ako ima gdo zimicu mora se onda, gda vse pak ide zimica nad njega, jako napiti tak da sam za se ne zna; onda nju zapije. Varaždin.
47. Ače gdo dobi zimlicu, veliju daje vre-čen, ali da je mimo coprnije išel i da su ga co-prnice zacoprale. Koprivnica.
95
48. Ako ima što zimi co pak se oče nje osloboditi, mora povedati naj predi, je li ga što vrekel, a to pozna ako ga jako glava boli. Zato onda vre znajo da mu je koja baba to napravila, pak zemejo vodo, deuejo notri tri voglene pak sto])ijo vodo, a z onom vodom gda je vroča, mora se betežen tri pot oprati i ne se obrisati dok se samo ne posuši.  Tri dni se to mora delati. Medjimurje.
49. Gda ima gdo zimicu, onda mora iti čez prelaz i v desni čizmi mora nositi tri drače, koji su kak logožarec, i mora deti toliko grabov peč vu rolek, koliko je let star. Gda se spečeju, mora je zakopati vu gnoj i gda se sklijeju, onda bu ga zimica ostavila. Rakovec.
50. Ako ima gdo zimicu, mora se vzeti kostura i ž njom na meji vrezati paža i vu onu luknju tri put buknuti, pažu gor postaviti i kosturu nutri zapičiti. Za tem mora po jedni meji gor a po drugi dol bežati i brzo vu postelu iti i pokriti se, i koj onu kosturu vzeme, on zimicu dobi. Var.
51. Ako ima gdo zimicu naj vzeme kouo-plenu preju s kolovrata i šibu 'z mekle šibrate i na ti šibi mora narezati tnliko potezov, kuliko je zimic imel. Za tem se ova preja za ovu šibu priveze i odnese se na oreh gde se takaj i priveze, ali se ne sme gda nazaj ide nikam ogledati; zimica ga ostavi. Varaždin.
52. Ako ima gdo zimicu, mora iti vu krčmu pak zapovedati vina, naj brzo done.«e, pak mora stoječki nekuliko popiti a nekuliko ostaviti pak koj ono ostavleno vino sjiije, on dobi zimicu a ovoga ostavi. Varaždin.
53. Kuliko put je gdo imel zimicu tuliko put nek nareže frišku palicu pak prek sebe hiti ; ali pak se luk na križ nareže pak se hukne tam tri put i hiti se čez sebe ali na vulicu ali kam drugam. Varaždin.
54. Gdo hoče zimicu zgubiti mora iti vu krčmu i piti jeden ili dva put vino a onda oditi i nika ne sme reči je li na porgu je li bu piatii, samo mora oditi.  Varaždin.
55. Človeka more vreči ili muž ili baba ako ga jako jezi, pak veli: oh kak si lepi! pak gda to zgovori v zemlu pogleda. Gda je človek vurčen, onda pošleju po baba, koja zna vodu za vuroke pripraviti. Ona zeme lonec vode pak nutri dene pet vuglenov; ako na vodi staneju tri, onda ga je mužki vurčil, ako dva, onda žena. Gda vodu pripravlja, moli na opak otec naš, i gda je voda gotova, namaže betežnomu čelo i po palcih ua ruki i na nogi, i onda mora još malo vode piti.  Var.
50. Ako je dete vrečeno vračiju ga tak: kupica gde je vuglenje nutri lije se prek oštrine kojega noža vu zdelu na tri mahe pak se na prvi mah reče: vu ime oca, na drugi mah: i sina, a na tretji mah : i duha svetoga, amen, onda se opet vlije iz zdele voda vu kupicu ter se opet tak dela i to tri put. Za tim se namočiju dva prsta vu vodu i dete se tri put prekriži na tri mahe, na prvi mah : vu ime oca, na drugi mah : i sina, a na tretji mah i duha svetoga, amen. Gda je to gotovo, onda se pak zeme zdelu i nju na tri mahe opet izleje za detetom isto tak govoreči na prvi
mah : vu ime oca, na drugi mah : i sina, a na trejti mah : i duha svetoga, amen. Varaždin i oko Krapine.
57. Ako kojemu detetu glava boli, onda da človek zna, jeli je dete vrečeno, mora se zeti kupicu punu vode i nuter metnuti tri žerjavke raz-vračene pa mam za tim ruku na kupicu položiti. Ako vsi tri vugleni na dno padneju, onda je dete od muške glave vurečcno, ako dve žerjavke dole padneju, onda je dete od ženske glave vurečeno, ako pak jedna žerjavka dole opadne onda neje dete vurečeno neg mu onak boli od kaj drugoga. Varaždin.
58. Koga zubi jako bole, te mora guskin drek, sol, ocet i beli liik v crepici speči i v cupicu deti, ter onda v zub postaviti.   Židovinjak.
59. Koj si oče žalte odpraviti, mora se meseca maja s hrženom rosom hmivati. Varaždin.
GO. Koj ima žvale, mora rubaču naopak obrnuti, pak z robanjkom ua saku stran tri \mt pot žvalali potegnuti ili pak mora s konjskimi žva-lami na saki kraj potegnuti tri put. Varaždin.
61. Koj vu postelu šči, mora ono isto jutro pred desetom vurom iti na vrt, tam gde stoji koj trs po seb, a jako dobro je, či trs vnogo rodi, pak palicu od trsa van sneti pak vu jamu se pescati pak onda palicu na drugom kraju miter vteknuti. Onda već toga ne bo delal kaj je do vezda napravlal. Ako pak to ne hasni, naj ide drugi put takaj tak; ako pak to ne bu liasnilo, onda naj to po trejti put napravi pak onda mora koristiti, ar mu coprnice pomoreju. Varaždin.
62. Koj saki petek nofte reže, on ne bu uig-dar dobil zimicu. Varaždin.
63. Koj navek predi ruke briše gda se hmiva nego glavu, on ne bu nigdar dobil zimicu.  Var.
Marija Stuart.
(ž i V 01 o p i s n a   crtica)
Ime: „Marija Stuart-' se poetično glasi iz preteklih stoletij. Z otožnostjo se vsak spominja življenja te lepe mlade kraljice, o kateri res veljajo besede pesnikove : „težko glava počiva, katero krona tišči".
Že od mladih nog je njeno življenje bilo solzapoluo. Osmega grudna 1542 rojena hčerka Jakoba V. kralja škotskega, postala je že za osem dni sirotica, ker bil jej je oče umrl. Zapustil jej je kot edini hčerki kraljestvo, in devet mesecev stara je bila v Stirling! kot posest-niea prestola škotskih kraljev maziljena. V gradu štirliugskem in v samostanu Inch-Mahome je preživela svoja otročja leta, vesela in zdrava skakljala po kamnitih potili, iu plazila po pečinah bližnjih gora. Lepo krasno dekle je ljubilo vse, posebno je bila strastna plesalka, iu vse, kar jo je srečalo, jo je čestilo kot prekonaravsko bitje. V šestem leti njene starosti so jo iztrgali iz tihega njenega življenja. Poslali so jo na francoski dvor, da bi se tam odgojevala, posebno pa iz tega namena, da bi se zaročila z mladim kraljevičem
96:
(Dauphinom), poznejim kraljem Francem IL, ki še takrat tudi ni več štel, nego pet golili let. V sijajnem dvoru Valoacev, ki pa je tudi takrat v Evropi bil eden nar nemaruišili, se je iijcui krasoti vse klanjalo, in ni zastonj je rekla Katarina Me-dicis : „mala škotska kraljica se le sme nasmeh-Ijati, in vse francoske glave jo ubogajo". Tukaj je Marija vidila dvorsko frivolnost in pohotne nemarnosti, ki so jiozneje na osodo njenega življenja tak velik upliv imele. 24. aprila 1558, isti dan, na kateri je Elizabeta nastopila prestolje Anglije, je bila 1() let stara devica s Francem II. poročena. Leto pozneje je bila kraljica Francije, in leta 15(>0. že vdova. Marijina nar lepša upanja so skoz naglo smrt njenega moža bila uničena, ta smrt jo je tudi peljala iz prestola francoskega. Z temnimi slutnjami je zapustila Francosko, po-davša se na povabilo škotskega parlamenta v svojo domovino. Bila je s sumnjo sprejeta v poglavitnem mestu Škocije^ Njena vera ni bila več vera njene dežele, kajti Škotska se je že leto dni prvlje katolicizmu odpovedala, in sprijela nar strožji kal-vinizem. Tudi lehke in polzke francoske običaje in neumno zapravljivost francoskega dvora je prinesla s seboj, kar jej je otujevalo srca podložni-kov. Zaslepljena v lepoto svojega stričiča Rob. D ar u ley a, katoliškega plemenitaša, se je v mesecu juliju leta 1565 ž njim omožila, dasiravno je bila vsa dežela zoper to ženitvo, in so jo svarili pred tem korakom. Mož njeni je bil surov in razuzdan, in sedaj se je začelo prvo dejanje njenega tragičnega življenja. Daruley je bil izklican za kralja. Z njegovo pomočjo je mislila Marija, da bode katoliško vero sopet v Škociji ustanovila in svoje pravice, kijih je imela po svoji babici, sestri kralja Henrika VIII., na angležki prestol, si posilila. Ali previdnost božja sklenila je drugače. Marijin skromni tajnik, nek italjansk pevec z imenom Riz z io, se je znal jej tako prikupiti, da je smel ž njo občevati preprijazno in črez meje dvorske etikete. Darnley je začel sumiti o zvestobi svoje žene, se zaveže z deželnimi velikaši, in sklenili so tega mogočnega Italijana iz poti spraviti. Ko je kraljica nekega večera v svojem gradu Holywoodhouse z svojimi gospojami družicami in Rizziom pri mizi sedela, prišel je kralj z oboroženimi spremljevalci, in je dal Italijana pred očmi kraljice umoriti.   To dejanje je ugasnilo slednjo
iskrico ljubezni do Darnleya v Marijinih prsih, in le ena misel jo je obdajala: Osveta, strašna osveta (mesca) ! Pristop druge osebe še je spravil Darnleyevo in Marijino osodo kmalu do do očbe.
Marija je iskala pri nekem škotskem velikaši z imenom Bothwell v svoji sili pomoč proti svojim puntarskim podložnikom in proti svojemu moži. Bothwell je bil lep, močen mož, in Marija se je s])ustila ž njim v preveč prijateljske zaveze. Grofu vendar bilo je več mar za oblast, nego za kraljico, in sklenil je, kralja umoriti iu samega sebe na njegovo mesto postaviti. 9. februarja 1569. zleti jedva ozdravljeni Darnley, ki je stanoval v samotni vili blizo Holywooda s stanovališčem vred v zrak, gradič je bil podkopan, strelni prah potrošen jio jamicah, in druzega jutra so našli na bližnji njivi Darnleya mrtvega in vsega razkosanega. Koliko je Marija pri tem hudodelstvu sodelovala, zgodovinopisci sodijo iz te okolščine, da je jiodala roko umorivcu svojega moža, in se ž njim poročiti dala. Sedaj se vzdignejo protestantski plemcnitaši proti kraljici in Bothwellu, ki je mladega kraljeviča sina Darnleyevega z Marijo hotel v svojo oblast dobiti. Po nesrečnem boji je moral Bothwell pobegnoti zapustivši svojo ženo v deželi. iškotska krona je bila postavljena na glavo Marijinega sinka pod imenom Jakob VIL, Marija sama pa je pobegnila brez vsega sprem-Ijevalstva živeča na potu ob ovsenem kruhu, v Anglijo, da bi našla zavetje pri kraljici Elizabeti. Ali tukaj je našla le ječo. Bilo je zoper koristi Elizabetine, Marijo sopet na prestol spraviti, ker bala se je, da bi Marija vtegnila protestantsko gibanje zadušiti. Poskušnje pobegnoti, prizadevanja katoliških strank drugih dežel, dalje poskušnja Elizabeto iz življenja spraviti v korist Marijine rešitve, vse to je mlado kraljico gnalo v žalostno osodo. Po vjetji 20. let trpočcm so 18. februara 1587. dvojno žrtvo lastne lahkomiselnosti in malomarnosti, dalje sovraštva Elizabetinega peljali v s črnim suknom ogrneno dvorano v gradu Fothe-ringhay, in pod sekiro rabeljna je padla kraljičina glava. Pesniki so sicer Marijin značaj idealizirali, ali neoprosljiva zgodovina ga ostreje sodi. Vsaj celo Schiller jej v usta položi besede:
„Auoh nicht diirch Hass allein, durch smid'ge Liebe Noch mehr — hab' ich das hochste Gut beleidigt".
D. T.
Oddel za slovstvo in umetnost.
Darnel Frangois Esprit Auter.
Daniel Francois Esprit Auber (izgovori Obér), se je rodil 29. januarja 1784 v Kajen-u, ko so njegovi starisi potovali v to mesto. Auber je bil eden tistih srečnih, ki vživajo skozi celo dolgo življenje neomahljivo popularnost, ktero čast celo valovi hitro dereče dobe, kakor je naša, ne morejo poplahniti.   Koliko sprememb je preživela
muzikalna zavest od prvega prihoda Auber-ja, koliko sostav in postav se je v tem času rodilo in pokopalo ! Toda Auber je bil iznajdljiv Francoz in premagal je vse viharne boje na muzikal-nem polji in povsod, koder živijo glasboljubni ljudje, pri vseh narodih, po celem svetu je slovel in bode slovel mojster Auber. Njegove skladbe zadnjih let so sicer nekoliko zastarele, in pomagal si je z raznovrstnim lišpom, da je dosegel ž njim
97
„apparence de jeunesse"; toda tista gracijoznost, ko pri prvih delih, veje iz njih in očara vsacega. Auberja so Nemci mnogokrat krivično sodili, deloma iz zavidljivosti in porednosti, deloma j)a zarad tega, ker ga niso razumeli, nemški kritiki so prezirali, da je Francoz, ter da piše za Francoze, a ne za Nemce. In ravno za to, ker je v francoskem okusu skladal, se lehk() najdejo vse prednosti in slabosti v kompozicijah : on je bil pikanten, živ, bistroumen, celo koketen, in pred vsem drugim hotel je razveseljevati sebe in druge ; sentimentalnost ni bila njegova navada, ali on je vedel s svojimi kompozicijami izraževati burno življenje, in raji se je gibal v salonu med nališ-panimi gospemi in gospodi, nego da bi bil na-peval luno in da bi bil sanjaril o romantičnih idealih. Tedaj je tudi bila komična opera njegovo polje, na katerem se je z največo srečo gibal ; tu je njegovo skakajoče vodstvo melodije, njegova ojstro navdarjena ritmika in pikantna harmonizacija originalna. Večkrat se je poskusil k večim resnim operam muziko pisati, toda večidel so bile to le poskušnje in le „Nema iz Portici" ima vzvišeni povzdig, v kateri riše znamenite situacije z znamenito muziko.
Med komičnima ojierama se štejete za najbolje „Zidar in ključar" in,,Fra diavolo"; kajti v njih je pokazal, da pozna gledišče skozi in skozi, in da ga je vodil pri skladbi elegantni pravi takt.
Iz Auber-jevega navadnega življenja je malo zanimivega povedati. Njegov oče je prodajal bakroreze v Parizu in je živel v dobrih okoliščinah; sina je dal podučiti v muziki, toda le za veselje, ker namenil ga je za kupčijo. Ker pa Auber-ji kupčijski stan ni dopadel, in ker je njegov oče ob času julske revolucije vse svoje premoženje izgubil, vrnil se je k muziki in se je pod vodstvom Cherubinijevim učil, kar mu je še manjkalo, poprej pa je že mnogo kompozicij poskušal, romance, trio, in večidel čelokoncerte za violinčeli-sta Lamare, kakor tudi nekoliko malih oper (n. pr. „Julij a").
Po končanem učenji komponiral je najprvo eno mašo (iz katere so posamezne številke prešle pozneje v opero „Nema iz Portici") in se poskusil z malo opero: „Le sej our mili taire" (leta 1813), ktera pa ni dopadla, kakor tudi druga opera: „Les billets doux et le testament". Se le z opero „L a* berg ere chatelaine", in ko je posnemal Rossini-a se je priljubil občinstvu, in zložil je zdaj opere: „Ema", „Leocadio", „L eie ester" itd., ktera dela pa niso romale daleč čez francozke meje.
Njegove prve opere, ki so tudi na Nemškem dobro dopadle so: „Le concert a la co ur" in: „La neige" (1824). Od tega časa pa do smrti se je število njegovih oper neskončno pomnožilo.
Naj še naštejem vsaj veci del Auberjevih oper, katere so mi znane :'. „ J u 1 i j a", „S é j o u r, militaire" v 1 dejanji (1813) „Le testament et les billets doux" v 1 dejanji (1819), „La
berg ere chatelaine" v 3 dejanjih (1820), „Ema ou la promesse imprudente" v 3 dejanjih (1821), „Leicester" v 3 dejanjih (1822), „Vendome en Espagne" in „La neige" v 3 dejanjih (1823), „Le concert a la cour" (1824), „Leocadio" v 3 dejanjih (1824), „Le ma^on" (1825), „Fiorella" (I826), „Le timide" (1826). „L a f i a n c é e" v 3 dejanjih (1826), „La muette di Portici" (1828), ,.Fra Diavolo" (1820), „Le Philtre" (1831), „Le Dieu et la Bayadere", „Le Serme iite", „Gustav m.", „Lestocq" v 3 dejanjih (1834), „Le che-val de bronze" v 3 dejanjih (1835), „Actéon„ v 1 dejanji (1830), „Les chaperons blancs„ v 3 dejanjih (4836), „L' am bass ad ri ce" v 3 dejanjih (1836), „Le domino noir" v 3 dejanjih (1837), „Le lac des Fees" v 5 dejanjih (1839), „Zanetta" v 3 dejanjih (1840), „Les diamants de la couronne" v 3 dejanjih (1841), „Le due d' Olonne" v 3 dejanjih (1842), „La part du diable" v 3 dejanjih (1843), „La Si-réne" V 3 dejanjih (1844), „La BarcacoUe" v 3 dejanjih (1845), „Haydée" v 3 dejanjih (1847), „L' enfant prodigue" v 5 dejanjih (1850), „Zer-line, ou la corbeille d' oranges", v 3 dejanjih (1851), „Marco-Spada" v 3 dejanjih (1852), „Jenny Bell" v 3 dejanjih (1855), „Manon Les-cant" v 3 dejanjih (1856), „Le premier j our de bonheur", „Reve d' amour".
Umrl jeAuber 11. maja 1871. leta v 87. leti svoje starosti v Parizu, ko je še divje vladala komuna; mrliča so položili v neko klet cerkve sv. Trojice, iz katere je bil 15. julija slovesno prenesen na pokopališče v Montmartre, ko je vojska narodne vlade premagala komuniste.
Vojteh Valenta.
Judaževa glava
v sliki: „zadnja večerja" od Leonarda da Vinci.
Znana predstava zadnje večerje, katero je ženijalni čo])ič slavnega florentinskega mojstra Leonarda da Vinci nam kot veliko sliko na steni re-fektorija v dominikanskem kloštru Santa Maria delle grazie v Milanu zapustil, in katera je po raznih kopijah splošno znana, se šteje z vso pravico med najimenitniše umotvore sredovečne umetnosti. Ta slika je glavno delo velikega mojstra, ki je v dražbi z Michel Angelom in Rafaelom Sanzijem dal najmočceji pogon za novo oživljenje v Italiji. Pr«d to sliko ni še nobeden slikar bil tako drzen, pa tudi tako srečen v vrstenji skupin (grup), v risanji značajev posameznih glav, nikdar niste se čista človečja lepota in resnica tako svečano družile s sveto resnobnostjo in notranjostjo religijozne predstave. Znano je, da Leonardo da Vinčieva slika hoče udelavnost onega hipa izraziti, ko zveličar v družbi svojih učencev prorokuje: „Resnično Vam povem, eden izmed Vas me bode izdal", in ko se vsled teh besed žalost, čuđenje, nemir in osupnenje posameznih učencev lotijo, mi-
98
slečili, da ni mogoče, da bi eden izmed njih mogel tako hudoben biti, svojega mojstra izdati, in ko se vsi nedolžne čutijo razven ednega, kateri sede poleg učenca ljubezni mošnjo krčevito roko drži, in v svojem osramočenji viseč med sovraštvom in strahom solnjak prevrže. Kako lepo in umno se vrstijo skupine v tej sliki! V sredini Bogu udani izveličar z raztegnenimi rokami, povešenimi očmi z glavo malo na stran nagneno, podoba pobožne resignacije, ob levi strani izveličarjevi dve skupini v strastni razdraženosti, edna k mojstru obrnena, druga živo med seboj govoreča, pri vseh izraz različnih afektov v ganenih obličjih. Ob desnici izveličarjevi pa pobitost, plašljiva opazljivost, ti-hota in rahlo vpraševanje, in v sredini skupine izdajalec sam, z zagrizneuim ostro rezanim profilom, kako s hudobno vestjo k izveličarji pogleda, in ga naglo vpraša: „Jeli sem jaz, Rabbi?"
Slavni umotvor Leonarda da Vinci pa je prav skažen prišel med svet ; krivo je bilo, da je bil malan z oljnatimi farbami v mokrem kraji, in celo še je enkrat pri nekem poplavi voda v refek-torij stopila, in sliko poškodovala. Slika 28. stop. dolga, podobe poldruge životne podobe so trpele tudi veliko v bojnih časih, enkrat je vandalizem celo vrata dal napraviti na onem mesti, tako, da je podoba Kristova celo uničena. Vendar slava Leonardovim učencem! Oni so koj po svršetku mojsterske slike jo po sveti razširili po izvrstnih kopijah, in glave apostolov je Leonardo prvlje na papir narisal, te črtice so sedaj vse v Weimaru hranjene. Leonardo da Vinci je eden nar večih veleumnikov vseh časov, slovel je v poeziji, v godbi in v teoriji umetnosti, bil je ženijalen stav-bar, inženieur in pisatelj v umetnostnih stvareh, in zanimivalo bi marsikaterega naših bralcev, ako bi nam kateri naših čestitih sodelavcev popisal njegovo življenje in delovanje. Da še opravičimo nad-pis tega članka, naj še priobčimo manje znano anekdoto.
Leonardo da Vinci je, kakor je že omenjeno, slikal zadnjo večerjo na stene refektorija dominikanskega kloštra v Milanu. Načelnik kloštra je bil znan kot varčen mož, in nekoliko preveč malo radodaren.
Slavnemu umetniku je slabo postregel, in mu prinašal prav kislega vina. Vsak dan pride in tira našega slikarja, naj vendar enkrat dogotovi svojo sliko, češ, da klošter je ubog in bratom treba prostora. Leonardo se izgovarja, da nima še idei;la za Judeževo glavo. Ko eukiat prior kloštra zopet pride se svojim kislim vinom, ga Leonardo o.stro pogleda, narisa konture Judeževe glave, in prosi priora, naj ga samega pusti. Ko prior odide, potretira Leonardo priorovo obličje baš tako živo in zvesto, kakor je bilo in natura. Pobere svoje slikarsko orodje, in zgine iz Milana. Koj se je zvedelo to maščevanje, in mislite si, kako je naš prior bil razkačen vidivši svojo obličje zraven učenca ljubezni. Hotel je uničiti vso sliko, ali ni njegovi bratje, ni mestna gosposka ni tega dovoljila, in ni mu ostalo druga, nego prositi, da ga preselijo v kakošen drug klošter, da mu
ne treba gledati vsaki dan — Judaževe glave.
Leonardo da Vinci ima to ime ker se je v gradu Vinci blizo Florence 1452. narodil. Njegov učenik je bil podobar Au'Jrea del Verrochio, katerega je kmalu presegel. Ne samo izvrsten slikar je bil Leonardo, nego tudi v drugih umetnostih in vednostih izurjen, zraven tega eden najlepših in močnejših možev svoje dobe. Milanski vojvoda Ludovico Maria Sforza ga je poklical na svoj dvor, pa ne kot slikarja, nego kot muzika in im-provisatorja. Ni v tej službi dolgo ostal, temuč ustanovil veliko akademijo umetnosti, v katero so dirjali od vseh strani učenci. Leta 1499. se je v Florenco nazaj podal, leta 1513 pa z vojvodom Giuliano de Medici v Rim odišel in v službo papeža Leona X. stopil. Leta 151(3. ga kralj Franc I. na Francosko pokliče, kjer pa skoro 1519. v mestu Amboise umerje, kamor se je na prošnjo kardinala George d' Amboise bil podal.
Zraven njegove slovite: „zadnje večerje", še. slovi njegova slika: „La belle Fenouiere, Leda, Carita in Janez Krstnik". Velik je bil Leonardo da Vinci kot arhitekt, on je vodo Addo v Milano napeljal, in kanal, kateri je tudi za plavanje pri-, kladen, od Mortesane v doline chiavennske in v Veltlin 200 milj daleč ustrojil. D. T.
Pesmi.
Iz literarne zapuščine Jakoba Košara.
(Glej „Zora" štev. 2.) IV,
JTiitro.
v
Ze svitla rosa polje moči,
Že v hladnem jutri zarja poči,
V doline že se skriva mrak. Iz morja modrega na nebi, Hiteče megle veter trebi.
In žamo bliska solnčni trak.
Počasi megle se žarijo, No solnčni žari gor bežijo
Skoz firmameiita velki krog, Vu rosi vetrec travo gible. No silje se vu lil.adi zible.
Veselja zliva se natok.
V žareCcm zlati vse se sveti, No solnce je začelo vieti
Toploto svojo na brege, Zdaj mračna tema vsa premine. Bleščijo v zlati se pečine,
No stermno čelo od gore.
den 26. decembra 1831.
99
V.
Sipi srnjak navprek po steni goli
Od groma lovskih pušk preplah in strela! Strmi v množico, smrtno da zadela Bi ga, za njim drvi po logu, doli.
Drvi in zre begunec kamorkoli. Proti temina smrtnega mu žrela. Rešitve upa žarke otemnela. Zatorej vda se ter pokoro zmoli.
Življenje boj človeško je krvavi, Z naravo ki nemilo mu ga bije Ves čas do tihe groba samotije.
Zastonj bi;ži, rešitve reva upa. In dasi grenka vdati se je kupa, A vdat' železni mora se postavi.
IU.
ITev ihte čnj šumenje grozovito! Donenjc votlo do nebeškega oboka Protivno bliiža se-narava stoka-. In piš in vriš razsaja silovito.
Kar diše, giblje se, je ravno skrito Tu hrasta pad, tam skale strašuo poka, V korenju gora stresa se visoka; Valiiv peneča brizga zmes srdito.
Srce v človeku druga je narava. Vihar nesreča, hudo ki ga rani, Očesni v rane vliva sok preslani.
In zliva vliva, da v obupu plava Kot čoln na morju-dókler bolečine Obupa in poznej' al' prej pogine.
Z m e S i C e.
Iz Derbenda,
20. svečana 1872.*) (Iz prijateljskega pisma do g. Dav. Trstenjaka.)
Dragi mi Davorine! Več nego trideset let je, kar nisem Te videl, niti o Tebi kaj slišal, je li in kje živiš. Gotovo tudi Ti o meni ne. Ko sem leta 1839. se od Tebe v Zagrebu poslovil, in išel sreče po svetu iskat, ker svojih študij nisem mogel nadaljevati iz Tebi znanih razlogov, sem se podal v svoj rojstni kraj na Banaško, in stopil v službo pri nekem gospodarji trgovcu, ki me vzame za pisarja na svojih ladjah, in tako sem krožil sedaj po kopnem, sedaj
po vodi kot pravi amfibij. Iz Dunaja v Savo, iz Save v Dunaj in po Črnem morji, sedaj v edno, zopet drugo mesto, ki stoje o brogovih tega burnega morja. Sreča mi je bila prijateljica, in iz služabnika sem postal gospodar, se v Derbendu naselil, vzel krasno Armenko za ženko, imam svoje ognjišče, in tudi druge pogodbe za prijetno življenje. Ne davno bil sem v svojih poslih v Odesi, idem na „ručak" v edno gostilnico, vzamem v roke odeske novine, in berem da Davorin Trstenjak župnik na Ponikvi, bode ob novem letu 1872 izdaval beletri-stični in znanstveni časnik: "Zora." Brate, na-točil sem polno kupico, in rekel sem na glas : Bog živi prijatelja Davorina, sedaj vem, da še živi, in da je še zmirom zvest svojemu narodu, kakor takrat, ko je nas zagrebške dijake — on
*) Iz srbskega prevedeno.
Ured.
Obliiba.
(Prevod (jessiierovih idil).
Haj, Nimfe, naj je voda vaše vrelčine meni blagoslovlena, kadar si od mojega ledevja kerv mivam, ki je z rane tekla. Naj, o naj mi je ona hasnovita. Nimfe te vrelčine! ne prepir ne sov-ražtvo sta nad ti kervi kriva. Fantič Aminta je vikal v logi, zgrablen od vcdka, on se je deri, ino hitro, bogovom bodi zalivaljeno, sem bil k odrešenji tam. Kda še pod mojimi vdari volk se je kotal, je z ostrim pažnohtom meni ledje oranil ! Nimfe ! le ne bodite hude, če kalim čisto vrelščiuo s kervjo, ktera iz rane je tekla ! Mladega kozlcka bom Vam jutro rano tu na kraji potoka alduval, belega, kakor je sneg, kteri je novic padnul.
25. maja 1830.
Pesmi.
(Zložil Ililarij Zorn) I.
Goved o mlađem jutru čredo malo Pastir na pašo prepevaj e žene; Brezskrbno v veje skloni se zelene. Da stvarniku jutranjo da zahvalo.
Pihlja mu zefir hladni v lice za!o. In um bistri mu zarje žar rumene. Da bridkih si nadlog ni zvest nobene. Da vest 'ma mirno, čelo mu spričalo.
Srce mu čisto, neomadež'vano. In upati se ni do zdaj učilo, Življenja saj mu nič še ni grenilo.
Zatorej   zdaj žalujem, ker prerano Pastirsko mi minulo je veselje. Po kterem gorko v pr^ih skrivam želje!
100
Štajarec — učil pismeni ^ezik jugoslovanski. Takoj sem se odločil Ti pisati, 1 evo! lista iz Derbenda! Da pa dobiš pravi pojem o kraji in mestu, kjer sedaj jaz stanujem, bodem ti opisal krasno mesto, utegneš še, kadar si v zadregi zaradi člankov, moj dopis dati natisnoti, in tako bom jaz — nolens volens — Tvoj sodelavec, in Ti mi imaš poslati honorar.   Čuj dakle dragi brate!
Pokrajina derbenška se raztezuje kraj zahodnega boka kaspijskega morja, je edna naj lepših cele Rusije, in ključ do Azije. Več, nego sto let so se za njo borili ruski cari z persinskimi „šalii." Mesto De r bend — sedaj že precej s peskom zasuta loka —je dolgo bilo poglavitno mesto posebnih „khanov", ki so stali pod oblastjo per-sinskih vladarjev. Takrat je Derbend svojim brodovjem obladoval vse loke kaspijskega morja. Pod šahom Nuširvanom je mesto štelo 100,000 jirebivalcev, on je tudi v bližini sezidal tako imenovani kavkaski zid, ki ima 500 stolpov. Leta 1772. je Peter Veliki mesto vzel persinskemu šahu, in je dal sreberne ključe mesta slavnostno nositi po moskovskih ulicah. Mestna vrata so železna.
Šest let pozneje je nek vladar K al muk o v Rusom vzel mesto Derbend, temu pa Šah Nadir, ki je mesto nazaj Peršinom v posestvo spravil. Leta ITUG so Rusi vnovič si Derbend osvojili, in Kozake v mestu in okolici naselili. Gotovo ne bodo ga več iz rok spustili. Lega, brate! tega mesta je neskončno lepa. Hrami stojijo po griči, na katerem raste kuruza, žafran, sadonosno drevje, in trta na brajdah. Kakor gnezda visijo „ville" bogatinov (jaz še nobedne nimam, vendar pošteno kočico) na strmih breznih višinah, v raznoterem slogu zidane. Mesto ima podobo podolgovatega četverovogla, ki je okrožen z masivnimi kolosal-nimi kvadri, visoko nad drugimi poslopji stoluje citadela, nekdanja palača Khanov, ki se veli: Narynge-Kala. Se sedaj vidiš okno, v katero je Peter veliki svoje ime vrezal, in iz tega okna uživaš naj lepši pogled črez prekrasno morsko zrcalo. Pod rusko vlado se je obrtništvo zopet povzdignolo, mesto sedaj šteje 16,000 duš — Kumy-kov, Tuikomanov, Arabljanov, Lezgijev, Gruzinov, Armencev, Zidov, Rusov in mene poštenega srbskega čačka. Razen jirelcpe ruske katedrale, ima še mesto 5 mežid,-maliii turskih mošej, armensko cerkvo, kamor hodi moja mamica za me in mojo dečad Boga molit.
Vodo dobivamo po žlebih prav dobro iz I)liž-nje gore, petero vodometov kinča grajski vrt, javnih „banj", (kopelj) je dovolj, in v bogatih bazarih lehko kupiš šarene sage, dragocene shawle, pa žido, in pridelke iz drevesne volne. Turci so umeteljni farbarji, pridelujejo : salep, krapp in indigo, so že celo na Meko pozabili, brž ko ne, ker nimajo dobre vesti. Ta Turčad ti pije dobro vince iz trt, ki jih je dal Peter Veliki tukaj nasaditi, in to pijačo imenujejo: Z ih i re. O Mahomed, kaj pa ti rečeš črez vse to neverno momčad ? Prebivalci so bogati, sadje in vrtni pridelki jim dokaj pomagajo. Velika lepa prihodnost čaka to pokrajino, kadar se tukaj
naselijo pridniši ljudje. Kranjcev bi trebalo tukaj, ali pa marljivih Čeliakov.
Vlada ruska dosti stori, da oživi trgovino, izpodbuja na pridelovanje tobaka, žafrana, sladica, indige itd. Ze tudi obrtniško razstavo smo imeli tukaj, torej nismo več barbari, nego že nekoliko „kulturvolka", kakor Švabi, ki, kakor beremo, zmirom hočejo kulturo na izhod nositi. Ko bi vlada loko globljeje dala napraviti, bi še trgovina bolje razcvetala. Že se delajo priprave. Le šol še nam manjka, jaz učim večjidel sam svoje otroke, kateri govore srbski, ruski in armenski, ker slednji jezik uči jih naša mamica. V Derbendu imamo samo edno večjo šolo, edna pa je v mestu Kuba; kaj je to za pokrajino, ki šteje '/^ miljona duš? Tudi Tartari imajo svojo šolo in Armenci, ali zagrebški učitelji normalk v onem času, ko sva midva v Zagrebu živela, so proti tem učenjaki, kakor Humboldt. Ako nisi daleč od Zagreba, bodem te obiskal, ker letošnjo leto mislim obiskati svojo drago domovino. A dozdeva se mi, da nimaš dohodkov bogatih, ker si na stare dni z žur-nalistiko kruh služiš, jaz pa sem. vajen dobre „košte", kakor vi Štajerci pravite. Da si mi zdrav!
Odpiši mi, jeli si mi mojo pismo prijel, in pošiljaj mi svoj časopis, še ne vem, je li pišeš kranjski ali hrvatski, itd.
V stari ljubezni
Tvoj zvesti prijatelj Lujo.
Anekdota iz življenja Van Swieteiia.
Slavni telesni zdravnik cesarice Marije Terezije, ki je imel dosti upliva na tadajno znanstveno kulturo v Avstriji, je bil velik prijatelj grškega jezika. V tem je tudi dal svojega sina podučiti. Sin se je učil na nekem nemškem vseučilišču; in piše očetu za novo leto po denar, in zraven priklene konto, kolikor je dolžen svojemu učitelji, ki ga je jahanja učil. Oče je ravno primerjal rokopis ali kodeks grškega pisatelja Theodoreta, ki je bil hranjen v dunajski knjižnici, in sicer za svojega prijatelja liolandskega učenjaka Merrmana, kateri se je pripravljal izdavati „Novus thesaurus juris civilis et can(mici". PozabiC sinov konto ostane v kodeksu, in Van Svvieten pošlje ga svojemu prijatelju. Ta se neskončno veseli, ko izve, da že tudi za Theodoreta so bili učitelji jahanja, bolje pa ga je še veselilo izvedeti plačilo, ki so ga za svojo umetnost iskali. Merrman da v svoji knjigi tudi ta konto natisniti. Da se je Van Swieten debelo smejal, ko je od prijatelja dobil iztis: „thesaura", se samo ob sebi razumeva, bolje pa še ga je veselil Merrmanov komentar tega konta, o katerem je mislil, da je res iz Theodoretovega rokopisa. Van Swieten mu pozneje razjasnjuje zmoto, in stari Merrman je prav nevoljno mrmral zaradi truda, ki ga je imel pri pisovanji komentara.
L. Časnik.
Naznanilo: Novim naročnikom move naše opravništvo še z vsemi številkami ,,Zore" postreči.
Lastnik: Davorin Trstenjak. Izdavatelj i odgovorni urednik: Fr, Rapoc. Tisk. Narodna tiskarna F. Skaza in dragi.