poStnlna platana v gotovini Stev. 29. V Ljubljani, v Četrtek dne 21. julija 1927. LetO VI. Z mesečno prilogo »Socialna kultura"
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
**ha]a vsak Četrtek popoldne; v sluCafu pra*-nlkn dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari ►o a/i — Nefranklrana plima ae ne sprejemajo
Posamezna številka Din 1-50 — Cena: za 1 mesec Din »•-, za Četrt leta Din 15'-, za pol leta Din 30*-; za Inozemstvo Din 7*- (meseCno) — Oglasi po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naroCnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne. KolportažnI oddelek, Pol|anskl nasip St. 2 — Rokopisi se ne vraCaJ«
Pl
Dunajski puč.
Pretekli teden so izbruhnili na Dunaju veliki nemiri, ki se tičejo delavstva ne samo v Avstriji, ampak sploh. V četrtek U. julija so dunajski porotniki oprostili tri Člane avstrijske fašistične Zveze vojakov iz svetovne vojne, ki so pri neki veselici v spopadu z republičanskimi socialističnimi brambovci ubili enega invalida in enega otroka. Ta oprostilna 'Jzscdba je po pravici skrajno ogorčila ljudstvo, ki ima večkrat več moralnega in pravnega čuta nego tisti, ki mu pravico režejo. Seveda je k temu ogorčenju veliko pripomogla socialna demokracija, ki težko prenaša, da je po zadnjih volitvah v parlament, po katerih so si krščanski socijalci zasigurali vlado s pomočjo nenaravne zveze z reakcionarnimi nacionalci, bila kljub svoji številnosti Potisnjena v opozicijo. Hotela je pač vladajočo stranko oplašiti in jo tako omajati, kar ni težko, ker je krščansko-na-cionalistična večina tako številčno kakor Notranje slaba. Toda socialna demokracija, kakor večkrat tudi topot, ni računala z dejanskim stanjem, oziroma razpoloženjem množice, katero misli, da vodi in obvladuje, pa je v resnici ali ona °d nje vodena ali pa se mora postaviti z njo v nasprotje, ako noče njenim stranem slediti. Taka je usoda vsake dema-goške politike!
Množica, ki se ji ob takih prilikah le Preradi pridružijo protisocialni elementi 'ako zvane sodrge, je odpovedala pokorščino voditeljem, oziroma je pozabila na nauke socialne demokracije, da mora roletarijat varovati disciplino, oziroma brzdati svoje strasti, ako hoče v buržu-“anem redu kaj trajnega doseči. Tako se je iz navadne demonstracije razvil cel Puč, v katerem se je množica po mili volji izdivjala. Da so komunisti izrabili to lepo priliko, da pripomorejo vsaj nekaj k uresničenju programa proletarske diktature, je čisto naravno. Ali so potem to reč delj časa pripravljali ali pa so samo hitro pograbili priliko, je pač malega pomena. Svoje je pri tej priliki gotovo prispevala tudi policija, ki naravno °b takih dogodkih ne nastopa z rokavicami, posebno ne danes, ko je svetovna vojna razvnela nasilne instinkte, oborožila ljudi in tako razpihnila sovraštva, da se nikomur ne zdi čudno, da imajo v niali državi Avstriji poleg vojaštva, policije in žandarmerije še oborožene čisto Privatne družbe, kakor Frontkampferje, Heimatswehrovce, Schutzwehrovce, Ge-nieindevvehrovce itd.! Smo se pač vrnili v čase, ko je vsak imel orožje in si sam delal pravico in bi vsak rad izvajal diktaturo, ker se človeštvo ob pomanjkanju vsakih moralnih smernic in sil ne more več demokratično samo v sporazumu vladati, pa se očividno da vladati kakor v poganskem veku samo s šibo, bodisi Wjševiško, bodisi fašistovsko. Kajti ena kakor druga vladavina ne pomeni nič drugega, kakor da so ljudje nezmožni mirno in breznasilno po demokratičnem Principu medsebojnega soglasovanja svojih interesov sami upravljati obče zade-Ve — kakor zahteva to tudi krščansko državoslovje — in se morajo dati vladati °d male, pa brezobzirne manjšine.
Torej na Dunaju je nekaj časa vladala ^nožiča, ki je pa kmalu podlegla. Zapad le sicer razrvan, za svetovno revolucijo Se pa zdi, da ni. Večji del delavstva je ^°lj interesiran na mirnem delu in ko-likortoliko stalnem zaslužku, kakor na ‘nalo določnem družabnem redu bodočnosti in se resnih pretresov boji.
Tukaj se pokaže zanimiv pojav, ki se Zadnje čase veliko razpravlja, da je nam-Ieč delavstvo, ako je organizirano v jnočni strokovni organizaciji, torej tedaj, *° bi p0 marksistični teoriji moralo radi j^vesti moči biti najbolj godno za revo-Ueijo, v resnici najmanj za to razpolovno. Strokovna organizacija zbudi v de-avstvu čut za skupnost, ki se ne omeji samo na razred, ampak po nujnem gonu aravnega moralnega čuta, ki se razteza
na vse človeštvo, objame vso družbo, tako da delavec nehote in nevede, s tem da začuti skupnost delavskih interesov, začuti tudi skupnost interesa cele narodne, državne ali kakršnežekoli zajed-nice, v kateri živi. Takemu delavstvu ni vseeno, ali si more izboljšati svoj položaj mirnim potom, tako da ne trpi produkcija, ali pa potom družabnega prevrata, ki je združen z rizikom vsega doseženega. To velja tembolj, kjer veže vse ljudi na zapadu bistveno ena kultura in kjer delavska prosveta nuja in tudi nič drugega nujati ne more ko tako zvano »buržuazno kulturo« in kjer je tudi vse pojmovanje in občutenje življenja, vse želje in stremljenja, bodisi največjega kapitalista, bodisi največjega proletarca — še posebno, če je izobražen, organiziran in discipliniran — popolnoma enako, namreč »buržujsko«, če to zelo skrivnostno besedo rabimo. Z eno besedo: strokovno izobražen in organiziran delavec postane element reda, miru in socialne skupnosti, dočim morata biti dana za prevrat dva čisto druga pogoja: ali taka brezorganizirana primitivna masa kakor v Rusiji ali pa družba ljudi z velikanskim idealizmom, kakršnega ne poznamo v današnji družbi.
Vendar pa bi taka skupina idealistov nikdar ne posegla po revoluciji, kajti taka družba bi bila nujno orientirana versko. Verska orientacija pa je načeloma in brezpogojno proti revoluciji, ki zahteva nasilje .Vera pa zahteva moralo ljubezni, solidarnosti, nenasilja, vračanja dobrega za slabo, kar vse absolutno izključuje revolucijo, vsaj takšno, kakor jo zahteva marksistična razredna ideologija. Taka skupina versko orientiranih ljudi bi v svrho družabnega preobrata imela le taka sredstva, kakor jih je imelo krščanstvo: moralno preobrazbo duhov in src, ustvaritev krščanske kulture in ljubezenskega pojmovanja človeškega občestva: premaganje nasilja po nenasilju, nemorale po morali, bojnih nagonov po miroljubju, materialističnega nazora po idealističnem.
Dunajska revolucija množic se je torej v prvi vrsti izjalovila na nenaklonjenosti organiziranega delavstva napram revoluciji, na njega bojazni, da bi položaja ne izkoristila reakcija, na strahu pred posledicami za motenje produkcije in delovnega zaslužka. To so dejstva, ki so lahko komu všeč ali ne, pred katerimi pa se ne morejo zapreti oči. Kaj prinese bodočnost, je negotovo. Ali bodo imeli od dogodkov večji dobiček delavski sloji ali kapitalistični, se ne more reči; bati se je, da poslednji. Naloga krščanskih socialistov na Dunaju je, da se rešijo nacionalistične reakcije, v katero so se dali zamrežiti, in da v sodelovanju z delavstvom začno pravično socialno politiko, za kar jim je dana zdaj gotovo najlepša prilika. Če bi pa, kar Bog ne daj, prevladali instinkti zmagovavcev, dunajska revolta ne bo prva ne zadnja, in mi bomo priča razkrajanja sedanje materialistične, nekrščanske družbe v vse mogoče diktature, dokler se ne izvrši — preobrat v dušah, v mentaliteti, v celem pojmovanju in načinu življenja!
PolitKen pregled.
Dunajska revolucija je tudi naše notranje politično življenje za par dni potisnila v ozadje. Zanimanje vse javnosti je bilo posvečeno dunajskim dogodkom ki so prvi dan grozili zanetiti požar, kateremu ne bi bilo mogoče napovedovati vseh posledic.
Sporazum Vukičeviča z dr. Korošcem je mogočno odjeknil po celi državi, Vse jugosl. časopisje se bavi z njim. Povsod so ga sprejeli s simpatijami kot znak, da se bo država končno vendarle na znotraj pričela pomirjevati in resnično urejevati. Po tem sporazumu bi se imeli obe slovenski oblasti združiti v eno in Sloveniji bi se zagotovila finančna in gospodarska samouprava.
Velika važnost tega sporazuma se bo pokazala po volitvah. Takrat se bo začelo graditi in delati. Slovenska ljudska stranka, ki je v času od 1. februarja do srede aprila, ko je bila na vladi, pokazala svoje velike zmožnosti za pravo, ljudstvu v resnici koristno delo, bo zopet nadaljevala s plodonosnim delom, ki ga je morala po veliki noči prekiniti.
Preteklo nedeljo je Ljuba Davidovič načelnik demokratske stranke, ostro nastopil proti sedanji vladi. Radi tega se je bilo bati, da bo imel njegov govor dalekosežne posledice za vlado. Zlasti še, ker se vsi njegovi ministri v vladi niso z njegovim stališčem strinjali. Bati se je bilo krize vlade. Toda Marinkovič in Vukičevič sta se v torek sporazumela, tako, da do krize ne bo prišlo.
Stjepan Radič napoveduje po shodih, da bo tudi on vstopil po volitvah v vlado. Zdi se pa, da se njegova prerokovanja, ki so pravzaprav njegove želje, ne bodo uresničile. Politiku, kateri ni v politiki pokazal zadosti potrebne stalnosti, se ne more zaupati vodstvo države v tako težkih časih, kakor so sedanji.
Naši slovenski samostojni demokrati so v vedno večji zadregi. Njihovo dosedanje vladanje: cela vrsta korupcijskih afer, nasilja 1. 1924. in 1925, polom dveh bank in dveh gospodarskih zavodov in najozkosrčnejša kapitalistična politika, vse to odpira ljudem oči. Njihovo rodo-ljublje na odpoved, besedolomstvo, na-silstva, prodajanje ljudskih interesov, vse to so znaki te stranke. Zato bo šla pri volitvah tudi nazaj.
II. delavska ollmpl-jada.
Češkoslovaške delavske telovadne enote — socialnodemokratska telovadna organizacija je izvedla v dneh od 3. do 6. julija v Pragi svojo drugo olimpijado. Pod geslom »Delo, sila, disciplina« so nastopale innožice dece, naraščaja in članstva v sprevodu in areni.
Po sili so delavske telovadne enote na tretjem mestu. Najmočnejši je Sokol, ki daleko prekaša vse druge telovadne organizacije, potem Orel, ki še vedno raste, nakar pridejo Delavske telovadne enote. Te imajo okrog 100.000 pripadnikov.
Veseli nas uspeh katerekoli delavske organizacije in ponosni smo tudi mi na uspeh II. olimpijade, uspeh delavske prireditve.
A nekaj ne odobravamo!
Ob priliki delavske olimpijade se je toliko pisalo o bližini in sorodstvu Sokola in Delavske telovadne enote, o podobnih ciljih in metodah, da se pač ne moremo iznebiti misli, da češkoslovaška socialnodemokratska stranka, v katero spadajo Delavske telovadne enote, pač ni toliko socialistična in delavska kot je svobodomiselna. Tudi socialisti so se ob olimpijskih dnevih poklonili Husu, »velikemu mučeniku«, seveda ne kot češkemu preroditelju in verskemu reformatorju, temveč samo kot simbolu zagrizene borbe proti katolicizmu in vsaki religiji. V tem znamenju se klanjajo Husu Sokoli, in v tem znamenju tudi socialisti.
Ze kake dve leti gre preko sokolskih in delavskih telovadnih listov vprašanje: Ali more biti član DTS obenem član Sokola in obratno član Sokola obenem član TDS, z drugo besedo: ali je DTS (Delavska telovadna enota) sploh še potrebna. Potem razumemo, zakaj končuje Jan Pelikan, tajnik ČOS (Čehoslovaške sokolske zveze), svoj pozdrav delavski olimpijadi tako-le:
»V tem slovesnem trenutku ne mislimo na to, kaj nas loči, na to mislimo, kaj nas druži in kličemo DTS odkrito in brez mržnje: Olimpijadi zdravo!«
Zato svobodomiselno časopisje ne pozna proti DTS in socialnodemokraciji nikake osti in še več moremo ugotoviti, namreč to, da je češkoslovaška socialno-
demokratska stranka z meščanskimi strankami v prijateljskih odnošajih.
In tega ne odobravamo! Ko se socialnodemokratska stranka tako besno zaganja v druge delavske stranke, pa se obenem z buržuazijo brati, spoznavamo, da bo zmagal delavec takrat, ko bodo delavske stranke znale ukloniti strankin interes delavskemu interesu.
Želimo, da bi se III. delavska olimpijada ne vršila več v znamenju svobodomiselstva, temveč v znamenju delavske solidarnosti.
K cilju I
Povojne razmere so stavije delavskim organizacijam čez noč naloge, katerim niso mogle biti kos. Položaj je bil tak, da je moralo delavstvo z večjim poudarkom kakor kdaj prej v javnost.
Krščansko socialistično delavstvo se je sicer zavedalo svoje težke naloge, vendar pa je bilo oprezno, ker se je na drugi strani tudi zavedalo, da more biti taki nalogi kos le organizirano in na znotraj konsolidirano delavstvo.
Takoj po vojni je pa bilo težko misliti na disciplinirano delavstvo, ker je bilo vse razbito. Tovariši v nasprotnem taboru so izkoristili takratne priložnosti, se upijanili ter šli z velikim pompom v javnost — nepripravljeni. Posledice? — Popolna razdrapanost na zunaj in tudi na znotraj.
Mi krščanski socialisti smo šli korakoma. Urejevali in utrjevali smo svoje organizacije, svoje člane duševno dvigali in tako polagoma zbirali armado.
Tudi politično smo nastopali, toda le tam, kjer so zahtevali člani, kljub temu, da smo se zavedali, da smo na pragu nove dobe, v kateri bo imelo odločilno besedo delovno ljudstvo. Če pa hočemo, da bodo delavski pripadniki sposobni upravljati in obdržati javna mesta, v politiki in gospodarstvu, jih moran\o izobraziti in usposobiti. Zato smo silili na javna mesta tam, kjer so bili dani predpogoji. V javnosti pa more govoriti delavec le potom svoje politične organizacije. Po nujnosti časovnih zahtev so nastajale in še nastajajo Delavske zveze.
Delavske zveze so zdrav pojav v krščanski družbi, saj so nastale iz potrebe. Kolikega pomena so, dokazujejo najbolj občinske volitve. V krajih, kjer bi človek mislil, da ni številnega delavstva, zrastejo ob občinskih volitvah Delavske zveze kot popolnoma samostojne delavske organizacije. In še bolj važno je dejstvo, da se Delavske zveze ob volitvah dobro odrežejo.
In prav je takol Delavec ima lahko prijatelje. Toda ti prijatelji pa računajo z njim le s svinčnikom v rokah. Delavski zastopnik pomeni za delavca edino zanesljivo zaščito, ker je iz njegove srede, po delavcu dvignjen na zaupno mesto, idejno trdno združen s svojimi tovariši.
Naši tovariši se kot organizirani delavci udejstvujejo politično po vsej deželi, le Ljubljana je delala izjemo, kljub temu, da je pokojni Miha Moškerc ponovno opozarjal na veliki pomen politične delavske organizacije v Ljubljani. Peza razmer je šla preko moči. Toda človeška družba je organizem. Živi in se razvija. Kakor se razpoči napet rožni popek in postavi v življenje dozorel cvet, istotako pritisnejo razmere same in vpokličejo v življenje družabne institucije. To se je zgodilo z Delavsko zvezo v Ljubljani. Na zahtevo delavcev se je osnoval pripravljavni odbor, ki je po končanih predpripravah sklical 18. julija ustanovni občni zbor v gostilniške prostore I. delavskega konsumnega društva na Kongresnem trgu. Navzoči številni delavski veterani in mladi naraščajniki, med temi tudi naši akademiki, kar poudarjamo z največjim zadoščenjem, so z velikim navdušenjem sladili poročevalcem. Po poročilu tovariša Marinčka se je razvila živahna debata, ki je izzvenela
v to, da je nujno potrebno, da se osnuje v Ljubljani Delavska zveza.
Pri volitvah, ki so sledile po zaključeni debati, je bil izvoljen za predsednika tovariš Marinček, za odbornike pa tovariši: Jože Rutar, Jože Langus, Franc Košir, Pavel Kocjan, Ludvik Virant, David Remžgar, Alojzij Burkeljc, Jože Slak in Metod Golmajer. V nadzorstvo tovariši: Alfonz Valant, I. Podržaj in Anton Tomšič.
Jugoslovanska s
Zveza tovarniškega delavstva.
Celje. V nedeljo 24. julija se bo vršil v vrtni dvorani pri Belem volu v Celju občni zbor skupine Jugoslovanske strokovne zveze v Celju. Občni zbor se bo pričel ob 9 dopoldne in je obvezen za vse članstvo, da se ga sigurno in polnoštevilno udeleži in pripelje s seboj še svoje tovariše in tovarišice. Na občnem zboru bo poročal tovariš iz Ljubljane.
Dob pri Domžalah. V nedeljo 17. julija smo pri nas ustanovili novo skupino tovarniškega delavstva. Povod za ustanovitev delavske strokovne organizacije pri nas so dale skrajno neurejene socialne razmere, ki vladajo po tukajšnjih tovarnah in pa slabe gmotne razmere, v katerih se delavstvo nahaja. Od centralne zveze tovarniškega delavstva nam je poročal tajnik Lombardo, ki nam je v daljših izvajanjih razložil pomen in cilje krščansko socialističnih strokovnih organizacij. Svoja izvajanja je podprl s konkretnimi dejstvi, iz česar smo kon-štatirali, da je možnost rešitve edino v organizaciji, ki temelji na strogo krščanski podlagi. Takoj se je vpisalo večje število članov in članic, ki dajejo garancijo, da bo nova skupina rastla in postala tako močna, da bo mogla braniti delavske pravice in izvojevati delavstvu boljši položaj. Dolgo časa je delavstvo molče prenašalo vsa bremena, katera mu nalaga današnja kapitalistična družba. Toda delavstvo je sprevidelo, da zastonj čaka na milost kapitalistov in da je edina njihova rešitev v organizaciji. Tovariši in tovarišice! Delo je započeto, od vas samih pa je odvisno, koliko sadov bo rodilo. Zato kličemo vsem še neorganiziranim: Vsi v našo organizacijo!
Planina pri Rakeku. Tudi pri nas je delavstvo prišlo do spoznanja, da posamezni delavec v boju za svoj življenjski obstoj ne pomeni ničesar. Zato smo sklenili, da se organiziramo in z združeno močjo borimo za naše pravice. V soboto 16. julija smo se zbrali na sestanku, na katerem nam je poročal zvezin tajnik o programu, pomenu in namenu krščansko socialističnih organizacij za delavstvo. Pristopilo je k organizaciji večje število lesnih delavcev, ki so zaposleni v tukajšnjih lesnih obratih. Nova organizacija si je nadela nalogo, da se bo borila za zboljšanje našega položaja in za odpravo
S. Montanus:
En primer iz amerikanskesa gospodarskega življenja.
V	chikaški klavnici.
(Dalje.)
Pregledali smo to velepodjetje in njega komplicirano poslovanje. Sedaj je pa še nekoliko preštudirajmo s socialnega, ekonomskega in posebno delavskega stališča. Swiftova klavnica je samo en člen, seveda eden največjih, v dolgi verigi ameriških velepodjetij, ki vse skupaj tvorijo tisto, pred katerim vsakemu delavcu bolj ali manj kri zavre — kapital. Ohranimo mirno kri in poglejmo nepristransko v oči kapitalu in kapitalistu sploh in Swiftu posebej. Morda pa le najdemo na enem ali drugem kako jasno potezo.
S	kapitalom je tako kot z denarjem, ki sta si itak v sorodu. O denarju je pa nekdo dejal: Ce ga človek ima, je en h   če ga nima, sta, pa dva. Od kapitala do kapitalizma, proti kateremu je obrnjen ves srd in črt zlasti delavskih slojev, je samo en korak in malo jih je,
ki bi ga ne naredili. V tem je tisti h-
Ce pa kapitala ni, sta dva h Brez
kapitala je gospodarski in industrijski dvig in razmah nemogoč. Ce pa tega ni, je kmalu več rok kot dela in kar je še hujše, več ust kot jela. Posledica tega je, da morajo oni, ki imajo roke, a ne dela, usta, a ne jela, S trebuhom za kruhom v »vet, kjer se jim obeta oboje. Ko bi bila pri nas industrija bolj razvita, ali bi se
18. julij 1927 smemo imenovati zgodovinski dan v pokretu krščansko socialističnega delavstva v Ljubljani. Prepričani smo, da bo novoustanovljena DZ zbrala v svoji sredi vse proletarce in prijatelje krščansko socialnega gibanja in šla z združenimi močmi na delo, predvsem, da pridobi za svoje ideje in cilje ves ostali proletarijat in da bo z njegovo močjo zgradila resnično demokratično Ljubljano.
rokovna zveza.
krivic, ki jih je pri nas, žalibog, obilica. Tovariši! Pot, po kateri naj naša organizacija koraka, je začrtana, treba je le, da gremo vsi solidarno in neustrašeno na delo za naše pravice in za naš obstoj.
St Vid nad Ljubljano. V tovarni Štora, kjer so zaposlene večinoma ženske moči, ne poznajo zakona o zaščiti delavstva, še manj pa ljubezen do bližnjega. Osemurni delavnik, ki je pri nas zakonito uveden, se krši in velja večinoma deseturni delavni čas brez zakonitih 50 odstotkov poviška. Ako so nekatere delavke, katere imajo v svoji domači hiši zastonj hrano in vso oskrbo, s tem zadovoljne, vendar ne sledi iz tega, da morajo biti s takim postopanjem zadovoljne vse delavke. Večina delavk je siromašna in so odvisne od dela svojih rok. Da so plače na splošno slabe, to podjetje ne more zanikati, še slabše pa je, ako se delavkam poleg tega še greni že itak pičel kruh. Splošna pritožba je, da se starejše delavke prezirajo, mlajše pa, posebno take, katere so že od doma dobro situirane, pa imajo povsod prednost, kljub temu, da so starejše boljše kvalificirane. Sedaj imajo spet štirinajstdneven dopust, češ, da lahko pomagajo doma na kmetijah pri žetvi in podobno. Vse prav in lepo, ali kaj naj delajo tiste, ki nimajo doma kmetije? Ali naj gredo te delat drugam, posebno sedaj, ko bo žito že' itak vse požeto? Smo skromnega mnenja, da delavstvo rabi dopust, da si okrepi zdravje, zato naj bo podjetje toliko uvidevno in dopust plača, kakor je to navada drugod po naprednejših podjetjih. Sicer imamo še veliko stvari, katere so potrebne javnega ožigosanja, toda zaenkrat naj zadostuje ta prispevek, upamo pa, da bodo vodeči faktorji toliko uvidevni, da nas ne bodo silili k zopet in zopetnemu ožigosavanju, storjene krivice popravili, bodočih se pa ogibali.
Železničarski vestnik.
Članom mariborskega glavnega kolodvora na znanje! Ker so se pojavile nekatere težkoče pri plačevanju članarine za člane na glavnem kolodvoru, je odbor sklenil, da plačujejo vsi prizadeti tovariši članarino v tajništvu, Aleksandrova cesta 6, I. nadstropje (Zadružna gospodarska banka), vsako nedeljo od 9 do 11 dopoldne.
bilo treba našim ljudem po svetu klatiti, kjer jih velik del versko utone, narodno pa prej ali slej vsi? Doma bi imeli dosti kruha in nikomur, razen kakemu pustolovcu, bi ne prišlo na misel, izseljevati se v tujino, ki je vendar tako mrzla zanj kot mačeha. A mi nimamo industrije. Te pa nimamo, ker nimamo kapitala. Če domovina nima kapitala, morajo tisti, katerih edini kapital so delovne roke, v službo tujega kapitala v tujino, kar je še slabše. Kapital, oziroma zloraba kapitala, do katere je, kakor rečeno, samo en korak, je vampir, ki pije delavcu kri, da komaj životari s svojo družino. A ko bi ne bilo kapitala, bi isti niti životariti ne mogli. Tu imate dva h........
Za konkreten slučaj naj nam služi Swiftova klavnica. To je kapitalistično podjetje. Ne mislim, da ravno v tistem najslabšem pomenu besede, kakor se to navadno razume. Swift skuša posnemati Forda, čeravno se mu je to doslej le deloma posrečilo. Ford je pa bela vrana med velekapitalisti. On je tega-le mnenja: Ni še dolgo tega, ko so bili industrijski krogi prepričani, da je namen industrije čim večji dobiček industrijal-ca, oziroma delodajalca. Danes prevladuje prepričanje, da je njen namen čim večji dobiček delavca. Oboje prepričanje je napačno. Namen industrije je čim večja korist v prid splošnemu blagru. Dobesedno pravi: »Kako podjetje ni zato tukaj, da bi je ali kapitalist ali delavec po možnosti molzla, čeravno se tako godi. V tem oziru sta si popolnoma ena. ka, le zato gre med njima, kdo bo plen pograbil. Ne, namen podjetja je splošna
Naš strokovni list. Po sklepu občnega zbora PZ dne 3. julija 1927 dobivajo vsi člani Prometne zveze kot svoje strokovno glasilo »Pravico«, ki izhaja vsak četrtek. Da bo pa omogočen reden dohod »Pravice« vsakemu članu, je dolžnost posameznika, da točno in redno plačuje članarino. Vsem tistim pa, ki bodo neredno plačevali članarino, jim ne moremo jamčiti za redno dostavo »Pravice«. Dotičnim pa, ki bodo zaostali za več kot dva meseca s članarino in zaostanek primerno ne bodo opravičili, se bo list brezpogojno ustavil. Osrednji odbor je bil prisiljen storiti te ostrejše korake, ker le redno delovanje odbora in članov more prinašati uspehe.
Iz intervencij. Osrednji odbor je poslal pismeno vlogo na ljubljansko ravnateljstvo v zadevi uvedbe službe v turnusu 24 in 24. To je velika krivica, ki se je osebju storila bodisi, da je to nastavljeno ali nenastavljeno. Kako pride železniški delavec do tega, da mu uprava plačuje le po 8 ur na dan, to je na mesec 240 ur, v resnici pa dela 360 ur? Torej je prizadeti prisiljen, da dela 120 ur zastonj, za katere bi mu po vseh postavah pritikale nadure. Posebno važno je pa še vprašanje, kako more prizadeti vršiti
24	urno nepretrgano službo. S tako na-redbo se bo delavstvo in uslužbenstvo fizično popolnoma uničilo, ker nemogoče je nepretrgano vršiti 24 ur težko in odgovorno službo. Ta odredba nasprotuje popolnoma jasno 8 urnemu delavniku, obenem pa tudi odredbi o zaščiti delavcev. Zahtevamo, da se tam, kjer se je to že uvedlo (Maribor gl. kol.), zopet ukine in uvede 12 in 24. Enaka vloga je bila poslana tudi Delavski zbornici, da tudi ona v tem oziru zaščiti naše delavstvo.
Točnost državne uprave. Generalno ravnateljstvo v Belgradu in tudi ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani brezobzirno, strogo in takoj kaznuje vsako zamudo časa in vsak najmanjši prestopek svojih podrejenih uradnikov in uslužbencev. Tu ne pomaga noben izgovor, nobeno opravičilo. Odgovorijo ti: avtoriteta mora biti. Čisto drugače pa postopa državna uprava napram svojim uslužbencem, ki so stopili v pokoj. Takrat pa odločilni funkcijonarji zaspe. Ko se čez kake štiri mesece zbude, se spomnijo, da so dolžni izplačati onemu, ki je stopil v pokoj, predujem na pokojnino. Tako čaka starejši uradnik že skoraj eno leto na milost teh gospodov, da bi mu izplačali pokojnino, na račun katere si ji najel posojilo po 10 odstotkov obresti, ako noče, da vsled pomanjkanja umre. Ako se zahteva od uslužbenstva točno vršenje službe, lahko zahteva uslužbenstvo obratno, ko izčrpa vse svoje moči v službi, isto točnost tudi od državne uprave! Samo na ta način se bo ohranila avtoriteta 1
Jugoslovanski klub in železničarji. Vsled neprestanih podtikanj nasprotnih listov, da Jugoslovanski klub ni napra-
korist družbe.« Ob drugi priliki se je Ford izrazil, da povečuje svoja podjetja, da bi kapital rasel, a ne njemu služil, ampak splošnemu blagru. Čim več, čim lažje in čim ceneje bom produciral, tem ceneje bom lahko tudi prodajal in s tem mnogim dal priliko, da se okoristijo z mojimi produkti, ki bi se drugače ne mogli. Kar mi ostane, s tem skušam zamisliti novo podjetje, pri katerem bo zopet par tisoč rok dobilo delo in zaslužek. To so pametne misli. Da bi le vsi kapitalisti take imeli!
Swift ga, kakor povedano, skuša v tem posnemati. S svojo veleprodukcijo je res da pozobal male mesarje, kakor Ford male trgovine z avtomobili. A ne ravno v škodo manjših i najmanjših, to je odjemalcev. Malim mesarjem se ne splača samim klati in zalagati svojih odjemalcev. Ko bi prodajali blago po tisti ceni kakor klavnica, bi propadli, ker bi se jim delo in stroški ne izplačali. Če bi pa nastavili višje cene, bi zopet propadli, ker bi ne imeli odjemalcev. S tem, da jih klavnica zalaga, imajo pri podrobni prodaji lepe dobičke., Se razume, da tako velepodjetje, ko je vse male obrtnike svoje vrste podavilo in uničilo vse konkurente, lahko samo določa cene in konsumente prav po judovsko izžema.
V	tem ravno obstoja nevarnost trustov in drugih veleindustrij. A isto oderuštvo lahko prakticirajo tudi organizirani manjši obrtniki. Kdo pa danes ni organiziran? Ti stopijo skupaj in sklenejo: po tej in tej ceni bomo to in to prodajali, nič višje, nič nižje. Potem se oglasi pri komur hočeš, povsod ista cena. Velepodjetje Swift skuša s cenami tako ba-
vil za železničarje prav ničesar, je g-poslanec A. Sušnik imel razgovor z urednikom »Slovenca« in mu natančno orisal vso skrb in delo Jugoslovanskega kluba za železničarje. Urednik je izjavo poslanca A. Sušnika v sobotnem in nedeljskem »Slovencu« priobčil, iz katere je razvidno, da je vse pisanje nasprotnih listov o krivdi Jugoslov. kluba le ločno preračunano hujskanje^ ki naj Prl sedanjih državnozborskih volitvah gotovim strankam koristi s tem, da se zmanjša vpliv SLS na železničarje. Na vsa vprašanja je, posebno glede vprašanja provizijonistov in miloščinarjev, nadalje glede legitimacij železniških delavcev, glede redukcij pri železnici ter radi odtegljajev plač profesionistom in radi skrajšanega dela! na progi, potem glede redukcij delovnih dni v tednu od
6	na 4 in radi davka na ročno delo itd., poslanec Sušnik odgovoril tako točno ih jasno, da za nobenega železničarja, kateri pametno presodi položaj, sploh ni več nobenega vprašanja o kaki krivdi Jugoslovanskega kluba, pač pa le jasen dokaz, da je klub napravil vse, kar je bilo v njegovi moči storiti za železničarje. Gotovo bo nasprotno časopisje imelo od teh hujskanj od sedaj naprej le prekrižane načrte, kar je seveda tudi zaslužilo.
Delavska zveza.
Tržič. Tržiškemu delavstvu v premislek! Nedelja 24. julija je dan odločitve za tržiško delavstvo. Ali zaupa svojo bodočnost zastopnikom kršč. socializma, kateri se dosledno vedno in povosd borijo za delavske pravice, ali pa zastopnikom marksizma, ki so izdali in še izdajajo delavske interese kapitalizmu s tem, da se vežejo z najizrazitejšimi zastopniki kapitalizma — SDS. Marksistom niso v prvi vrsti mar delavski interesi, ampak kulturni boj, vsled česar se niso hoteli pridružiti svojim delavskim tovarišem krščanskim socijali-stom, ampak so šli skupaj z liberalno gospodo, kar je škandal za vse delavstvo. Tako so delali socijalisti celo povojno dobo v občinskem zastopu. To naj bo jasen opomin vsemu delavstvu, pred vsem tistemu, ki je svoj čas zaupalo tem svojim »zastopnikom«. Krščanskim so-icialiHom v občinskem odboru jpe ne more očitati, da se niso vedno in povsod zavzeli za delavske pravice. Libe-ralnosocial’ stična koalicija je bila večkrat prisiljena sprejeti njhove predloge-Naša organizacija drži svoje pozicije. Na gospodarskem polju pa se je s poštenim delom naredilo toliko, da preko tega ne morejo tudi tisti, ki so svoj čas s posmehom govorili o nas, češ, kaj bodo napravili ti revčki. Tu je pokazalo naše delavstvo, da si zna in more samo pomagati, nasprotno pa drugi niso naredili niti mrvice tega. Po istih in enakih
lancirati, da ne vzbuja v konsumentih in malih obrtnikih skušnjav po mali, cene ji obrti. Sicer bi tej takoj lahko zopet zavila vrat z znižanjem cen, 'a s tako operimentacijo bi zgubila na ugledu. Zato je z manjšim dobičkom zadovoljna, ki je spričo tolikega prometa vendar le velik.
S preostankom od dividend, ki se prišteje h kapitalu, podjetje vedno bolj razširja in spopolnuje, kar da novim tisočem delavcev zaslužek. Na ta način, s pomočjo pomnoženega kapitala se je leto za letom razraščalo do sedanje veličine, pri kateri zaposluje nad 50.000 delavcev. Če pomislimo, da je najmanj dve tretjim teh oženjenih, z družinami, moramo reči, da daje dela in kruha do 200.000 osebam. Tudi to je ena dobrota kolikor-toliko poštene rabe kapitala. Ko bi m* Slovenci tu doma imeli par podobnih velepodjetij, bi domala ves naš živi narodni kapital, ki ga sedaj tujina izrablja* kakor ga pač ona dobro zna, doma pridržali. S tem praktičnim pomenom veleindustrij za delavstvo ono tudi računa-Načelno je sicer proti republikanski stranki, h kateri spadajo kapitalisti, in za demokratsko stranko, ki je antikapi" talistična. Praktično se pa za časa predsedniških volitev boji zmage demokratskega predsedniškega kandidata. *z skušnje namreč ve, da je za delavca slabo, če so demokrati na vladi. Slabo se dela in seveda tudi slabo služi. S samim1 simpatijami demokratov do delavstva je njemu malo pomagano, kapitala, ki bi te ogromne mase zaposlil, pa nimajo-Seveda je to oportunizem ali realizem, a včasih neizogiben. (Konec sledi.), i
Principih si je uravnavalo svoje delo-vanje tudi naše dosedanje zastopstvo > občini. Vsak lahko presodi delo naše in delo naših nasprotnikov. Kdor sodi nepristransko, ta bo z mirno vestjo zaupal svoj glas krščanskim socijalistom in vodi Delavsko zvezo, katere skrinjica je 'druga.
Breznica. V nedeljo so se pri nas vršile občinske volitve. Pri tej priliki je nastopila samostojno tudi naša Delavska zveza in s svojim rezultatom nadkrilila naše socialne demokrate. Izid je bil sledeči: SDS 3 odbornike, socialisti 4, SLS (Kmečka zveza) 5 in Delavska zveza 5 odbornikov. — Ta uspeh naj nam bo v vzpodbudo, da svoje delo nadaljujemo in organiziramo v npši zvezi vse delavstvo.
Mezdno gibanje in sporazum v Vevčah.
V Vevčah, kjer obstoja v papirnici ena najmočnejših naših strokovnih organizacij že izza Krekovih časov, so se bili
že ostri boji med delavstvom in podjetjem. Večkrat se je že kompaktno organizirano delavstvo v. »Zvezi papirniškega delavstva« poslužilo skrajnih sredstev v zaščito svojih pravic in dosego boljšega položaja. Vodstvo naše organizacije je to delavstvo vodilo vedno po stvarni poti in mu kazalo pravo smer v strokovni borbi, ki je zmagovita le na Podlagi krščansko socialisitčnih načel, ker le ta morejo ustvariti trajen red, Pravičnost, poštenost in novo družbo tudi v tovarnah, ako akceptirate ta načela v gospodarskem življenju obe strani: delavci in podjetniki. Uveljavila se pa bodo ta načela tudi brez poslednjih v človeški družbi, ako bodo mase delavstva disciplinirane, borbene in do mozga prežete s krščansko socialističnim duhom.
Zadnje čase je v Vevčah vladal na zunaj mir. Ali na znotraj je vrelo. Podjetje je z raznimi, večkrat neosnovanimi in krivičnimi.odpusti, grožnjami in drugimi šikanami, pa tudi z zadržavanjem premij, ki se že od 1. januarja t. 1. kljub kolektivnemu dogovoru niso izplačale, razburjalo delavstvo, katero si težko služi svoj borni kruh.
Višek razburjenja je pa pozvročilo Podjetje nedavno s tem, da je vsemu delavstvu odtegnilo enake zneske za nove šipe v tovarni, ki so bile tekom zadnjih let pobite. Ker se krivcev ni moglo ugotoviti in je delavstvo dokazovalo, da se je pobilo veliko šip vsled elementarnih sil in trhlih oken, je na zahtevo delavstva posredovala deputacija pod vodstvom glav. tajnika JSZ pri »Združenih Papirnicah«, da se odtegljaje vrne in izplačajo tudi zadržane premije. Depu-lacija je dobila zagotovilo, da se bo to izvršilo. Ker pa podjetje tega naslednji izplačilni dan ni izvršilo, je smatralo delavstvo to za izkušanje in izzivanje, ter spontano sklenilo stopiti v mezdno gibanje. Ker je položaj postal resen, je tajništvo JSZ poslalo 11. t. m. upravi Papirnic nujno vprašanje in prošnjo za obratni odgovor, ali hoče podjetje naslednji dan vrniti delavstvu odtegljaj. Ker je gl. tajništvo prejelo odgovor šele naslednji dan in ni moglo delavstvo pravočasno obvestiti, je isto kljub prizadevanju zaupnikov sklenilo zapustiti 12. t. m. ob 2. uri delo. Pa je med tem prejelo gl. tajništvo JSZ od »Združenih papirnic« vabilo na ponovna pogajanja v četrtek dne 14. t'. m., se je podal gl. tajnik JSZ tov. Gajšek v Vevče, kjer se mu je s težkim naporom posrečilo pomirili delavstvo do pogajanj.
V četrtek dne 14. t. m. so se zglasili Pri gen. ravnateljstvu v Vevčah tovariši dr. A. Gosar, gl. tajnik Gajšek, gl. zaupnik Pintar, uradnik DZ Tavčar in zaupniki ter preložili sledeče sporne točke v obravnavanje.
1.	Da se vrnejo odtegljaji za šipe, 2. da se izplačajo od 1. jan. t. 1. zaostale Premije in izplačujejo naprej, 3. da se ^ost ukinjenih mest mazačev zopet upo-stavi, 4. da se, predno se izrečejo kazni
delavce, uvede preiskava in zasliši dol. zaupnika in preddelavca, 5. da se točno izpolnjujejo kolektivne pogodbe.
Za podjetje so se razprave udeležili 8g- dr. Pavlin, gen. tajnik »Združenih Papirnic« Golia, tajnik Zveze industrij-c®v, in Seller, gen. ravnatelj: »Združe-jjjh papirnic«. Na predlog dr. Pavlina je “tl soglasno izvoljen za predsednika Konference dr. A. Gosar. Gl. tajnik JSZ je v svojem ekspozeju podal stališče dejstva in pojasnila k vsem spornim toč-
kam. Odgovarjal je za podjetje dr. Pavlin. Po štiriurni, mestoma napeti, a v splošnem stvarni debati, v katero je zelo uspešno posegal tudi dr. Gosar, se je dosegel sporazum in sestavil sledeči zapisnik, sestavljen povodom konference, ki se je vršila pod predsedstvom g. dr. A. Gosarja v zadevi spornih vprašanj med delavstvom in podjetjem v Vevčah dne 14. julija 1927.
Navzoči podpisani.
Po vsestranskem razmotrivanju nesoglasnih točk se sklene sledeči sporazum:
1. »Združene papirnice« povrnejo povodom prihodnjega mezdnega izplačila delavstvu v Vevčah zadnji odtegljaj za razbite šipe. Delavstvo pa je sporazumno, da je v bodoče vsak delavec dolžan stroje in orodje, ki se mu izroče, njih prostore in mesta, in tedaj tudi šipe vzdrževati v snažnem stanju in vsako poškodbo ali popravilo nemudoma naznaniti svojemu predstojniku. Če to opusti, je odgovoren za vso materialno škodo, ki bi nastala in jo ima iz svojega nadomestiti. Po krivdi ali nemarnosti delavca pokvarjene dele stroja ali orodja mora' delavec nadomestiti sam, oziroma povrniti povzročeno škodo. Če se krivca ne ugotovi, je za škodo odgovorno delavstvo, zaposleno v dotičnem oddelku. v	A
2. Glede premij za B-stroj se določi sledeče:
a) za čas, kar se je izplačevanje premij ustavilo, do 31. dec. 1926, dalje ne gre premija.
b) Od 1. januarja 1927 naprej pa dotlej, dokler se ne ustanove nove podlage za premijski obračun, ki ga omenja točka c, se izplačajo dosedanjemu premij deležnemu osobju premije na podlagi 45% dosedaj veljavnih premijskih stavkov.
c) Generalno ravnateljstvo bo izdalo, čim prej mu bo to možno, nove podlage za premijski obračun na podlagi najmanjše dolžnostne produkcije od 16.500 kg dnevno.
3. Ukrene se, da dobe delavci, ki imajo oskrbovati mesto opuščenih 6 mest mazačev mazanje strojev, na običajna mesta postavljeno olje in cunje.
Vevče, den 14. julija 1927.
Dr. Gosar 1. r., Golia 1. r., dr. Ciril Pavlin 1. r., Ivan Gajšek 1. r., Žulovec 1. r., Seller 1. r., K. Pintar 1. r. Ivan Tavčar 1. r.
iK doseženemu sporazumu in zapisniku dostavljamo sledeče:
Zastopniki podjetja so povdarjali, da so se izvršili odtegljaji za šipe iz vzgojnega namena, ker nekateri delavci nalašč ali po nemarnosti uničujejo tovarniški inventar. Ker ta trditev nekoliko drži, so zastopniki delavstva pristali iz tega razloga na stroge odredbe za bodoče. Do 1. avgusta t. 1. se bo ugotovilo stanje šip in ostalega inventarja, nato je pa treba vsako poškodbo takoj naznaniti predstojniku, da ne zadene plačilo delavca. Seveda, če bi pa kdo nalašč in po nemarnosti delal škodo v tovarni, je pravično, da škodo povrne. Naj si to delavstvo zapomni, da ne bo v bodoče pritožb.
Zaostale premije bodo za nazaj v najkrajšem času izplačane. Po sedanji najmanjši produkcijski zmožnosti in višini produkcije B-stroja je upanje, da bodo na podlagi 45% prejšnjih premijskih stavkov prišli prizadeti na svoj račun. Zastopniki podjetja so pa dali zagotovilo, da bodo nove v najkrajšem fiksirane premije višje od sedanjih.
K 4. točki naših zahtev so obljubili zastopniki (podjetja postopati v smislu naših zahtev, v kolikor bode največ dopuščal položaj. K 5. točki pa' je izjavil g. dr. Pavlin, da tega v pogodbo ni treba vnesti, kajti to, kar smo podpisali, je dejal, bomo tudi držali.
Končno se je še sklenilo, da se prej ko mogoče ustanovi z ozirom na dejanski stan, na podlagi starih kolektivnih pogodb ena nova, jasna in pregledna kolektivna pogodba.
Tako je bilo zaključeno zadnje mezdno gibanje vevških papimičarjev, ki je grozilo, da zavzame dalekosežne in skrajne mere. Za sedaj je dosežen sporazum. Delavstvo se mora pa iz zadnjih dogodkov v Vevčah zapomniti sledeče: Nikdar ne iti preko organizacije svojo pot, ampak se disciplinirano, stvarno in dosledno boriti in stati na straži, trdno organizirano v »Zvezi papirniškega delavstva«, ki bo z organizirano močjo korakala lahko še k novim večjim uspehom.
Tabor Krekove mladine na Sv. Planini.
V nedeljo 17. julija je imela Krekova mladina na Sv. Planini nad Trbovljami svoj tabor. Iz vseh krajev so prihiteli Krekovci, da si v svežem planinskem zraku razvedrijo svoja mlada srca in izmenjajo misli za čim prisrčnejše sodelovanje v borbi za ideje Krekove in krščanskega socializma. V lepem številu so se udeležili tabora tudi drugi naši delavci. Po sv. opravilu, kateremu so prisostvovali vsi navzoči, se je vršil na prostem pred cerkvijo tabor, kateremu je prisostvovalo clo 300 ljudi.
Zborovanje je otvoril predsednik trboveljske Krekove mladine tov. Ivo Poznič, pozdravil vse zborovalce in predlagal za predsednika tabora tov. Franceta Kordina, ki je v imenu centrale pozdravil vse udeležnike, posebno pa še tov. akademike, ki so se odzvali našemu vabilu. Nato je podal besedo tov. Ma-rinčeku.
Tov. Marinček je v svojem globokem govoru razvil celoiten naš program, orisal zgodovino našega stanu in ustroj današnje moderne kapitalistične družbe, ki že itak slabo stoječe delavstvo še vedno bolj pritiska k tlom. Ta družba nd priznava delavcu enakopravnosti, in ga do dna izkorišča. Krščanski socialisti proti takemu nemoralnemu in nekrščanske-mu izkoriščanju najodločnejše protestiramo in hočemo napeti vse sile, da se bo s človekom, ki si služi svoj vsakdanji kruh s poštenim delom in v potu svojega obraza v človeški družbi postopalo tako, kakor mu po vsej božji in človeški postavi gre, da se mu da za njegovo naporno .delo tudi temu primerno eksistenco in spoštovanje. Krekova mladina je v prvi vrsti poklicana, da stopi na čelo onim, ki trpijo krivico, kakor je to storil pokojni dr. Janez Ev. Krek, katerega najvišja vrlina je bila ljubezen do bližnjega. S tako ljubeznijo naj gredo na delo med naše ljudstvo mladi Krekovci.
Krekovec tov. Gasser iz Jesenic je razvil popolno sliko današnjega časa, ko smatra kapitalizem delavca samo še za blago, ki se kupi in se ga rabi, dokler se ne izrabi, potem se pa vrže proč. Navduševal je Krekovce, naj se z vso dušo oprimejo dela in borbe za pravico tlačenega delovnega ljudstva.
Za tem je govoril Krekovec tov. Filip Križnik in polagal vsem Krekovcem na srce, da se zanimajo tudi za vsa važna pblitična vprašanja, da bodo znali v poznejšem življenju tudi javno zasitopati svoj stan.
Krasen govor je imela tov. Marija Skale iz Celja. Pozivala je predvsem žensko mladino, da se tudi ona zave svoje naloge.
V nadaljnjem so govorili tov. Srečko Žumer, ki je pozdravil tabor za Jugoslovansko strokovno zvezo, odbornik Strokovne zveze rudarjev tov. Postržin iz Zagorja, tov. Puc iz Ljubljane, akademik tov. Pitako, ki je v imenu kršč. soc. kluba »Borbe« pozdravil tabor ter izjavil, da hoče akademska mjladina rade-volje sodelovati roko v roki s Krekovo mladino. Govorili so še tojv. akademik Šmon, g. župnik Ivan Drejar, ki je izjavil, da je vesel tako mladih borbenih in navdušenih Krekovcev ih da je on z vsem srcem zanje. Tabor sta pozdravila še tov. Nace Vodnik in Janko Arnšek.
Krasno uspeli tabor je si pozivom na vse navzoče, da gredo in pcjnesejo misli, ki so se iznesle na taboruj širom naše domovine,in da vztrajajo v ljtorbi za naše ideje, zaključil predsednik Centrale Krekove mladine tov. France jtordin. želja vseh je bila, da se prihodnjje leto zopet snidemo na Sv. Planini v še večjem številu.
 -------------------------i------------
Tedenske novice.
25	letnica mašništva. Preteklo nedeljo je obhajal g. p. dr. Gvido Rant v frančiškanski cerkvi v Ljubljani 30 letnico, odkar je vstopil v samostan, in 25 letnico svečeništva. Gospod jubilant je znan našim čitateljem iz člankov v našem listu in je tudi sicer vnet delavec v našem pokretu. Mnogobrojnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Na mnoga leta, obenem se mu pa priporočamo, da bi tudi še nadalje stal nam ob strani in sodeloval pri nas.
Gradba palače Delavske zbornice. Koncem tega meseca bo začela mestna občina v Ljubljani graditi palačo Delavske zbornice na prostoru ob Miklošičevi cesti poleg Okrožnega urada za
zav. delavcev. V zgradbi bo 30 stanovanj, uradni prostori DZ in vseh strokovnih organizacij itd. Še letos mora biti zgradba pod streho.
Za dr. Peričev spomenik so nadalje darovali: 49 strank v gotovini 505 Din; poklicni gasilci v Ljubljani 245 Din; po 100 Din: Vardjan Sarič Mihael; po 50 Din: Ogriž Bernard, Lephamer Štefan, Koprivnik Janez, Šuštar Lovro; delavci mestne elektrarne 33 Din; Marušič D. 30 Din; po 25 Din: Arzenšek Štefan, Košir Josip; 22 Din Ponikvar Jakob; po 20 Din: Fister Franc, Zorc Franc, Meli-har Franc, dr. Aleš Stanovnik, Jerala Jakob', Pardubski M.; po 15 Din: Desch-mann Fr., Logar Ivan, Kovačič Martin, Vinkovič Martin; po 10 Din: Režek Ju-raj, Rapuš Franc, Jerman Anton, Mravlje Teodor, Kust Mihael, Kaučič Anton, Bitenc Mihael, Sajinc Ivo, Klačnik Ignacij, Močilar M., Detela Ignacij, Stroj Iv., Bensan Andrej, Runko Miloš, Kuželj Josip, Semenič Viktor; 5 Din Anton Dežman.
Strela zažgala hišo. Od petka na soboto je divjala nad Zagorjem ob Savi huda nevihta. Strele so razsvetljevale okolico kot bi najlepše sijal mesec. Dež je lil kot iz škafa. Ko je nevihta že pojemala, je udarila strela v hišo posestnika Kurnika na Urleku nad Zagorjem. Pogorelo je vse in še v bližini stoječ svinjak. V Zagorju je bilo to noč vse pokonci in so ljudje letali po cestah kot pri belem dnevu.
Smrtna nesreča. V sredo popoldne je v Toplicah na Dolenjskem pomagal Janez Poglajen sosedu zvezovati v verigo težke hlode na vozu. Pri nategovanju je veriga počila in po 350 kg težki hlodi so se zvalili z vso silo na Poglajena in ga podrli na tla. Zlomljene je imel noge, mehur mu je počil, in ko so ga nesli domov, je že med potjo umrl.
Samo Žika garantira okusno in redilno kavo. Zato je treba zahtevati v trgovini izrecno Ziko. Dobite jo samo v rdečih zavitkih.
žalosten dogodek na naborni dan. Še
vedno se dogajajo slučaji, da fantje na naborni dan ne morejo biti brez alkohola. Sicer je pijanost in razgrajanje že nekoliko ponehalo, nekaj vsled lastne uvidevnosti, nekaj pa vsled raznih vladnih ukrepov, toda dobijo se pa še vedno nekateri pokvarjenci, ki zapeljejo tudi sicer dobre fante v pijanost. Tako se je pretekli teden zgodil žalosten slučaj na naborni dan v Ormožu. Kraj ije vinoroden, zato so se naborniki že doma založili s pijačo, ker so pa vedeli, da je v kraju nabora tista dan prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač, zato so vzeli na pot sodček šmarnice, ki je znana po velikem odstotku alkohola. V Ormožu so se sešli fantje iz raznih vasi in kmalu so si bili v laseh. Nastal je pretep in poboj, katerega posledica je bilo več težko ranjenih. Največje poškodbe je dobil mesarski pomočnik Martin Cvetko, kateremu je nekdo dobesedno trebuh preparal. Fante je hotel miriti neki župan, za to dobro delo pa je dobil nož v hrbet. Prišlo je orožništvo, ki je napravilo red. Težko ranjene so prepeljali v bolnico, lažji pa so jo pobrisali na vse vetrove. In kakšne bodo posledioe te laži-korajže? Pohabljenci na eni strani, na drugi pa restantje. Ali je tega treba. Fantje, ali mislite, da se ne more shajati brez alkohola? Sila lahko, poleg tega imate pa vi sami korist, ker nimate težke vesti, imate zdravje in še denar povrhu. Raje obrnite za alkohol vrženi denar v kake koristnejše namene,-n. pr. za dobro čtivo, kar vam bo več koristilo. Ali mora biti res človek slabši od živali? Zato: Treznost!
Riba požrla otroka. Pri Sv. Jerneju pri Ločah so pred časom pogrešili deklico Anico Zabav. Sumili so, da so jo ukradli cigani. Sedaj so pa našli ob Posekovem ribniku, v katerem je utonila, njeno od rib do kosti oglodano lobanjo. Ostalega trupla pa še niso našli. Deklica je bila v vodi tri tedne in je postala plen ščuk in karpov.
Društvo diplomiranih babic v Ljubljani. Članicam sporočamo, da smo proslavile 16. julija 25 letnico delovanja odbornice ge. Ivane Rojčeve in 35 letnico predsednice fonda ge. Zofije Rupar. Slavje se je vršilo na stroške odbornic. Odbor se je z lepim nagovorom zahvalil jubilantkama za njuno požrtvovalno delo v dobrobit društvu kakor tudi za neumorno in vztrajno pomoč trpečim materam in za dobrobit novorojenčkov. Bog ju ohrani še mnogo let! — Gospej J. iz Sp. Š. na Štajerskem sledeče na njen dopis: Že lansko ‘leto smo zaprosile železniško upravo in ministrstvo, da bi honorar prejemale ne stranke, temveč
NAJBOLJŠA
kolesa in šivalni stroji
in švicarski pletilni stroj »Dobie« je edino
JOSIPA PETELINCA
znamke »Gritzner«, »Adler« za rodbino, obrt in industrijo. — Pouk vezenja brezplačen.
Ugodni plačilni pogoji.
Ljubljana — poleg Prešernovega spomenika.
Telefon štev. 913.	Večletna	garancija.
Priporoča se
Ferdo Ferenz
stavbeni in galanterijski klepar
Ljubljana, Mirje št. 2.
direktno babice, kot stori to bolniška blagajna in bratovska skladnica. Dobile smo negativen odgovor, da se namreč njihov pravilnik ne more spremeniti. Potrpite, ker bomo merodajne faktorje toliko časa nadlegovale, da bomo dosegle, kar prosimo. Nadalje poročamo, da smo v »Pravici« št. 21 z dne 26. maja naznanile honorar za izvršeni porod, in
sicer za vse sloje. — Obveščene smo bile, da neka naša članica vsled umazane konkurence računa pacijentkam po 30 do 50 Din. Prosimo vse one, ki to delajo, da prenehajo enkrat za vselej s tako sramotnim zaračunavanjem, ker sicer bomo primorane poklicati dotične na odgovor in jih javno ožigosati. Za vse velja predpisana tarifa. — Odbor.
Krekova mladina.
Iz centrale. Mesečno statistiko za junij še niso poslale podružnice: Vič, Sveta Jedert, Ljutomer, Hrastnik in Lesce.
Jesenice. Sestanek Krekove mladine se bo vršil v soboto, dne 23. julija točno ob pol devetih zvečer v spodnji sobi Kat. del. prosvetnega društva. Ker se na naših sestankih obravnavajo res stvarno vsa delavska vprašanja in je za vsakega delavca nujno potrebno, da se izobražuje v vseh perečih vprašanjih, prosimo, da se sestanka udeležijo prav vsi naši tovariši in prijatelji.
Celje. V sredo 13. julija se je vršil sestanek moškega odseka naše Krekove mladine, ki je bil dobro obiskan. Predaval je tov. Peršuh o dramatičnem delu. Razlagal je podrobno o celotnem delu, o umetnosti, o disciplini, vlogah igral-
NAJCENEJŠE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 3
PODRUŽNICI: TRG TAROR ST. 4 RORSTNIKOV TRG ST. 4.
cev, prireditvah itd. Njegovim izvajanjem je članstvo sledilo z veliko pozornostjo in smo ga na koncu predavanja prosili, da bi nam še predaval o dramatiki, kar nam je tudi obljubil.
Dopisi.
Preska. Katoliški dan in proslava 25-letnice delavske in prosvetne organizacije v Preski je radi nepremostljivih ovir preložena na en teden kasneje, t. j. na 14. avgusta t. 1., in sicer nepreklicno. Predpriprave so v najlepšem teku, tako da je pričakovati res sijajne manifestacije katoliške misli.
Št. Jurij ob j. ž. Krekova mladina iz Celja bo gostovala v nedeljo 24. julija ob 4 popoldne v dvorani Katoliškega doma z igro »George Dandin ali prevarani soprog«, komedijo v treh dejanjih. Ta igra se je že igrala na Polzeli, v Hrastniku in je povsod žela obilo priznanja. Upamo, da bo tudi v Št. Jurju ob j. ž. zadovoljila vse cenjene posetnike. Prijatelje in tovariše ter tovarišice vljudno vabimo, da se igre polnoštevilno udeleže.
Oplotnica. V nedeljo 17. julija se je vršil pri nas dobro obiskan shod delavcev. Pri tej priliki je pristopilo večje število članov k naši organizaciji. Poročal je tov. Semenič iz Maribora. Pri nas in v okolici je veliko delavstva v kamnolomu nad Oplotnico, v usnjarni v Konji-
cah, po raznih žagah itd. Nekdaj je bila tu socialistična trdnjava, delavci so pa uvideli svojo zmoto in prihaja jih vedno več v naše vrste. Počasi, toda sigurno si osvaja krščanski socializem delavstvo. Živela zmaga!
STAMPILJE
PEČATI
ETIKETE
Petra
L. MIKUŽ
LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 15
DEŽNIKI in SOLNČNIKI!
NA MALO	NA	VELIKO
USTANOVLJENO L. 1839.
Jernej Ložar - Ljubljana
Sv. Petra cesta 20
priporoča vse vrste obleke za gospod* in dečke: najcenejše, nepremočljive dežn« plašče, Hubertus - plašče in pelerine iz tirolskega lodna, d e 1 a v sk e in dr. modne športne obleke, srajce, ovratnike itd.
Konkurenčne cenel	Postrežba	točna!
Vsak zaveden somišlfenih je elan
l delavskega Konzumnega društva v Ljubljani
Vsaka varčna gospodinja hupale vse pri svoji lastni zadrugi. --- Vsah dober računar more Izračunali, da se hupi naiceneje v našem honzumu.
oioooooapoaoaooopoo
Pierre L' Ermito:
38
lena z zaprtimi oftnL
Iz francoščine prevedel L. S.
Tupatam kak modrikast dim, pod katerim razločuje fant nekaj, kar so gotovo koče.
Počasi se vse umiri... vse utihne ... vse zaspi
To je neizmerni večerni mir ... gorski mir ... tako visok mir, da je skoroda božji mir.
Ludovik Hughe se mu popolnoma prepusti.
In se zagleda proti zvoniku, ki štrli kot čisto majhna točka iznad Chamonixja. ter stegne roko, on, ki ni nič preveč pobožen:
»Moj Bog,« pravi, »če mi j o daš, ti obljubim, da te ne bom pozabil nikoli!...«
Pa se spusti sprva* hitro navzdol, nato počasi ... kot da se sedaj boji, kaj bo zvedel.
Zal, njegove goreče prošnje Bog, se zdi, ni uslišal.
Kajti ko vstopi — že ponoči — Ludovik Hughe na dvorišče hotela »des Alpes, priteče poslužnik, ki preži nanj, k njemu s pismom v roki in izjavi z v resnici žalostnim obrazom — napitnina je bila namreč imenitna —:
»Gospod... prinašam Vam vaše pismo nazaj... V hotelu v Montreversu ni nobene gospodične Marije Durand.«
»Toda jaz sem gotov, da je nasprotno res.«
»Nobene gospodične Marije Durand 1... O. lahko nam verjamete!... Če bi bila. bi jo bil moj bratranec, ki je jako premeten, gotovo našel!...«
Trideseto poglavje.
Oni večer pozabi Ludovik Hughe v svojem obupu na večerjo. Že je znova na chamonixjski ulici V smeri proti jezeru »Gaillands« ... Med hojo ponavlja selov odgovor:
»V hotelu v Montenversu ni nobene gospodične Marije Durand.«
Ker pa dobro ve, da je Marija Durand v Cha-monixju..., ve, da stanuje v Montenversu, preostane edinole zaključek, da je ona, čim je spoznala njegovo zelo značilno pisavo in mogoče nekaj zaslutila ... kdo ve? ... ali ga celo opazila — bodisi v cerkvi, bodisi na stezi, z odločno kretnjo podrla vse mostove in zavrnila pismo... kar je v ostalem dokaj podobno njenemu nenadnemu odhodu iz Rož...
Ludovik Hughe obrača zastonj vprašanje na vse strani, vse pa privede nazaj k tej edini podmeni: Marija Durand je odšla iz hiše, ki se ji je do grla pristudila; sedaj noče ničesar več slišati od nje — pod nobeno pretvezo.
Kaj tedaj storiti?
Ludoviku ne preostane nič drugega, kot da se spusti v odločilno igro brez predpriprave, ki jo je smatral za potrebno.
A če jo izgubi?
Ponoči Ludovik ne spi; vnovič gradi domnevo na domnevo, načrt za načrt, pa ga drugega za drugim zaporedoma zopet opusti... Najprej sklene točno, da jo poišče koj drugi dan... Potem se mu zdi bolje, da prepusti vse srečnemu slučaju ... Zakaj pa ne? Zdi se, da je Bog za nesrečnike v njegovem položaju, za tiste, ki ljubijo brez upanja ... in da se taki smilijo nevidnim silam, dobrim angelom. ..
Celestin, ki je prišel po ukaze, se vrne, ne da bi mogel zaključiti, ali pojdeta danes na »Houches«, na prelaz »Montes« ali v »Vallorcine« — ali pa, da ne pojdeta sploh nikamor, kar je še najbolje verjetno.
Ludovik stopi najprej v cerkev ... Človek nikoli ne ve! .. Tam se pripravi k novi molitvi, ki naj bi ne bila uporna in ki jo prekine vsaka oseba, ki vstopi ali ki se pomoli iz senčnega kota...
Ko bi bila to ona...?
Pa ni bila ona.
Nato se ustavi pri vodniški pisarni in si da natančno razložiti bližnico, ki vodi v Montenvers. Ponudijo mu mezge za ježo... Že poznajo ti gospodični, ki sta zelo ljubki in prihajata dokaj pogosto sem doli v Chamonix ..., a nikoli z železnico.
»Prideta li danes?« vpraša Ludovik.
Vodnik z lanenorumenimi lasmi in obledelo poltjo stopi ven, pogleda na nebo v smeri proti prelazu »Voza« in pravi:
»Morda se bosta bali, ker se zdi, da tam gori ni najlepše vreme... Mogoče pa sta se že davi napotili navzdol... Veste, Američanke so kaj podjetne!«
Na to besedo s čisto malo nade stopa Ludovik ob Arvi prav do »Paradis des Praz« ... Vrne se ..., ogleduje trgovine kamnov in spominkov..., gre proti »Bossons«, nato se vrne nazaj v svoj hotel, prav hitro kosi, da Celestinu za popoldne čisto prosto in se napoti proti vzpenjači na Montenvers, ne da bi še kaj premišljeval, kajti žene ga hrepenenje, ki je vsako uro hujše, da izve...
Vlak je pravkar odšel!... Že daleč med drevjem se sliši zmeraj upehano sopihanje njegove lokomotive. Tedaj se poda Ludovik na včerajšnjo stezo... pa stopa in se dviga v smerii proti »Mer de Glace« (morju Ledu).
Tako hodi Ludovik že eno uro... In ker nima mezga, sodi, da mora hoditi še dobro uro. Počuti se kakor včeraj obenem srečnega in boječega.
Srečnega, saj se bliža nji.
Boječega ..., zakaj v kakšnih okolnostih se bosta srečala? Ludovik ne more ničesar več predvideti.
Ali bo našel obe dekleti skupaj? In ali bo smel v tem slučaju nagovoriti Marijo Durand, ne da bi jo spravil v sramoto?
Ali pa mu bodo šle okoliščine na roko?
Za božjo voljo!...
Ludovik na robu poti — pogleda zopet proti bližjemu nebu.
Pašniki jenjujejo... trava se vzpenja bolj redka, bolj raskava, med gruščem in kršjem ..., v vdrtinah, obrnjenih proti severu, se pokaže sneg. Potem postaja steza zmedena ... Na desni in na levi se pričenjajo velike samote... in tudi velike tihote.
Vodnik je imel davi prav... nebo se zdi svin-čenosivo... »L’aiguille Verte« (Zelena Špica) in »L’aiguille du Dru« (Kleni vrh) postajata vijoličasti. In v smeri proti ledeniku »Geant«-a (Orjaka) se pripravlja nekaj kot nevihta...
Ludovik ne vidi ničesar... razen masivnega, četverokotnega, strogega, veličastnega hotela, ki dela s svojimi sivimi skalami skozi smreke vtis čokatega bitja, naslonjenega na goro, ki ljubi to goro, a ji ne zaupa ..., vsled njenih presenečenj, njene nenadne in strašne togote.
V	tem hipu napravi pot ob voglu velikega pečevja hiter ovinek in vodi po zelo strmem klancu ob majčkenem slapu.
Zdajci se Ludovik Hughe ustavi... Tam, ob tem ovinku... ob tistem slapu, ki vali od skale do skale svoj srebrni curek, sedi mladenka, ki zbira na kolenih velike bele osate, da napravi iz njih šopek.
To je o n a !... 0, moj Bog... da!... ona je!...
Ludovik Hughe je položil obe roki na prsi kot da bi zadržal utripe svojega srca ...
Ob ropotu kamenja, ki se je sprožilo pod Lu-dovikovimi nogami, je dekle dvignilo glavo ... Sedaj je pa ona vsa trda od iznenadenja... nekaj belih bodiljk ji pade iz rok ... Že se vzravnš .. • z zavzetjem in grozo v očeh ...
»Vi... vi... tukaj?«
Mladenič se ni premaknil.
»Da ... jaz ... tukaj...«
»In zakaj?«
»Me morete li po tem vprašati?«
»A pač!... Vprašam vas ...«
Na temačnem nebu se odraža prav cela podoba devojke ... mislili bi, da je gorska vila.
Ludovik Hughe jo motri. Skoraj bi sklenil roki pred prikaznijo...
Slednjič ji odgovori počasi, kajti besede se mu le s težavo dvigajo iz srca do ustnic:
»Sem tukaj, ker vas ljubim!... ker ne morem več živeti brez vas!... Dokler vas nisem poznali nisem obstojal... Bil sem bebasti norec, ki ste ga poznali: — tisti, ki je metal svojo mladost vseir krvopijam montmartrskih noči... tisti, ki je zasramoval celo bele lase svojega starega očeta!... \i ste mi odkrili ceno življenja, ker ste mi odkrili visoko ljubezen ... Moje življenje je ondi, kjer ste vi... Ostalo, vse ostalo na svetu zame ne obstoji več.«
Za »Jugoslovansko tiskamo«: K. Ceč.
Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar.
Urednik: Srečko Z u me