Uredništvo inupravništvo:
Kolodvovrtko ulice atov. 16.
Z urednikom ao moro govoriti v«sak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ho ne vračajo.
Inserati:
fio8tstopna petit-vr#ta 4 kr., pri Večkratnom pojavljanji dajo ao popuot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
za IJubljano
v upravništvu:
z a celo leto C gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld 60 kr., na moaoo 60 kr., pošiljatev na dom velja mo-uečuo 9 kr. več.
Po poiti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za čotitlota 2gld. 60 kr. in za jeden meaec 86 kr.
Štev. 166.
V Ljubljani v sredo, 17. septembra 1884.
Tečaj I.
V tičnici.
V jeseni, kadar hladni vetrovi brijejo doli s snežnikov in tiče selivke v gostih trumah se izselavajo v gorkejše dežele, tedaj podajo se krakovski ti čar ji na ljubljansko barje, tičnice nastavljat toliko priljubljenim „cipam“. Zabijejo nekoliko kolov v zemljo, na nje denejo vrvico, na kateri frfetajo ujeti tički ali migajo smerečne veje; ljudsko narečje krstilo je to tičarju neobhodno potrebno orodje s klasičnim, da-si nikakor ne izvirno slovenskim izrazom: „Rira.“ In če tičar, skrit v svoji koJibi, zapazi tolpo senic, potem — „Riro nategni, Korel!“, se čuje iz tičnice, in ubogljivi Korel je res riro nategnil, plašno so skušali sfrfetati ubogi jetniki, oblastno so se gugale smerečne veje, in — marsikatera „cipa“ se da prevarati, „rira“ jo je zvabila na tičnico in tam se je ujela na limanici. Tako se pri nas, na ljubljanskem močvirji lovč „cipe“ 1
„Riro nategni," — kedo nam more zameriti, ako se nehotč spominamo tega prizora iz tičnice ter ga primerjamo zanimivemu govoru g. posl. Deschmanna v včerajšnji deželno-zborski seji! Kako spretno je nastavljal mnogo-skušeni spiritus redor kranjskega Nemštva svoje limanice, kako energično je »riro natezal", le žal, da se vsaj včeraj lokavemu tičarju lov ni posrečil ter da je s praznimi rokami moral zapustiti svojo tičnico!
Kajti da se govor poslanca Deschmanna o notranjski volitvi ne more smatrati resnim, po dejanjskih razmerah opravičenim, o tem pač nikdo, tudi najstrastnejši nemški fanatik ne, dvojil ne bode. Propali kandidat, dr. Zarnik, za kojega se je Deschmann, — čujtein strmite, gospodje radikalci! — tako ogreval, ni dobil niti jednega glasu ne, in tudi najdrznejša strankarska kazuistika ne mogla bi njemu na korist razveljaviti volitve protikandidata, za kojega se je odločila ogromna množica volilcev. Noben protest zoper pravokrep-nost notranjske volitve se ni vložil pri de-
Listek.
O legi in bodočnosti rnsko-kav-kaske obrtnosti z nafto.
(Konec.)
Ko pa bodo prej ali poslej tudi krog Baku in v druzih krajih Ruske izmolžene zgornje, z nafto napojene plasti, kakor se je to uže zgodilo v Pensilvaniji in v ostalih krajih Združenih Držav, bodo morali ruski producenti tako delati, kakor so prisiljeni ameri-kanski uže sedaj — namreč vedno globokeje in globokeje vrtati. Do tistega časa pa so ruski producenti nafte očividno na boljem uego amerikanski. Sploh se pa še ne v6, imajo li spodnje plasti na Ruskem več ali manj nafte kakor zgornje; o amerikanskih pa se dobro zna, da se nahaja v spodnjih plasteh mnogo manj nafte, kakor so jo imele nekdaj zgornje.
Iz vsega tega sledi, da je gledč mno-f žine ruska obrtnost z nafto na boljem nego ; amerikanska. To je velevažno iu konečno pač
želnem zboru, nobena pritožba o vladnem pritisku se ni čula z Notranjskega, protivnik Obrezove volitve niti najmanjšega gradiva ni mogel iztakniti v volilnem aktu proti temu kandidatu — in vender, vedno sveži komik v deželni sobani dovolil si je frivolno šalo, ugovarjati volitvi, proti kateri ni mogel navajati niti jednega fakta ne! Ali je tedaj deželna sobana res uže degradirana v navadno glumišče, ali pa je imel g. Deschmann včeraj — vse druge namene!
In tega mnenja bili so včeraj vsi narodni poslanci! Deschmannov mauoeuvre je bil jako prozoreu, tedaj niso čutili niti najmanjšega poželjeuja, da bi popadli kost, katero je med nje bil vrgel. Radi priznavamo, da nemški oponenti kaj neradi v redutni dvorani pogrešajo dr. Zarnika; saj bi on, sigurno proti svoji lastni volji, o mnogih prilikah bil krepka podpora nemški opoziciji proti toliko sovraženi vladi. Ali vender niso imeli niti najmanjšega upanja, tem načinom svojemu varovancu priboriti poslaniški fauteuil. Ostaja tedaj, ako preiskujemo nagibe famoznega govora, s kojim je včeraj Deschmann bil izne-nadil zbornico, le dvoje: posebna nagajivost nasproti vladi, katere smo sicer uže vajeni s te strani, in zlobna nad a, pri tej priliki razdvojiti narodno stranko v deželnem zboru ter javni razkol pro-vzročiti v njenih vrstah! Spekulacija ni bila tako napačna, le jednega radikalnega govornika z narodne levice je potreboval De sc h-m a n n, kateri bi sekundiral njegovim napadom na deželno vlado in njeno glasilo — in stari neprijatelj Slovenstva bi veselo si drgnil roke v očigled hrupni vihri, katera bi potem morala nastati med narodnimi poslanci.
Toda — nič vsega tega! Srčno so se narodni zastopniki smejali staremu grešniku, kateri je jadikoval o vladnem pritisku, on, isti Deschmann, kateri je še leta 1877. kot com-mis voyageur v volilnih opravkih bil prepotoval celo deželo, on, kolovodja iste stranke, katera si je prste omadeževala pri tolikih
tudi odločilno; kjer je namreč množina, tam se gotovo tudi najdejo prej ali slej ostali pogoji, da se ta množina prideluje, obdeluje in v denar spravlja.
Gledč kakovosti (Qualitat) nahaja se v pensilvanski nafti (ki ima v obče 0 79 spec. tež-kote) kacih 10°/0 benzina, gazolina in jedna-cih snovij; nadalje 70% petroleja, 6% težkih mazilnih iu parafinovih olj in ravno toliko de-geta (Theer) in smole; ostali procenti pa se razdeli na raznovrstna druga olja, na koak in pline. Bakuška nafta (spec. težkota ji je 0’82) pa ima blizo 5% benzina, gazolina in jednacih lahkih tvariu, 33% petroleja, ravno toliko težkih mazilnih in parafinskih olj, 15°/0degeta in smole, ostalo pa so razna olja, plin in koak.
Te analize nam kažejo, da ima pensilvanska nafta več lahkih, ruska pa več težkih snovij; prva ima svojo posebno vrednost zaradi obilice lahkih olj, druga pa ima to prednost, da so lahke in težko snovi bolj jedna-komerno razdeljene v njej. Za to se pa tudi bakuška nafta lahko porabi v bolj različne namene, nego pensilvanska. Ruski surovi produkt ima 33% maziluih olj — in to je po-
volitvah! Zastonj so bili vabljivi glasovi njegove tičje piščalke, zaman je nategaval „riro“, stari tičar niti kalina ni ujel na svoje limanice, in čmerikavega obraza ostavil je tičnico — s praznimi rokami!
Svojega namena tedaj g. Deschmann včeraj ni dosegel, narodni stranki, katera je pri tej priliki sijajno obelodanila svojo slogo in solidarnost, ni mogel škodovati — pač pa je v jako nevarno pozicijo spravil svoje lastne neprevidne pristaše. Bodimo odkriti! Ko je lansko leto verifikacija volitev velicega posestva bila na duevuem redu, volitev, pri kateri je bila večina jako dvojljiva, tembolj, ker so volilci nemško-liberalne stranke sami zakrivili nekoliko, da-si le formalnih pogreškov, apeloval je priznani vodja nemških vele-posestsikov na lojalnost, nap ravni čut narodne večine — in ni se varal! Da bi dejanjsko dokazali svojo spravljivost, svoje miroljubje, udali so se narodni poslanci ter so odobrili volitev svojih najhujših protivnikov, Deschmanna iu Schreya. In včeraj? Rudečica mora obliti vsakega pristaša one stranke, katero je včeraj strastni muzealni kustos kompromitiral s svojim govorom, ako pomisli, da so vsi v seji navzočni veleposestniki glasovali proti volitvi, pri kateri tudi najostrejše preiskovanje ne bi moglo na dan spraviti niti najmanjše nerednosti. Tako ne-čuveuo postopanje je neizmerno pristransko, je brezobzirno in nedostojno. Včeraj je dokazala nemška manjšina, da baš ona neče imeti mirnega obravnavanja, da namerava po vzgledu starega hujskača še dalje netiti pogubni plamen narodnega razpora, kateri uže nad dvajset let razsaja po slovenski domovini. Ilabeant sibi! Veter ste sejali, vihra bode vaša žetev!
Sicer pa obžalujemo, da smo včeraj na levi strani deželne zbornice pogrešali barona Apfaltrerna in Schwegla, priznana voditelja nemško-liberalnih veleposestnikov na Kranjskem. Vsaj mi, uverjeni njijine državniške razboritosti, bi se nadejali od teh ve-
sebno važno. Dandanes se namreč jednaka olja zelo iščejo in drago plačujejo, še dokaj višje kakor petrolej. Pensilvanska nafta ima teh snovij samo 6% in je tedaj na slabšem nego ruska, čeravno ima prva 70°/0 petroleja, ruska pa le 33%.
Ako nadalje primerjamo še petrolej obeh naft, najdemo, daje povprečna specifična težkota pensilvanskemu petroleju 0.79, ruskemu pa 0.82. Ruski je torej težji, in sicer zato, ker ima manj lahkih, hlapljivih produktov v sebi, kakor pensilvanski; vsled tega je pa tudi manj nevaren in ne eksplodira tako rad nego amerikanski. Bakuški petrolej tudi bolje sveti (t. j. za določeno svetlobo pogori bakuškega petroleja manj kot pensilvanskega), ako se svetilnica težkoti njegovi primerno konstruira — namreč nizka naredi. Vrh tega so tudi mazilna olja bakuške nafte mnogo bolj raznovrstna in rabljiva, kakor pensilvanskega produkta.
Kar se tiče troškov pridobitve, so v Ameriki neprimerno večji, kot na Ruskem. Tam morajo izvrtati tisoče vrelcev, da dobč toliko nafte, kakor v Baku iz nekaterih sto studencev; vrh tega morajo v Ameriki še dokaj
]jakov, da bi bila ona preprečila Desehmannove nakane ter branila svojim somišljenikom, podati se v tičnico slaboznanega ljubljanskega tičar j a.
Kolera na Laškem in kralj Umberto.
Tožna poročila dohajajo nam z laškega poluotoka. V ta večno zeleni Evropin vrt pritihotapil se je čez francoske meje vdrtooki gost, strašna kolera. Z neusmiljeno koso seka dan za dnevom na stotine žrtev; posebno pa se je vgnezdila z do sedaj nečuveno silo v največjem mestu Italije, v krasnem Nap olji, kjer zbegani narod mrje v tolpah in zastonj išče odrešenja od strašne šibe. Kakor stara kronika, tako se čitajo poročila iz nesrečnega mesta. Povsodi obup in nepopisen strah, povsodi izbruhi silnega fanatizma in nebrzdane praznevere, povsodi slepa opozicija proti pridobitvam znanosti in dobromislečim nared-bam! Zdi se nam, kakor bi imeli pred seboj popise onih strašnih srednjeveških epidemij, posebno znane „črne smrti" v 14. stoletji, ko prebiramo vesti, došle nam iz nesrečne dežele. Kakor v onih mračnih dčbab, zapira tudi sedaj ljudstvo pot vsacemu boljšemu razumu; kakor tedaj, verjame še dandanes, da so kolero prinesli — bogataši in zdravniki v deželo! S svojimi mazili in zdravili širijo kužno bolezen, da bi sami sebe okoristili in si prisvojili to, kar je sezidal revež v potu svojega obraza. Zato se narod brani svojih dobrotnikov, zdravnikov, ki s čudovito požrtvovalnostjo hodijo od bolnika do bolnika; zato se vkljub znani pobožnosti brani celo največjega svojega prijatelja, duhovnika, kajti le-ta pokliče zdravnika in naznani slučaj gospfiski — torej je v zvezi s trositelji strašne šibe! V slepem strahu potem ljudstvo odbija vsako razumno pomoč; zgubivši spoštovanje do višje oblasti, skušajo si posamezniki pomagati vsak po svoje. Listi nam poročajo, da so deloma nehale v okuženih krajih vse vezi, ki čuvajo družinski in državni red. Vsaka občina postopa saino-stalno, ne brigaje se za soseda. Tu zapro javno cesto, tam vstavijo železnico, drugod pa ne pustč ladije do bregovja, da bi zabra-nili pot neljubemu gostu. Ljudstvo se zbira v tolpah po ulicah in tako prenaša smrtne kali na vedno širše kroge. Gojenci raznih zavodov, ki so okuženi, kaznenci po ječah, vse sili iz svojega bivališča, in narod odobrava obupno to početje, ki trosi bolezen vedno dalje. Z vojaško silo morajo oblasti razburjene prebivalce krotiti, da ne počenjajo ne-zmiselnih dejanj... Tako nam pokaže skupna nesreča veliko neizobraženost laškega prostaka in nam odgrne odurno podobo. Malerično umazani napoljski lazzarone je živ dokaz, da je ljudska omika v novolaškem kraljestvu še daleč, daleč za dosegljivo stopinjo in da v onih čarobnih zemljah životari ljud, o katerem
globočeje vrtati in še mnogokrat zastonj, kar se v Baku skoro nikdar ne prigodi. Plače delavske so v Ameriki silno velike, na Ruskem pa se dobi za 40 kopejk na dan poljubno število delavcev, posebno Perzov in Tatarov. Tudi se nahaja v Kavkazu dovelj gradiva za zidanje (posebno kamenja), in kemikalije so v obilici in po ceni na razpolago, kajti tam bivajo velika ležišča žvepla in Glauberjeve soli, zatorej ne manjka žveplene kisline in sode. Gradiva za kurjavo je na Kavkazu neizmerno veliko, kar se ne more trditi o amerikanskih ležiščih nafte. Pridobitev nafte je torej na Ruskem mnogo bolj po ceni, kakor v Pensilvaniji — in ta faktor je pač odločilen.
Gledč prodajališč se je na Ruskem tudi mnogo zboljšalo, odkar so odprli nova pota in pripravne zveze z Evropo. Mnogo se proda tega produkta sicer doma in vedno več tudi v Perziji in centralni Aziji, a velike množine se ga pošlje čez Kaspiško morje po Volgi in potem po železnici na sever v Petrograd in v baltiške luke — kar povprečno ne velja več, kot pot iz Novega Jorka in iz Filadelfije v Evropo. In če tudi prevažanje petroleja iz
bi človek pač ne sodil, da je rodil izmed sebe Danteje in Rafaele !
A kakor solnčni žarek prijazno razsvetli tožno, mračno okolico, tako nam podaje obnašanje vladarja okuženega poluotoka, kralja Um b e rta, jedini prijazni in okrepčajoči moment v neprijazni tej sliki, ki smo jo poprej skicirali. Komaj je začul vladar glasove o strašni nesreči, ostavi! je svojo stolnico, poslovil se od svoje jokajoče obitelji in hitel v Napolj. Z neverjetno srčnostjo obiskal je koj prve dni vse okužene kraje. V vsaki bolnici, v premnogih privatnih hišah videl je narod svojega kralja, kako je v družbi z raznimi dostojanstveniki in napoljskim nadškofom tolažil bolnike in delil pomoči, kjer ni bilo prepozno. Vzgled njegov je gotovo osrčeval obupne prebivalce in zginjeni pogum vrnil se je v marsikaka bojazljiva prsa, ko je bival prvi mož zjedinjene Italije med nevarnimi bolniki. Pravijo, da se vojskovodja ne sme podati direktno v nevarnost; če njega podere sovražna kroglja, potem nastane lahko zmešnjava v vrstah njegovih čet in stvar je izgubljena, ko zgine vrhovni vodja z pozorišča. To velja tudi o kralju Umbertu; gotovo ga niso vodila politična premišljevanja, ko se je podal v okuženo mesto, tolažit umirajoče in osrčevat, obupajoče — in to nam kaže njegov korak v toliko lepšem svitu! Narod njegov tudi hvaležno pripoznava redni heroizem svojega vladarja. Povsodi so ga spremljali navdušeni klici, ko se je vračal proti Rimu nazaj, povsodi se oglaša ljudstvo v neštevilnih izrazih občudovanja in ljubezni do moža, ki je tako lepo spolnil vladarske svoje dolžnosti. Umberto ni bil sedaj v toliki meri priljubljen pri lahko-živnih svojih podanikih, kakor njegov oče; resna natora mladega vladarja ni toliko vga-jala veselemu značaju naroda, kakor ona jovi-jalnega Emanuela. Sedaj pa je stvar drugačna postala; Umberto si je pridobil z obiskom okuženega Napolja srce svojega ljudstva in z junaškim tem činom postavil krepkejši temelj savojski dinastiji!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Češkemu deželnemu zboru predložilo se je včeraj izvestje deželnega odbora o reguliranji rek na Češkem. Reguliranjem Veltave ima se vstvoriti na Češkem mednarodna vodna cesta. Kanalizacija ima se početi pri združenji z Labo pri Melniku ter nadaljevati do Budjejovic. V to svrho vzel se bode potreben denar na posodo. — Dr. Herbst stavil je predlog, naj se okraji na češkem uredijo po narodnostnem načelu.
V gališkem deželnem zboru bila je predvčerajšnjem živahna debata. Hausner je nasvetoval, naj se voli odbor, kateri ima pre-iskavati, kako je organizacijski štatut držav-
Baku via Batum čez črno morje v zapadno Evropo ne stane kaj manj, kakor iz Amerike, je vender mnogo bolj po ceni za južne in vzhodne kraje Evrope. (Sploh se pa Rusi vedno prizadevajo, odpreti svoji obrtnosti nova pota. V zadnjem čusu se je ustanovilo v Petrogradu društvo, ki hoče položiti cevi od Ka-spiškega morja do Perzijskega zaliva; po teh ceveh bi se potem najceneje pretakala nafta na svetovno prodajališče. Opazka prestav-ljavčeva.)
Ako torej še enkrat vzamemo v poštev omenjene razmere, lahko sklepamo, da bode ruska obrtnost z nafto v kratkem času prehitela ainerikausko in več ali manj sama preplavila evropejska prodajališca, kajti v Severni Ameriki vrelci nafte pojemajo, na Ruskem pa so navidezno nevsahljivi; tu je pridobitev jako po ceni, v Ameriki pa je silno draga; na Ruskem odpirajo veduo nova pota za izvažanje in situvacija se tudi v tem oziru boljša od dnč do dnč.
Nam se zdi, da omenjeni čas ni več daleč. V Ameriki pojema obrtnost z nafto kar vidno, na Ruskem pa se razvija velikansko in vedno
nih železnic vplival na Galicijo. Mnogi poslanci so naglašali, da tako početje nima prave svrhe, in posebno grof Alfred Potočki, bivši c. kr. namestnik, svaril je pred bvez-vspešnim kritikovanjem uže dogodivših se činov. Naposled bil je predlog Hausnerjev sprejet z večino štirih glasov.
Iz Budimpešte se javlja, da bode državni zbor ogerski obdržaval svojo prvo sejo dne 27. t. m. Dnč 29. septembra otvoril bo kralj s prestolnim govorom državni zbor. Najprej volil bode zbor svoje zastopnike za delegacije, katere bodo zborovale meseca oktobra.
Na Hrvatskem začele so se včeraj saborske volitve. Volilo se je včeraj 31 zastopnikov. Do sedaj znan nam je rezultat 15 volitev; voljeno je namreč 12 pristašev narodne stranke, 2 Starčevičijanca in jeden pristaš neodvisne narodne stranke. Od narodne stranke voljeni so : Nikola pl. Milič, Miloš Zec, Gjuro Dedovič, Svetožar Kuševič, dr. Crnkovič, Ciro Milekič, baron Živkovič, dr. Lončarič, dr. Itt-linger, G. Krestič in grof Božidar Pejačevič; potem Starčevičijanca Šimek in Kučas ter ne-odvisnjak dr. Markovič.
Tuje dežele.
Urejenje črnogorsko - turške meje le slabo napreduje. Turški zastopniki delajo vedne zapreke, a vsaka zapreka daje jim povod ustaviti svoje delovanje ter čakati informacij iz Carigrada. V takih okoliščinah ni upanja na konečno rešenje mejnega vprašanja. Vsled tega bode — kakor se iz Cetinja poroča — knez Nikola apeliral na evropsko komisijo za urejenje meje, a odnosno prosil velevlasti, da one definitivno rešijo to vprašanje.
Kakor poroča „ National", čegar vesti se vč da o zadnjem času niso nič kaj zanesljive, započel bode admiral Courbet uže prihodnje zopet vojno akcijo. V to svrho odplul bodo proti severu ter okupiral v bližini Pekinga dve važni postojanki. Ta važna točka je najbrže tako imenovani cesarski kanal, kateri dominira uhod v pekingski zaliv.
„Tiraes“ bavijo se v celi vrsti znamenitih člankov z raznorodnim prebivalstvom Indije ter z nevarnostmi, katere pretč britanski državi. Indija broji 250 milijonov duš ter po priliki 350 000 domačih vojakov, katerim ni nič kaj upati. Glavna naloga mora torej biti, število teh vojakov kolikor mogoče znižati ter jih uadomestiti z angleškimi prostovoljci.
Dopisi.
Iz Bezutjaka, 15 septembra. (Izv. dop.) Izvirni dopis iz Menišije o požaru v Bezuljaku je bil zelo pomanjkljiv in nepravilen, da je treba nekoliko popravka. Pogorelo je 8 hiš in ena bajta, 4 skednji, 7 hlevov, 1 kozolec in sledeča živina: 18 ovac in koz, 1 konj in 3 goved, dalje 3 prašiči. Tudi več živalij se je ožgalo in pokvarilo. Kar se zavarovanja tiče,
večji krogi z ogromnimi denarnimi silami se zanimajo zanjo. N ob el j e va družba je v zadnjih letih porabila za svoja podjetja v tej stroki 20 milijonov rubljev in vedno žrtvuje še mnogo kapitala. V guberniji Baku je nastalo vsled pridobitve nafte veliko — skoro samostojno mesto, tako zvano »Črno mesto" z 20 000 delavci, ki so preskrbljeni z vsemi pripravami moderne tehnike.
L. 1882 je Baku sam poslal čez Kaspiško morje okoli 400 milijonov kilogramov nafte in njenih derivatov, vmes blizo 190 milijonov kilogramov petroleja. L. 1883 se je odprla železnica iz Baku v Batum in od tedaj jo mogoče nezmerne množine te tvarine dovajati na Črno morje. Tu sem bodo pač obrnili ruski podjetniki svojo pozornost; to jim tolikanj ložje, ker dobč na mestu surovi produkt za neverjetno ceno po 1 l/a do 2 kopejk * per kilogram. In vender napravijo pri tej ceni bakuški producenti sami še dobro kupčijo!
J.
* V našem denarji velja kopejka malo več kot poldrugi krajcar.
je tako-!e: Bili so vsi posestniki razen enega zavarovani, slednji nehal je plačevati zadnji dve leti in tako je nesrečnež brez pomoči. Škoda znaša, ne kakor rečeno 11000 gld, ampak po malem računjeno 40000 do 50 000 gld. Pogorela niso namreč samo poslopja, ampak tudi vsi pridelki, živež in obleka. Zažgano bilo je — kakor pravijo, navlašč; žandar-merija prijela je tudi sumnjivega Pavla Obrezo, ker govori se sploh, da je pretil z ognjem ter prej svojo hišo dobro zavaroval. To bo uže obravnava pokazala, je li istina ali ne. Zavarovani bili so, ne kakor rečeno, za 6000 gld., ampak komaj za 3810 gld. Beda in revščina je nepopisljiva. Vnanja pomoč od dobrotnikov je silno potrebna, ker nekateri nimajo ne obleke, ne strehe in ne živeža.
Vso pohvalo zasluži sl. žandarmerija c6rk-niška. Odlikovala sta se Posebno gosp. Janez Križman in gosp. Karol Šinkovec, ki sta bila prva na pogorišču in marsikaj otela, kar bi se tako ne moglo. Torej javna pohvala gosp. Križmanu in gosp vodju Šinkovcu!
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Doželni šolski sv&t kranjski imenoval je provizoričnega učitelja g. Josipa Bregarja v Velesovem definitivnim učiteljem na trirazredni ljudski šoli v Šent Vidu; gospodičino Antonijo Janochno, prov. učiteljico v Šent Vidu pri Zatičini, pa definitivno učiteljico v Šmartnem pri Litiji.
— (Oporoka.) „Slov. Narod" je med drugimi podpisi zoper izjavo za gosp. deželnega predsednika prinesel tudi podpis: „Janez Premrl, odbornik, Stranje." Mi Stranjci v hrenoviški županiji nismo mu dali oblastila, v takih rečeh nas tako zastopati, zatorej oporekamo takemu obnašanju in pristopimo k izjavi za gosp. c. kr. dež. predsednika : Matevž Torkalj h. št. 1, Roza Čeč h. št. 2, Jožof Posega h. št. 3, Lovronc Jevša h. št. 5, Anton Merhar h. št. G, Janez Posega h. št. 7, Janoz Tominec h. št. 8, Jakob Brozic h. št. 9, Blaž Torkalj h. št. 11, Anton Sajevic h. št. 12, Janez Sajevic h. št. 14, Anton Posega h. št. 15, Franc Promrov h. št.	IG,	Anton Posega	h. št. 17,	Franc	Žitko
k. št.	18,	Jemi Premrov	h. št. 19,	Audrej	Žitko
h- št.	22,	Janoz Tominec h. št. 23,	Blaž	Brežic
h- št.	24,	Jožof Posoga	h. št. 25,	Jožef	Brežic
h. št.	2G,	Andrej Posega	h. št. 28,	Franc	Žitko
h. št. 29. — Stranjo, 4. soptembra 1884.
— (Volitve za glavni močvirski odbor) za usušovanje ljubljanskega močvirja so na n°vo razpisane. Glavni odbor štojo 15 odbornikov lu štiri viriliste. V nedeljo dopoludno volili bodo močvirski posestniki, kateri bivajo v Ljubljani, v fflagistratni dvorani dva odbornika in jednega namestnika.
— („ MarijaniSče “.) Oskrbstvo deškega sirotišča „ Marij anišče" (Collegium Marianum) prešlo je z dovoljenjem knezoškofijskega ordinariata in c. kr. deželne vlade v roke šolskih sester tretjega reda sv. Frančiška.
— (Ljubljansko strelsko društvo) Priredi v nedeljo 28. septembra t. 1. na strelišči veliko slavnost na čast petindvajsetletnice načol-uištva gosp. c. kr. vladnega svotovalca dr. viteza E. StOckla.^ Vzidala so je v notranjih prostorih novega strelišča lepo izdelana spomenska plošča. 1 o sv. maši na Rožniku se bode spomenska plošča slovesno odkrila v navzočnosti vseh strelcev. Stre-hščo bodo v ta namen tako slovesno okinčano, kakor ob največjih cesarskih slavnostih. Potem se
streljanjo za krasno dobitko, katero bode trajalo dva dni. Prvi dan bode v notranjih pro-storih strelišča slovcson banket, pri katorem bodo hirala vojaška godba.
— (Prijolo) jo včeraj ljubljansko redarstvo Policijsko zaslodovanega tatu Pavla Merklja, katori
v Spodnjih Stranjah, okraj kamniški, pokral junogo obloke, perila in črovljov, ter ga izročilo kamoniški sodniji.
,■— (Izpred porotnega sodišča.) Dane* je bil zatožen 191etni črevljar Janez Jekovec iz /gornjo Belo, okraj kranjski, hudodelstva tožko telesne poškodbo. Dn<5 17. marcija t. 1. pil je v družbi z mnogimi fanti, mod katerimi jo bil tudi kmetsk fant Tone Naglič, v Bizjakovi gostilnici.
Ker je Naglič strijca zatoženega razžalil, sunil ga je zatoženi Jekovec pod mizo z nožem v levo roko, tako da se Nagliču sedaj roka suši in bode isto težko kedaj rabiti mogel, kakor so to zdravniki izpovedali. Zatoženi dejanja ne taji. Porotniki (načelnik g. F. Drenik) so prvo vprašanje, glaseče se na hudodelstvo teške poškodbo, enoglasno potrdili, drugo pa, ali bodo imela poškodba stalne nasledke, enoglasno zanikali. Sodišče (predsednik g. Kapretz) je obsodilo zatoženca Jekovca na osemnajst mesecev težke ječe, poostrene vsak mesec s postom, ter ima zatoženec plačati Antonu Nagliču 100 gld. za bolečine, 200 gld. pa za zamujeno dolo.
Pri drugi obravnavi, katero je vodil deželno sodnije svetovalec gosp. Ludovik Ravniher, zagovarjati se je imel Janez Prepeluh, Ljubljančan, krojač, 32 let star. Kaznovan je bil v Trstu zaradi tatvine 1. 1868. z dvadnevnim zaporom, 1883, leta s 24 urnim zaporom, pri vojakih pri 17. pešpolku 1871.1. zaradi tatvine s 3mesečnim zaporom, 1874. 1. zaradi tatvino in kor jo dezertiral, s 4mosočnim zaporom, 1875. 1., ko jo vnovič dezertiral in kral, na 10 mesecev zapora; pri deželni sodniji v Trstu zaradi tatvino 1866. 1. pa 3 mesece, 1871. 1. na 4 mesečo, 1872. 1. na 10 mesecev, 1876. 1. pa na šest let ječo. Komaj je prišel iz ječe, je bil zopet kaznovan pri deželni sodniji v Ljubljani na 10 mesecev ječe. A danes je zopet zatožen, da je 13. junija t. 1. ukral svojemu mojstru Josipu Kočanu, ko je ta na semonj šel, 200 gld. iz zaprto miznice. Žandarji so ga ujeli, ko jo je popihal, in našli pri Prepeluhu še 121 gld. Prepeluh tatvine no taji, a trdi, da jo bilo le 190 gld. v miznici. Porotniki so ga enoglasno krivega spoznali in obsojen je bil na sedem lot težke ječe, poostrene s postom vsak mesec.
— (Čuden „Samaritan.“) Florijana Korbarja, delavca iz Mengiša, meče božjast. Ko je nezavesten na cesti proti Mengišu ležal, pobral ga je njemu neznan voznik, ga spravil na voz in peljal v svojo hišo	v Dupliče.	A	tam jo	Korbarja
ležečega navidezen	dobrotnik	z	ostrim	orodjem
sunil v desno zgornje stogno, tako da mu je noga grozno otekla. Potem ga jo naložil na voz in ga stresel tik mitnico pri sv. Krištofu v Ljubljani na cesto, ter ga pustil	tam ležati,	dokler ga	niso našli
mestni policaji in	ga odvedli	v	deželno	bolnico.
Pač čuden „Samaritan" to!
— (Požarna kronika.) 14. t. m. zjutraj ob */44. uri jelo je goreti na samotnem posestvu Strug blizo Krke. Pogorela sta dva hleva, dva voliča, jeden teliček, 100 centov sena in 60 centov slame. Škode je 5000 gld. Lastnik, gospod Gustav pl. Fichtonau, ni bil zavarovan.
Iz deželnega zbora.
Senzacijonalni dogodek včerajšnje sejo bil je po vsem neosnovani ugovor poslanca Deschmanna proti notranjski volitvi in njegov strastni napad na deželno vlado. Znamenite ekspektoracije nemško-liberalnega „Percy Heissporua" oceujamo na drugem mestu; tu le toliko, da so narodni poslanci pač bili sila iznenadjeni po tem zavratnem naskoku, a da je g. Deschmann vender tekom včerajšnje debate moral slišati toliko neprijetnih resnic, da ga bode morda kmalu minulo veselje, brez vsakega povoda hujskati in rogoviliti po naši deželni sobani. Poročilo se glasi:
Predseduje deželni glavar g. grof Thurn-Valsassina, c. kr. vlado zastopa c. kr. deželni predsednik g. baron Winkler.
Zapisnik prve seje deželnega zbora prečita zapisnikar g. J. Pfeifer v slovenskom jeziku. Po odobrcnji zapisnika prodlaga g. dožolni glavar, naj bi se zapisnik sej čital monjalno v eni soji slovenski, v drugi nemški. Zbor brez razgovora prod-logu pritrdi. Poslancu grofu g. Ervinu Auerspergu dovoli doželni zbor dopusta 14 dnij, in ekseelenci baronu Schweglu dopust 24 ur. Poslanec dr. Dolenec pa naznanja, da je bolan.
Poslanec g. Svotoc izroči poticijo šmartinske občino, katera je v seji dne 2. decembra 1883ega lota sklenila: a) da bi so na štirirazredni šoli v Šmartnem pri Litiji vpeljal po možnosti poludnevui pouk in b) da bi so učenje nemškega jezika omejilo samo na iste otroko, katerih roditelji to želijo.
Na zahtevanje poslanca g. Svetca se prošnja z vsemi razlogi prečita v zbornici in izroči uprav-nomu odseku.
Dr. vitezBloi weis Trsteniški stavi samo-stalni predlog, naj bode od 1. januvarija 1885. leta počenši slovenski jezik izključno uradni jezik kranjskega deželnega odbora. Ta predlog podpirajo vsi narodni poslanci, gosp. predlagatelj dr. vitez Bleiweis bodo ta predlog v prihodnji seji utemeljil.
Vladna predloga z načrtom deželno postavo o spuščanji žrebcev za konjsko plemenitev izroči se gospodarskemu odseku.
Poslanec g. Murnik poroča v imenu deželnega odbora o volitvi doželnih poslancev in predlaga: Slavni dež. zbor naj sklene: Volitev A. Obreze deželnim poslancem za volilni okraj kmetskih občin Postojina, Senožeče, Bistrica, Planina in Lož naj so potrdi.
K besedi o tej točki so oglasi prvi gosp. Doschmann. On pravi, da je pričakoval, da se oglasi katori političnih somišljenikov bivšega poslanca te volilne skupine postojinskih kmetskih občin ter osvetli vladni vpliv na to volitev. Slikati gre njemu tedaj, kako je sedanji vladni sistem vplival na te volitve. Ne storil bi pa tega, ako bi se mu ne vsiljeval spomin na brezštevilna predbacivanja od strani narodne večine na prejšnjo liberalno vlado da so je ona vtikala neopravičeno v volitve in da bi se ne spominal, kako jo sesijo za sesijo visel Damokljejev meč verifikacije nad glavo liberalnih poslancev, se li bodo njih volitve potrdile ali ne. Posebno pa misli g. Deschmann, da ima sedaj nalog spregovoriti besedo o volitvi na Notranjskem, kor jo po njegovem mnenji stopila c. kr. dežolna vlada kranjska v politično areno volilnega boja v tem okraji, kakor je to običajno le strankarskim možem.
Poudarjati pa mora, da nima niti za tega, niti za onega poslanca posebno simpatijo ali antipatijo, to mu je pa vender naglašati, da gospoda izvoljonoga poslanca notranjskih občin visoko čisla. A sili ga njegova konstitucijonalna vest, da kaj spregovori o tej zadevi, posebno ker ve, da tisoči kranjskih prebivalcev stojč za njim in so z njim jednakega mnenja. Ako bi vis. vlada še zanaprej s takim načinom so vmešavala v volitve, potem, misli g. Deschmann, bi bila to velika škoda konstitucijo-nalnemu načelu. V slovonskem oficijoznem listu vršila se je proti neljubemu kandidatu taka polemika, kakeršna so z dostojnostjo c. kr. vlade ne strinja.
S tem postopanjem, meni g. govornik, je deželna vlada na Kranjskem nekako v protislovje prišla z osrednjo vlado na Dunaji, z ministerstvom Taaffejevim, katerega načelo je, kakor so oznanjali olicijozni listi, lo pomirjonjo in sporazumljenjo narodov. V dokaz toga uvaja g. Deschmann iz uradne „Laibacher Zeitung" z dnd 10. septembra t. 1. članek : Nadi den WaMen. V tem članku da se na-glaša, da se Taaffejeva vlada ni vmešavala v volilni boj in da je mirno gledala, kako sta se delila luč in sonca med raznimi političnimi strankami in da je bila vlada v volilnom boju po polnem nepristranska, kajti dunajska vlada si je svojega trdnega stališča gotova. A ta izjava velja menda le za deželno-zborske volitve v planinskih deželah, kajti misliti je, kor se je vladi v Kranjski po-trobno zdelo, poseči s svojo agitacijo v notranjsko volitev, da je ista hotela spokoriti notranjsko vo-lilco k načelom osrednjo vlade in da je položaj c. kr. vlado v Kranjski jako negotov.
Dobro je, meni g. govornik, da notranjski volilni možjo no znajo nemški, ali pa, da jim ne pride v roko „Laibacher Zeitung", kajti inačo bi bili izvedeli, da so po polnem izgubili zaupanjo c. k. dež. vlado in ne bilo bi tudi treba, da se je pošiljalo ogromne skladi vladnega slovenskega lista na Notranjsko zaradi kaj druzega nogo da hi nasprotnega kandidata ubili.
Potem pripovedujo g. Desehmann, kako neumorno so vladni agentje agitirali, kako zlato gradove so notranjskim volilcem obetali, tako na pr. mitnico, katero je uže sklenil deželni zbor, predno je bilo kako mesto poslanca kmetskih občin notranjskih izpraznjeno. Mnogo da se je potegoval g. dr. Zarnik za mitnice, zadnji njegov predlog, njegov Schivannengesang, v kranjskem deželnem zboru jo meril na to, vender je zmagal po vladi patroniziran kandidat g. Obreza, da-si nasprotnik mitnic.
Gosp. govornik omenja, da je mnogo časa počival dotični postavni načrt na mizi pri deželni vladi, ter da ne ve na tanko, ali se je vsled dolge leže stopil ali zmrznil. Sicer pa vender prizna gosp. Deschmann, da bi se bil dotični načrt o mitnici tudi brez notranjske volitve predložil na višje mesto. Še enkrat toži gosp. Deschmann o vladnih agentih, o koristolovcih, kateri so grejejo v svitu vlade in pravi, če se bode delalo tako naprej, bode le velika škoda vladni avtoriteti in kani bode prišlo s parlamentarizmom in volilno svobodo? Zadnja se bode v kmetskih občinah na Kranjskem po polnem uničila in ker ima vlada toliko raznih sredstev, izvolil se bode le zmirom vladi prijazni kandidat. A za deželni zbor naj bi to še bilo, vse kaj druzega je pa za državni zbor. Za raznovrstne obljube, za sklodico leče izvolili se bodo posebno v revnih kmetskih volilnih okrajih poslanci, kateri bodo glasovali za vse, kar bode vlada želela in tako votirali nji milijone, katerih njih volilci itak plačali ne bodo.
Če gre tako naprej, potem, misli gosp. Deschmann, ni treba zasedanja več deželnega zbora in prihrani se lehko revni kranjski deželi vsako leto do 10000 gld. Gosp. Deschmann sklene z opazko, da se z njegovim nazorom vjema gotovo velika večina prebivalstva na Kranjskem.
Deželni predsednik baron Winkler: Jaz bi pač ne bil pričakoval, da bi ta zadeva, katero obravnavamo, dala kakemu poslancu povod, tako hudo napasti vlado, kakor jo to stvoril gospod Deschmann. On očita vladi, da se je podala med strankarski prepir in vplivala tako, da je bil zvo-ljen vladni kandidat. To očitanje jo po polnem neutomoljeno. Vlada ni postavila nobenega kandidata, to so stvorili volilci sami. Vlada ni imela vzroka, protiviti se temu in če ima javni list na razpolago, se pač ne sme delati odgovorna za vse, kar je pisanega v tem listu. Kako se polemizuje in bojuje, to je stvar urednikova, ki je za list odgovoren, in bode to odgovornost tudi vedno rad prevzel. Jaz sem pazljivo čital članke, ki so bili pisani o tej volitvi in moram reči, da nisom ničesar našel, kar bi škodovalo časti vlade, kakor trdi gosp. Deschmann; pač pa som našel, da jo nasprotna stranka bojevala ao z večjo strastjo.
Vlada ni imela povoda, da bi nasprotovala kandidatu zmerne, tako zvane vladne stranke, pač pa bi bila imela vzroke, dolati na to, da se ne izvoli nasprotni kandidat, kateri jo sovražnik one vlade, katere politika dela na pomirjenje strank iu narodnostij. če se je oficijozno glasilo potezalo za kandidaturo poslanca Obreze, kateri jo mož zmerne stranke, pač ni imela vlada povoda, da bi se temu ustarijala. Sicer pa bi moralo biti poslancu Desch-mannu ljubo, da je izvoljen ta poslanec, kajti priliko sem imel opazovati, kako so je osebito poslanec Deschmann boril proti prejšnjemu poslancu Zarniku ter se pri tem niso posebno izbirali izrazi. Poslanec je menil, da se je vladnemu načelu, pomirjenje doseči, godila škoda. To ni opravičeno. Jaz vidim v deželi dve glavni stranki, t. j. nemško in slovensko, kateri sta obe poklicani, da mirno delujeta, in zaradi tega bi moral deželni zbor, če se izvoli načelu pomirjenja udau poslanec, to odobro-valno pozdravljati.
Gosp. poslanec govoril je o agentih, katere je vlada poslala. Meni o takih agentih ni nič znano; jaz nisem nikogar tjžt poslal, z nobenim so ne seznanil, kajti pred moje oči ni bilo nikogar. Vse-kako se je izrekla želja, naj se mir in sprava pospešujeta; jaz torej menim, da vlada teh pred-bacivanj ni zaslužila ter jo ne more zadeti nikaka graja.
če je poslanec omenjal, da ao je od slovenske stranke kar cola povodenj sumničenj ulivala proti prejšnji vladi, mi je misliti, da bi bil poslanec imel vzrok, potegovati se zanjo, ker je bil uje pristaš; ne uvidovam, kako moro kaj očitati vladi, ker si ta ni v svesti nobonega prestopka svojih dolžnostij. Kar se tiče napadov na oficijozno glasilo, je to nalog poslanca Šukljeja, kateri se jo itak oglasil za besedo. (Odobravanje.)
(Konec prihodnjič.)
Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“
Skiernievice, 17. septembra. Med vožnjo na lov se je peljala čarovna z avstrijskim cesarjem, car Aleksander pa z cesarjem Viljel-
mom. Avstrijski cesar je bil v ruski uniformi kot general; cesar Viljelm, car in veliki knezi so nosili lovsko obleko. Med vožnjo z lova se je peljal cesar Viljelm poleg čarovne, avstrijski in ruski cesar pa sta se vozila vkup. Med tem iz južne Rusije došli včliki knez Mihajl obiskal je takoj najprej v avstrijski uniformi avstrijskega cesarja in potem v pruski uniformi pruskega cesarja. Med tem, ko so vladarji bili. na lovu, razgovarjali so se dve uri Bismarck, Kalnoky in Giers.
Ob 6‘/a- uri zvečer vzprejel je nemški cesar Kalnokyja v avdijenco Ob 7. uri zvečer bil je družinsk obed v gradu, ob jednem pa mar-šalen obed na specijainem kolodvoru. Ob 9. uri zvečer je bila gledališka predstava, potem se je serviral čaj. Kalnoky dobil je veliki križ reda sv. Andreja; Giersa in Lobanova odlikoval je avstrijski cesar z včlikim križem Štefanovega reda. Razen tega so vladarji menjavno odlikovali osebe iz spremstva.
Napol j, 17. septembra. Včeraj je obolelo 463 oseb, umrlo 258 oseb za kolero.
Dunaj, 16. septembra. Grška kraljeva obitelj prišla je danes v jutro s spremstvom iz Draždanj sim; vzprejel jo je na kolodvoru poslanik in generalni konzul Grške. Kraljeva obitelj potuje po kratkem postanku v Atene.
Gradec, 16. septembra. Slovenski poslanci stavijo predlog o uravnavi odpusta zemljiškega davka pri poškodbah vsled trtne uši iu pri drugih nezgodah v vinogradih. Deželni odbor predlaga, naj se za krajevno železnico Rogatec-južna železnica za 400 000 gold. delnic prevzame. V patrijotično deželno društvo se pošlje dr. Wanisch kot zastopnik.
Kološ, 16. septembra. Škof sedmograš-kih reformirancev, Peter Nagy, je danes ponoči umrl. Tukajšnji časopisi imajo danes črn obrobek.
Skiernievice, 16. septembra. Ob današnji veliki paradi bilo je ugodno yreme; parada kazala je vsled navzočnosti treh ce sarjev izredno vojaško lice. Lova udeležilo se je 12 strelcev iu vsi trije cesarji.
Napol j, 16. septembra. Po uradnem poročilu je od včeraj o poluuoči do danes o polunoči 470 oseb obolelo in 270 oseb umrlo za kolero.
Napolj, 16. septembra. Od včeraj od 4. ure popoludnš do danes 4. ure je 432 oseb obolelo in 141 oseb umrlo za kolero. Sin kralja Sandviških otokov je umrl.
Madrid, 16. septembra. Včeraj je v pro-vinciji Alikante 7 oseb za kolero umrlo, v Barceloni in v Tortosi je več oseb za kolero obolelo.
London, 16. septembra. Jutranji listi poročajo, da je vojni urad na prošnjo generala Wolseleya sklenil, angleško vojsko v Egiptu za dainjih 3000 mož pomnožiti.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 17. septembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................80'80
»	>	»	»	srebru...............81 • 85
Zlata renta..............................................104-80
5% avstr, renta.......................................... 95	85
Delnice nArodne banke................................... 849-	—
Kreditne delnice  ..................................... 298	■ 80
London 10 lir sterling...................................121-70
20 frankovec.............................................. 9-68
Cekini c. kr.............................................. 5-78
100 drž. mark............................................ 59-65
Uradni ”Iusuil»
z dn6 17. septembra.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kočevji za davkarsko občino Log, poizvedbe dne 29. septembra; dalje za davkarsko občino Rein-thal, poizvedbe dnč 29. septembra.
Pod varstvom: C. kr. okr. sodnija v Vipavi postavila je od deželne sodnije blaznim proglašenemu Janezu Godini iz Vipave št. 151 Ant. Rupnika iz Vipave št. 178 varuhom.
Eks,javno dražbe: V Metliki premično blago Ant. in Katre Okoi- iz Metlike (300 gld.) d ne 7. novembra; posestne in užitne pravice Ive Slobodnikovih parcel dne 20. septembra. — V Litiji zemljišče Mice Tomažičeve v Jevži (2853 gld.) dnš 23. septembra, 22. oktobra in 25. novembra.
Tuj c*i.
Dn6 15. septembra.
Pri Maliči: Czerwiakowsky, trgovec, s sinom iz Trsta.
— Mally, fabrikant, s hčerjo iz Tržiča. — Dekleva s sinom iz Postojine. — Obreza, posestnik, iz Cerknice. — Urbantschitsch, graščak, z rodbino iz Polhovega Gradca.
Pri Slonu: Neutnayer, trgovec, iz Monakova. — Kuntze, fabrikant, iz Legnice. — Tornago, c. kr. major, iz Priboja. — Munteanu, c. kr. vojaški duhovnik; Gen-tilli, trg. agent, s soprogo; Weislein, zasebnik, in Weitz z rodbino iz Trsta. — Hafner in Kuten, učitelja, iz Zagreba. — Pistelič iz Banjaluke. — Mosser, hotelier, s sinom iz Beljaka. — De Franceschi, porotnik, i/. Vipavo. — DomladiS s soprogo iz II. Bistrice. — Candusso, lesotržec, iz Logatca.
Pri Južnem kolodvoru: Holler, zasebnik, z Dunaja.
— Turs, potovalec, iz Gradca. — Salasnik, poto-valec, iz Hrvatske. — Pribis, posestnik, iz Komna.
— Fischer, potovalec, iz Lipnice.
Pri Avstr, carji: Logar, učitelj, iz Trebovelj.
Meteorologično poročilo.
S o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ram
16. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743-62 743-88 745-78	+12-6 +21-8 +15-0	bzv. vzh. sl. bzv.	megla js. »	000
R
1
I
I
I
m
1
m
Knjigotržnica
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergova
Ljubljana
Kongresni trg štev. 2
pripoi-oča svojo
popolno zalogo
■vseli na tukajšnjih in vunanjih učilnicah, posebno na c. kr. višji gimnaziji, c. kr. višji realki in tukajšnji c. kr. možki in ženski učiteljski vadnici, zasebnih, ljudskih in meščanskih šolah upeljanih
“	-	t«	Sl	®1)
v najnovejših izdajah, na pol ali trdo vezanih, po zelo nizlclla. cenah.
Zapisniki uvedenih učnih knjig oddajejo se brezplačno.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kloinuiayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.