Poštnina pavšalirana
• aiipf)
f <**». A,**,
*■
Političen list.
Naročnina znaša: Z dostavl|an)era na dom ali po pošti K 10‘— mesečno. četrtletno K 30‘—. Če pride naročnik sam v upravnlStvo po list: Mesečno K 9 50. — lnseratt po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva št. 276, uprave 31. 24.
Leto III. Maribor, pondeljek 7. junija 1920. ' St. 124.		
zbori »Glasb. Matice« iz Maribora in iz vinarjev dokazalo neovrženo dejstvo, da so
Ljubljane. Nastopil je Sokol s prostimi vajami, sokoliči in sokolice. Vreme je bilo krasno. Vsa manifestacija je krasno uspela. Več jutri.
. t
Sijajna narodna manifestacija v Žrelcu na Koroškem.
Katastrofalno padanje tujih valut in posledice. — Letošnja žetev. — Ministrske in poslanske seje. Sijajna manifestacija v Žrelcu.
Včeraj se je vršil velikanski ljudski tabor pred vratmi Celovca, pilo je nad 10.000 ljudi. Prišel je poseben vlak iz Ljubljane in Maribora. Okoli poldneva se je začela polniti ravan okoli Žrelca. Iz vse slovenske Koroške je prišlo mnogo društev in cele družine na vozovih. Najprej se je pred cerkvijo vršila služba božja na to so se množice uvrstile v impozanten sprevod, ki je pomikal tik ob demarkacijski črti.
^anifestacija je bila sijajna in dostojna. Pre-naše himne in pesmi so se vsipale
Maribor in „l/olksstimme“.
K našemu petkovem uvodniku »Maribor« se nam poroča:
Če bi bil uvodnik posvečen samo »Volks* stimmi«, bi bilo škoda truda in prostora. Kajti preje boste zamorca prepričali, da je
mn.». as® nimne m pesmi so se vsipale jJ>el,Jkakor pa »Volksštimovce« o slovenskem osice ob mostišču, ki loči cono A od j izvoru Maribora. Moramo namreč vendar ze
c°ne B. Na drugi strani je bilo nekaj ljudi,
pričeti računati, da internacionala zbrana
Slovani imeli svoje kraljestvo, oziroma, da so še po Samovi smrti prebivali daleč, daleč preko današnjega »nemškega« Gradca in tudi na zemlji, kjer je še med vojno stala pangermanska prestolica Berlin. Torej, da je brez vsake debate jasi1 o, da je bila zemlja današnjega Maribora takorekoč na južni periferiji države Slovenov in da se je ta periferija obrnila v nasprotno (severno) smer še le stoletja pozneje potom nasilne germanizacije, ki je Slovene potisnila iz sedanjega zgor. štajerskega ozemlja do Mure — niti ne do Drave, kajti med Muro in Dravo je narod vkljub vsemu nasilju po pretežni večini ostal kot narod na Svoji grudi. Če tore! nemški zgodovinarji sami takih fanatikov renegatov, kot se zbirajo okoli »Volksstimme«, ne morejo prepričati, čemu bi mi tem zaslepljencem
jjjed njimi tudi Slovenci iz okolice, ki so okrog »Volksstimme« predstavlja hujše re-mirno gledali veličastni obhod. Na to se je|negatstvo, kot so bili svojčas janičarji!
vršil velikanski ljudski tabor, ki ga je otvoril j Pravemu, pameti in resnici dostopnemu	__________
nI!<?S'~Nar. sveta inž< Fischer> sovorili so Nemcu boste lahko dokazali resnico, tudi čejmetali ~ bo!’ ob steno? Sicer pa niti naši
'mariborski Nemci pri vsem svojem trudu, dokazati nemški izvor Maribora, do danes niso mogli tozadevno ničesar zgodovinsko vsaj verojetnega ugotoviti. Oni »uatkomalo tudi brez zgodovinske podlage proglašajo Mari-
s ■ Smodej, posl. Gafenauer, pozdravna mu osebno ni ljuba, renegatom, kakor so esem Ks. Meška, Ljud. Poljančeva, Brandner, okoli »Volksstimme« tudi z najbolj kričečo avnik. Množica je priredila navdušene resnico ne boste nikdar prerezali mrene vacije prisotnemu generalu Maistru. Nato nemško-nacijonalnega šovinizma. Pomislite, e ie razvila ljudska zabava, kjer so nastopili da je lepo število pristno nemških zgodo-
Radiv»j Rehur:
oba občutila, da nisva več taka, kakršna sva
2finska	bila pred enim ,etom>	ko	sva se napotila. Vi-
soka učenost nama	je	bila zastrupila srce,
Imel sem prijatelja s katerim sva tičala	ukradla iz	duše ono blaženo	otroško naivnost,
vedno	skupaj. Mislila sva eden na drugega ko'in ko sva	se na jesen zopet	razstala, nama ni
j*Va zvečer legla k počitku, mislila sva zjutraj, bilo slovo več tako težko. imiiSV*T Se Pjebu^'*a 'j Pr‘ °bedu, ko je ro- Tako sva se razstajala vsako leto, pa se l-.v3.	ca oc* sklede do ust, so se najine misli;vsako leto	zopet sestajala	in čimveč je bilo
čud	j^soda nauaa ie bila pritisnila na čelo	razstankpv	in sestankov tembolj so bili hladni
pe .* da ?va	se	ogibala ljudi, da sva se in umerjeni, temmanj	je	bilo v duši otroške
naivnosti, temveč v srcu strupa visoke učenosti.
Nekega poletja, ko sva se zopet sestala, sva se začudeno pogledala	iz	oči v oči in strahoma
sva spoznala, da se je	popolnoma osulo cvetje
mladosti najinih duš. Pod nosom nama je pognal sivkasti puh in bila sva mladeniča onih let, ko se porodi prvo hrepenenje po ženski.
V nedeljo po maši sva se ustoplla pred cerkvijo ter z dopadajenjem ogledovala procesije gizdavonališpanih vaških deklet v pisanih krilih in s svilnatimi rutami na glavi. Nenadoma pa sva se spogledala in ostrmela: mimo je bilo prišlo mlado mestno dekletce, z belim slamnikom in svilnatim solnčnikom ter se nama postrani in nagajivo nasmehnilo. Gl dala sva za njim, dokler ni izginilo	za	odvinkom.
„Kdo je to?" me	je	vprašal prijatelj ter si
prižgal cigareto.
„Ne vem", sem mu odvrnil, „še nikoli je nisem videl."
, .	1-----ua J>va sc
vala celo pred lastnimi tovariši. Temni lesi “ prostrana samotna polja so bili najin dom, *n sva se klatila od ranega jutra do poznega
tak613’ *am sva sania,a 0 naj>ni bodoči poti, Široki in lepi, da še sami kralji ne hodijo teki ^ekli so dnevi, tekli tedni, meseci, mish S° ^eta! “*dva Pa 8va sanjala in nič nisva da h- da bi se vteSn*I° nekega dne zgoditi, jjl 1 Se morala ločiti. In vendar se je zgo-
Nenadoma je bila prišla jesen, Jastavice
so
Sc odpraljale na jug in tedaj sva povezala cu-in sva šla; vsak v svojo smer. Težko je llo slovo, neznansko težko, a moralo je biti ako; neznana sila nama je bila ukazala, da se morava razstati in iti v življenje, vsak po svoji poti. In šla sva, šla v tuja mesta, da se na-srkava one visoke učenosti, ki jo tam kar na debelo prodajajo. Čez leto pa sva se vrnila. Uolge tedne sva se veselila na ta povratek, ko Pa je prišel in sva si stala zopet nasproti, sva
Popoldan je bila plesna veselica, kakršnih ni nikjer drugje nego pri nas. Zunaj na prostem postavijo plesišče, ga okrase z zelenjem in venci, na sredi postavijo visok oder za godce okrog ograje pa mize in klopi za pivce Midva sicer nisva plesala, bila pa sva vseeno zraven. Sedela sva pri grobi, neostruženi mizi p0d marelico, pila sladko vipavsko vino ter gledala z neznanskim dopadajenjem, kako so se kore-njaški fantje sukali s košatimi dekleti.
Tedaj je prišla nenadoma ona. Nemirno] se je ozrla naokolu ter naju končno opazila, pusta samotarca. Gledala naju je nekaj časa, kakor da bi nekaj premišljevala, potem pa se je odločila ter se nama približala. Čudežnoskrivnosten nemir je spreletel najini telesi, ko je nenadoma stala pred nama, bela in rdeča, kakor ravnokar razcvela roža.
„Oprostita, gospoda, ali se mi ne poznamo?* je spregovorila tako mirno in samoobsebi umljivo, kakor da bi spregovorila to sama s seboj v tihi samoti.	ff	—	‘
»Da, gospodična, danes zjutraj smo se videli pred cerkvijo", je odgovoril moj prijatelj.
„Ne, ne; ne mislim od danes; mi smo se videli že v mestu, ali ni res ?"
„Tega se pa prav res ne spominjam, gospodična," ji je pojasnil prijatelj.
(Dalje »ledi).
bor kot pristno nemško naselbino. In to zato I ker ne gledajo nazaj v zgodovino, marveč vidijo samo sedanjost, odnosno polpreteklost pred seboj — namreč oni zamenjajo nasilno ter umetno germanizacijo, renegatstvo in narodni indiferentizem (štajerčijanstvo) s pristnim avlohtonim germanstvom.
Zgodovina »nemškega« Maribora pa je ob kratkem sledeča: Zemlja Maribora je bila preje ko ona Ljubljane, slovenska, enostavno ker so Sloveni preko Karpatov, Donave in Mure, torej od vzhoda prodirali na jug in zapad, ob njihovem prihodu je na kraju današnjega mesta Drava drvila svoje valove, dočim je bila nasprotna stran že ob rimski dobi suha in naseljena (današnja Betnava), zato rimska zgodovina ničesar ne omenja Maribora, dočim je bil Ptuj tedaj večje mesto. Upravno je zemlja spadala pod Karantanijo. Ko so Sloveni prišli pod frankovsko oziroma bavarsko nadoblast, so le ti svojemu plemstvu oddajali važne obmejne (March) postojanke, ena teh je bila tudi na griču današnje »Piramide« kot straža pred upadi Madžarov. Slovenci so bili naseljeni istotako po oziroma ob gričih (Slov. goricah). Šele ko je Drava ob Meljskem hribu si pretrgala širšo pot, se je naselbina pojavila tudi na današnjem prostoru Maribora od Melja navzgor. S tem še le je pridobila »Burg an der March« svojo zgodovinsko važnost in sicev v zvezi s prehodom v Karantanijo in na sever ozir. jug. Od tedaj naprej je ta »Burg an der March« (pozneje »Marchburg«) doživela isti zgodovinski nastanek in razvoj mest, kakor se je to ob sličnih prehodnjih postojankah godilo povsod: v prvotno naselbino (nemški plemič, slovenski rob) so prihajali trgovci iz raznih delov sveta — tu sem so prihajali zlasti seveda nemški, pa tudi laški trgovci, ki so se, uvidevši ugodno postojanko, pozneje sploh stalno nasehli. Le tako je iz prvotne slovenske vasice polagoma se razvilo mesto z narodnostno mešanico. Gotovo in čisto naravno pa je, kar ste v uvodniku pravilno izvajali, da je mesto svoj glavni prirastek na prebivalstvu moralo črpati iz neposredne okolice in ta je bila in je ostala slovenska. Zakaj do danes ni več ostala zavedna slovenska, na to vprašanje bodo znali najsigur-neje odgovoriti: »Siidmarka«, »Schulverein«, »Štajerc« in »Volksstimovci«.
Sicer pa: bil Maribor nekdaj nemški, bil slovenski — danes je jugoslovenski. In če bi se Jugosloveni tega dejstva zavedali tudi dejansko, bi ravno »Volksstimme« nikdar ne imela prilike pod krinko internacijonale skrivati svoje nemškonacijonalne aspiracije na jugoslovenski Maribor.	P.
I. Jugoslovenska izložba narodnih dekorativnih izdelkov.
»Udruga za učuvanje hrvatske pučke umjetnosti i promicanje kučne industrije« v Zagrebu priredi meseca avgusta razstavo predmetov narodne domače obrti iz vseh krajev Jugoslavije. S to razstavo bomo pokazali, kaj je ustvaril narod z ozirom na narodno umetnost in narodno dekorativno obrt in kako je narodna umetnost dala smer in stil jugoslovanskemu umetniškemu obrtu. Razstava naj nam dokaže, kako koristno se morejo narodna ornamentika in različne narodne tehnike izrabiti, da postanejo z dviganjem domače industrije s časom važen faktor v ekonomskem življenju Jugoslavije.
Izložba bo obsegala:
1. Predmete narodne umetnosti. Sem spadajo: Narodne noše, tkiva, vezenine, rez-barstvo, usnjarski in lončarski dekorativni predmeti.
2. Predmeti umetnega obrta izdelani na podlagi narodne ornamentike na steklu, lesu, porcelanu itd.
3. Predmete domače industrije, ki jih izdeljujejo kmetje in kmetice za prodajo. Sem spadajo vse vrste tkiva, vezenin, čilimov, rez-barstva, lončarskega in usnjarskega dekorativnega obrta itd.
Prva točka se od tretje natančno loči. Pod prvo spadajo vsi predmeti, ki si jih je ustvaril kmet za svojo lastno vporabo po lastnem okusu. Ti predmeti nosijo pečat osebnosti tistega, ki jih je izdelal ter nam kažejo stopnjo ljudske kulture. Oni so nam dokaz, kako je znal narod svoj smisel za umetnost združiti z vsakdanjim življenjem. Odlikujejo se po originalnosti in dovršeni kompoziciji oblike in barv.
Tretja točka obsega vse predmete domače industrije, ki jih izdeljuje ljudstvo za prodajo. Prva točka ima narodno-kulturno svrho, tretja narodno-ekonomsko.
Poživljamo kmete in mojstre narodne umetnosti, da nam pošljejo predmete, ki spadajo pod 1. točko. Opozarjamo, da bomo iztožili le tiste predmete, ki so izdelani v označenemu smislu nikakor pa po naročilu ali celo po kakem modnem listu. Ti predmeti so brez vrednosti ter jih ne bodemo razstivili.
Poživljamo k sodelovanju umetnike in obrtnike, ki vstvarjajo predmete na podlagi narodne ornamentike in končno se obračamo na vsa društva, zadruge in posameznike, ki se pečajo s povzdigo domače industrije. O sprejemu predmetov odloča strokovno raz-j sodišče. Med razstavo se bodo vršila različna predavanja.
V pravilno razumevanje stvari povdar-jamo, da ne bo imela razstava narodopisen značaj ter nas v podrobnem seznanjala z kmečkimi domovi, s kmečkim življenjem in navadami, temveč da bo le razstava narodne umetnosti in dekorativnega obrta. Z ozirom na prostore je etnografska razstava za enkrat nemogoča.
»Udruga« namerava prirejati razstave vsako drugo leto, da neti ljubezen in smisel do narodne umetnosti ter širi domačo industrijo.
Natančni program in vse druge informacije daje »Ženska udruga« Zagreb, Stross-majerjeva ul. 8. Vsi predmeti morajo biti koncem julija v omenjeni udrugi.
Za odbor:
Maja far. Turkovič Ženka Frangeš
predsednica.	tajnica.
Dnevne vesti.
Ustavna komisija je prispela danes iz Ljubljane v Maribor. Več bomo o tem še poročali
Žebotov volilni imenik. Afera, ki je svoj čas dvignila toliko prahu — letošnjo zimo je bilo več prahu ko snega — je bila, kakor smo kratko poročali, v sredo pop. rešena. In sicer rešena z obsodbo urednika Žebota y smislu § 311 k. z. samo na 400 K globe. S tem je prva inštanca ovrgla namen prvotne ovadbe. Potek dolgotrajne razprave je ob kratkem povedano, ugotovil sledeče: Začetkom spomladi se je pričakovala vršitev občinskih volitev tudi v Mariboru. Klerikalci, kakor povsod, so hoteli biti tudj tu prvi v posesti volilnega imenika, katerega je pustil tedanji vladni komisar dr.
j Pfeifer začetkom januarja v tajnem delokrogu izdelati po magistratnem uradniku Zorkotu. Urednik Žebot je poznal Žorkota, ker je ta svojčas pri njemu stanoval. Nekega dne je Žebot Zorkota povabil na svoj dom in ga tam zaprosil, naj mu preskrbi prepis volilnega imenika proti primerni nagradi. Zorko je to ponudbo kot nedopustno odklonil, češ, ko bode volilni imenik gotov, bo itak vsem strankam na razpolago, za zdaj (oziroma za takrat) pa je še uradna tajnost. Kake 3 tedne pozneje pa je Zorko ta dogodek slučajno omenil svojemu šefu, dr. Pfeiferju. In le ta je zadevo ovadil ozir. odredil ovaditi drž. pravdništvu. Takoj nato so Žebota aretirali. Klerikalna stranka je Žebota smatrala za svojega mučenika in mu potom javnih oklicev preskrbela nekaj tisočakov. Po takoišnjem zaslišanju glavne priče (Zorkota) je bil Žebot takoj izpuščen iz preiskovalnega zapora. — Pri utemeljitvi obsodbe je sodišče smatralo kot dokazano, da je Žebot res vplival na Zorkota, da mu preskrbi volilni imenik, ki je bil takrat še tajen in mu obljubil to ugodnost poplačati „naj stanc kolikor hoče". Po prepričanju prvega sodnika Žebot ni zakrivil hudodelstva podkuplenja javnega uradnika, marveč je s svojo ponudbo hotel ustreči le svoji stranki, zato se je pri odmeri kazni vporabil samo § 311 k. z. Proti obsodbi je Žebotov zagovornik vložil vzklic.
Vest o nagradah za profesorje v listu od l.t. m. ni točna, ker gre le za izredne podpore, ki so jih prejeli tudi nekateri drugi profesorji za Izredne stroške.
Otvoritev ^Oficirskega doma", v soboto, dne 5. junija t. 1. bil je otvorjen »Oficirski dom*. Nahaja se v prostorih prejšnjega nemškega kazina (gledališko poslopje), in srčno nas veseli, da ravno v teh prostorih, v katerih se je pod avstrijsko vlado razpa-ša! najhujši nemškutarski, protislovenski duh nemškega šulferajna In »Sudmarke«, gospodujejo danes naši vrli jugoslovenski oficirji. Pri otvoritvi ni bil navzoč gospod general Maister kot komandant mesta Maribor, ker je bil službeno odsoten. Zastopal ga je gospod polkovnik Todorovič, ki je v otvoritvenem govoru povdarjal pomen oficirskega doma kot ustanove, v kateri se naj med oficirskim zborom goji medsebojno spoznanje in skupna jugoslovenska misel. Predsednik »Oficirskega doma«, g. podpolkovnik Cvirn, pa je prevzel opravo doma v imenu odbora In je najprisrčnejše pozdravil došle goste. Udanostne izjave so se odposlale kralju Petru in prestolonasledniku Aleksandru, z g. generalom Maistrom pa so se izmenjali najpre-srčnejši bratski pozdravi. — Pozdravljamo najprisrčnejše ustanovo iugoslovenskega.»Ofi-cirskega doma« v Mariboru z željo, da naj se goje v njem najožje vezi odkritosrčnega prijateljstva med oficirskim zborom in civil-i nim meščanstvom. Posrečilo se je odboru najeti izvrstnega restavraterja, ki bode s prvovrstno domačo pijačo Jn izborno kuhinjo po nainižji ceni zadovoljil vsem zahtevam občinstva. V »Oficirskem domu« pa so prijatelji in znanci gospodov oficirjev kot vpeljani gostje dobrodošli.
Mestni magistrat v Mariboru opusti s 15. junijem t. !. izdajo krušnih listkov. Nove nakaznice bode izdajal le še za sladkor, petrolej, usnje in premog. S tem se obvešča tudi tukajšnje pekarne.
Mariborski šport. Včeraj je nastopil v Mariboru zopet Slovan proti Rapidu v prvenstveni tekmi. Po zadnji tekmi v četrtek, ko je Rapid pokazal, kaj more, če hoče, se je dalo soditi, da »Slovan« neSbo odnesel take zmage, kakor zadnjič. Toda Rapid ni bil na vrhuncu in Slovanu se je posrečilo doseči lepe uspehe. Tekma se je končala z rezultatom 3:1. Ljubljansko moštvo je zopet pokazalo svojo dobro kombinacijo in lepo igro. Občinstva je bilo okoli 1000. — Hertha : Rote Elf: 5:2 (0:0).
Prvi dan naraščaja z javno telovadbo »Mariborskega okrožja M S Ž.« se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 16. (4.) uri v Mariboru, v Ljudskem vrtu s sledečim sporedom:
1.	Ženska deca župne proste vaje za 1. 1920
2.	Orodna telovadba moške dece. 3. Vaje naraščaja z drogovi v trojicah. 4. Igre ženske dece. 5. Orodna telovadba naraščaja. 6. Rafalni nastop gojenk s cvetnimi loki. 7. Orodna -elovadba gojenk. 8. Proste vaje moške dece za 1. 1920.
Zlet učiteljskega društva. V četrtek 10- t. m. se vrši zlet mariborskega učiteljskega društva v Limbuš. Oni, ki gredo v Limbuš peš, naj se zberejo pri Križevem dvoru ob pol 9. uri dopoldan. Vabljeni so vsi kolegi in koleginje, kakor tudi prijatelji učiteljstva. "Na svidenje!
Koroški plebiscit. Kdor je naš in ima Slasovalno pravico na Koroškem, naj javi svoi naslov Narodnemi svetu v Velikovec. Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti, ki so bili: 1. 1.1919 s‘an najmanj 20 let; 2. ki so na dan 1.1.1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A; -in 3j W poleg teh izpolnijo vsaj enega izmed sledečih treh pogojev: a) morajo biti v pasu rojeni ali b) ki stalno bivajo v pasu A
že od 1. I 1912 ali pa c) so v katerokoli občino pasa A pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B Tudi vsi oni, k> ]>m je nejasno, če imajo glasovalno pravico, oh	lavi>° Stf°i naslov z natančnimi
Podatki po zgoraj navedenih točkah. »Zmagati moramo, da se bo Celovec zamajal.«
»c i^‘c iz Prekmurja. Prvi prekmurski ookol* v Murski Soboti priredi veliko na-iOdno svečanost 29. t. m. v Murski Soboti. ~° 1° velik prekmurski tabor. Ker priredi svečanost »Sokol«, ki mu je narod in (blagostanje naše majke Jugoslavije vse, zato le planil »Slovenec« z dne 2. t. m. po naš m •Sokolu« in nameravani svečanosti. Piše dobesedno: »da zna priti do neprijetnih nastopov takrat in pozneje.« Bratje v ožji domovini, vedite, da »Slovenec« laže, ko s tem namigava, češ da so Prekmurci podivjani ljudje, ki so zmožni tolovajskih činov. 2®» Podivjan je le »Slovenčev« dopisnik, 'e P°šten človek, ki bi ga ljudje koii »Slovenca« pač podivljali, ako bomo mi to pustili. Zato, rojaki, vsi na praznik sv. Petra in Pavla v Prekmurje, da se boste sami prepričali o poštenosti in značajnosti Prekmurcev, ki žele, da jih takrat obiščete v velikem številu in jim bratski nudite roko v s«upnem delu za svobodno Jugoslavijo in v !«upnem boju proti ljudem okoli »Slovenca«, olovenčev napad je za nas priznanje naše delavnosti, a za vas, bratje v ožji domovini, ukaz, da prihitite na našo prireditev v polnem številu.
Ministrstvo za promet obljavlja uradno, . 0 Pr®vzelo oreskrbo železničarjev z živili v drzavno upravo in da bo izposlovalo raznim acrovizacijskim društvom železničarjev primerno državno posojilo v svrho, da si nabavijo živila iri da se bo to posojilo vračalo brezobrestno, potem ko nastanejo zopet tedne razmere. Na ta način, pravi končno omenjeno poroči'o, se hoče odvzeti gotovim agitatorjem sredstva, ki jim sedaj služijo pri Zasledovanju njihovih ciljev.
Olepševalno društvo je priredilo 3. junija 1920 dobro uspeli koncert in cvetlični dan v mestnem parku z dobičkom okoli «000 K. Lep uspeh je zasluga dam obeh narodnost, katerim se odbor tem potom zahva-*lU]e za njihovo neumorno in požrtvovalno ^delovanje Prebitek bede deloma za popravo Pomenikov in potov in nasadov v mestnem Parku, deloma pa tudi za zboljšanje dninarnin vrtnarskih delavcev, kteie so dosedaj zaosta-i x3 Ptačaud drugih podjetij. Da bode olepševalno društvo zamoglo izpolniti pomerjeno mu nalogo, je treba vsestranske podpore občinstva.
Policijski zdravnik. Pri tukajšnjem policijskem komisarijatu -se uvede mesto policijskega zdravnika v devetem, odnosno v osmem činovnem razredu. Mesto je točasno izpisano.
Češko finančno ministrstvo pripravlja naredbo radi uvedbe valutne terminske trgovine na praški borzi.
Lvovski dijaki gredo na Tešinjsko. »Narodni Listi« poročajo, da bodo slušatelji lvovskega vseučilišča, ki je bilo dne 28. maja zaključeno, poslani v Tešini oboroženi. Dijaki, ki se ne bodo priglasiti v službo poljske propagande, bodo relegirani z vseh poljskih vseučilišč.
Živnostenska banka izkazuje letos 20,937.474 K čistega dobička. Dividenda znaša 9°/0, t. j, 18 K, nasproti 7 5°/0 v Piejšnjem letu. Banka zviša svoj delniški kapital od 200 na 300 miljona kron.
Nagla smrt. \J soboto 5. t. m. je bil pozvan v Jurčičevo ulico št. 7 rešilni voz, da prepelje v bolnico na vodenici bolehajočo 51 letno kuharico Marijo Strauss. Bolnica je vstala ter šla sama iz prvega nadstropia na dvorišče, tu pa se je nenadoma zgrudila na tla ter par sekund na to vmrla. Pozvani zdravnik dr. Zorjan ni mogel storiti drugega nego ugotoviti smrt.
Požar. V soboto zvečer je pogorela v Marenbergu znana tovarna za usnje Brenčur. Škoda je ogromna.
Vlom. V noči od včeraj na danes so vlomili doslej neznani tatovi v pisarno tukajšnje lesne in industrijske družbe »Sever« na Aleksandrovi cesti št. 53 ter odnesli en pisalni stroj znamke »Remington« ter več drugih stvari. Za tatovi se je uvedlo zasledovanje.
Porotniški imenik za drugo redno zasedanje porote v 1. 1920. Člani porotnega sodišča : Predsedn. dvorn. svetn. Tom. Cajnkar. Namestniki: viš. dež. sod. svet. Aleks Ravnikar, viš. dež. sod. svet. dr. Karl Kočevar, dež. sod. svet. Oskar Dev, dež. sod. svet. Fran Posega, dež. sod. svet. dr. Fran Pichler. Sodniki: viš. dež. sod. sv. Anton Sever, viš. dež. sod. sv. dr. Jk. Toplak, viš. dež. sod. sv. Jos. Sterger, viš. dež. sod. sv. dr. Karl Kočevar, viš dež. sod. sv. Peitter, dež. sod. sv. dr. Ant. Stulej, dež. sod. sv. dr. Ivan Vuk, okr. sodn. dr. I. Tombak, okr. sodn. Jos. Lenart. Zapisnikarji: Točasno pri okrožnem sodišču v Mariboru uslužbeni avskul-tanti. Poglavitni porotniki: Kronfogel Vincenc, veleposestnik, Gočova, Št. Lenart; _ Pauman Štefan, posestnik, Podova, Maribor; Čuš Ivan, posestnik, Hlaponci 27, Ptuj; Zamojo Konrad, posestnik, Fram, Maribor; Domiter Franc, posestnik, Grajevšak 34, Ptuj; Balon Franc, go stilničar, Pobrežje, Maribor; Goljat Anton, posestnik in gostilničar, Cirkovce 25, Ptuj; Breznik Alojz, posestnik, Gvrabe, §t. Lenart; Soljag Henrik, posestnik, Št. Lenart 46, Št. Lenart; Golob Tomaž, posestnik, Št. Lenart 73, Št- Lenart; Pukl Ferdo, posestnik, Rošpoh 40. Maribor; Krajnc Ignac, gostiln, in mesar, Sv. Vid 12, Ptuj; Trinko Peter, posest, in gostln., Radvanje 66, Maribor; Ogrizek lanez, posest, in gost)., Gor. Hajdin 2, Ptuj; Rožmarin Franc, posestnik, Stojnici 38, Ptuj; Šterman Franc, oosestn. in župan, Hum 29, Ormož; Makovec Franc, posestnik, Lukavci 33, Ljutomer; Križanič Lovrenc, posestnik, Hrastie-Mota, G. Radgona; Ploj Anton, posestnik, Žitnice, Št. Lenart; Swati Karol, trgov, in posesto., Št. Fj, Maribor; Golenko Anton, posest, in trgovec, Št. Miklavž 48, Ormož; Urbantschitcsh Franc, posestnik, Velkom 37, Maribor; Lorber Janez, posestnik, Vrtiče 28, Maribor; Lentz Alojz, trgovec, Ljutomer, Ljutomer; Petek Ivan, posestnik, Hardek 16, Ormož; Franci Ivan, veleposestnik, Poljčane, Sl. Bistrica ; Tomažič Jožef, posestn. in oskrbn., Vuzmetinci 17, Ormož; Vindiš Janez, posestnik, Spod. Breg 28, Ptuj; Cabel Franc, posestnik, Faričjsk, G. Radgona; Stajnko Franc, Ljutomer, Ljutomer; Sink Anton, posestnik, Spod. Jakobski dol, Maribor; Zadravec Jakob, pos. in pnro-mlinar, Središče, Ormož; Petin Anton,lesotržec, Ruše 25^ Maribor; Potočnik Franc, mizar in posestn., Št lij, Maribor; Plohl Anton, posestnik, Nova vas 3, Ptuj; Kren Matija, posestnik. Stara gora, Maribor. Naraestni porotniki:	Zvrillag
Ivan, vrtnar, Maribor; Gajšek Martin, trgovec, Maribor;SabukošekLudvik, slikar, mojst., Mnrihor; Andraschitz Ivo, trgovec, Maribor; Misera Hubert, stavbni mojster, Marihor; Matzhold Andrej, gostilničar, Maribor; Bbšič Avgust, mizar, Maribor; Richa Jožef, klep. mojst., Maribor; Havliček Franjo, lastnik agenture, Maribor.
Kultura in	umetnost.
Koroška vigred. Izdal in založil »Narodni svet za Koroško« v Velikovcu. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Prevaljah 1920. Strani 74, cena 5 K. Narodni svet za Koroško je izdal tu zbirko 48 krajših črtic, pesmi, pregovorov, rekov ter ugank izpod peresa najrazličnejših naših pisateljev. Knjiga izgleda kakor kaka šolska čitanka izključno koroških stvari. Knjiga je namenjena v prvi vrsti Korošcem, priporočamo pa jo tudi drugim prijateljem knjig.
Naši zapiski. Ižšla je tretja številka te socijalistične revije ter prinaša nastopno vsebino: Henry Barbuse: Obtožujemo ... — Dr. Mijo Radoševič: Marksizem, vseslovan-stvo in jugoslovanstvo. — C. Nikolsky: Ruska sovjetska republika. — Jean Jaures: O razrednem boju. — Pregled: Socijalna politika: 1. Nove oblike delavskih mezd. 2. Prostitucija. — Delavsko gibanje: Socijalni boji v angleškem imperiju. — Poljedelstvo: Agrarne razmere v Italiji. — Pravo: 1. Slovenski pravnik. 2. Udruženje Pravnika u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca u Beogradu. — Razno: Šolska republika »Jasnaja Poljana«. »Našj zapiski« stanejo celoletno 40 K ter se naročajo pri »Slovenski socijalni matici« v Ljubljani.
»Ljubljanski Zvon“. Izšla je četrta šte-vilka te naše najboljše literarne revije ter prinaša sledečo vsebino: Igo Gruden: Barkovlje. — Radivoj Peterlin — Petruška: Na samem. — Igo Gruden: Kriška dekleta. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. Povest. (Dalje.) — Miran Jarc: Ob tihi vodi. — R. Krivic : T. G. Masaryk kot estetik in literarni kritik. (K njegovi 70 letnici.) — Janko Glaser: Spomin. — Ivan Zorec: Tonček in Ančka. (Konec) — France Veber: Bergso-nova teorija smešnega. (Dalje.) F. Golar: Budnica. — Marija Kmetova : Brez tal. (Dalje.) — Ivan Albreht: Tomijeve Tine mlada leta. — Književna poročila: Cankar Ivan: Moje življenje. (J. A. G.) — Sto let slovenske lirike. (Janko Glaser.) — Capuder Karel: Naša država, zemljepisni pregled s statističnimi tabelami. (Anton Melik.) — Popovič Vasilij: Istorija Jugoslovena (Milko Kos ) — Markič Mihael : Izpopolnjena in izenostavljena silogistika. (Fr. Veber. Dalje prihodnjič.) — Kronika: Narodna galerija. (K. Dobida.) — Naši prevodi. — Nove knjige. — Priporočamo ta naš najboljši literarni mesečnik, ki stane celoletno le 70 K.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V torek 8.: »Smrt majke Jugoviča*. Ab. B—48.
V četrtek 10.: »Pelikan«. Častni večer Ive Še-tinske in Rada Železnika. Ab. B—49.
V soboto 12.: »Smrt majke Jugoviča«. Ab. A-48.
V nedeljo 13.: »Pereant možje«. Ab. A—49.
Zadnje vesti.
Padanje tujih valut in posledice.
LDU Beograd, 5. junija. Na današnji borzi so se tečaji tujih valut prav neznatno dvignili, to pa pod vplivom kupovanja frankov po srbsko-francoski banki. Za bodoče dni se pričakuje še nadaljnje padanje tujih valut. Italijanska lira na današnji borzi sploh ni notirala. Notirali so angleški funti z 68, francoski franki 1.5+, ameriški dolarji 19, leji 50.50, nemške marke 58.75, čehoslovaške in avstrijske krone, bolgarski levi in italijanske lire ter drahme pa sploh niso notirale. Med trgovci vlada veliko razburjenje. Blago, ki je nakopičeno v Beogradu, cenijo na eno milijardo po starih cenah. Z ozirom na to, je mogoče izračunati izgubo beograjskih trgovcev. Govori se, da bo okoli 150 konkurzov. Blaga nihče ne kupuje ker bodo cene
mnogim predmetom Se izdatno padle. Tako je pri sladkorju, ki se je pred dvema dnevoma prodajal Se po 32 dinarjev kg, padla cena danes že na 20 dinarjev v podrobni razprodaji; na borzi pa je sladkor uotiral 12 dinarjev za kilogram. Istotako je mogoče dobiti manufakturno blago za 70—80°/0 ceneje, kakor poprej. Vsi ti pojavi so posledica tega, ker beograjko prebivalstvo absolutno ničesar ne kupuje, niti po znižanih cenah v pričakovanju, da bodo cene padle Se bolj.
Povpraševanje po naši valuti.
LDU. Beograd, 6. junija. V Švici, na Dunaju ter tudi po ostalih finančnih središčih se iščejo naše novčatiice v nakup, ker se je izvedelo, da namerava finančno ministrstvo izdati naredbo, da se trgovina ne bo vršila več proti kompenzaciji od drugih držav, temveč bomo plačevali v gotovini.
Naša žetev.
LDU Beograd, 6. junija. Ameriška misija je izdelala po svojih podružnicah v Jugoslaviji oceno letošnje žetve. Osrednja ameriška misija v Beogradu ceni celokupno našo žetev v letu 1920 na 32 milijard dinarjev, kar pa je še vedno manjša vsota v primeru s cenitvijo našega ministrstva.
Ministrska seja.
LDU Beograd. 6. junija. Včeraj se je vršila ministrska seja, ki se je začela ob 10. uri dop. in je končala ob 1. uri. pop. Na seji so se razpravljala in pripravljala mnogoštevilna državna vprašanja v zvezi z delom narodnega predstavništva.
Seja narodnega predstavništva.
LDU Beograd, 6. junija. Jutri v po-aedeljek se vrši seja narodnega predstavništva ob 6. uri popoldne. Kot 1. točka dnevnega reda je verifikacija mandatov.
Proračunske dvanajstine.
LDU. B e ograd, 6. junija. Parlamentarni odbor je imel doslej dve seji, na katerih se je razpravljalo o predloženem načrtu glede proračunskih dvanajstih.
Železniška konferenca v Trstu.
LDU Beograd, 6. junija. Dne 24. julija se bo vršila v Trstu železniška konferenca zastopnikov jugoslovenskega ministrstva za promet Južne železnice ter zastopnikov italijanske državne železnice radi uvedbe red -nega prometa z Italijo in rešitve raznih drugih vprašanj, ki se tičejo naše države in Italije
Savski most pri Beogradu dovršen.
LDU Beograd, 6. junija. Popra*i!a velikega železniškega mosta na Savi pri Beogradu so uspešno dovršena. Na ta način ne obstoja nobena ovira več zopetnemu prometu orient-ekspresa, ki je poprej vozil med Parizom in Carigradom preko Švice, Avstrije in Ogrske.
Zastopniki naše vlade pri sokolskem zletu v Pragi.
LDU Beograd, 6. junija.(Uradno). Ker je čehoslovaška vlada povabila kraljevo vlado, da prisostvuje svečanostim prvega zleta čeških Sokolov po osvobojenju, in sicer od 27. do 30. t. m., je kraljeva vlada sklenila, da bo po svojih članih zastopana na tej patrijotični manifestaciji bratskega čeho-slovaškega naroda.
Skupščina Narodne ženske zveze.
LDU Beograd, 6. junija. Uprava Narodne ženske zveze v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sporoča vsem ženskim društvom, da se bo zvezna skupščina vršila dne 1. julija t. 1. v Zagrebu. Imeniki in število delegatinj naj se sporoče predsednici začasnega odbora, gospej Zlati Kovačevič v Zagrebu, Prilaz št 46.
Odlikovanje vladike Dositeja.
LDU. Beograd, 6. junija. Niški vladika Dositej je odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo.
Podpirajte Jugosl. Matico'!
Oglas.
Gospodarska subkomisija v Mariboru ima na razpolago v Sv. Lovrencu na Pohorju še različni materijal, kakor: železne in lesene vijake, večjo količino toporjev, dolgih in okroglih žag, cepinov, krampov, peči, nekaj kladiv, ventilov, sodov, stiskalnic, sani in več vagonov slamnatih čevljev.
Interesenti za navedeni materijal naj položijo pismene ponudbe na podpisani urad.
Gospodarska subkomisija za stvarno demobilizacijo
(okrajno glavarstvo, soba št. 20).
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska liskama d. d.«
Mala oznanila. Trgovski pomočnik, LSrS'alSI
skega, nemškega in italijanskega jezika, išče službe. Cenj. ponudbe pod »Marljiv« na upravo lista.
Osem lepih kuncev
koj proda. Vprašati je pri gosp. Verdniku, Pobreška cesta št. 17.
Pes volčje pasme izgubil. Pošteni najditelj
se prosi, da ga odda na orožniški postaji Maribor, Prešernova ulica (Gothestrasse) št. 24.
Zlet Sokolskega Sor-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920!
I
Provizorična kantina
v mariborski začasni vojni bolnici se odda licitacijskim potem. Reflektanti - invalidi se zglase glede informacije dne 9. junija med 9. in 12. uro in predložijo pismene ponudbe z višino najemnine najkasneje do 10. junija
Rogaška Slatina
Nalbollia mineralna »oda Tempe! vrelec, namizna voda Styrla vrelec, medlilnalna voda
Donatski vrelec, mediclnalna :: voda najmočnejše vrste.::
Zastopstvo v vseh vetjih mestih in kra|ih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. Pojasnila daje
Florijan Skale, špediter
Maribor, Vetrinjska ulica
Uljudno naznanjam, da sem svoje podjetje prodal
„Balkanuuf trg. sped. kom. delniški družbi v Mariboru
Ob tej priliki se zahvaljujem cenj. občinstvu za izkazano mi zaupanje, ter prosim, da isto v naprej ohrani družbi »Balkan«.
Z odličnim spoštovanjem
Florijan Skale.
Raznašalci časopisov
Invalidi, dobe lep zasluiek. Zglase naj se v upravniitvu ..Mariborskega delavca".
»BALKAN"
trg. šped. kom. del. dr., Maribor
uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da je kupila od
tvrdke Florijan Skale v Vetrinjski ulici
se nahajajočo špedicijo.
Prevzela je z današnjim dnem vse njeno poslovanje, ter se priporoča
z odličnim spoštovanjem
„Balkan“, trg. Spel Kol iti. Mi.