L tot s* kort*« dalav-•k«f*ltu4«ivft. U«Uv-ol m oprftvlétnl do v««gt kar produolrftto.
T bi« p*par I« d«vot®4
to tha Intaraata o I tha working eltM. Workers »r« tniitM to ali what thav producá.
STEV. (NO.) 439.
PAZITE
nafttavilko v okUpaju ki — nahafa poU| va-i*«a naslova, prilaplf». naga «podat ali ..
na ovitku. Aka (440) |a itavllka . . t*da| vam a priho4n|« fttavllko naša ga lista pa ta*« naročnina. Proai-mo. ponovita |a taka|.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.	CHICAGO, ILL., DNE 8. FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1916. LETO (VOL.) XI.
KAJ JE WILSON PREZRL
Predsednik Wilson je storil, kar je napovedal. Vozi se po deželi in agitira za oboroževanje, za tiste načrte, ki jih je vlada predložila kongresu in še za nekaj več. Po njegovih željah giaj bi n. pr. Zedinjene države imele naj ved jo mornarico sveta.
Predsednik Wilson pove na svojih shodih mar-aikatero resnično besedo. Z njimi hipnotizira tudi mnogo takih poslušalcev, ki so sicer nasprotniki teh oboroževalnih načrtov. In bilo bi res nezmiselno tajiti, da se kaže njegova dosedanja agitacija kot velik uspeh, ki je spravil meščanske zagovornike miru v očitno zadrego.
Wilson pravi n. pr., da je svoboda dragocenejša od miru. Kdo mu ne bi pritrdil! Mir je zelo dragocena reč in socialisti ga znajo ceniti. Ali če se svoboda ne da ohraniti, ali doseči drugače kakor z orožjem, smo prepričani, da bodo celo tisti socialisti, ki bi jih lahko imenovali fanatičarje miru, odobravali oborožen boj.
Nekaj druzega je, če govori Wilson o "narodovi časti" in zahteva vojno zanjo. Ne glede na to, da je narodna čast raztegljiv pojiu kakor elastika in ima vsakdo o njej lahko druge nazore, je nazor, da se popravlja čast s krvjo, popolnoma srednjeveško fevdalen in njegov najznačilnejši jz-raz je dvoboj, ki se je ohranil v Evropi zlasti v a-ristokratičnih in oficirskih krogih., O neumnosti dvoboja se je že toliko pisalo, da se ne more povedati o njej nič novega več. In najbolje je ta norost karakterizirana, kadar pade v dvoboju tisti, ki je bil razžaljen, nasprotnik, ki ga je razža-lil, jo pa zdrav in vesel odžvižga.
Kdor zagovarja vojno zaradi časti, noče nič druzega, kakor prenesti blaznost dvoboja v veliko in na mesto dveh pretepačev postaviti miljo-ne. Kdor zagovarja vojna zaradi časti, daje sovražniku najlepšo priliko, da izzove vojno, potem se pa postavi v pozo napadenega.
V tako vojno "zaradi časti" bi se bile Zedinjene države malodane zapletle v času Huertove-ga predsedništva v Mehiki. Ameriška čast je bila takrat užaljena v ameriški zastavi. Sodrug Meyer London je pa v kongresu jako dobro dejal: Zastava je le simbol in razžali jo lahko vsak tepee.
ArguüiÄt je torej Wilson na vsak način slabo izvolil. Zdi se, da je zopet enkrat pozabil na svoje lastne besede. Lani, ko se je pričela še doslej nekončana afera zaradi Lusitanije, je isti predsednik dejal: "Narod je lahko prepeno-8en, da bi se bojeval." In ta izrek je bil na vsak način bolj opravičen. Ako pljune kakšen prismo-jenec na zastavo, je to prav toliko, kakor če me dregne pijanec na cestnem hodniku. Ako se bom
zaradi tega pretepal s pijancem, se le ponižam; in dežela, ki pograbi zaradi takega pljunka za o-rožje, se prav tako ne bo povišala.
Ker je čast tako elastična reč, da se ne morejo o njej nspraviti nikakršni splošno veljavni zakoni, je pa tudi največja nevarnost, da se izrabi ta beseda za pretvezo, ki naj pokrije povsem druge interese. Tako je bilo ravno z Mehiko. O1 časti Zedinjenih držav se je govorilo, na interese kapitalizma se je pa mislilo. Hearst je pisal o zvezdah in progah, preračunaval je pa vrednost svojih posesti j v Mehiki.
Ali Wilson je govoril tudi o drugih rečeh. Začel je pravzaprav z ameriškimi institucijami, z a-meriškiin duhom. * O tem govori sedanji predsednik posebno ratj, Pozabil je pa tudi tukaj, da se ne sme v našem času gcneralizirati. Ameriški narod ni enota. Pri tem ne mislimo na dejstvo, da se sestavlja iz neštetih odlomkov najraznovrst-nejših narodov, ki prihajajo tukaj v glasoviti "Melting Pot". Ne mislimo na "Hyphen", na veza j, ki dela "Deutsch-Amerikaner," "ameriške Čehe," "ameriške Irce" itd. namesto "pravih Amerikancev". Veliko pomembnejše so razlike med Amerikanci in Amerikanci, in tiste topilnice ni od Atlantika do Pacifika, ki bi mogla raztopiti najglavnejše, največje in najodloČilnejše razlike: Razlike med kapitalisti in proletariatom.
Kakor v vsaki kapitalistični deželi so tudi v Ameriki zelo različni duhovi. "Ameriškega duha", splošnega* v vseh Američanih živečega, pa naj so nativistični detTet rodov nazaj, ni.
Ali misli Wilson, da je Rockefellerjev, Gary-jev, Morganov duh pravi ameriški duh T Ah, v A-meriki je na miljone ljudi povsem drugega duha. Enak duh, ki živi v naših multimiljonarjih, prebiva pa tudi v Kruppu, Rothschildu, Kestranku, Fuerstenbergu in v drugih velekapitalistih najrazličnejših dežel. Profitarski duh je to, internacionalen in kosmopolitičen, duh nebrzdanega hrepenenja po večjem bogastvu, po moči.
Povsem drugačen je duh coloradskih ali pennsylvan.skih delavcev. Ta je podoben univerzalnemu delavskemu duhu, stremi po boljšem kruhu, po višji kulturi in po svobodi, pa je zato v boju s ¿capifcili»ti;,iuni duhom, ki mu vse to odreka.
Je li to pravi ameriški duh? Težko bi se to reklo, kajti oficielnega priznanja gotovo nima. Sicer ne bi bilo mogoče, da se pošilja proti njemu enkrat državna, drugič mestna policija, obakrat ameriška, tretjič pa milica, zopet ameriška.
Ali se izraža ameriški duh v otrocih, ki delajo po dvanajst ur v tovarnah, ali v južnih kava-lirjih, ki se trdovratno upirajo poizkusom, da se
odpravi to izkoriščanje otrok! Ali govori ameriški duh iz delavcev, ki zahtevajo politično svobodo, ali iz policijskega komisarja, ki grozi, da bo izgnal vsakegi^ delavskega agitatorja, ki bi se drznil govoriti v mestu!
Wilson je navdušen Amerikanec, toda šiloma zatiska trepalnice, da so v Zedinjenih državah kakor drugod razredi, med katerimi so nasprotja večja kakor med narodom in narodom.
In kakor so si nasprotni duhovi, tako so si nasprotni interesi. Po čemer hrepene kapitalisti, to škoduje delavstvu; kar bi delavci radi dosegli, smatrajo kapitalisti za greh proti sebi. Zato nimajo niti Wilsonove besede o ameriških institucijah trdne podlage. Ker gospodujejo kapitalisti, so tudi te institucije kapitalistične, pa ne američan-ske.
Zato mora delavstvo čutiti, da je tisto oboroževanje, ki ga sedaj zahteva vlada, za katero agi-tira Wilson in rabi vso svojo zgovornost, kapitalistično obroževanje, pa ne ameriško, da ima služiti kapitalističnim interesom, pa ne ameriškim, da se ne propagira za varstvo ameriške svobode, ampak za kapitalistične profite.
Wilson pravi, da so na svetu dragocenejše reči od miru. Gotovo. Socialistična stranka ne bi bila to, kar je, stranka boja, revolucionarna stranka, če ne bi tega priznala. Če bi v cesarske in kraljevske uniforme stlačeni delavei v evropskih zakopih obrnili puške in topove proti tistim, ki so jih pognali v klavnico, pognali svoje kronane trote v pekel in v solidarnem sporazumu napravili sami 44red" v Evropi, bi jih z navdušenjem pozdravili sscialisti vseh dežel in bi jim z vsemi silami pomagali za revolucionarno zmago. To kar bi priborili, bi bilo dragoenejše od miru.
Ali med te dragocenejše reči ne spadajo pro-fiti municijskih tovarn, ki hočejo imeti tudi po evropski vojni ogromen obrat;, med nje ne spada konkurenca ameriških kapitalistov z evropskimi; mednje ne spada osvajanje novih trgov; mednje ne spada možnost kapitalistov, da zaduše delavske stavke v krvi: mednje ne spada strahovanje delavcev pri volitvah in pri izvrševanju političnih pravic.
Take namene pa ima tisto, oboroževanje, zaradi katerega tekmuje Wilson sedaj z Roosevel-
tom.
Wilson je prezrl, da zahteva od naroda, naj se poda v suženjstvo in se odreče vsake svobodne volje. Kajti če se izvede tista pomnožitev armade in milice, ki jo zahteva vlača, bo vsak državljan, ki vzame puško na ramo, slepe orodje vladajočih sil, njegovim interesom nasprotnih. Poli-
tični pololaj ustvarja tajna diplomacija, na katero nima ljudstvo niti najmanjšega vpliva. Proti ljudski volji je situacija nenadoma lahko taka, da je vojna "neizogibna," vojna, katere ne bi svobodno ljudstvo nikdsr odobrilo. S pomočjo tajne diplomacije se da čisto agresivni, kapitalistično osvojevalni vojni lahko značaj "nujne o-brarabe". In ljudstvo mora na taki vojni prelivati svojo kri in mora s svojimi žulji plačevati njene stroške.
Ljudstvo ne odločuje o vojni in miru, kajti kongres kontrolira kapitalistični razred. Ampak dolžnosti vojne bi padle na delavski razred. In dogodki na Angleškem uče, da bi bil tedaj do prisilne vojaške službe le en korak.
Važne, zelo važne momente je prezrl Wilson, . in zato se ne sme čuditi, da je vse socialistično delavstvo nasprotno njegovim oboroževalnim načrtom.
Drugače bi bilo, če bi v Ameriki res živel živo življenje ameriški duh, to je tisti, ki bi moral vladati, če bi se bile tradicije in misli iz vojne za neodvisnost le v tem izpremenile, da bi se bile dosledno razvile s časom. Ako bi bil ameriški duh, o katerem govori Wilson, pravi duh svobode, ako bi bile ameriške institucije institucije delavskega ljudstva,ako bi to ljudstvo v resnični svobodi samo vodilo svojo politike in urejevalo svoje razmerje do drugih narodov, ako bi ameriški narod sam odločal o svoji usodi, pa bi ga vendar katerikoli sovražnik hotel napasti, da pomandra njegove pravice, ne bi bilo treba nobenega pridušavanja in vsak Amerikanec bi razumel, da so na svetu še dragocenejše reči od miru, in vsak socialist bi branil Ameriko, vedoč da brani z njo svoje pravice, svojo svobodo, pogoje svojega napredka in kos svobode in bodočnosti vsega človeštva.
Wilson zahteva več vojakov, več miličarjev, več ladij, topov, zrakoplovov itd. Za varnost Zedinjenih držav bi moral Wilson predvsem zahtevati resnično demokracijo, resnično republiko, odstranitev kapitalističnih dinastij, ljudsko diplomacijo, mnogo, mnogo socialne politike, mnogo zdrave ljudske izobrazbe. Če bi ameriški duh na ta način pomenil srečo in svobodo naroda, bi bil vsak Amerikanec brambovec Amerike, če bi nastopila potreba obrambe.
Ali če zakliče Wilson te zahteve po Ameriki, bo to glas vpijočega v puačavi. Kajti Wilson je prvi uradnik Zedinjenih držav, njih vladar je pa kapitalistični razred. In zato si bo moral delavski razred sam proti kapitalističnemu priboriti pravice in svobodo, ki mu gre, in o kateri bo te-' daj tudi v dnu duše prepričan, da jo je vredno braniti, če je potrebno.
MEDNARODNO PRAVO.
V Washingtonu obstoja Ameriški zavod za mednarodno pravo. Nima sicer oficielnega značaja, toda znamenit je zaradi tega, ker so v njem zastopane vse ameriške republike. Vsaka ima tam po pet zastopnikov in vsaka gleda, da jo zastopajo najznamenitejše kapacitete s polja mednarodnega prava. Zaradi tega je tudi vpliv tega zavoda na ameriške republike v vprašanjih internacionalnega prava znaten.
Ta zavod je pred kratkim soglasno sprejel resolucijo o načelih prava, ki naj bi bila merodajna za mednarodne razmere.
Za ta trenotek ima omenjena resolucija pač le akademičen pomen. Ravno tiste države, katerih se najbolj dotika, se sedaj ne bodo bavile z njo. Preveč imajo opravka z vojno. In če bi se lotile teh vprašanj, bi jih prav gotovo ne hotele rediti, ker bi morale sicer same sebe udariti.
Pač pa je gotovo, da pridejo ta vprašanja po vojni na dnevni red. Koliko bo praktično vredno, če se ta načela teoretično sprejmejo, je pa seveda druga reč.
Resolucija ima naslov 44Deklaracija pravic narodov." Ime "narod" pomeni tukaj to, kar navadno imenujemo država, tako kakor se rabi v Ameriki beseda "kation" za vse prebivalce Zedinjenih držav oziroma za Zedinjene države same.
Opira se ta deklaracija na ameriško 44 Izjavo neodvisnosti" in je opisana kot 44mednarodna izjava neodvisnosti. " Članek 1. pravi, da ima vsak narod pravico obstanka in pravico, da brani svoj obstanek. To pravo pa ne obsega pravice, da si pri-bavi kakšen narod varnost z nezakonitimi dejanji zoper nedolžne narode.
Vsak narod ima pravico do neodvisnosti v tem zmislu, da lahko pospešuje svoj razvoj brez vmešavanja drugih narodov, ali vedno s tem pogojem, da se ne kršijo pravice drugih narodov.
En narod ima pred postavo enake pravice kakor drugi: Teritorialne pravice v določenih mejah in izključno jurisdikcijo na tem ozemlju nad vsemi osebami, naj so domačini ali pa tujci.
Vsak narod ima pravico zahtevati od vseh drugih narodov, da respektirajo in čuvajo njego-
Zakon o otroškem delu.
Kongres je v četrtek sprejel zakon, ki se tiče otroškega dela. Če se natančno vzame, ne gre ravno zh veliko reč. Prepovedan je meddržavni promet blaga, izdelanega v tovarnah, v katerih so otroci izpod 16 let zaposleni po več kakor vsem ur na dan, ali pa kjer delajo pred 7. zjutraj ali po 7. zvečer. V tovarnah ne smejo delati otroci izpod 14, v rudnikih in kamnolomih ne izpod 16 let.
Zakon gotovo ni revolucionaren. Potrebne bi bile vse drugačne določbe, da bi se otroci rešili iz industrijskega suženjstva. Prizna se pa vendar lahko, da je v postavi košček napredka, in ves socialni napredek se naposled sestavlja iz koščkov.
Kljub temu, da zahteva zakon prav malo, se je pa vodila sila ostra opozicija proti njemu, in sicer so stali na čelu tega boja gentlemani iz južnih držav. Tam so napovedovali tak boj, kakor da se pripravljajo za novo secesijsko vojno. Kakor jim je bila črna sužnost nekdaj svetost, tako smatrajo sedaj izkoriščanje otrolr za nedotaklji-
vo svetinjo. Njihovemu pritisku se je res posrečilo, da so napravili v zakonu izjeme za nekatere konservne tovarne.
Na drugi strani je pa vplival pritisk javnega mnenja na kongres in je povzročil, da je bil zakon sprejet s 337 glasovi proti 46. Sedaj mora odločiti še senat, in upati je, da ne bo v tem vprašanju bolj nazadnjaški od zbornice poslancev.
Kongresniki meščanskih strank se gotovo niso izpremenili v svojem značaju in niso čez noč postali protikapitalistični. Med 337 poslanci jih je gotovo mnogo, ki niso s svojim srcem glasovali za zakon in bi ga bili rajni pokopali, če se ne bi bili zbali javnega mnenja in izgube mandatov. To javno mnenje pa ni nastalo samo od sebe, temveč je plod socialistične agitacije in dokazuje, da prinaša delo uspehe tudi preden je dosežen zadnji cilj. Delavci, ki molijo, da ni vredno pristopiti stranki in socialistično glasovati, dokler ni gotovo, da zmsga socialistična strsnkt., se iz tega lahko pouče, da je ne le vredno, ampak tudi potrebno.
ve pravice; kajti le pravice in dolžnosti stoje v zvezi, in dolžnost enega naroda je spoštovati pravice vsakega drugega.
Pravijo in pišejo, da se ne bi mogla nikdar "kršiti belgijska ali grška nevtralno*.',, ako bi sedaj veljala ta deklaracija. Mi pravimo še več: Sedanja vojna bi bila nemogoča. Kajti če ima vsaka država izključno jurisdikcijo na svojem ozemlju, ne bi bila mogla Avstrija nikdar poslati v Belgrad infamne zahteve, da naj avstrijski policisti in sodniki preiskujejo in uradujejo na srbskih tleh.
Ali na svetu ni tako lepo urejeno, da bi se vse opravilo z izjavami in deklaracijami. Resolucija washingtonskega zavoda itak ne obsega nič novega. Ta načela so tudi doslej teoretično veljala v mednarodnem pravu. Vsaka država je samostojna, neodvisna, ima pravico do obstanka, pravico, da brani svoj obstanek itd. Invazija v Relgijo je bila nezakonita, ker je bila vrhu vseh splošnih načel Hclgija še nevtralna država in je bila njena nevtralnost splošno priznana in podpisana.
Pa vendar so kajzerjevci udrli vanjo. Vojna je izbruhnila s krivičnimi pretvezami in tekom vojne se vrše nešteti prestopki mednarodnega prava.
Oblika, v kateri se izrekajo mednarodne pravice, ni najvažnejša. Mnogo globokejše je vprašanje, kje je moč, ki bo varovala pravico.
V ameriškem zavodu za mednarodno pravo sede kapacitete. Nič ne dvomimo o tem. Ali te kapacitete so kljub svojemu znanju in svoji avtoriteti tako enostranske, da izgubi njih znanje vso praktično veljavo. Če se tisočkrat določi, da imajo vse dežele enake pravice, ne vzame to kapitalizmu njegove ekspanzivne moči. Kapitalistične države ne napadajo drugih, ker ne vedo, da je to krivično, ampak zato, ker potrebuje njih kapitalizem razširjenja. Tako je in tako bo, dokler bo kapitalizem.
Rumunska vlada se pripravlja, da najame v tujini posojilo v znesku 210 miljonov frankov. Kritično znamenje 1
Vojna še fe šele pričela
Zelo tolažilno besedo za Evropo in okolico je izrekel angleški mnnicijski minister Lloyde George, ko se je razgovarjal z dopisnikom milanskega lista "Secolo".
14Mislim, da se je za nas vojna šele pričela," je dejal, "sem pa absolutno prepričan o naši končni zmagi, dasi smo storili v preteklosti več napak. Anglija in njeni zavezniki se sedaj skupno posvetujejo in bodo močnejši, ker so združeni. Spomladi bomo imeli prvič, odkar se je pričela vojna, več streliva kakor naši nasprotniki, številna premoč naših vojsk je pa nepreporna. Razun tcj?a je finančno stanje Nemčije od dne do dne slabše."
Ko ga je dopisnik vprašal, če obtiči vojna na mrtvi točki, to se pravi, da ne bo mogla nobena stranka popolnoma premagati druge, je Lloyd George odgovoril, da ne bo tako. "Morda bo trajalo dolgo," je dejal, "ampak najprej moramo streti lupino, da pridemo do jedra. Oslabljanje s površnim glodanjem je dolgotrajno in ne bi prine-
slo poraznjoče zmage. Oklepanje sovražnika postaja močnejše. Doslej razširja svoja bojišča, toda z vojaškega stališča se slabi, in dušilni proces ga bo davil boljinbolj."
Prerokovanja nimajo mnogo pomena za vojno. Mnogo jih je že bilo in mnogo se jih je izjalovilo. Zavezniki so storili v preteklosti mnogo napak in tudi v bodočnosti niso varni pred njimi. Seveda Nemčija tudi ne. Ali Lloyd Georgova prerokovanja nas ne zanimajo toliko kolikor dva njegova izreka:
1.	Šele pričelo se je.;
2.	Nemara bo dolgo trajalo.
Vsi so mislili, da se je pričelo koncem julija 1904. Lloyd George pravi: Ne I Sele sedaj 8e pri-čtnja. In če je to res, tedaj je sama ob sebi verjetna druga napoved, da bo še dolgo trajalo.
Naravno da bo tako. Kajti o tej vojni odločajo kapitalistično imperialistični faktorji, in z njih interesi in z njihovi psihologijo je treba računati.

KRITIČEN POLOŽAJ.
V četrtek io posestniki rudnikov trdega premoga sklenili, da odklonijo dve glavni zahtevi, ki ji je isrekel sbor organiziranih rudarjev — United Mine Workers — v Indianapolis. Ti zahtevi ■ta 20odstotno zvišanje plač in osemurni delavnik. Navzočih je bilo 19 lastnikov jam, in s podpiai »o ae zavezali, da ne izpolnijo delavskih zahtev. Pravijo, da bi se morsls cena premoga zvišati za 60 odstotkov, da prinaša premogarstvo že sedsj selo majhen dobiček, m da bi moralo vaako novo obremenitev te industrije nositi občinstvo. Osemurni delavnik pa da bi povzročil pomanjkanje premoga.
Tudi unije nočejo priznati, in pravijo: "Priznanje unije bi pomenilo, da bi rudnike a trdim premogom izročili politiki organizacije, ki se kontrolira od zunaj. Rooseveltova štrajkaraka komi-aija iz leta 1902. pa ščiti pravice neorganiziranih delavcev in odprto delavnico."
Nadalje nasprotujejo lastniki dveletni pogodbi, ker bi to povzročalo vaako drugo leto zmede v premogarski industriji.
S tem sklepom pač še ni nič odločeno, ker bo dne 21. februarja skupna konferenca lastnikov in delavcev, oziroma zastopnikov obojih. Vaekskor se ps vidi, da so lastniki trmasti in da morajo biti rudarji pripravljeni na vse.
Lastniki priporočajo, da naj reši nasprotja "nepristrsnsko" razsodišče, ako se ne moreta obe atranki zediniti. Da se ne zedinita, zato weveda gospodarji že lahko poskrbe. Ne verjamemo pa, da se bodo dali rudarji vjeti a takim "nepristranskim" razsodiščem, ker imajo v tem jziru že preveč izkušenj.
ZA VARSTVO POMORSKIH POTNIKOV.
Ameriška vlada je razposlala vsem vojskujočim se deželam okrožnice, v katerih priporoča, da naj sprejmejo povsod enake predpise za varstvo potnikov na morju, s čimer bi so preprečili vsakovrstni nesporazumi. Predlogi Zedinjenih držav so v glavnem sledeči: •
"Nebojujoči se potniki imajo pravo pričakovati varstvo po predpisih mednarodnega prava in ¿lovečanski-h načel, ako potujejo na trgovskih ladjak.
Trgovinskim ladjam se mora dati svarilo pred napadom, na svarilo se morajo, pa ustaviti.
Na trgovske ladje se ne sme streljati, razun če se poskusijo upreti ali pa pobegniti.
Nobena trgovska ladja se ne sme potopiti, razun če ne bi bilo mogoče namestiti na njej za-plenilne posadke.
Nikakor se ne sme potopiti, dokler niso potniki in moštvo spravljeni na varno.
Trgovskim lsdjsm ne sme biti dovoljeno, da bi imele nameščeno orožje."
Ugodni odgovori se bodo smatrali za znamenje, da se hočejo dotične vojskujoče se stranke držati načel, ki so jih zastopale Zedinjene države 'v svojih sporih z Nemčijo in Avstrijo z ozirom na podmorsko vojskovanje. Obenem bi se s tem odstranilo težavno vprašanje, ki je nastalo zadnji
čas, ko so prišli v New York italijanski pamiki z nameščenimi topovi na zadnjem delu.
KAKO NASTAJAJO ZAPLETUAJI.
Med zavezniškim in nemškim časopisjem je oster prepir zsrsdi dogodka, ki je gotovo ušel paznosti tudi mnogih dnevnih čitateljev, požira-jočih vojne vesti tako kakor da so sami Napoleoni in Moltkeji. V Afriki je nemška kolonialna vojska baje prekoračila meje španske Guineje. Zavezniško časopisje zahteva, naj jo zasleduje francosko in angleško vojaštvo tudi onkraj meje. Španska vlada pa nasproti temu izjavlja, ds je sama sposobna, da ohrani svojo nevtralnost.
" Norddeutsche Algemeine Zeitung" pravi, da nima Nemčija nikakor namena, da bi pripravljala Španiji kakšne sitnosti. Če bi nemško vojaštvo res stopilo na španska kolonialna tla, bi španski uradi takoj lahko storili potrebne korake za njih razoroženje in interniran je. "Bodočnost nemara pokaže," pravi glasilo nemškega kance-larja, "če se bosta Francija in Anglija res upali kršiti špansko nevtralnost kakor sta storili na Grškem."
Bethmann Hollwegu to nemara ne bi bilo posebno zoprno. Španija je nevtralna. Toda obema strankama bi bilo zelo ljubo, če bi jo mogli za-vleči v vojno, seveda vsaka na svoji strsni. In vse to draženje po časopisju ne zasleduje nobenega druzega namena.
Pred zaključkom lista prihaja vest, da je nemška vojska v Kamerunu res prekoračila špansko afriško mejo. Ondotne španske oblasti so takoj storile vse korake za njeno razoroženje in in-terniranje. Iz tega torej ne nastane noben nov konflikt.
C EMU 80 ATAÔEJI?
Že večkrat smo omenili, da opravlja sedanja diplomacija v veliki meri špionažo. Zlasti pa niso atašeji pravzoprav nič druzega kakor privilegirani špioni. Le paziti je treba, da jih ne zasačijo pri tem poslu, sicer se jim zgodi to kar nemškima tovarišema von Papenu in Boy Edu. Sedaj nam je to takoreč oficielno potrjeno. Mornariški oddelek washintonske vlade je zahteval $30.000 za ' "zbiranje informacij doma in v tujini." V kon-gresovem mornariškem odseku je pa izjavil generalni plačevalec McGowan, da obsega ta svota tudi izdatke za mornariške atašeje v Londonu, Berlinu, na Dunaju, v Rimu, Petrogradu, Parizu, Buenos Aires, Tokio in Peking. Za pojasnilo je se poslanec Hensley dodal: "Vsaka vlada ima take atašeje v tujini, da skušajo iznajti, kar jim želi druga vlada skriti." Izdatki za to špionažo so se od lanskega leta podvojili.
STAVKA NA PORTO RICO.
Iz San Juan poročajo: V mnogih krajih se razvijajo resni boji med delavci na sladkornih plantažah in lastniki. Četudi se zdi, da ne dosežejo stavke takega obsega kakor lani, ko
je čes 40.000 delavcev ustavilo delo in je bilo več delaveev in policistov ubitih, so vendsr člani A. F. of L. odločeni, da ne odnehajo, dokler ne dosežejo bolj človeških razmer. Podjetniki se branijo a vsemi Štirimi priznanja organizacije. Ostale zahteve delavcev so 1 dolar plače na dan, osemurni
delsvnik in razne zboljšave delovnih pogojev.
•
Pravksr so bile te vrstice postavljene, pa je prinesel brzojav iz Washingtona D. C. drugo vest:
"Policija je streljala na stavkarje v Juame-diezu, Louise in Bayamou na Porto Rico, ubila štiri delavce, ter ranila štiri ženske, dvoje otrok in dvajset moških. Kabelogram, ki ga je dobil Mor-rison, tsjnik A. F. of L., pravi nadalje, da je bila dvorana strokovnih organizacij v Bayamonu zažgana.
"Delo je ustavilo okrog 20,00 Odelavcev."
V San Juan je bilo na tisoče delavcev na javnem shodu in ao sklenili brzojavno pozvati Goin-persa kot predsednika A. F. of L., naj obrne pozornost kongresa na to stvar in zahteva preiskavo sedanje in prejšnjih stavk.
Kri torej že zopet teče. Komaj se je stavka pričela, pa že pokajo policijski revolverji. Policija se postavlja na stran podjetnikov in smatra to za dolžnost, ki se razume sama po sebi.
Razmere na Porto Rico imajo še popolnoma fevdalen značaj. Posestniki velikih plantaž so popolnoma podobni srednjeveškim baronom in smatrajo poljedelske delavce za svoje tlačane. Tak položaj je vedno še mnogo slabši od čisto kapitalističnega v modernem zmialu. Za takega zemljiškega gospoda sploh ni nobenega zakona razun tistega, ki si ga sam napravi za svojo osebno rabo.
Položaj na PortO Rico si je predstavljati približno tako kakjr je Multatuli opisa val razmere na Javi. Multatuli je zaradi tistih razmer imenoval Uolandsko roparsko državo. To je bilo nekako sredi zadnjega stoletja.
Zedinjene države trpe take razmere na Porto Rico v ponosnem dvajsetem stoletju, tiste Zedinjene države, ki so ponosne na svobodo in neodvisnosti, na svoja človečanska načela, na ameriškega duha. Vlada Zedinjenih držav pozna te razmere in jih trpi.
Ali bo moral priti kakšen ameriški Multatuli?
misli vdreti v deželo is Guatemale. Zvezni organi neprenehoma pazijo nanj. Pred kratkim je bival Diaz v New Yorku.
FILIPINSKA NEODVISNOST.
Senat je sprejel Clarkeov zakonski predlog, da dobe Filipine neodvisnost. Ker je bilo za predlog in proti njemu enako po 41 glasov, je odločil podpredsednik s svojim glasom zanj. Po tem zakonu dobe Filipine v dveh letih neodvisnost. •
Za predlog je glasovalo 36 demokratov in 5 re-publičanov, proti predloguv 12 demokratov in 29 republičanov.
Iluerta je mrtev in Zedinjene države nimajo več posla z njim. Namesto njega jim pa dela skrbi Feliks Dias, nečak rajnega mehttkega diktatorja, ki se zadržuje v New Orleans. V vladnem justičnem oddelku sumijo, da se pripravlja tudi on na "ekspedicijo" v Mehiko in sicer da
Socialistična stranka gre za tem, da oresnitt socializem. Razvoj iz kapitalizma v socializem je mogoče predvideti v nekaterih potezah, ne pa v vaeh. Vsi resni znanstveniki socializma so odklanjali preročanstva. Zato mori biti delavstvo pripravljeno ne le za «i »li»ča/ ampak z* vse slu Saje. Ako 8e razvije socializem v vseh deželah enakomerno — tem bolje. Ako ae kapitalisti dobro-voljno vdajo njvirn zakonom — tem bolje. Ako ne bo nikogar, ki bi hotel v službi kapitalistov streljati in ubijati, tem bolje. Ampak delavski razred mora biti pripravljen za vse slučaje. Tudi za nasprotne.
A
V Madridu so potniki s Portugalskega pripovedovali, da je bilo v Lizboni na portugalskega jnstičnega ministra streljano in da se je branil
z revolverjem, v prezidentovi palači je bilo baje zažgano, toda ogenj je bil kmalu ugašen, v mnogih delih mesta da so se razpočile bombe, mnogo bomb, dinamita in orožja je našla policija in mnogo ljudi je zaprtih.
Obregon in Oarranza sta navskriž. To je zadnja sitnost, ki jo poročajo iz Mehike. Vest prihaja iz El Paso, Tex., kamor so jo baje prinesli begunci iz Mehike, ki pripovedujejo, da je nastal spor med Carranzo in Obregonom začetkom zadnjega tedna in da se je Obregon združil z vstaši, ki gospodujejo v državi Oaxaca.
Kakor poročajo iz Kodanja, obsegajo pruski i »kari vojnih izgub za mesec janar 36,000 imen. Vse pruske izgube doslej obsegajo po teh izkazih 2,307.060 mož. V januarskih izkazih so imena petih generalov, ki so padli in dveh generalov, ki sta bila ubita. Med pogrešanimi je ves 14. lovski polk. Izgube Babarske, Saksonske in Virtember-ške niso mnogo manjše.
Miss Eva Ward od Ameriške družbe za delavsko zakonodajstvo naznanja, da dobe družine tistih žrtev, ki so bile ubite pri ^sksploziji podmorskega čolna E.—2 v New Yorkn; po 600 dolarjev odškodnine. Za človeško življenje 600 dolarjev!
Iz Rima poročajo, da je bila v Škodovi topniški tovarni v Plznju velika eksplozija. Baje je bilo dvoje poslopij poleg one, v katerem izdelujejo 305 milimetrske havbice, uničenih, 195 ljudi pa ubitih in ranjenih.
Po nemškem vzoru so začeli tudi v Avstriji kovati železen denar. To s ; razume samo ob sebi. Kar se zgodi v Nemčiji, se mora zgoditi tudi v Avstriji. Čudno je le še, da ni na tem denarju junaškega Viljemovcga obraza.
Ilolandski finančni minister M*rie William Frederick Treut je demisioniral. Splošno so ga smatrali za najsposobnejšega člana v kabinetu. Kaj je vzrok resignacije, ni znano.	^
KRIZ NA GORI.
•t
LJUBEZENSKA ZGODBA. — SPISAL IVAN CANKAR.
"Napravil je sliko, svetnika, pa je nesel župniku. Mate je umetnik."
Oče se je nasmehnil, da so bile gube ob ustnicah še globlje in daljše.
"Umetnik, glejl Mate umetniki"
Smehljaj se je razširil in se je razvil v polglasen, vesel in zadovoljen smeh; telo se je stresalo in tresla se je tudi roka, ki je počivala na kolenu.
"Mate s tistim hlačeami, s tisto suknjico; No, Hanca ti si, neumno dekle! . . . Rad bi le vedel, kaj opravi pri župniku. Nekaj ti povem Hanca: Napodi ga čez hrib, da se mu bodo opletala okoli bokov dolga cepeta. Poznam župnika; ne ukvarja se dolgo s takimi ljudmi. Zaloputnil bo duri, pa hajd, fant in svetnik!"
Hanca mu je gledala prestrašena v zadovoljni, smehljajoči obrsz.
"Kaj mu je storil?" je mislila Hanca. "Ko bi mogel, bi sam zaloputnil duri 8 temi črnimi rokami in bi ga pognal preko praga. Pa vendar mu ni rekel Žale besede ..."
Ali ko je oče govoril, ji je upadalo srce, legalo je nanj veliko breme. Roke so ji omahnile na mizo, v daljavo so romale misli.
Zdaj je pač že dospel do vrta, do belega fa-rovža onkraj hriba. Stoji morda ob vrtu in čaka, ne upa si dalje. Ali že se mrači, zazvonilo bo kmalu in župnik pojde v cerkev. Zatorej je čas. Toda glej, ubogi Mate, čevlji so vsi blatni, hlače so raz-cefrane ob gležnjih in oškropljene do kolen. Kaj bi stopil tak pred župnika? Tam bo stal župnik, roke na hrbtu, oziral se bo osorno na vagabunda, ponižno trepetajočega pred njim . . . No, v božjem imenu, pot je bila dolga in blatna in zakaj bi se oziral na obleko? Tako stopim predenj in le Bog, da bi se ne prestrašil in ne bi jecal . . . Gre Mate, sključen in plah, postoji na pragu. Iz veže mu pride naproti starikava, čemerna ženska. "Kaj pa bi ti rad?" Resnično, čevlji so zelo blatni in hlače so zelo rszcefrane, drugače bi ga ne tikala. "Z župnikom bi rad govoril." Nezaupno je gledala ženska na obleko, na obraz. "Gospod so gori, pa bi jih motil; napravljajo se v cerkev. —" "Čemu pa se razgovarjam s to žensko?" je pomislil ter se je napotil naravnost po stopnicah. Potrkal je in ker ni bilo odgovora, je odpiral duri počasi in strshoma. Stopil je v veliko prazno sobo, svetlo pobeljeno; sredi sobe je stals podol-gasta miza, polna knjig in papirjev. Prav v tistem trenotku ja stopil iz izbe župnik, postal je
na pragu in nabral obraz v stroge, osorne gube. "Ksj pa je?" — "Zdaj se torej odloči za zmerom!" je pomislil Mate in noge so se mu tresle, besede ni bilo iz ust. "Kaj si prinesel?" Tudi župnik ga je bil tikal, zakaj zapazil je bil blatne čevlje, razcefrane hlače in pretesno suknjico. "Sliko sem Vam prinesel, napravil sem jo sam." — "Tako!" — In še bolj nezaupno ga je pogledal župnik — slabo oblečenega človeka, vaga-bunda, ki se je bil pritepel Bog vedi odkod in ki pripoveduje dolgo povest, zato da bi prišel naposled s ponižno in sitno prošnjo na dan. "Kaj nisi ti Mate, Mate iz Globeli?" — "Jaz sem Mate." — "Hm!" — In nezaupnost se je že skoro izpremenila v neprijaznost. "No, pa pokaži!" — Mate je obupaval, že je videl, da je vse izgubljeno. Roke so se mu tresle, ko je odvezaval zavoj in nerodno so se vozlale vrvi. "Pa brž napravi, moram v cerkev!" — Že je mislil Mate, da bi spet zavezal, odšel brez slovesa. Toda ovoj je zašumel na tla in prikazal se je svetnik; Mate je vzel sliko in jo je nesel k zidu, da bi jo pokazal v svetlobi. "Ni treba, saj tako tudi vidim . . . No, dobro, dobro, znaš nekaj! . . . Odkod pa si to preslikal?" — "Samo da vprašuje!" si je mislil Mate in up se je zganil v srcu. "Od nikoder; to je moj svetnik!" — "Hm! Zdi se mi, da gleda navzkriž in tudi nos je čuden. Učiti bi Re moral! Zakaj pa si zapustil šolo?" — Postrani ga je pogledal župnik in se je narahlo nasmehnil. Mate pa je takoj razumel in si je mislil: "Spomnil me je na to stvar, zato da bi ga ničesar ne prosil. Sam ve, kako je bilo, Čemu bi mu razlagal?" — "Nisem je pustil, spodili so me iz šole." — "Zdaj pa se ukvarjaš s takimi stvarmi?" — "Že prej sem se ukvarjal in rad bi bil umetnik, kakor so drugi. Samo treba bi bilo, da bi šel kam . . . ven iz Globeli... "Mahoma so mu zardela lica in sram ga je bilo, ni vedel zakaj. Tako mu pripovedujem in on se smeje v svojem srcu; že je spoznal, čemu sem prišel ..." — "Napotil sem se bil ns faro, zato ker sem mislil —" Glas je bil tih in plah, besede so mu zastale. "Le delaj dalje, bomo Že videli . . . Ampak pri nas na fari je toliko siromakov in tudi študentov imamo, ki so pridni zelo pridni fantje ..." Župnik je govoril počasi in je gledal skozi okno; nato je posegel v žep in je podaril Mateju krono, lepo srebrno krono. Pokimal je le z glavo, vrnil se je počasi ▼ izbo In se tudi ns pragu ni več ozrl. Mate je stal sredi velike, svetlo pobeljene sobe; roko je Imel le zme-
rom raztegnjeno in je tiščal krono v pesti. Vroče mu je bilo v glavi in bleščalo se mu je v oči; zdelo se mu je, da mu je trda in lesena vsa koža od čela do nog, kakor ustrojena. Okrenil se je počasi, nesel je sliko k durim in jo skrbno zavil in prevezal. "Čemu pa sem prišel tušem, kakšne neumnosti pa sem govori)?" je pomislil in se je nasmehnil, smehljaj pa je bil pritajenemu ihtenju podoben ...
Hanca je sklonila glavo do mize in je zaih-
tela
I "Kaj pa ti je, dekle neumno?" se je ozrl oče.
"Glej, Hanca, ni drugače, požene ga preko praga! Kakor da bi ga videl ... Saj bi ga še jaz pognal, vagabunda; kos kruha bi mu dal in bi ga pognal ... Ali veš, zakaj so ga spodili iz šole? V cerkev ni hodil, vagabund je bil! Nikoli ne bo nič iz njega, prosil bo od hiše do hiše in pod kozolcem bo spal. To je tvoj Mate, glej, Hanca!"
Govoril je in se smehljal. Hanca je bila za-ihtela samo enkrat, nenadoma in nezavedno. Zdramila se je in se je prestrašila svojih sanj. Odgovarjala je očetu v srcu, upirala se je z vso silo njegovim strašnim besedam. Glas, ki je prišel iz grla, pa je bil plašen in neodločen.
"Tako ne more biti."
" "Kakor pravim in čisto nič drugače. Pojdi po vasi in poprašuj, še tebe bodo gledali postrani!" "
Pred oknom se je zazibal gosposki klobuk, učitelj je pogledal v izbo.
"Ali ste že kaj napravili? . . . Dober večer, gospodična Hanca!"
Hanca ni marala učiteljevih bolnih, rdečih oči, ki so gledale kalno in neodločno izza oteklih trepalnic in tudi njegov veseli smeh ji ni bil pogodi, ker so sc odpirale ustnice preširoko in so se kazali veliki rumeni zobje.
"Do noči bo delo v kraju!" je odgovarjal oče in je pomaknil smolasto čepico na čelo.
" "Pa stopim malo k vara!" "
Ozrl se je na naneo 8 hipnim pogledom, ki ga ni opazil in preden so se odprle duri, se je tudi oče ozrl nanjo iznad rame.
Učitelj je položil klobuk na mizo in je sedel Hanci nasproti.
"Ali ste že kaj čuli, gospod učitelj? Umetnika imamo v Globeli."
Hanca je zardela in je pogledala strahom ns očeta. Zakaj bi ga ponižal pred njim?
"Kakšnega umetnika?"
" "Mate je umetnik, nanco vprašajte!" "
"Tisti Mate, tisti pokvarjeni Študent?"
" "Tisti Mate!" " se je smchljsl oče. " "Slikar ie, svetnika je napravil in ga je nesel na faro. Župnik pa gs je pognal preko praga." "
Hanci se je dvignilo v prsih kskor srd in ža-
lost; ali ni se ganila, ozrla se je na očeta z velikim, začudenim pogledom.
"Ni se še vrnil."
In spomnila se je, da ga je bila obsodila sama, da mu je začrtala vso pot od začetka ter mu narekovala vse besede.
"Ne sme se tako zgoditi! Ni se tako zgodilo I"
Lepa večerna zarja je bila za hribom, vse hiše na fari so se kopale v rdeči svetlobi in žarko se je svetilo zlato jabolko na stolpu. Kakor je bil hrib za njim in je Rtopal navzdol, v tisto gorko zarjo, se je zradostilo Mateju srce, zravnal se je in je hodil pokonci, klobuk visoko nad čelom, oči vesele in jasne. Žvižgal je in ni čutil nog; že se je zasvetil tam beli farovž in spoznal je župnika, ki jc stal na pragu ter senčil oči z dlanjo, da bi videl, kdo prihaja s hriba. Od daleč je pozdravil Mate, zamahnil je veselo s klobukom po zraku in že ga je tudi župnik spoznal.
"Kam, Mate, po kakšnih opravkih?"
" "Naravnost k Vam, gospod župnik, svetnika Vam prinašam!" "
Urno jc odvil zavoj in večerna zarja je obža-rila sliko, tako da je bila kakor iz samih solnčnih žarkov ustvarjena. Župnik se je začudil in se je nasmehnil.
"Sam si to napravil, Mate?"
" "Sam!" "
"Stopi, Mate, stopi malo z mano v farovž, da se kaj pomeniva; ne bo še kmalu zvonilo k ve-černici. Saj si pač žejen, Mate?"
Obadva sta se nasmehnila in sta stopala počasi po stopnicah.
"Mate, velika je še prihodnost pred teboj in sam Bog vedi, kaj boš sc vse dosegel! ... Pa si Rlabo oblečen, Mate; kako rc ti godi?"
" "Rad bi šel iz Globeli, goRpod župnik." "
"Seveda, kaj pa bi v Globeli? Strani moraš . . . daleč ... in precej, Mate ..."
Hanca je mifilila in se je zamiRlila, toda podoba je bila zmerom bolj nerazločna, kakor Rkozi Rteno je Rlišala, kako sta se razgovarjala Mate in župnik in napoRled ro bile beRcde ČiRto nerazumljive, podoba Re je zazibala in je izginila.
Prestrašila se je Hanca. Tako jaano je bilo trpljenje in tako živo, a glej, veRclje ni hotelo živeti; upiralo re jc in rc je iztrgalo željnemu sr-cu. Tako lahko in radovoljno ga je ovenčala s trnjevo krono, a z glorijo ga ni mogla ovenčati, raztopili so Re ji žarki med rokami. In zdelo se je Hanei, da je grešila . . .
"Nikoli ne bo nič iz tega fanta 1" je govoril učitelj. "Kadar gre mino, ne pozdravi; ogne se človeka in gleda v tla Na samem in o mraku bi ga ne srečal rad."	(Nadaljevanje.)
ADVBRT18RMENT
Avstr. Slovensko
Bol. Pod. Društvi
*Mm«
Sedet: Frontenac, Km
GLAVNI URADNIKI t Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 71, S. liinsral, Km Podprede. : JOHN GORàEK.Box 179, Radie7, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Bresaj HiU, Mulberry, Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Molberry, Kana. Capiaaikar : LOUIS BREZNIKAR, L. Box U,
NADZORNIKI s PONORAC JURÔE, Box 207 Rdley, MARTIN KOCMAN, Box 482, FnbUbm,
ANTON KOTZMLAN, Frontenae, Kana.
POROTNI ODBOR t JOSIP SVATO. R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. IfATlJA SETINA, Box 23, Franklin, Kam.
Pomotni odbor:
WILLIAM HROMEK, Pox 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana Sprejranna pristojbina od 16. do 45 leta znala $1.50.
▼n dopisi se naj blafevelije peéiljati, «L Tm denarne poftiljatvs pa fl. blagajnika.
I
Se manj moke.
14Wiener Ztg." priobčuje ministrsko naredbo, ki poostruje določbe glede peke in prodaje kruha in peciva. Po tej naredbi sme minister za notranje zadeve deloma dovoliti izjeme od dosedanje prepovedi uporabe pšenične moke za peko in psenične moke za kuho, v kolikor se uporablja za kruh in sicer za cele dežele, okraje ali občine,kakor to predlaga prometni za-vod za vojne krušne pridelke. Odredba prepoveduje nadalje obrtno peko in prodajo vsakovrstnega ma lega peciva sploh. Pšenična in rže-na moka se sploh ne sme več uporabljati za izdelovanje slaščic, pa naj jih izdeluje slaščičar, pek ali gostilničar. Izdelovanje slaščic in uporaba nadomestne moke se dovoljuje samo 2 dni v tednu. Obrtno izdelovanje macesov sme političns deželna oblast popolnoma prepovedati. Splošno prepovedano je izdelovanje slaščic iz sirovega masla in testa. Naredba, ki je že v veljavi, prepoveduje končno pekom in slaščičarjem prevzemati od tretjih .prirejeno testo v peko.
To gotovo ni socializem. Ali vse to dokazuje, kako lahfco razveljavi država vsakovrstne privatne pravice, to se pravi, kako lahko stori v svojem interesu to, kar zahteva socializem v interesu ljudstva. Socializem seveda noče ljudske kontrole oziroma podružabljenja produkcije in razdeljevanja zato, da bo ljudstvo bolj stradalo, ampak da se mu bo bolje godilo. Toda kar je mogoče izvršiti za slab namen, je pač tudi mogoče izvršiti za dober namen. Pa vendar romajo še po svetu ljudje, ki trobijo in trobijo, da je socializem nemogoč 1
Bog s njimi 1
Nemški list "Der christliche A-pologet" pripoveduje sledečo bajko:
"Sovražne čete si stoje na francoskem b°jišču deloma tako blizo nasproti, da so primorane, hoditi po vodo na isto mesto. Pri tem nastane navadno velika gonja. Naš prestolonaslednik je bil s svojim štabom tudi enkrat na tej točki. Tedaj se je posrečilo sovrsžni-ku, da ga je obkolil. Kar nenadoma pa je začela padati gosta toča. Postalo je popolnoma temno. Toča je padala tako gosto, da je bilo komaj razločiti svojega soseda. Ko se je nevihta polegla, ni bilo videti nobenega Francoza več. Tedaj je zapovedal prestolonaslednik: "Czako ah 1 Kniet nieder zum Gebet!" Bog je poslal točo, da nas je rešil. Zahvalimo se.
Zakaj dela Bog take čudeže le za kronprince? In zakaj ne pravijo, da je čudež, če trešči v kakšno cerkev! Niti o božji volji tedaj ne govore.
Pšice iz letal.
Pri letalih je glavna stvar ta. da razne priprave letalo čim manj otežujejo in da jih more letalec avtomatično obvladati. V tem smislu je zgrajena tudi priprava za spuščanje pšic. Ta priprava sestoji iz omare, ki je vdelana v aparat blizu voditeljevega sedeža. V omari so v vodoravni legi naložene pšice. Dno omare je s posebno pripravo zvezano z letalče-vim podnožjem: pritisk s nogo
povzroči, da se dr o omare odpre in iz odprtine začno leteti pšice. Množina naenkrat vsipajočih se pšic se ravna po večjem ali manjšem pritisku z nogo. Ko pšica pade iz omare, se po lastni teži (na zgornjem koncu je votla in narezana) obrne z ostro konico navpično navzdol.
Pšica je orožje iz ksmnitne dobe. In vendar prihaja v dvajsetem stoletju "civiliziranim armadam" zopet prav, četudi v drugačni ob-liH, kakor jo rabijo Eskimoti.
Operirani možgani.
Ena izmed zadnj.;'a sej pariške zdravniške, komisije je prinesla senzacijo. Dr. A. Guepin je predstavil nekega vojaka, starega 22 let, kateremu je moral meseca februarja 1915 tretjino možgan na levi strani potom operacije odstraniti. Bolnik se sedaj izvrstno počuti, njegovo zdravljenje se je tako dobro posrečilo, da bo naj-brže zopet lahko opravljal garni-zijsko službo, ako se celo ne povrne v fronto. Kakor je pri tem predavanju dr. Guepin poudarjal, je mogel v tem kakor tudi pri drugih različnih sijajih dognati, da povzroča bolj ali manj hitra in večja odstranitev dela možganske substance v ranjencu primerno majhno omamljenost, katera pa kmalu mir? in možgani zopet redno delujejo. Ker se pa zdi, da Guepinovo poročilo dosedanja na ziranja o možganih popolnoma preobrača, je ta akademija pove rila enemu izmed svojih član°v, da sestavi posebno poročilo o Gu epinovi metodi.
VOJNA IN BABJEVERN08T.
Najžalostnejša posledica vojne je menda silno propadanje zdrave misli in povračanje ljubi v dobo splošne-vraže in babjevernosti. Po vseh deželah, ki so zapletene v vojno, imajo hiromanti, spiritisti, jasnovidci, astrologi in drugi taki sleparji zlate čase. Niti napredna Francija ni izvzeta.
Najnovejši produkt vojne dobe na Francoskem je ustanovitev lista za prorokovanje, ki nosi drzno ime "Les propheties du mois." Namen in cilj tefa časopisa je, da nadaljni razvoj vojne razlaga z mesečnim prorokovanjem. Kakor se lahko vidi že iz prve številke, ki je izšla, sodeluje tu večje število prorokovalcev. Ako se sme vsebini tega zvezka verjeti, bodo Francozi leta 1916. slavno trium-firali nad svojimi sovražniki. Neki drugi "Specialist duhov" trdi, da se bodo zadnje bitke bile meseca marca. Ujetniki bodo izpuščeni iz ujetništva meseca maja ali najpozneje meseca junija. Neka gospa "čudovite djševne sposobnosti" prorokuje Francozom, da si bodo, priborili več, zmagonosnih bitk. \li tudi umrli sodelujejo zelo živahno v tem listu. "Duh Dwidja" pomirjuje zaveznike, kateri zelo malo pričakujejo od dogodkov, ter jim obeta, da bodo kljub temu "čisto gotovo" dobili Carigrad. A najvažnejše je, da je neki astrolog prorokoval, da bodo zavezniki od 24. do 30. novembra 1915 sijajno zmagali, kar se pa ni zgodilo, kar moremo danes mirne duša konstatirati. Duhovi »o najbrže pozabili vojakom povedati, kaj so sklenili.
Gorica je gorela...
- Nekateri pisatelji, ki so občutili, da ni Človeškega jezika, ki bi izrekal, in peresa, ki bi opisal vse strahote modem« vojne, so vzkliknili: Vojna je pekel 1
Nekaterim ljudem ne gre opisovanje strahot izpod rok; tudi lažje občutke imajo. Če pripovedujejo kaj o vojni, si rajši izberejo momente, ki kažejo njene jasnejše, včasi človeške, včasi komične strani. Ne rabijo velikih besed, ne iščejo mogočnih nagla-skov. Ali kadar komajo svojo mično povest, ima čitatelj enak vtisk: Vojna je pekel!
V sedanjih dneh se piše mnogo
o vojni, mnogo mračnega, mnogo
idilskega "Vojna idila" js tudi
naslov sledečega opisa. Nič Ve-
reščaginovih barv ni v njem in
nič Zolovih metafer. Idila je. Ali
še skozi njene špranje zija bledi
strah in krvava groza.
e
Podnevi je bilo na bojišču mirno. Le naglica, ki se je opažala v gibanju častnikov, vojakov, vozil in živine za fronto, je pričala, da se pripravlja za noč bojna nevihta. V neveliki dalji je visel v zraku privezni zrakoplov in natančno so se razločile vezi, s katerimi je bil pritrjen k zemlji.
Ko se je zmračilo, je postalo vse gibanje nekam skrivnostno. Kaker bi se velikanska zver počasi in previdno in s čim najmanjšim hrupom plazila k svoji žrtvi, da jo preseneti. Po deveti ni smel noben civilist zapustiti svojega stanovanja. V vasi je postalo mirneje, a na fronti se je ravno začela uvertura k pomočnemu delu.
Sredi zafrontnega vrvenja me je alučaj seznanil z rezervnim nad-poročnikoni g. A. K. Bil je tako prijazen, da mi je obljubil pokazati nočni boj. V njegovem spremstvu sem neovirano prošla mimo straž. Peljal me je na malo višino severozahodno od vaai v smeri proti Gorici, odkoder se je lahko dobro opažalo boj.
Noč je bila jasna in zvezdnata. Podnevna vročina se je izpreme-nila v prijetno toplino. V nekem svetem pričakovanju sem zrla proti Gorici in Podgori, 8 široko odprtimi očmi, vedno pripravljena, da se pojavi pred menoj nekaj nenavadnega, čudovitega, velikega : bitje vojne.
Nadporočnik je pa p*irno in brezbrižno prižigal "Princesas" in govoril.
—	Danes sem pa izvršil imenitno delo. Poslal sem 50 steklenic, cel zaboj kraškega terana v Ljubljano. Tega se že naprej veselim, kadar pridem domov. To je krasna kapljica! Moj strežaj je neki gostilničar z Dolenjskega. Kar sline so se mu cedile, ko je pretakal. Cviček in teran! To je razlika, ha, ha! Teran spravi človeka na vrh Čavna, cviček ga pa šele iztrezne. — Izvolite morda cigareto, gospodična?
Izvlekel je srebrno z demantki in rubinčki posuto cigaretijero.
—	Hvala, ne kadim. Mora biti že kaka prav zelo slavnostna prilika, da takole radi lepšega pomagam. Sicer se pa nocoj obeta nekaj takega, nenavadnega. Mogoče pozneje. — Kajenje je le razvada.
Človek se je v par dneh privadi,
a težko odvadi. Zato pa tudi nočem začeti.
—	To je istina. Kajenje je raz-vada, ampak prijetna. Jaz na pri* mer sem rajši lačen, kakor brez cigarete. Tudi naših vojakov prav nič bolj ne razveseli. Cigareta je tudi neke vrste teran, ki mami lačne želodce in leči bolne duhove. Damam pa — Čeravno smo že davno preko bahičinih časov — res ne pristoja kajenje baš bogve-kako. — Morda pa izvolite čokolade t Erarična je, notabene!
Tisti hip je grozovit pok stresel ozračje in zemlio. Pomalem je poprej pokalo.
—	Aha, zdaj se bo začelo, vselej tako proti enajstim. Če počakava še uro ali dve, pa boste lahko rekli, da ste videli vojno od blizu. Jaz prihajam pogostoma 1111 noč sem gor in opazujem. Poznam in razločim prav vsak pok. Sliši se imenitno.
Širdk svetel pas je planil na nebo in brhal ni iskal na desno in levo. Žaromet izpred Podgore. Razsvetil je tudi naju. Skočil je tja čez v Furlanijo in skrbno izti-kal . . . Skril se je in vselej mu je sledil dobro pogojen strel za strelom. In zopet je iskal in iskal . .. Hipoma ga je presekal drug svetloben pas od nasprotne strani. Italijanski reflektor iz Furlanije. Tudi ta je prišel do naju. In križali so se streli, da se zrak ni mogel odpočiti od grmenja.
Od Gorice sem se je prikazala v noči svetla pika. Bliže in bliže je prihajala. Avto. Ranjenci. — Štab. Druga luč.
Opazila sem jo takoj, ko je zapustila Gorico. Vedno več luči se je premikalo in brzelo proti nama. Vso noč so skoro tiho drčali po cesti pod nama avtomobili, se vračali in zopet prihajali . . .
—	Mnogo je ranjencev, — se oglasi nadporočnik.
—	Koliko jih prideljejo gotovo vsak dan samo iz Gorice. Časih na-lože tam še živega, a tu izlože mrliča. Nekoč odgrnem zastor pri avtomobilu, ki se je ravno pripeljal. Mlad, lep poročnik leži notri mirno. Ogovorim ga, potip-ljem. Mrtev! V cvetu življenja! Stisnil sem zobe in se obrnil proč. Od tedaj ne gledam več v avtomobile.
Prislušava.
—	Rrrrrrresk!
—	To je naš veliki top, — mi razloži gospod. — Žaromet je gotovo razkril kako italijansko pozi eijo. Ti naši topovi so zlata vredni!
Tuintam na naši in nasprotni strani frče v zrak razsvetljevalne rakete, pokajo v zraku in mečejo svetle trske na vse strani.
—	Rrrrrresk! Bum, bum, bum!
Težki topovi delujejo. To buči,
poka, grmi, treska . . .
—	Zdaj poslušajte! — uuj opozori nadporočnik
Rezek žvižg v ozračju.
—	Šrapnel. Zdaj je padel. Še nekaj sekund in natančno se bo slišalo, kako bo eksplodiral.
Poslušam.
—	Res, zdajle je eksplodiral, kaj ne?
—	Da!
*— Bogve koliko mladih življenj je raztrgal, koliko pohabil. Ali ste bili že v ognju f
—	Bil. V Galiciji in pri Tolminu. Bil sem ranjen. Tri meaece sem imel dopusta, še zdaj mi teče. Pa sem se vrnil že čez dva. Nisem še popolnoma zdrav, a nekaj vendarle lahko pomagam. Zdaj imam provijanturo v oskrbi. Pa lahko, da kmalu spet odidem v boj. — Ste slišali zdaj?
—	Drrrrrrrrr ....
—	Strojne puške. Nekaj izbor-nega. In tako lahko premestljive.
V odseku pri Bovcu in Tolminu nisem vedel, kaj bi bolj občudoval: ali te vražje "raglje", ali ne-prekosljive konjičke, ki so jih prenašali po strminah. Ti bosanski konji so kakor ustvarjeni za ta gorovja. Tako spreten, previdni in drzni. In ponoči! Z nogo tipljo naprej, če sme varno stopiti. Ns eni nogi se obdrži, da preskoči globel, prepad. Le malenkosten zdrslaj, za palec prekratek skok in oba zdrčita v globočino zs vedno.
—	Drrrrrrr . . ,
—	To je pri Podgori. Tam so strašni boji že vse te dni.
Poslušam. Težki topovi, lahki, granate, šrapneli, strojne puške — vsevprek bobui in poka. Tako nekako bo menda sodnji dan.
—	Vojna je res nekaj velikega, neodoljivega. Kaj je človek proti tej veličini? On jo vodi, a je slabši proti njej od mušice enodnevnice. Ali težko mora biti v bližinskem boju, nož na nož. Ne privadi se vsak tako lahko vojnim grozovi tostim. In ti prizori! Ko popade
svojo žrtev, jo vrže v zrak, zaluča ob tis, jo polije s krvjo in zvija v krčih! In ti mozeg pretresu joči vzkliki, te smrt zroče oči, nepopisen smrad mrličev, med njimi se plazeči ranjenci, v krvi se valjajoča trupla rn čež nje konjska kopita, vojaki z okrvavljenimi bajoneti, puškami, revolverji, ročnimi granatami, strastno bijoč na vse strani, udsrjajoč s pestmi, grizoč z zobmi ... In povsod kri in kri, topla in rdeča, mešajoč se z znojem strasti in smrti ... To je grozno! Smrt in živjjenje na višku svoje moči in strasti! Ampak vsega tega bojujoči se vojak v svoji ekstazi najbrže niti dobro ne opazi, ftele potem, ko se poleže bojna vihra in se mu ohladi kri, vidi, se spominja ....
—	Ali ste že kdaj jurišali, gospod nadporočnik?
—	Da, že. In nikdar bi si prej ne bi bil mogel misliti, čega vsega je človek zmožen. Jsz nisem krvoločne in pretepaške nature. A ko vidi človek kri in mu ta življen-skotopla brizga v obraz, na roke in po obleki, potem uprav zdivja. Strast enega neustrašenega in drznega jurišajočega moža lahko potegne za seboj cel regiment vojakov.
Jurišali smo pri Goilicah, jaz na čelu svojega voja. Drvil sem naprej, gnan od neznane sile, a nisem vedel, kaj hočem, kam. Ruski major se pojavi pred menoj. Pomerim revolver v major-jevo čelo, sprožim. Curek krvi mu polije obraz: zakrili z rokama,
opoteče se, pade. Nekaj toplega
brizgne na mojo roko: kri. Videč
Padlega majorja, njegov okrvavljeni obraz, čuteč na roki toplo kri, me popade neznanska strast. Zdaj sem vedel, kaj hočem. Svojim zakričim: Fantje, zdaj pa le naprej 1 in se spustim v dir. Borili smo se kakor zbesneli. Nobeden ni ušel našim rokam nepoškodovan. S krvjo ofkropljeni, iskre-črh se oči smo se vračali zrcigo-slavno v postojanke. Tam so nas od samega veselja objemali in poljubljali. Mene so pripeljali pod pazduho, ranjenega na roki. Curkoma je lila kri iz rane. Pa takrat nisem niti čutil, šele pozneje.
Vidite, gospodična, tak je človek v boju. Če pa vidim takole mladega, lepega fanta mrtvega, se mi od boli stisne srce. To so ekstremi Človeške duše.
Naprej in naprej je trajalo bobnenje in postajalo vedno močnejše. Tresla se je zemlja pod mojimi nogami, tresel se je zrak nad mano. Žarometi so stikali po zemlji in plesali po nebu. Svetlobne rakete so švignile tuintam v zrak in se lepo razpočile. Žvižganje, bobnenje, bučanje, grmenje, pokanje, tresk in ropot.
Zadivljena sem opazovala vse te veličastne pojave vojne. Naučila sem se hitro spoznati kaliber in ločiti pok.
—	Dobre živce imate, gospodična. — je dejal nadporočnik. — Občudujem vas. Pri ženskah kaj takega ni navada.
Smejala sem se. Saj ni treba, da je ves svet nervozen.
—	Zdaj-le pazite dobro! — me zopet opozori.
Med grmenjem topov, žvižganjem granat, drdranjem strojnih pušk, ropotanjem avtomobilov in neštetim drugim ropotom in šumom je bilo razločno čuti tenak, rezek pok, kakor bi kdo potegal z nožem po železu.
—	Pkpkpkpk....
—	Glejte, to so navadne puške. Zdaj napadsjo in pozdravljajo Laha s salvami. To je najgroznej-še slišati. Kakor bi smrt brusila svojo koso ....
' In res. Kar zbodlo je pri srcu, kadar se je med mogočnim grmenjem zaslišal ta rezki pkpkpkpk.
Poslušala sva dalje. Razgovar-ljala sva se o Ljubljani, Postojni in neštetih drugih malenkostih, ki so ožjemu znancu brez pomena, a med tujci vendar zanimive. Drug drugemu sva prekinjala govorjenje : — Slišite! Pazite zdaj! Ali ste čuli? Zdajle! Eksplozija! Poslušajte! Glejte!
Poslušala sva in se pogovarjala in zopet poslušala.
Veličastno grozni koncert je postajal glasnejši in glasnejši in je trajal do jutranje zore. Godba, divja, pojemajoča, strastno razpa-ljena, mozek pretresajoča, bobneča, triumfujoča, obupajoča, razjarjena, uničujoča . . .
Kje je silni umetnik, ki jo dirigira?
Nebo je žarelo v ognjeno-rde-Čkastem siju, rumeni zublji so si-kali med črnikastim dimom ▼ zrak. Gorica je gorela . . .
Mobilizacija avstrijskih žensk.
Avstrijsko vojno ministrstvo je napovedalo, da bo tudi ženske v večji meri pritegnilo v vojno službo, kakor se je to dogajalo doslej. Že v začetku vojne se je izkazalo, da so ženske voljne in zmožne opravljati razne vojne službe; toda dano jim je bilo na prosto voljo, če se hočejo posvetiti vojni službi ali ne. Malo je žensk, ki bi se lotile katerega dela, pa bi ga ne dovršile. In če se ženske niso bolj ud iležile pri raznih delih, iščejo vzrok največ v tem, da se odtegnejo podpore tistim ženam vojaških vpoklican-cev, ki imajo kak postranski zaslužek.
Sedaj pa naj bo pripuščeno ženski na prosto voljo, ali hoče pomagati ali ne. V poštev prideta dve vrsti žensk: Ženske, ki morajo zaslužiti, in ženske, ki morajo pomagati. Če se pritegnejo prve v vojno službo, jim bo ustreženo, ker bodo dobile zaslužka.
Težja naloga pa je pritegniti v službo dovolj tistih žensk, ki so
vajene le zase živeti. Mnogo žensk iz bogatejših slojev se je od začetka vojne baje posvetilo delu za vojake. Je pa še tudi veliko takih, ki ne delajo nič drugega, kakor da negujejo svoje telo, da ie ohranijo kolikor mogoče dolgo lepo in mladostno.
ienske organizacije, od katerih pričakuje vojno ministrstvo predloge o porabi žensk za fronto, so imele zadnje dni na Dunaju več posvetovanj. Predvsem skušajo dobiti temelj, na katerem naj bi slonela takoimenovana ženska mobilizacija. Doslej se je razpravljalo o varstvu mater, mladine in otrok, o šolanju žensk, določilo se je tuui, koliko da morejo opraviti; govorilo se je tudi o posvetovalnicah, starosti, zaslužku in prilikah za žensko delo. Vse organizacije so izvolile.ožji odbor, ki vodi nadaljna p« svetovanja.
S tem. Ha hoče ministrstvo t ri tegniti k lf.znlm «'tlom, ki jin o-pravi iajo \ojaki, ženske, hoče do-
biti večje število fronto potrebnih vojakov. Samo en razloček se ¿ie do smel spregledati: med ženskami v mestih in po deželi. Velika večina žensk po deželi je vsltd vpoklica možkih v vojaško službo silno vprežena v delo, da je te junakinje treba občudovati, da toliko zmorejo. Še iz vrst teh žensk jemati katere v vojno službo, bi pomenilo, onemogočiti popolnoma prepotrebno delo in ostalim jemati ves pogun; ker kdor vidi pred seboj take kupe dela, da vidi, da ga ne bo zmogel, se vsede in položi roke križem: Tega ne zmorem, pa se rajši ne lotim.
Po mestih je pa vse polno žensk, ki imajo premalo zaslužki in bodo zelo vesele, če se jim da kaka za čas vojne stalna ženska vojaška služba, da bodo mogle v času draginje in- pomanjkanja preživeti svojo družino, katere že-lodčki so v vpjni ravno tako lačni kakor v mirovnem času, zaslužka pa je bilo doslej premalo.
Tako pišejo avstrijski listi. Kar
je v tem najbolj poučnega, je
dvoje:
Prvič, da potisne vojna vse druge interese v ozadje in da se ne ozira vojni organizem na nič dru-zega kakor na svoje rameno;
drugič, da prekucne vojna vse običajne razmere in položaje.
Avstrijska vlada bi s svojimi ukrepi rada pokazala svojo skrb za ženske. Ali vsako zdravo oko lahko vidi, da je to velika laž. Skrbi jo le več vojakov. Dela, ki se morajo nujno opravljati, je najprej naložila starejšim moškim, potem še starejšim. Sedaj bi pa tudi stare rada poslala na bojišče, pa misli njih delo naprtiti ženskam. To je vsa njena skrb.
T11 vse to brezobzirno izkoriščanje, vse to uničevanje človeških moči, vse to pošiljanje vedno novih trum v klavnico je mogoče zato, ker je ljudstvo brez moči, medtem, ko ima vlada vso moč. Ako bi ljudstvo imelo moč, ki mu gre, pa bi bilo drugače.
/
PROLETAREC
LIST ZA IMTIII1I DKLAVSREGA
LJUDI TVA.
. UM A J A VS4 Kl TOREK.
—- LMtatk tal i«da)at«lji ——
«Jnfitlmaiki ëilmka liikrai ëiviki v .hiet|o, I Hin ii.
Naročnin«: Za Am riko $2.00 ta celo loto, $1.00 za pol letn. Za Evropo tt.t0 *a celo leto, (1ŽI »a pol leta.
Oglasi P* dogovor m. Pri spremembi btvalilla ji polt g novega naznanit t tudi tiari naslov.
— w«tiM«>U>» IMM v AflMrikl. —
Vm pritolb« clad« nerednega poAiljanja liau in drugih neredno«ti. je poAiljati
predatdniku druibe fr. PodUpce, SOJS W. 25. PI Ckwo. UL
PROLETARIAN
Oi»i< mmd p^UiM wiry T»iiJ»f Wy
Stalk Slivit Virian't Pikiikinj Cnpiij
Cfckip, Mliun.__
Subscription rates: United States and Canada. $2.00 u year, $1.00 for half ▼ear. Foreign countries $2.60 a year, il.tft for half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
-PROLETAREC- #
W. si. STRUT, CHICAGO. ILLINOIS
DELAVÖXVA SVOBODA.
Treba bo letos voliti; to je dr-žavljanova pravica, ali tudi njegova dolžnost. Sicer ni v nobeui ameriški postavi rečeno, da mora volilec voliti in nobena kazen ni predpisana, če ostane doma. Ali kazen vendar ne izostane. Ako ne glasujejo zavedni volilci, store to tisti, ki se dajo goniti na volišče kakor čreda ovac in oddajajo svoje glasove ii strahu pred basom ali pa za par kozarcev piva. Tako se sestavljajo večine neumnih, izvoljeni so pa potem prebrisani kan-didatje, ki znajo tudi v parlamentarnih zaatopih poiskati svoj pro-fit. —
Ogromno število delavcev v A-meriki še nikakor ne zna ceniti volitev in ne pozna njihovega pomena. Če bi priznavali glasovnici tisto važnost, ki ji gre, bi morale biti v Zedinjenih državah povsem drugačne rszmere; položaj delavcev bi moral biti gosposki, in taka mizerija, kakršna se širi v sedanji dobi brezposelnosti, bi bila nemogoča. Zakaj v kongresu in v zakonodajah bi tedaj sedeli ljudje, ki bi vedeli, da so odgovorni zavednim delavcem, pa bUna svojih mestih delali v prid delovnega ljudstva.
Vsak otrok ve, da se nikjer na ■vetu ne govori toliko o svobodi, kolikor v Ameriki. Če bi bila le polovica tiste slsve resnična, bi moral biti tukaj že majhen paradiž. Ako pravimo, da je dežela za delavca veliko bolj podobna peklu, se ne bojimo, da bo veliko ugovora, izvzemši kajpada kapitaliste, ki imajo nebeške čase in jim ni treba, da bi si želeli izpremembe.
Svoboda se namreč ne da uveljaviti z nobeno zastavo in uresničiti z nobeno himno. Tudi svoboda je v prvi vrsti odvisna od materialnih razmer. Kapitalist je svoboden, ker mu njegov denar dovoljuje, da se giblje po svoji volji. Kdor ima miljon v banki, je prost skrbi za vsakdanji kruh, za toplo peč in za obleko; to je že velik kos svobode. Zvečer si lahko prosto izbira opero, dramo, komedijo ali koncert; nihče mu ne more omejevati te svobode. Njegovi sinovi gredo lahko študirat pravo ali tehniko, ali pa uganjat šport in zapravljat čas; njegove hčeri si lahko izvolijo bankrotira ne evropske vojvode ali pa pri-kupljive šoferje; očetovi bankovci jim jamčijo svobodo.
Kje pa naj jo išče delavec? Dvoje rok ima: to je njegovo premoženje. MoČ, ki tiči v njih, mora nositi na trg, in njegova svoboda ni niti tako velika, da bi mogel delati, če ima voljo za delo. Kajti pravico do dela deli kapitalist, ki mu lahko zapre vsaka tovarniška vrata pred nosom. Delo v kapitalistični družbi ni zabavno; ali pro-letarec bi rad robotal šest dni na teden pod zemljo. Toda kapitalist je izračunal, da mu to sedaj ne nese, pa ukaže, da se gara le po trikrat na teden. In njegov ukaz js absoluten.
Pa pridejo časi, ko kriči kspitsl po profitu. Trg zshtevs blaga in daje bogate procente. Žrela tovarn morejo komaj izbruhati toliko vrednosti, kolikor se jih lah ko izpreminjs v densr. Delavci bo izmučeni. Udje hrepene po počitku. Ali kapitalist kliče: Čez uro I
Vtaàa in muta nosi dividende... In svobodni delavec mors skrčiti hrbet, zskaj če je truden, ni za rabo ne sedaj, ne prihodnjič. Kos kruha pa je važnejši od "svobo de."
Kje naj vzame delavec svobodo, da izbere za svoje otroke tisti poklic, za katerega so najbolj primerne njih lastnosti in kjer bi do segli največ zadovoljnostit Knjige so drage, v rudniški "kampi" ni visokih šol in vseučilišč, v velikem mestu je pa treba plačevati stanovanje, hrano, obleko. Vaakdo ima svobodo študij ; ali za reveža je ta svoboda toliko vredna, kolikor za mačka orlove peroti.
V	kapitalistični družbi je svoboda besede brez vsebine, dobra e-dino za fo, da se z njenim lepim zvokom opajajo kratkovidni ljud-je. —
Podlaga avobode in auzenatva ao materialne razmere. Nič pa ne more biti bolj naivno, kakor če kdo pričakuje, da bo volk ovce branil in ščuka krmila krape. Kakor volk in ščuka, tako tudi kapitalist ne more živeti proti svoji naravi. Dokler dela zakone, jih bo delal zase ; dokler vlada, bo utrjeval svoje gospodsUu Delavec pa bo imel veljavo le tedaj, kadar si jo pribori.
Volitve so boj. Na tem bojišču ima delavatvo velikansko moč, zakaj tukaj odloča njegovo število, katerega ne inore ugonobiti ne puška, ne sablja. Volilčeve zavednosti ni mogoče izstradati; proti njegovi volji ni priziva. Kadar bo delavstvo delavsko volilo, bodo zakoni delavski in vsa uprava mora postati delavska. Zakaj na njegovi strani je večina.
V	nobenem Boju ni zmaga za delavce tako lahko, kakor v volilnem. Če ne zmagajo, morajo sami sebi očitati posledice.
INDIVIDUALIZEM
Ka| prav! Vandervelde.
Kapitalistični politikarji pripovedujejo kaj radi delavcem, da bo socializem uničil slednjega individualnost.
Neverno če vsi delavci razumejo pomen te besede. Vebsterjev slovar pravi, da se individualnost posameznika zrcali v značaju, ki je čisto poseben, samostojen od drugih ljudi.	•
Resnica je, da ima delavec pod kapitalističnim gospodarstvom či* sto poseben značaj, ki ga čisto loči od ostalih ljudi.
Vzemimo par primer: Delavec mora gledati za delom; kapitalistu tega ni potreba.
Delavec se vozi v box kari in često pod njo; kapitalist nikoli; on se vozi v Pullmanu.
Delavec živi v najetih zaduhlih luknjah ali kasarnam podobnim zgradbam, kapitalist živi v privatni palači.
Delavec nosi oguljene in zadelane hlače, kapitalist frak in židan cilinder.
Delavec se hrani z lonca, kapitalist nikoli.
Nobenega dvoma ni torej, da ima delavec mnogo značajev, ki ga ostro označujejo in ločijo od kapitalistov. Prav nič ni teško ločiti delavca od kapitalista.
Kapitalističnim politikarjem je strašno hudo pri srcu, ko pomislijo, kaj bi bilo, če bi se bilo vsem ljudem mogoče voziti v Pullmanu in nositi dobno obleko, vživati dobro hrano in živeti v zdravih, zračnih in svetlih stanovanjih; če bi se mogli vsi izobraževati — in oj, če bi morali iti tudi kapitalisti delati! Vse to bi bila prevelika enakost ljudi!
Po njih mnenju moramo imeti čezhlačnice, zato da se spravi v večjo veljovo frak.
Imeti moramo zaduhle kasarne in pajzle, da je palačam za ozadje. Imeti moramo ljudi, ki umirajo lakote, da imajo kapitalisti čim-večji apetit. Pustiti moramo otroke v tovarno, da služijo kapitalistom, da se morejo iyih otroci zabavati nemoteno.
Vse to je treba obdržati v vsi svečanosti, drugače bi se ne poznala razlika, bi ne bilo indivi-dualizma.
Ali vzlic temu — socializem bo razdrl te razlike, če je to kapitalističnim politikarjem všeč ali ne!
Zvišane mezde.
Sodrug Emile Vandervelde, predsednik mednarodnega socialističnega tajništva, je v Ilagu na Holandskem, in pravijo, da išče pota in sredstev, da se dosežejo stiki med socialističnimi strankami posameznih dežel, ki ao prekinjeni vsled voj-
ne.
Vanderveldovo navzočnost v Hagu je porabil neki urednik atnaterdainakega socialističnega dnevnika "Het Volk" za razgovor o vprašanjih miru.
- Vandervelde je izjavil, da je razpoloženje francoskih in belgijskih socialistov, vsaj njih o-gromne veČine, tako:
"Francija in Belgija imata sedaj predvsem dolžnost, da branita deželo. Nemške armade stoje še vedno v Noyonu, okrog 60 kilometrov od Pariza. V teh razmerah ao Francozi, pa ne Belgijci tisti, ki morajo začeti a propagando za dober mir. Vzemimo, da bi bili Nemci potisnjeni čez Reno; tedaj bi bila naša naloga, da bi se uprli tisti stranki v naši deželi, ki bi hotela voditi napadalno ali aneksijsko politiko.
44 Nikdar *ni v meni nastala misel, da bi zameril Nemcem, če branijo svojo deželo; Streti se mora le nadvlada kaste, proti kateri so se naši nemški sodrugi sami do zadnjega trenotka pred vojno borili z vso eneržijo. Da pripadajo socialistični ministri vladama v Franciji in Belgiji, je zadostna garancija, da se ne odobri nikakršna aneksijska politika.
14 Alzaško-lorenško vprašanje povzroči pač pri sklepanju miru velike težave. Francoska stranka želi, da zasede Francija Alzacijo, zato da dobi potem narod v tej provinciji priliko, da glasuje, če hoče pripadati Franciji."
Urednik "Het Volka" je vprašal:
44Ni li to nekoliko naivno? Ali ne bi bilo bolje naravnost izjaviti, da imajo Alzačani pri sklepanju o njihovi usodi sami izpregovoriti besedo?
Vandervelde je še enkrat izjavil, da je to vprašanje največje važnosti za vso Internaciona-
lo. Nemški socialisti so se izrekli o njem in francoski so odgovorili v svoji resoluciji. 14 Edino, kar bi še dodal," je dejal Vandervelde, 1 'je to, ds se od francoskih sodrugov ne pričakuje trdovratno vztrajanje na formulah."
Te besede se v glavnem strinjajo s tem, ksr je Vandervelde že večkrat izjavil. Najvažnejša je ponovitev, da se upirajo francoski in belgijski socialisti vsaki osvojevalni politiki. Drugo je vprašanje, če ne dobe zaradi tega stališča še prav ostrih bojev z meščanskimi strankami svojih narodov. Tudi če ne misli n» Fraocoskem in v Belgiji nihče na to, da se osvoji kaj v Evropi razun Alzacije-Lorene, o kateri mislijo, da ne bi bila to nikakršna oavo/itev, ampak le povratek k deželi, kateri je ta pokrajina pripadala in kateri bi zopet rada pripadala, ostane vprašanje kolouij, v katerih ima Nemčija velike izgube.
H socialističnega stališča bi bilo tudi to vprašanje kmalu rešeno, ako bi se enostavno vsem kolonijam podelila popolna avtonomija in bi združene velesile garantirale njih neodvisnost. Ampak tako ne mislijo in ne morejo misliti kapitalistične države, za katere so kolonije mogočni gospodarski interesi. Tukaj pridejo gotovo socialisti zavezniških držav še v znatno nasprotje z meščanskimi strankami.
Kar ae tiče Alzacije-Lorene, je vprašanje težavno. Francozi ne zaupajo, da bi moglo ljudstvo svobodno glasovati, če bi glasovanje vodila Nemčija. Nasprotno bo pa gotovo Nemčija Franciji očitala pritisk in nasilje, če bi se glasovanje izvršilo pod francoskim vedstvora. .
Najbolje bi bilo pač, ako bi se predvsem Al-zaciji-Loreniji podelila popolnoma avtonomija in bi se izvršile zanesljive garancije zanjo. Potem šele bi ljudstvo lahko svobodno glasovalo, ali hoče ostati, pod Nemčijo, ali ae hoče vrniti k Franciji, ali pa hoče biti avtonomno.
Takih težav kakor z Alzacijo-Loreno je pa na tucate.
Iz nemške socialne demokracije.
Poslanec sodrug Otto Ruehle, prvi, ki je sle-del Liebknechtovemu zgledu in glasova] proti vojnim kreditom, je sedaj izstopil is socialno demokratičnega driavnozborskega kluba, iz katerega je bil, kakor smo že poročali, sodrug Liebknecht izključen. Vesti, da je bil Liebknecht izključen iz stranke, so bile napačne, kakor smo takoj sodili; kajti državnozborska frakcija ne more nikogar izključiti iz stranke. Če bi se stvar le nekoliko strože vzela, ne bi bili mogli izključiti Liebknech-ta niti iz frakcije, kajti tudi ta je odgovorna strankinemu zboru in lahko se zgodi, da obsodi zbor ravno večino in odobri postopanje manjšine.
Praktično je pa res bolje, da so izključili Liebknechta, že zato, da ne bo mogla večina ob vsakem njegovem koraku in ob vsakem glasovanju kričati o kršitvi discipline. Pa tudi zato, da se zjasni. Verjetno je, da bodo Ruehlovemu zgledu sledili še drugi poslanci in nikakor ni izključeno, da bo imel rajstag na svojem prihodnjem zasedanju že dva socialistična kluba.
To ločitev smatramo na vsak način za dobro. Ponavljamo pa in vztrajamo tudi sedaj na tem, da lahko izrekamo o postopanju 80cialističnih zastopnikov v tej ali oni deželi mnenje, nikakor pa ne moremo izrekati kakšne generalne sodbe. Tudi ne bomo sledili tistim, ki mečejo vse v en koš in
že kar izključujejo cele stranke in frakcije kot 4 4 socialne patriote," 44socialne nacionaliste" i. t. d.
Zaključeno mnenje ima človek lahko o tistih talmisocialistih, ki so se čutili srečne in presrečne, ako jih je Bethmann IIollweg nagovoril, ako jih je kakšen višji general prijel izpod pozduhe ali pa ki so se bahali z avdienco pri kajzerju. Toda kar se tiče splošne taktike stranke, frakcij, klubov i. t. d., smo absolutno dolžni počakati na konec vojne, ko bodo prizadeti lahko govorili, razložili razmere, svoje namene, vzroke svojega postopanja in ko se bodo mogli zagovarjati. To bo delo strankarskih zborov v posameznih deželah, zlasti pa delo internacionalnega kongresa. Ako se ne sme navaden zločinec obsoditi brez rednega procesa, brez prilike za zagovor, brez dokazov in protidokazov, tedaj tudi nimamo pravice brez e-nake prilike izrekati obsodbe nad sodrugi, tudi če v dnu duše mislimo, da so grešili. Prepričani smo, da so tudi v večini nemške frakcije še taki, katerim ne bo mogoče očitati nič druzega, kakor da so se motili in da so vzeli pojrn 44discipline" v pretesnem zinislu. Tudi če pride do razkola v nemški socialni demokraciji, kar se nam zdi res neizogibno, mislimo, da bo načelnejši stranki pripadal tudi marsikdo, ki je šel doslej čez drn in strn z večino.
Vojaški golob.
V jeklamnh v Pueblo, Colo., so bile začetkom tega meseca neizu-čenim delavcem zvišane mezde od 19Vfe ne 22 centov ns uro. Priss-detih je okrog 4000 delsvcev.
Pesniki vseh časov, pojdite se solit s svojimi simboli! Človeštvo, ki živi poleg čisto anunalne-ga tudi neko duševno življenje, jih je potrebovalo in rado jih je sprejemalo od tistih, ki so mu jih dajali dobre in primerne. Ali kaj bi z njimi, kadar vlada na svetu bog Mart, ki je sovražnik vsake lirike in idile? Sprejel je sicer tudi sam nekoliko simbolov; zastave vihrajo nad glavami njegovih vojsk, raznobarvne obleke so imeli njegovi oprode, pa vsakovrstno perje, konjake repe in zlate okraske na pokrivalih. Vse to je večino-ma minilo. Nekdaj je imelo pomen. Vojska se je hotela pokazati sovražniku čim atrašnejša, pa se je našemfjala, kolikor se je le mogla. Danes ne velja to nič več. Kajti treba se je napraviti nevidnega, uniforma mora biti enostavna, štabni oficir se komaj razlikuje od navadnega vojaka.
Toda kaj je z našimi nevojaškimi simboli, ki jih je človeštvo imelo in ljubilo stoletja, tisočletja? Že od časov, ko je Noa krmaril svojo ladjo rešenega življenja, je golob vsestransko priznan ptič miru. Sedaj je tudi on v Martovi alužbi. Golob je vojak.
Posebni dopisnik berlinskega "Lokal Anzeiger ja" na zapadni fronti priobč^je o tem nekatera zanimiva dejstva. Pravi, da se zavezniški letalci prav posebno zanimajo za stališča in razde-
litev nemških vojsk na zapadu in da polagajo na to zelo veliko važnost.
Kadarkoli izvedo letalci v zraku kakšne važne reči ter se pouče o dejanskem položaju nemških vojsk, izpuste zanalašč za to pripravljene in izučene poštne golobe, ki jfm dajo krog nog in vratu dobljjna poročila z risbami ozemlja ter jih spuste v zrak, da poneso dobljene novice po-veljništvom za fronto.
Hitrost leta poštnih golobov znaša približno 800 do 900 metrov na minuto, iz česar se vidi, da so taki golobi zelo koristni, kadar je treba nemudoma odposlati depeše.
Te poštne golobe so začeli rabiti v Franciji koncem leta 1913 ter so jih učili nositi depeše iz aeroplanov v zraku. V to svrho uporabljajo posebne dolge cevke, skozi katere vrže letalec goloba z glavo nizdol. Kadar more ptič zopet mahati s krili, bo zračni vrtinec, ki je največji sovrag zračnih letalcev, že daleč stran.
Tudi Nemci se poslužujejo na ta način poštnih golobov na podmorskih čolnih, da z njihovo pomočjo ostanejo v zvezi s svojim poveljstvom in morskim opirališčem.
Vpraša se, če bodo mogli po tej vojuški delavnosti kristjani še upodabljati svetega duha kot goloba.
Finance Nemčije
V Londonu se vesele, ker mislijo, da so nemške finance že na slabem. Nemški tajnik državnega zaklada Hilfferich je v rajhstagu klical "Mene tekel upharsin", češ da ima Anglija finanč. težave in da naj misli na bodočnosti. Sir Edward Holden, glavni ravnatelj banke London and Midland, pravi, da naj porabi Nemčija to svarilo rajša zase.
14 Ali je plačala Nemčija rumunsko pšenico z zlatom?" vprašuje Holden. "Če jo je, zakaj ni ta operacija navedena v izkazu nemške državne banke? Zato ker niso nakaznice nemške državne banke nadomeščene z zlatom in prodaja zlata je
prepovedana, in ker nimajo posojilnice, vojne posojilne banke, vojne pomožne banke, hipotekar-ne banke, zavarovalnice, privatne banke in muni-cipalne korporacije nobenega zlata, da bi krile nakaznice. Ne misli li tajnik nemškega državnega zaklada, da bi bilo bolje napisati besede "Mene mene tekel upharsin" na ta kup nemškega papirja?
Gotovo, zlate rožice ne cveto vsled vojne v blagajni nobene vojskujoče se države, in beseda "državni bankrot" dobiva od dne do dne več resnega pomena.
Ameriški Ban Marino.
Da je neka ameriška republika v vojni proti Nemčiji, in ds je ujeti predsednik s svojo vojsko ns bojišču v Evropi, so ns svoje zsču-denje ravnokar zvedeli v Wash-iugtonu, da si je bila napovedana vojna že v septembru leta 1914 ter je že mnogo vojakov te male republike mrtvih na bojišču v Evropi.
Ta republika je Counani, ki leži med Brazilijo in francoskim de-ioin Guiane. Od morja je odda-Ijeua kakih 15 milj. Neodvisnost te male republike izvira še iz leta 1886, ko se je odpovedala Brazilija vsem pravicam do nje. Potem so pričakovali prebivalci v Counani, da jih bo anektirala francoska Guiana, toda Francozi tega niso storili in zato so si izvolili svojega predsednika in še iz tistih dob so ostali neodvisni.
Sedanji predsednik je neki A-* dolf Besset Beaufort, bivši francoski polkovnik, ki je bil izgnan v Guiano pred mnogimi leti radi nekega političnega zločina. Ko pa je izbruhnila vojna, je Beaufort naznanil,da gre tudi on v vojno in to so storili tudi njegovi vojaki, po štev. 300 mož,ki so odpluli v Francijo pod svojim narodnim praporom krvavo-rdeče barve s srebrno zvezdo v sredi. Udeležili so se najhujših bitk, kar jih je doživela francoska tuja legija.
Vendar pa ni bilo nikjer naznanjeno, da bi bila republičica napovedala vojno Nemčiji ali njenim zaveznicam. Njeni vojaki se le bojujejo kot del francoske armade. In ne kot velik del.
MORGAN JE ODPOTOVAL V ANGLIJO.
J. P. Morgan se je dne 3. februarja z ladjo 44Rotterdam" odpeljal v Anglijo. V njegovem spremstvu je governor newyor-ške rezervne banke Benjamin Strong. V finančnih krogih je povzročilo to potovanje veliko presenečenje in veliko ugibanja. Pri družbi Morgan and Co. ni bilo mogoče izvedeti nobenih podrobnosti. Dejali so le, da se je odpeljal v London po kupčiji in da ostane tam najbrže dlje kot mesec dni.
Odkar je izbruhnila vojna, je to drugo potovanje, ki vodi Morga-^J na v Anglijo. Ko se je prvič vr- t nil iz Londona, je bilo naznanjeno, da je bila tvrdka J. P. Morgan and Co. imenovana za fiskalne agente angleške vlade v Zedinjenih državah in kmalu nato je bila firma pozvana, naj prevzame na enak način zastopništvo francoske vlade.
Nekateri so ugibali, da se tiče Morganovo potovanje novega posojila za zaveznike. Pravijo pa, da je to domnevanje neosnovano.
Požari in ljudske žrtve.
New York, 4. februarja. — Davi je zgorela hiša gospe K. Tag, 243 Hancock St. v Brooklynu. Gospa Tag, vdova po predsedniku nemške hranilnice, se je rešila, toda njeni dve hčeri Karolina in Helena, njena 58 letna sestrična Hannah E. Swanley, strežnica Jennie Stebman ter alužkinji Anna in Lizzie Caine, skupaj šest žensk, je poginilo v ognju.
Atlanta City, N. J., 4. februarja. — Zgodaj zjutraj je ogenj u-ničil Ivcrbrook Hotel na vogalu Pacific in Mount Vernon Ave. Pet oseb je zgorelo v ognju: Mrs Ma-mia Johnson, njeni starši, lastnika hotela Mr in Mrs Motta, Paul Hendrick iz Chambcrsburga, Pa., Nicholas de Ray, strojnik hotela. Osem oseb je pa resno poškodovanih.
Avtomobil in čoln obenem.
Pred kratkim so napravili v San Franciscu poskuse z avtomobili, ki jih je mogoče uporabljati na suhem in na vodi. Te vrste avtomobile je napravila neka tvrdka v San Franciscu. Za poskus je peljal avtomobil sprva po suhem ter se spustil potem v vodo, kjer je vozil brez ovire po deset milj na uro in zopet prišel na obalo brez težave. Naprava je v obliki čolna, ter ima spredaj vijak, ki goni voz v vodi, z vijakom 1 pa je v zvezi tudi krmilo. Te vrste avtomobil naravno še ni povsem izpopolnjen, vendar upajo, da se tudi na tei>» polju v kratkem pokažejo veliki uspehi.
IZZA ZAGRINJALA RUSKE REAKCIJE.
Ko to te Runi lani začeli umikati iz Karj.nt, ko so opustili z velikanskim naporom pridobljeni hPrzeinysl iu ko so potem nazadovali od postojim-le do poštojsnke, od trdnjave do trdnjave, od li nije do linije, se je zgodila v vrhovnem vodstvu ruake armade značilna izprememba. Car je sam prevzel vrhovno poveljništvo, dotedanji generalni komandant veliki vojvoda Nikolaj Nikolajevič, carjev stric, je bil pa imenovan za podkralja na Kavkazu in je dobil vrhovno poveljništvo ekspe-dicije proti Turčiji.
Podkralj — to je izgledalo kakor povišanje. Ali treba je le vzeti v postev, koliko neskoifrno večjega pomena je bojišče v Evropi od postranske-ga turškega, pa se spozna, da je bilo povišanje tega "najženialnejšega stratega" pravzaprav le slabo zakrinkano izgnanstvo. In če ne bi bil ta dogodek ostal osamljen, ampak če bi bili imeli v Petrogradu dovolj poguma, da bi se bili rešili vseh reakcionarnih elementov, katerih častihlepni glavar je bil Nikolaj Nikolajevič, bi bilo danes v Rusiji in z Rusijo marsikaj drugače.
Zgodovina bo imela še dosti dela, preden bo razgrnila V8e vzroke Nikolajeve odstranitve in vaeh okolščin, ki so povzročili tedanje ruske poraze. Ce bi bilo reB, da je le pomanjkanje orožja in municije prisililo armado na tisto z neštetimi težkimi izgubami spojeno umikanje, bi poleg ma-lobrižife in koruptne vladne administracije Zadela glavna krivda vrhovnega poveljnika, ki mora vedeti, da je osebna hrabrost njegovih vojakov njih poguba, če nimajo potrebnega materijala za boj. Po Ruskem so pa odmevali še drugi glasovi, ki so sumničili Nikolaja Nikolajeviča naravnost za izdajale*, igrajočega sporazumno z Nemčijo. Morda bodo poznejše raziskave dognale, kaj je na tem resnice, morda ne bodo dosegle dokazov, na vsak način pa je bil sum zelo razumljiv.
ZVEZDNA PALAČA.
Mnogo Rusov je prepričanih, da je Nikolaj Nikolajevič po strani gledal na ruski tron in se vdajal upanju, da sede sam nanj. To je mnenje. Gotova resnica pa je, da ni bil carjev stric le vojni poveljnik v Petrogradu pred vojno in vrhovni poveljnik vse oborožene sile na suhem in na morju, odkar je izbruhnila vojna, ampak da je bil do svojega pregnanstva tudi tajni, čeprav nekronani vladar Rusije.
Od tistega časa, ko je grof Solskij obvestil ruskega časnikarja Levova o obstanku takozvane "Zvezdne palače" — Gvijezdnij Palat — katere načelnik je bil veliki vojvoda Nikolaj Nikolajevič, je vsak vsaj deloma izobraženi človek v Rusiji vedel, da ne vlada v carski državi slaboumni in nadvse okrutni Nikolaj II., ampak njegov stric, Nikolaj brez številke.. Šele z odstranitvijo tega moža in 8 prehodom armadnega poveljstva v carjeve roke je zavladal stričnik namesto svojega strica. Ivezdna palača je bila poražena, in moč "črnih Jfsotnij," ki 80 podpirale to nenavadno tajno organizacijo, se je začela majati.
Četudi je bil Goremijkin, stari nazadnjak in predstavnik sredovečnega carizma, še do zadnjega časa vsegamogočni ministrski predsednik in čeprav se je njegova vlada do današnjega dne upirala sklicanju dume in vsem zahtevam liberalnih elementov, se vendar že skoraj lahko pravi, da ne odločuje o usodi države več dvoma kamarila, ki je imela carja doslej takorekoč v jetništvu. V Rusiji niso več najinerodajnejši Goremijkin, Durno-vo, Kurlov Minn, grofica Ignatjev in drugi voditelji dvorne kamarile, temveč veliki trgovci, ki so bili pozvani, da naj organizirajo veliko vojno industrijo. In ti ljudje niso tako nazadnjaški kakor kamarila, temveč pripadajo večinoma liberalnim strankam in so kolikor toliko evropskega mišljenja.
ZA PROTIREVOLUCIJO.
Da prav ocenimo pomen te izpremembe, se moramo najprej zavedati, kaj je pravzaprav bila "Zvezdna palača" in s kakšnimi sredstvi se je na Ruskem vladalo.
Ko so se začele v prvih letih tega stoletja gibati revolucionarne sile na Ruskem in se je tako-zvana stranka veiikih knezov zbala, da izbruhne revolucija, so se člani dvorne kamarile zbrali v trdni tajni organizaciji, ki je pozneje postala znana pod imenom "Zvezdna palača." Liberalnejši politiki finančnega ministrstva, ki je šla za tem, da se industrializira Rusija, je sledila nacionalistična reakcija, katero je izrabila od leta 1903. obstoječa "Zvezdna palača" za organiziranje krvave protirevolucije.
Nasilna smrt velikega kneza Sergija je napravila občutno vrzel v družbi velikih knezov Sergija Aleksandroviča, Vladimirja Aleksandroviča in Nikolaja Nikolajeviča, ki je imela pred ustanovitvijo "Zvezdne palače" carja v svoji oblasti. Sedaj že pokojni veliki knez Vladimir Aleksan-drovič je imel po moskovskem atentatu na Sergija najlepše upanje, da postane pravi car Rusije, to se pravi, da zavlada na mesto Nikolaja II. Toda vsled sporov Nikolaja in Vladimirja zaradi sinov Cirila in Borisa se je posrečilo Nikolaju, da se je polastil moči; postal je vrhovni vojni poveljnik petrogradskega obsega, in med dolgim vojnim stanjem v tem krogu in po revoluciji je postal Nikolaj Nikolajevič pravzaprav neomejen gospodar v tem najpomembnejšem ruskem vojaškem okraju.
Vladimir Aleksandrovič se je pač tudi sam z gorečnostjo udeležil dela, da se potlači grozeča revolucija. Njega delajo najbolj odgovornega za prelivanje krvi na rdečo nedeljo januarja 1915., ko je prvič prišlo Gaponovo ime v širšo javnost.
PROGRAM REAKCIJE.
Kmalu potem, ko je bil Nikolaj Nikolajevič i-menovan za petrogradskega vojaškega poveljni-
t£
ka, ae je povzpel na mesto prvega načelnika protirevolucije, in za priznanje svojih "zaslug" na tem polju je bil povišan tudi za prvega načelniks "Zvezdne palače."
Program te organizacije je bil: Absolutna avtokracija; boj proti liberalizmu v kakršnikoli obliki; boj proti dumi; pojačanje pravoslavne cerkve; nadzorovanje vseh državnih dostojanstvenikom, ki ao kakorkoli sumljivi liberalizma; boj do iztrebljenja zoper vsako osebo, ki ae trudi za "novotarije" v Rusiji.
Med najuglednejšimi člani "Zvezdne palače" so bili poleg mnogih velikih knezov: Grof Ignatjev, po njegovem umoru pa njegova vdova, knez Trubeckoj, ki re pa ne sme zamenjati z njegovim soimenjakom liberalnega mišljenja; general Orlov, vodja krvave kazenske ekspeilicije v Kurlau-dijo; Akimov, predsednik državnega sveta; Dur-novo, minister za notranje zadeve; Krivošin, ki je bil dolgo kandidat te organizacije za ministrsko preAsednifttvo; generali Kurlov, Minn, Aleksejev, ki je s svojimi sumljivimi lesnimi kupčijami ob reki Jalu razdražil Japonce; general Trepov, in naposled carjeva mati Marija Feodorovna. "Duhovni svetovalec" teh aristokratičnih zarotnikov je bil zmedeni menih Iliodor, za njem pa razuzdani menih Rasputin, ki je imel nekaj časa večji vpliv na carja, kakor vai ministri skupaj.
GARDA — GLAVNI 8TEBER.
Glavna sila te "Zvezdne palače" je počivala na carski gardi v Petrogradu, ki je bila pod po-veljništvom velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Vsak polk te garde je bil po kakšnem višjem častniku zastopan v tej tajni organizaciji. Gardni častniki so sinovi "zanesljivih" višjih državnih uradnikov, ali pa sinovi nazadnjaških plemenita-ških rotbin, ki so, preden je Aleksander II. odpravil tlačanstvo, posedovale veliko število "duš," to se pravi kmetov tlačanov. Na te častnike se je Nikolaj Nikolajevič lahko popolnoma zanašal, kajti nikdar niso prihajali v dotiko 8 civilnim prebivalstvom, in v vsej ogromni ruski državi niso poznali nikogar kakor svoje neposredne predpostavljene, svoje vojaške vzgojitelje in ožji krog aristokracije, v katerem so 8e kretali. Ti gardisti so pa imeli stike s častniki v zunanjih garnizijah, in z njih pomočjo so ae opazovali in nadzorovali častniki po deželi, ki so bili kaj sumljivi zaradi liberalizma ali celo socializma.
DRUGE OPORE DESPOTIZMA.
Razun na to vojaško silo se je pa "Zvezdna palača" lahko opirala še na civilne uradnike, posebno pa na takozvano "Ohrano," posebno vrsto tajne policije, ki bi jo nekako lahko primerjali z organizacijo španske inkvizicije. Na čelu te "O-hrane" je stal vedno mož, na katerega se je car lahko brezpogojno zanašal. Eden izmed najgla-sovitejših je bil general Trepov.
Ruska "Ohrana" ni nikakršen oddelek splošne policije, temveč povsem samostojna institucija, ki deluje neodvisno od redne policije. Ohrana o-pazuje vsakega človeki v Rusiji, ki je na sumu liberalizma ali socializma in dela z vsemi sredstvi španske inkvizicije, z namenom, da ohrani obstoječe razmere in prepreči vsako izpremembo v car-stvU.
Ohrana je bila aparat Zyezdne palače. Ona je organizirala vse akte protirevolucije, židovskih pogromov in kazenskih ekspedicij v razne guber-nije. Knez Ursov je n. pr. svojčas dokazal, da so bile okrožnice za gubernatorje in izvršujoče organe črnih sotnij, s katerimi so bili v letih 1905 in 1906 pozivani, naj prirtde velike pogrome proti Židom, tiskani v tiskarni Ohrane.
S pomočjo obeh teh faktorjev, garde in Ohrane, je Zvezdna palača obvladavala rusko državo ter širila grozo in temo od Petrograda do Urala. Značilna so sredstva, katerih se je posluževala ta tajna aristokratična organizacija. Gubernatorje v ruskih pokrajin, ki so vsled ogromne podeljene jim oblasti pravi grozovladci, ni določal car, temveč jih je le potrjeval na predlog posameznih članov ali pa cele Zvezdne palače. Tako imenovani gubernatorji so imeli seveda gotove dolžnosti napram Zvezdni palači in so vladali v svojih pokrajinah po navodilih in v duhu te tajue organizacije. Gubernatorjem podrejeni uradniki so morali biti pa tudi Zvezdni palači simpatični, in tako je ta občudovanja vredna organizacija, ki ji ni enake v zgodovini evrop|skih držav, obvladavala vso ogromno Rusijo, kakor ni še noben car in noben despot pred njo obvladal svoje države.
CAR — SUŽENJ REAKCIJE.
Najvažnejša naloga Zvezdne palače je bila, skrbeti za to, da ne podpiše car gotovih predloženih mu zakonov. Tako sc je pogostoma zgodilo, da je bil kakšen zakon sprejet v dumi ali v državnem svetu, pa ga car ni potrdil. Na ta način je Zvezdna palača posredno kontrolirala tudi obe zakonodajni zborovnici Rusije.
Nikolaj II. je v svoji bližnji okolici znan ne le za slabiča, ampak tudi za trmastega in okrutnega despota. Zato tudi ni bilo voditeljem Zvezdne palače vedno mogoče zmagati s svojo voljo pri carju. Da bi f>a vendar dosegla svoj cilj, sc je posluževala najumazanejših sredstev.
Eden izmed njenih običajnih načinov je bil ta, da je prirejala pijaške orgije v kazini gardnih častnikov. Carja so prisilili, da je sprejel vabilo na tako pijančevanje, in kadar je bil dovolj pijan, so tolovajski zarotniki z njim lahko storili, kar so hoteli. Prebivalci Carskega Sela ao dostikrat šepetali da so videli carja okrog polnoči vsega pijanega, ko se je peljal domov.
ŠKOr IN MENIHI.
Razun teh vinskih razuzdanosti so pa znali reakcionarni političarji Zvezdne palače izrabljati na
ruskem dvoru vladajoče razmere za svoje nečiste namene. Nekaj časa se je vdajal tudi pravoslavni škof. znani Ivan Kronštatski v to, da je opravljal "duhovno alužbo" za Zvezdno palačo na carskem dvoru. Ko se je pa odrekel, sta stopila meniha Iliodor in Raaputin na njegovo mesto.
Iliodor, na Ruakem znan kot "znoreli menih," je bil duševno omejen, robat in zabit kmet, ki ni razumel o diplomaciji niti najprvotnejših pojmov, in zato tudi ni mogel dolgo igrati svoje vloge. Prišel je kmalu v spor s Sveto sinodo, in naposled so ga morali šiloma odstraniti iz Petrograda.
Njegov naslednik, menih Rasputin, je bil pop druge vrate. Bil je dovtipen diplomat, znal se je prikupiti, in svojo vlogo kot svetnik in prerok je izvrstno igral. Mnego vedo pripovedovati o njem in o njegovih zaupnih stikih z damami "višjih deset tisoč v Petrogradu, in nedvomno je res, da je imel na ženske velik, nekako hipnotičen vpliv. Pa ga je tudi izrabljal. Če ae more verjeti vestem, ki se raznašajo o njem po Rusiji — vsaj nekatere izmed njih so povsem potrjene — tedaj je vpeljal ta navihani menih v Petrogradu pravo Baalovo inalikoval8tvo. Toliko je pač gotovo, da je imel dvorske dame popolnoma pod svojim vplivom.
Car mu je nekaj časa verjel kakor svetniku in je storil vse, kar mu je Rasputin sugeriral. Mož je dosegel pri carju več kakor vsi ministri s samim Nikolajem NikolajeviČem skupaj. Ne le mnogo ruskih gubernatorjev, ampak tudi mnogo vojaških generalov se je moralo Rasputinovemu priporočilu zahvaliti za svoje imenovanje.
POMOŽNA ORGANIZACIJA TEME.
Pozneje je Zvezdna palača delovala tudi v zvezi z dveiua.prostima organizacijama, namreč z "Dvorjansko organizacijo" in s takozvanimi črnimi šotni jami.
S pomočjo Dvorjanske organizacije je Zvezdna palača obvladavala vso rusko malo aristokracijo, ki ima nenavadno veliko gospodarsko moč; s svojimi tesnimi stiki s črnosotnijci je pa kontrolirala široke ljudske plasti in ulice ruskih mest. Tako je, bilo Zvezdni palači vedno mogoče spraviti ljudske mase v gibanje in na demonstracije za kakšno reč ali pa proti kakšni reči. Najzanimivejši vodja črnih 8otnij je bil famozni dr. Du-bravin.
KRIŽI 8 TISKOM
Le z javnim tiskom je imela Zvezdna palača malo sreče. Razun nekaterih malih črnosotnijskih listov kako "Ruskaja Zemlja", "Zcmsčina" i. t. d., ji ni bil noben, zlasti noben vplivnejši časopis na razpolaganje. Celo "Novoje Vremja" je bilo v očeh Zvezdne palače preveč liberalno. Ker je bila pa tiskarna Ohrane vedno pripravljena i.a njeno službo in ker je večina gubernatorjev in uradnikov Ohrane razširjala njene okrožnice in letake, je lahko opravila velik kos svojega dela tudi brez javnega tiska.
NASPROTNE STRUJE.
Seveda ne smemo misliti, da je mogla ta mogočna organizacija delati povsem nemoteno in samovoljno. Kljub temu, da ji je pripadalo mnogo članov carskega dvora, je dobila tekom časa tudi mogočne nasprotnike, kakršni 80 bili grofi Solskiji, Sergej Witte, Stoljipin in muogo drugih Rusov v visokem družabnem položaj i. Od verodostojne strani so celo trdili, da ni bil niti Pleve priljubljena osebnost pri Zvezdni palači.
Po atentatu na Stoljipina v Kijevu so bile razširjene vesti, da je bil ta ministrski predsednik u-morjen z znanjem Zvezdne palači oziroma s sodelovanjem Ohrane. Da, če bi bilo odvisno le od teh dveh faktorjev, ne bi bil Bogrov nikdar prišel justici v r°ke. Tedanji generalni gubernator v Kijevu, general Krilov, se je prišteval veličinam Zvezdne palače in je bil nepomirijiv sovražnik Stoljipinov. Po umoru ministrski gn pred^edni ka je bil sicer uveden proces, ali vsled spletkarij Zvezdne komore je bil potlačen, in kljpb vsemu trudu preiskovalnega sodnika niso prišli pravi vzroki tega atentata nikdar na dan.
CAR NAD CARJEM.
Tako je ta organizacija, ki je 'idina svjj» vrste na vsem svetu, držala vso Rusija 15 let v grozi in trepetu in terorizirala na eni strani prebivalstvo, na drugi pa slabiča carja.
Njeno najzanesljivejše sredstvo, da si ohrani oblast nad carjem, je bilo strahovanje. Vladarju vseh Rusov so sugerirali, da dviga revolucija glavo pred njegovo palačo in da vzplamti lahko vsa k trenot^k, če se ne nastopi odločno zoper revolucionarne elemente. In ker se yi bal car na svetu ničesar tako kakor revolucije, je vselej ustregel reakcionarjem.
Sedaj odstranjeni Nikolaj Nikolajevič je bil čez 15 let strah ruskega prebivalstva kakor sam car, in ker je bil vodilni duh v Zvezdni palači, pomeni njegova odstranitev skoraj toliko kakor uničenje te mogočne organizacije.
KAVKAÖKO PREGNANSTVO IN POSLEDICE.
Položaj poznavajoči ljudje pravijo, da se je car že cela leta oziral po sredstvih, da bi se rešil neljubega strica, ker ne leži ravno v značaju trmastega despota, da bi se klanjal despotizmu drugega. Ali dokler je bil Nikolaj Nikolajevič uspešni vodja protirevolucije in potem še celo "veliki, zmagoviti" vojskovodja, sc ga car kljub vsemu trudu ni mogel rešiti, kajti za Nikolajem NikolajeviČem je stala garda. Šele ko so Rusi sami kakor pripadniki drugih narodov na Ruskem spoznali v Nikolaju Nikolajeviču zlega duha ruske armade, je porabil Nikolaj II. ugodno priliko, da ae reši neugodnega strica.
Z njegovim pregnanstvom na Kavkaz je izginil iz ruske politike faktor, ki je vodil Rusijo
r pogin. In poznavalci razmer so prepričani, da ne preživi Zvezdna palača padca svojega vodje.
Iz tega izhaja veliki politični in zgodovinski pomen odstranitve velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Vsekakor upozarjajo ruski napred-njaki na dejstvo, ki zaslužuje pozornost, da je dan po njegovi odstranitvi od vrhovnega poveljstva ruska duma, ki je bila vedno označevana za nazadnjaško, postala liberalna in stopila pred vlado z zahtevami, ki so za ruske razmere dokaj radikalne. Resnica je sicer, da ni car še izpolnil zahtev, toda ker bo brez pomoči petro-gradskih in moskovskih velekupcev nemogoče nadaljevati vojno, bo prejalislej prisiljen, da jih izpolni.
To po trditvi dobrih poznavalcev ruskih notranjih razmer niso le ugibanja, ampak pričakovanja, ki alone na sledečih dejstvih:
Dokler so obvladavali Rusijo veliki knez Nikolaj Nikolajevič in Zvezdna palača, z izključitvijo vseh liberalnih elementov, so šli takozvani oktobristi, nekakšni zmerni liberalci, z vsako vlado. Domišljali so si, da bodo tako sami zavladali, ali pa vsaj da bodo deležni vlade. Toda vlada, ki se ji ni niti sanjalo o tem, da bi pripustila okto-briste k soodloč^anj^i o vladnih zadevah, jrh je izrabljala le za to, da bi z njih pomočjo izvajala svoje načrte. Tisti trenotek pa, ko so oktobristi spoznali, da je zaščitna moč vlade, Zvezdna palača, zlomljena, in da imajo s posredovanjem vele-trgovcev pristop k carju, so dobili toliko poguma, da so priznali barvo.
Če se je do te dobe za nazadnjaško smatrana duma nagloma izpremenila v liberalno, se lahko sklepa, da so se oktobristi vrnili k svojemu prvot nemu programu in priklopili k strankam leviee. Vlada namreč ni le izgubila svojo tajno oporno moč, ampak je celo naletela na opozicijo svojih doslej zvestih pristašev. Prva posledica tega pojava je bila, da je takoj pokazala svojo naklonjenost za majhne koncesije.
Nova večina dume se pa ni hotela zadovoljiti s temi drobtinami, zlasti že zato ne, ker se je vlada celo pri teh malih koncesijah branila, da bi jih uzakonila. Posamezna ministrstva so jih hotela le z dekreti naznaniti, da bi jih mogla ob priliki zopet preklicati. Nova večina dume pa ni bila gotova, če ne vstane že jutri nekakšna nova tajna sila, ki bi prisilila vlado, da obnovi stari red. Hote« la je torej, da bi bila vlada vezana z dotičnimi za« koni, medtem ko se je vlada ravno te izpremembe branila. In posledica tega je sedanja dolgotrajna parlamentarna kriza.
Kar se tiče carja, se je ta do zadnjega časa držal vlade. Vzroki, zakaj je Goremijkin pred kratkim vložil demisijo, še niso pojasnjeni; tudi še ni znano, kaj je sedaj s to demisijo. Toda če zastopa večina dume resnično prepričanje širokih slojev ruskega prebivalstva, bo car prejalislej prisiljen, da sprejme program nove večine. Če se obenem izpremeni zunanja politika Rusije, je pa vprašanje, na katero poda šele bodoči razvoj na bojišču odgovor.
NOV MINISTRSKI PREDSEDNIK IN DUMA.
Goremijkinova demisija je rešena s tem, da je cesarski svetnik Sturmer imenovan za ruskega ministrskega predsednika. Če ni to ravno z dežja pod kap, je pa iz ene plohe v drugo.
Sturmer je ruski Nemec in znan reakciona-rec. Prej jc bil gubernator, potem je bil imenovan za člana državnega sveta. Povsod je kazal svoje sovraštvo napram vsaki liberalni reformi. Zemstva in mestni zastopi smatrajo Sturmerjevo imenovanje za provokacijo. Mogoče je, da bo tudi on ob svojem nastopu izdajal kakšne liberalne in napredne izjave in obljube; verjeli mu pa ne bodo, ker je bil doslej zagrižen nasprotnik vsakega konstitucionalnega režima in je pospeševal vse korake, ki so sli za tem, da se omeje pravice dume.
Kar se tiče ruske zunanje politike, poročajo, da ni zaradi Sturmerjevega imenovanja pričakovati nobene izpremembe.
Zdi se, da se na carskom dvoru še vedno i-grajo z ognjem. O vzrokih Goremijkinove demisijo ni nobenega jasnega poročka. Popolnoma prostovoljno pa mož, ki se je krčevito oklepal svojega mesta, gotovo in šel. Notranji položaj je v Rusiji kritičen; to se spoznava, tudi če zadržuje vlada s strogo cenzuro vsa poročila. Goremijkin je odlašal sklicanje dume, ker »c ni več zanašal na njeno večino. Soditi je pa, da je to zapostavljanje dume spravilo ruske finančnike v slabo voljo, iz česar nastajajo za vlado katastrofalne težave, ker je za vojno po starem MontecuccnHjeyem nauku treba treh reči: Prvič denarja, drugič denarja, tretjič denarja.
Sklepati je torej, da je Goremijkinova demisija poizkus sprave med vlado in dumo. To je tem verjetnejše, ker je po poročilu "Novega Vremena" duma sklicana na dan 18. febaruarja. Toda če ne prinese novi-ministrski predsednik nič dru-zega v dumo kakor obljube, tudi ne bo opravil nič več kakor Goremijkin. in dvor se bo moral prepričati, da nc pomaga nič drugega kakor resnične reforme.
V Chicagi se nadaljujejo stare policijske metode proti štrajkajočemu delavitvu. Pred tovarno Steinberg and Sopkin je bilo 11 deklet na stav-karski straži, med njimi Mary Anderson, organi-zatoriea Woman's Trade Union League, in Fanny Cohen, organizatorica Ladies Garment Workers Union. Policija je aretirala vseh 11, enostavno zato, ker ao stale na prostoru, kjer so imele toliko pravice kakor vsak drugi. Radovedni amo, če bo delavstvo pri volitvah pokazalo, da se je kaj naučilo iz teh dogodkov.
SLOV. DELAVSKA
4m à*. t»n*w
PODPORNA ZVEZA
IZ NASELBIN. g*
« dr«»*
n. »»rti* 1909
Pa.
Sedet: Conemaugh, Pa.
OLAVNI URADNIKI:
Pr^Ulk: F BANK PAVLOVClč, "	8t., ConemaughPa.
PrfJreLdaik: J OB IP ZORKO, B. f. D. i, bo. 60, We. t Newtoa,. Taialk- ALOJZIJ BAVDKK. 46 Maia St.. Conemaugh. Pa.
r^^Z^^cTr	Ohio.	.razourjenosu ae .„«a pi^
p¡^i ¿U¡«¡3^« JOBÍP MARINClC, 6605 St. Clalr Ava. Cl.*olaad, O. I pleš« na njegovi skrbi polni g avi.
San Francisco, Oal.
Ker niseiu bil sedaj nekaj časa naročnik lista Gl. 81., sem prejel eno stran lista, z dopisom tičočim se mene, šele sedaj od nekega rojaka, in ker nisem prejel celega iztisa, ne vem sa številko dotične-ga lista. Ne mislim posnemati slik nekega tukajšnjega dopisnika, ker ne maram biti povzročitelj izpadanja las in mu vsled njegove razburjenosti še morda pribaviti
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDBICH, 170 Fraaklia Main St., Coaemaugh, Pa
NADZORNIKI t
VILJBM SITTER, 1. nadsornik, 46 Maia St., Coaemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIC, t. aadzornik, Oarjr, lad., Toleeton, 8ta., boa 73. NIKOLAJ POV&K, 3. aada., 1 Cralb St, Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa.|
POROTNIKI;
IVAN OORdEK, L porotalk, Bo* 1*6, Radley, Kaaeae. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. ALOJZU KARL1NGER, 3. porotnik, Oirard. Kaaeaa, R. F. D. 4, Bo« 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK: T. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Clevelaad, Ohio.
POMOiNI ODBOR: OLAVNI URAD v hiii »t. 46 Maia St., Conemaugh, Pa. 6PENDAL IVAN, Coaemaugh, Pa., Bo* 781. OAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. OABBENAJA JAKOB, Bo* 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. D. 6, Bo* 111, Johnetown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Bo* 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Bo* 514, Conemaugh, Pa.
Uradao Glaailo: PBOLETAREC, 4008 W. 3let 8t., Chieago, IU Cenjena društva, osiroma ajih uradniki, eo aljudno prošeni, pošiljati vee I ^ ^ depiee in deaar naravnoet na glavnega tajaika in nikogar drugega. 1 enar naj ee poiilja glaaom pravU, edino potom Poštnih, Ezpreenih, ali Baačnih denarnih aakasaie, nikakor pa ne potom privatnih «okov.
V slučaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake Žavljanskl papir pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da m v pri- vsaki priliki pokaže zagotavlja-fcodnje popravi.	da j.' njegov najboljši ; mm-
da postane še v kratkem magne-tičen, ter prenese nositelja Se v če bi človek vedel,
Pregovor pravi, da ni vse zlato, kar se sveti. To se zelo vjeuia s papirjem ali "cajtengami" kakor jih dotičnik imenuje, ker se zelo rad pohvali proti analfabetom, da zna lepo šribati, na vsebino se pa ne gleda, če je resnična ali nedokazana. Saj na to ni treba gledati; vsak človek ima veselje do kake Hlvari; nekateri se vnemajo za nialerijo, nekateri za filozofijo, in drugi zopet za pisateljstvo, informacije in t. d.
Naj že bo kakor hoče, vsak znani pisatelj žanje lavorjev venec, katerega nedvomno zasluži tudi dobro znani pisatelj P. K.
Dobro je znan po "njegovem dejanju" po nekaterih Združenih državah kakor v Californiji, in posebno v Oregon, in drugje — ne samo kot pisatelj, temveč tudi vso kot dober am. državljan. Da se kot tak tudi v resnici izkaže, ima vedno v svojem žepu dr-katerega pri
LETNA SEJA
gL ln pou. odbora 8. D. P. Zvese dne 2a januarja 1916 v Conemaugh. Pa.
Preda, otvori sejo ob 10:30 dopoldne. Navsoči glavni odborniki Pavlovčič, Lerko, Bavdek, Proetor, Vidrih, Zebe, 8itter in Povše ter pomožni odborniki 8uhadolaik, Zalar, ter ¿lan društva it. 2 Loais Kraiaa.
Tajnik predloži zadevo dr. "Zdrvži-telj" it. 36 glede novegs ksndidata Joeef Bodona. Gl. in po m. odb. pripo-sna, da se ne more v Zvezo sprejeti.
Prošnja sobr. Fr. Turk ¿1. dr. it. 5.; o-menjeni sobrat je bil za ¿asa auspen dacije zbolel (Suspendiran od 23. maja do 22. junija, zbolel pa je 3. junija.)
Predlagano ia sprejeto ravnanje po pravilih.
Zadeva sobr. Matija Bizjak «I. dr. it 21. Zvesa je omenjenemu sobratu nakazala že odikodninsko svoto $200.00 kot poročaao, za neozdravljivo zlomljeno hrbtenico. Po prejemu omenjene svote je pa druitvo sumilo, da bi ¿lan ne bil neozdravljivo bolan, pa je ¿ek vrnilo nazaj Zvexi, s opombo da se mora o bolezni ie bolj natan¿no informirati.
Predlagano in sprejeto, da se zadeva «e oreloži ter obenem ie ¿aka boljiih Informacij glede ajegove bolezni. Zadeva umrlega eobrata Franka Luzarja, bivšega ¿lana dr. it. 10. Predlagano in sprejeto, da se po¿aka ie bolj natančnih informacij glede pogrebnih stro. «kov.
Zaključek seje ob 12. opoldne. Nada! je v aa je seje ob 1:10 min. popoldne.
Zadeva umrlega sobrata Josip Ver-čeka, biviega ¿lana dr. it. 41. (otro-ikega oddelka). Bavnanje po pravilih.
Zadeva umrlega eobrata Johna Vi</ri-ho, biviega ¿lana it. 36. Omenjeni sobrat je bil za ¿asa bolezni na stanovanju pri neki tuji ženi, ker ga ie nihče ni hotel imeti na stanovanju ne v bol-niiaiei iu ne drugje, saradi »j*gove nalezljive bolezni. Dotična ženska pa proai, da se ji da mala odškodnina ■a njeno lepo hiino opravo, ki se j« poškodovala za časa njegove smrti oziroma pogreba. Predlagano in •prejeto, da se dotični ženski pla^a od-ikodnina za hiino opravo, ksr je primerno ikodi na pohištvu.
Glavni tajnik poroča, ter vpraša navzoči gl. odb >r glede novega pomožne-.ga odbora, ali bi se volil s splošnim glasovanjem, ali ae pred konvencijo. A Predlagano ia sprejeto, da se da takoj aa splošno glasovanje brez ozira, ako je že prav blizu čas prihodnje kon» v en c i je.
Olavni tajnik poroča o umrlih članih in članieah zadnje Štiri mesece in aicer: I. odd. je umrlo 11 članov, III. odd. 1., ter otroškega odd. trije člani; torej skupno 15 članov(lc). Zadeva bolnoga eobrata Johna Vidriha, čl. dr. it. 36. (Sedaj že umrl.) Z omenjenim aobratom je imel gl. taj. stroškov in aieer $410c. — Predlagano ln sprejeto, da se mu imenovani stroški izplačajo.
Brat Zorko opominja ozir. opozarja gl. tajnika glede mesečnih račuaov, za kaj da jih ne da priobčiti v glasilu Zveze, ker je že pred dolgim časom o-dobreno s splošnim glasovanjem, da se sinejo priobčiti vsak mesec, posamezno p* ie do danes niso v javnosti sa člaa
atvo.
Olavni tajnik odgovarja, da bo v kratkem čaau vee uredil la eeetavil, kar je doslej »-»mudil, ter odpoelal v glasilo Zves«.
Predsednik Zveze se pritožuje zara di nerednega poelovaaja gl. tajnika, ter I "belo hišo obenem poroča, da je dobil od «1-. *>»»«• kakšna sijajna čast ga še čaka, bi
Zveze pritožbo, da mu gl. Ujnik ne. poiilja uradnik stvari o pravem čaau v mu čestital ze V naprej ; zato ga
urad gl. blag. Zvese. Tudi na seji na I |e pridno priporočaj nadalje
«f» - p--
nja v uradu gl. tajaika ter poroča, da vega linam ze davno, lil drugega ie on trpi od »traai druitev ozir. po- „i priskrbim, kadar bo moja vo-
sr^sr^r^J&E ra^	k.**! h,*.,j».
di nerednega poalooanja v gl. uradu jlizniu še vseeno več kakor sto ta-Zvese.
Brat Hitter opomni navzoče na bližu jo¿e ae prih. konvencijo, ter priporoma, j <lty m. informiramo o solventnosti or-
kih, kakršen si ti, ki se samo ši-rokoustiš o naprednosti v listih, ali v koliko si zmožen v dejanju.
ganizacije do prihodnje konvencije. I PCVedo oni, ki te osebno poznajo.
Predlagano in sprejeto, da naj se o- Zato se pač ne bi bilo potrebno menjeao delo v resnici izvrii prej ko podajati S teboj V "konflikt", da
mogo¿e ozir do prih. konvencije.
me ne bi bil ti v tvojem zadnjem
Poro¿ajo sobratje Povie, Sitter in 1 dopisu "počastil" za analfabeta.
Žele glede železne omare za gl. urad Zveze. Omenjeni sobratje so imeli na-logo od, zsdnje seje gl. odbora, da bi preskrbeli za nizko ceno dobro omaro.
Podajo o raznih cenah, ter se sklene, da imajo ie dalje nalogo, da omaro preekrbe.
laži. Si pač meril Čevlej po sebi.
Ker resnica v oči bode, se peres lin hočeš vreči vso nesnago laži name. Vseeno ne greni menjat s teboj, dasiravno znaš tako lepi» šribat v cajtenge; nisi pa zmožen
da je še čas; bomo videli kako daleč bomo prišli z našim napredkom.
Ker praviš da si dober Slovenec, te moram tudi spomniti na tvoj odgovor v času ko sem zastopal list 01. Sv. Predlagal seni ti, da bi mi pomagal pri agitaciji, ker imata dva pri tem več upliva kakor samo eden; ali o svoji složnosti si mi zopet pokazal sliko, ko si se zadri nad menoj s pravo staro-krajsko kletvico, da za slov. napredne liste ne maraš storiti niti koraka. To boš zopet pripoznal za laž T
Kakor je tvoja navada pobirati izmišljene ir formacije od drugih ljudi, tako si nedavno eno pobral, na katero me poživljaš na sestanek; jaz, ineneč da bom imel opraviti z izobraženim človekom, sem določil čas iu moje stanova nje, a na moje začudenje sem prejel od tebe pismeni odgovor, da ne maraš priti k meni, niti ne maraš mene v tvojem stanovanju, temveč želiš me imeti na prostem; torej pač fina izobrazba, bratstvo, sloga in napredek!?
Ker si me kar čez noč predelal za Nemca, zato čast tebi, da si "angleški" Slovenec, ker praviš, da si v angleškem društvu. Zelo se že tresem, ko me bodo člani istega prijeli za ušesa; kaj naj pa store s teboj slov. organizacije f Zaradi tvojih zavijanj bi bil pač vreden da bi se ti vopulila oba \i-šesa in še ta "sladke" zraven.
Ako ti moji dokazi, katerih je le nekaj, ne ugajajo, ti dam prosto voljo, da se v resnici poslužiš roke pravice, katera ti je le vedno na jeziku; bi moral pač biti lastnik premoženja Rockefcllerja in absolutizma ruskega carja.
Dolžiš me, da imam informatorja; pa vsaj v resnici imaš prav, ker najboljši informator si ti sam, seveda le zame; ali za 4 4 cajtenge'' se slabo informiraš, ker pišeš na primer, da je biLa svetovna razstava zatvorjena 6. dec., dasi je bila v resnici v soboto 4. dec. 1915. Ali ni res tako!
Mislim, da moji podatki dotič-niku zadostujejo, in se v teh ozi-rih ne bom pedajal v javnost, ker nisem prijatelj prepirov, ne boH kotov te.nu ali onemu, zato pre puščam veselje in zadnjo besedo osebam brez karakterja.
A. Serjak.
bilo tega. Opoldan imajo za pri- Zakaj bi se torej ravno ubogo boljšek gorko kavo, doČim mi šc^delavstvo kislo v tem oziru samo dobre vode nismo imeli; med de- med seboj bodi si v verskih ali na-lom naui je bilo zabranjeno kadi- rodnih stvareh! Ako smo za kapi-ti in kdor je bil zasačen, je dobil taliste dobro doiii, zakaj ne bi do-brco. Ali skebom je vse dovoljeno bro došli tudi v skupni organiza-ni še tobak in cigarete jim dajejo ciji in delovali skupno v prid tovarnarji. Po končanem delu jih korist delavskih razmeri Ne črti zopet Čakajo avtomobili in telesna človeka, ako v cerkev hodi, ne čr-straža v špalirju, in tako jih od- ti človeka, ako ne hodi v cerkev, peljejo v hotel, koder prenočuje- ker vsak je po svoji volji lahko, jo, seveda vse brezplačno. Vse kar hoče. Bo že sam do prepriča-
stroške trpe delodajalci.
nja prišel, kaj je prav ali kaj ni
Pri vsej tej dobri postrežbi pa prav. To je osebna stvar, in to noj napravijo skebi v enem tednu to- tudi za vsakega tako ostane. Am-
«fl	1.1. I__111_________I ... 'n.l. nota imamn uui nanii^A« in Vtll
Predaednik nad*, odb. poroča izid v razsodnosti člankov, zato je pre-revizije (4 mesč. raíunov) da je vse|ža|(>stno ^ te mora Mft t() opozo.
v najlepšem redu najdeno.
Ve¿ navzočih poroča, da se morajo odstraniti ozir. iti domov ter s tem mora predsednik zaključiti sejo ob 3:301"""""'" 'TV^* popoldne	' r 'lltre P,8ave» ,n
JOHN PROSTOR, zapisnikar.
Falls Creek, Pa
Na letni seji društva "Kranjski Prijatelji" št. 74 S. D. P. Z. so bili za letošnje leto izvoljeni sledeči uradniki:
Predsednik Alojz Slak, box 61; | ra, "biti ¿lan H,ov tajnik Joe UrŠič, box 261;
blagajnik Alojz Selan, box ^ Itako priporočaš v listih! Seja je vsako drugo nedeljo v" mesecu v prostorih brata tajnika
riti analfabet, zato me ni sram pripoznati pred teboj, da nisem zmožen vsled težkega dela in okor
da se
vsled tega poslužujemo šribarje. Ker nočem biti kritik v znanstvenih ozirih enega ali druzegn, pridem k stvari da sfe razjasni, kdo je lažnik ali zahrbtnež.
Bral sem v štev. 13 O. SI. "kritičen" članek "Slov. organizacije in njih uradniki."Sam pač ne ma-
organizacij, menda iz same složnosti, katero
Na zahrbtno zavijanje v tvojem članku, v katerem omenjaš in
Joe Uršiča. Vsa pisma, ki se tičejo gkrhis zft ¿Una> a ne omenjaii or-društvenih zadev, naj se pošiljajo tajniku
Joe Uršič, box 261, Falls, Creek, Pa.
ganizaeije, h kateri je isti spadal a vpletava« vmes S. S. P. Z. in S. S. P. J. Te moram opomniti, ko si tako učen, zakaj ima vsaka oragnizacija pravila t So pač nc-DRUŠTVOM V CLEVELANDU. I kateri, ki ne razumejo ali nočejo Na konferenci zastopnikov 27 razumet^ zakonov Združenih dr
slovenskih društev dne 30. jan. je bila sprejeta resolucija glede Slo-
žav in inkorporacij posameznih organizacij, ki imajo pravila, ka-
venskega Narodnega Doma v Cle- f°ra določujejo glav-, porotni od-velandu. Ta resolucija bo poslana Por in ,konvencije. Svetujem tebi
kot nečlanu, da no praskaš tam,
ja se bo vršila v ¡redodne ¡5. Ner f*™* »bi- Debe,a Už ^ marca ob 8. zvečer v dvorani da Vn,la u društvu velik nered,
John Grdina. Potrebno je, da se	™vno obratno; i,rizna"i
vsi člani U mesec udeleže sej, daMa 1)1	v našem druš-
bodo sklepali gleda Doma. če bo ?vl1' ako 1,1 bl1 t! 8e na<lalJ* ilan društvo postalo član ali ne. Na lstteipra'1	A S1
sejah bo pojasnjeno, kako voliti , I ^ ^po složnost si kazal s tem.
zastopnike in koliko je treba Ma R1 ho;hl 4po ROjah noii ^kat
vplačati za delnice.
Potrebno je, da se najmanj 251
svoje sóbrate v namenu, da bi jih napadal, in to samo zato, ker se
društev zavzame za stvar, nko|nii>? «^inj»» » tvojimi nabori, hočemo imeti Dom, ki bo sčasoma popolnoma društvena last.
Nove železniške zveze.
Da si člane ozir. članice strašil s "Svindlom" pri slov. organiza-Pripravljalni odbor. I^Uah, za to ti zopet podajam dokaz, oziroma oseb«, proti kateri si isto sam govoril.
Glede tega, koliko daš za korist "Pol. Korrespondenz" prinaša I in napredek naroda, te moram o-od italijanske meje poročilo, da i-|pomniti na čas, ko sem pobiral za talijanska vlada namerava uvesti Ulov. zavetišče in ko sem predlo-direktno železniško zvezo med Be-lžil pobiralno polo tebi, pa si mi jo netkami in Gradežem in železnico I vrgel nazaj rekoč, zato je še čas
okoli Gardskegs jezera.
Torej le vsi Slovenci recimo tako,
Pittsburgh, Pa
Vem, da se bo marsikateremu čudno zdelo, ko bo zapazil dopis iz nazadnjaškega Pittsburgha, Pa. ker je ta slovenska naselbina tako malo znana po širni Ameriki, ka kor da bi ne bilo nikaki-h Slovencev tukaj, akoravno nas je Slo vencev toliko, da bi nas maloka tera druga slovenska naselbina prekosila. Ali vendar se od vsake naselbine več sliši kakor ravno od naše pittsburške.
Vzrok tega vam kasneje obja vim. Za danes naj bo omenjeno, da smo tukaj vsi unijski livarji že 9 tednov na štrajku za 8 urno dnevno delo in ravno isto plačo kot poprej ¡14.00. Ali sedaj se je pokazalo, kakšno vrednost imamo mi delavci, ako se hočemo malo izboljšati in olajšati svoje trpljenje. Namesto da bi dovolili našo zahtevo, so začeli iz vseh krojev po širni Ameriki nabirati skebe, da bi zasedli naše prostore. Seveda jim gre to jako počasi, pri vsem tem, da postopajo fino in dobro z njimi. Ako ravno trikrat manje napravijo kakor smo jim mi, jim vseeno postrežejo sledeče: Na delo ji hvodijo detektivi kateri jih varujejo, da bi se kate remu kaka krivica ne godila, da pa utrujeni ne pridejo na delo, so jim pa priskrbeli avtomobile, da se pripeljejo pred tovarno kakor sami tovarnarji. Ko pa stopijo iz avtomobilov, je pa zopet poskrb ljeno za sprejem z obilnimi poli cisti, da ji mnapravijo špalir in vrata odpro, kakor v starem kra ju kajzerju, kadar se pripelje v svojo palačo.
Seveda, časa nimajo nobenegn določenega, kdaj da morajo zaee ti delati. Ako je od nas kdo samo 5 minut po 7. prišel na delo, mu je bilo takoj za pol ure utrganega od njegove dnevne plače. Ali pri skebih ni tega, nič ne storr, ako ravno pridejo celo uro prepozno kaznovani niso nič. Pri delu jim strežejo tsko, da se vsakemu ske bu, kadar potrebuje kaj, tako.i ustreže in izpolni želja; pri nas ni
liko dela, kolikor suio ga mi na pravili v poldrugem dnevu. Ali zadovoljni so s tem in izplača se jim. Pri nas, ki smo napravili tri krat toliko kakor skebi, je bila pa izguba, dasi niso poleg tega imeli nobenih drugih stroškov; pa vendar je izguba.
Zdaj pa naj reče kdo kar hoče: Skebski stan je resnično lep in dober, boljši kot v starem kraju pri kajzerjih.
Dragi delavski trpini, kdaj se vam bodo vendar oči odprle? Kdaj boste spregledali luč pravičnosti? Ljuba svoboda, kje si?
Kdo je vsega tega kriv, da se take stvari dogajajo? Kdo kakor delavec sam, ki voljno prenaša vsako breme, katerokoli mu nalo-že na pleča? Zraven pa večina trpinov pravi: Kaj si hočemo pomagati, saj je božja volja taka!
Ampak jako si se zmotil, ko ta-<o misliš in govoriš. Ni božja vo-ja, ampak tvoja volja je, sam si to breme nakladaš na svoja pleča, ne pa božja volja. Zakaj pa da bi ne bila božja volja enkrat taka, da bi kapitalist imel malo manj dobička, kakor ga ima sedaj? Ali te božje volje ne bo nikdar, do-der boš ti ubogi trpin to breme sam prenašal. Ko pa prideš do spoznanja, da je vsa božja volja in vse kar oči vidijo, iz delavskih rok prišlo, potem boš tudi lahko rekel, ja božja volja je, da nimate toliko dobička, kot ste ga enkrat imeli. In ravno tako bodo morali biti zadovoljni, kakor smo sedaj mi.
Vsak naj le malo premisli, kaj in kako da se v našem štrajku tukaj v Pittsburghu godi, da delodajalci lahko izhajajo, ako ravno je trikrat manje napravljenega dela kakor poprej, in da se jim vseeno izplača skebe držati, in vse drugo stroške, ki jih imajo zraven. Koliko pa morajo potem dobička imeti, ako je trikrat toliko napravljenega! Ali vseeno vpijejo, da imajo izgubo. Hudirja! Odkod pa prihajajo miljoni? Saj niso ponarejalci denarja! Ampak mi trpini smo izdelovalci denarja, ki ga izdelujemo z delom. In kaj imamo od tega? Samo toliko, da si moremo življenje ohraniti, ako pa hočemo majhen košček več kruha, da bi si ga priborili, pa je takoj policija na razpolago, da odganja ubogega trpina od njegove pravice. Da se pa tega krivičnega postopanja proti nam ubogim trpinom rešimo in oprostimo, se moramo organizirati in delovati, da se pri vsaki priliki, ko je kako mesto prazno, postavi tja mož iz naše sredine, ki je že užival marsikatero gorje, in tak bo deloval, da se ne bo ubogemu trpinu nasprotovalo, ako se poteguje za košček kruha kakor sedaj. Dokler pa bodo na krmilu bodi si eni ali drugi stvari zastopniki kapitalizma, ne moremo pač nič druzega pričakovati, kakor to, kar je.
Ali kdo pa postavi in izvoli te može? Nihče drugi, kot sam ubogi trpin in tudi za to pregreho mora trpeti sam trpin. Torej dol s kapitalistično komando, in z de-lovsko gor!
Ako delavec vse ustvarja in naredi, bo znal tudi to, kar je napravil, pravilno voditi. Dosti lože jc voditi, kakor pa napraviti. O-pustite pa verske stvari na stran, ker nimajo prav nič stika z» delavskimi razmerami. Saj tudi kapitalisti pustijo verske stvari na stran in izžemajo verne ali neverne. Nikdar še nobeden ni bil vpra 5nn. kaj da verjoš.ker to jim je vse eno; nli imaš to ali ono vero, ali si te ali katere si bodi narodnosti, dobro si jim došel toliko časa, dokler si sposoben v delu, da imajo ogromne dobičke od njega. Ko te na moči opuščajo, da ne moreš več toliko dobička napraviti, kakor od tebe zahtevajo in pričakujejo, tc pa postavijo na prosto, ne glede -na vero ali narodnost; ali si
pak usta imamo vsi nspočez in vsi moramo jesti, ako hočemo živeti, in zato moramo tudi vsi skupaj delovati, da bomo imeli kaj uživati.
In kadar bomo vsi skupaj, bo zasijalo solnce svobode in napočil bo dan odrešenja za ubogega trpina.
Zatorej prosim vse slovenske rojake po širni Ameriki, ako bi vas kdo nagovarjal na delo v Pittsburgh, da se ne bi vsedli na lima-nice kakemu agentu in prišli za skeba delat. In ravno tako prosim tudi, da bi vsakega kake druge narodnosti, ako bi kdo zvedel, da bi nameraval priti sem zavoljo skebanja, da mu vse pojasnite, kako da stvar stoji.
Ravno tako bi pa prosil vse slovenske liste, ki pišete, da ste delavski listi in da delujete za delavstvo, da bi tudi ta dopis ponatisnili, ako vam je res kaj za ubogega trpina in za korist delavstva.
Srčni pozdrav vsem trpinom po širni Ameriki.
Ivan Varoga, štrajkar.
Biwabik, Minn.
Z delom tukaj še ni preslabo, kajti dela se vsak dan. Ali zaslužek je tak, da se človek komaj pošteno preživi. Kapitalisti nam ne dajo, da bi kaj več zaslužili, ker se menda boje, da bi jim ostalo premalo za cigare, pa gledajo, da bi še tisto utrgali, kar so obljubili.
Kaj je vzrok? Delavci sami, ker smo preslabo organizirani. Kdaj pride boljši čas za nas?
Sedaj, ko se dela, bi bil čas, da se organiziramo; ali nihče se ne gane. Vse spi, kakor da bi bilo mrtvo. V rudniku se napenjaš in mučiš za ubogih $2.40, kakor da res ni tvoje delo več vredno. Zakaj se pe bi zbrali vsaj kakšni tri-^ je možje, pa bi šli od delavca do delavca, da bi ustanovili socialističen klub, kakor so šli nekateri tukaj s farji za cerkev nabirat? Ali potrebuje cerkev denar? Jaz mislim, da ga potrebujejo le bolj tisti, ki so šli kolektat in prodajat ave Mice.
Da bi delavci rajši čitali delavske liste, bi imeli pač več od tega, ker bi se vsaj kaj koristnega naučili.
V tukajšnjem rudniku se je primerila eksplozija, pri kateri sta bila dva naša rojaka težko poškodovana. Frank Štajner je izgubil levo oko in dobil težke telesne poškodbe, rojak Anton llabjan je bil pa tudi na telesu težko poškodovan. Oba sta v Hiu abiku v bolnišnici in jima želimo, da bi kmalu okrevala.
Vsem rojakom obojega spola priporočam list "Proletarea".
Joe Hobjan.
(Opomba yedništva. Gotovo bi bilo v taki naselbini, kakršna je Biwabik in sploh povsod, kjer je toliko rojakov, koristno, če bi se ustanovili socialistični klubi, posebno še letos, ko bodo volitve. Naglašamo pa, da se to ne more zgoditi iz Proletarea. V vsakem kraju se mora to napraviti z domačim delom. Če sta dva socialista, ki sc moreta pogovoriti, naj poiščeta tretjega, in tako se mora delati, dokler jih ni vsaj pet skupaj. Tedaj se pa lahko ustanovi klub. Druge poti ni do toga cilja.)
Madjarska imena.
Ogrska akademija znanosti je sestavila na predlog svojega člana Mihala Horvata poseben odbor, ki naj sestavi spomenico na vlado za uvedbo starih madžarskih imen za neogrske kraje. Taka imena so Becs (Dunaj), Drina-p°ly (Odrin), Krakko (Krakov), Rigomezo (Kosovo polje), Macso (Mačva), Zagrab (Zagreb), Ka-rol.vvaros (Karlovac), Veroecze (Virotica), Zimanv (Zemun) itd
— Zelo znanstven ta predlog ni; kaj prihranil ali nič, imaš li kaj "to je tem bolj šovinističen. Ta za jesti ali nič, to jim je deveta akademija bi menda najrajša ma-
briga.
•djarizirala ves svet.

■♦H<M>M»»IIMH
i Siran Kp, ;
..................
N. B. Pittiburjf, P».
Tajniški zbor štev. 1. ima avoj jedili Kes tanek v nedeljo, 13. feb. v» prostorih Udruienja br. 3 na 879 So. Carial St., N. 8. Pittaburg, Pa. Na sestanek se pozivajo vsi novo ustanovljeni klubi, kakor tudi tisti, ki so obnovili svoje delovanje.
Začetek ob 9. dopoldne.
S soe. pozdravom
tajnik.
TAJNIKOM J. 8. Z. NA ZNANJE
Tajniki klubov dobe v kratkem glasovnice za glasovanje o predloga za odbor, ki naj stopi v sporazum za spojen je S. L. P. s S. P. in za volitev kandidatov za predsedniško kampanjo, izvrŠevalnega odbora stranke in za tajnika skupne stranke.
Rezultat je poslati, kakor je na-značeno na glasovnicah, v določenem roku v kraj, od koder so bile poslane.
Na glavni stan ni pošiljati glasovnic. Tajništvo J. 8. Z.
VABILO NA 8H0D.
Herminie, No. 2., PA
Jugoslovanski socialistični klnb št. 63 v Herminie No. 2., Pa., priredi «
dna 13. februarja
javen shod v Slov. Del. Domu na Herminie No. 1. Začetek ob 2. popoldne.
Govornik bo sodrug Etbin Kristan iz Chicago, in sicer bo govoril o Jugoslovanski akademiji v Ameriki in o bivstvu socializma.
Sklicujoči klub vabi na ta zanimivi shod vsa v bližini se nahajajoča društva S. N. P. J., nadalje društva, spadajoča k S. S. P. Z., k S. D. P. in P. D., društva 8. D. P. Z. in vse slovensko občinstvo sploh. Predmet, o katerem se bo razpravljalo na shodu, je važen, in za vsakega rojaka je koristno, če se pouči, kaj se namerava z Ju-gosi. Akademijo, da si more potem napraviti pravo sodbo. Vsem tovarišem delavcem kličemo: Dobro došlil Na svidenje!
Za soe. klub št. 63
John Trčelj, tajnik.
^ PROŠNJA DO ČITATELJEV.
Radley, Kans.
Socialistični klubi v Crawford County, Kans., so sklenili, da u-stanove skupno okrajno knjižnico, ki bo služila vsem klubom. Ker je vsak začetek težak, prosimo tem potom vse sodruge in prijatelje, če imajo kakšne knjige, ki so jih že prečitali in jih ne potrebujejo več, da nam jih pošljejo za našo knjižnico. Vsak dar bo hvaležno sprejet. Kdor bi nam hotel prodati kakšno knjigo, ga prosimo, da nam tudi to naznani in pove ceno.
John Goršek, Box 195, Radley, Kans.
NAZNANILO.
Na roki imamo zopet 150 "Ameriških Družinskih Koledarjev", katere smo dobili nazaj. Kdor ga sedaj hoče imeti, naj takoj pošlje 40c na naslov:
"Proletarec," 4008 W 31 st St., Chicago, ni.
Glasilo hrvatskih in srbskih socialistov v Ameriki je "Radnička Straža." Izhaja tedensko na o-smih straneh in stane $2.00 za celo leto. Naslov: 1944 So. Racine Av., Chicago, 111.
ČLANOM J. S. Z.l
Član, ki capuzti kraj ali ieli prestopiti v istem kraju ▼ drug klub, mora to naznaniti na klubo-vi seji in poskrbeti, da mu klubov tajnik izpolni na zadnji strani članske knjižice " transier record."
V tem slučaju mora poravnati tudi vse tekoče prispevke vštevši mesec, ko prestopi
To je potrebno radi toinejie kontrole nad člani.
TAJNIŠTVO J. S. Z.
Velik požar.
V trgovskem delu mesta Scran-ton, Pa., je v nedeljo izbruhnil ogenj, ki je divial dve uri. Cela ^rrsta trinadstrop^iih hi* je zgorela; od glavnega gledališča Lyceum je ostalo nekoliko osmojenih sten. Devetdeset oseb je komaj ušlo smrti. Škodo cenijo na 400 000 dolarjev.
ALI MORDA HIPNOTIZEM ..
Pacifisti — mir za vsako ceno soeulisti — odklanjajo absolutno vsako materijalno obrambno sredstvo delavstvs — če se to izključno ne nanaša na knjige, glasovnico in morda štrajke. Ampak za štrajk ie dvomijo. — Boj proti kapitalističnemu razredu priporo-1 čajo in agitirajo sicer s komunističnimi socialisti, toda eksekutiv-l no moč v materijalni formi, za izvedbo tega, za kar agitirajo, odklanjajo in puščajo prve na cedi- j lu. Po njih obnašanju bi človek sodil, da verujejo v sterilni ali kastrirani socializem, ki mu je odvzeta generativna moč, ali pa da iščejo nematerijalna sredstva v nadomestitev materijalnih — kar bi vodilo do zaključka, da bodo vpregli za obrambo delavskih pridobitev hipnotizem. Ali mora bili eno ali drugo; kajti nikakor nam ne gre v glavo, da bi ti evangelisti, nelogični kakor so, storili svoje delo samo na pol. Če se pa motimo, potem izgleda, da jim je ves socialistični nauk in njega delo samo igra — šala; kajti vsakdanje življenje in zdravi razum kaže in nag uči drugače.
To za čem težimo iz dna svoje duše in čemur posvetimo vse svoje inoči in sredstva, ki jih imamo na razpolago, ker smo prepričani, da so te zahteve opravičene, hočemo v resnici doseči; pa bi potem, ko smo iznašli, da se manjšina noče vdati večini, odklonili fizično eksekutivno moč, Ramo zato, ker ne verujemo v materijalno obrambo? — Absurdno! In niti ne verjamemo, da bi to storili evangelisti socialisti! Verjel bi jim človek samo za to, da bi se oni rajši posilili bolj "kulturnega" orožja — in mogoče bom zadel, €e pravim, da verujejo v hipnotizem.
Če analiziramo torej njih "ne-omajano" stalisce, ki popolnoma izključuje vsako materijalno o-brambno aredstvo, bi se njih vrste obramba ali eksekucija izvršila na sledeči način:
Ko pridejo socialisti do večine in odglasujejo podržavljenje produktivnih in distributivnih sredstev, pa bi se kapitalistični razred s svojo vojsko uprl volji večine, in ne bi hotel predati lastninske pravice državi, bodo pacifisti-sociali-sti spustili (menda po čisto novih hipnotičnih metodah) kolektivno voljo — električen sij — (kakor Nemci plin) ki bo ves kapitalistični razred hipnotiziral. Na ta način bo vsa kapitalistična vojska, kakor svetopisemski Lot, okame-nela. Nato bodo prišli pacifisti in bodo te Lote razorožili.
Istotako se bo zgodilo tudi z vsako napadalno silo od zunaj, če bi kanila uničiti socialistične Združene države. Na ta način bi bile najkulturnejšim potom odpravljene vse vojne, vse revolucije! Romantično! — Ford, tukaj je polje za te, tu vloži svoje miljo-ne, ki jih imaš za svoje mirovne ekspedicije! — Ali bo kaj s hip-notizmom? Ali smo zadeli na pravo sugestijo t
Pacifist^ govorite! —ch.
Eksplozija olja.
Iz Toledo, O., poročajo: Proti večeru 3. februarja je nastala velika eksplozija v napravah Craig
Oil Company, največje rafinerije v tem delu dežele. Goreče olje je razneslo po vsej tovarni. Eksplozija je bila tako močna, da je po-tresla vsa poslopja v okolici. Tri nadaljne eksplozije so še povečale požar in kmalu je bila polovica tovarne uničena. Šest delavcev pogrešajo in mislijo, da so mrtvi. En gasilec je bil poškodovan. Škodo cenijo na stotisoč dolarjev.
Koliko bo linčanja do junija?
V zadnjem času je bilo v državi Georgia 12 zamorcev linčanih. To je naposled razburilo guver-norja Ilarrisa, pa je podal izjavo, v kateri pravi: "Če se razmere ne zboljšajo do prihodnjega zasedanja zakonodaje, bom zahteval o-strejše zakone, da se napravi lin-čarskim umorom v tej državi kraj." Prihodnje zasedanje asem-blcje bo meeca junija. Kakor je videti, imajo linčarji še dovolj časa za svoj šport.
Strajk v sladkorni tovarni.
V Beooklyuu je v četrtek dopoldne izbruhnila stavka pri Ha-vemey*r Sugar Refining Co., ker ni hotelo vodstvo izpolniti delavskih zahtev, namreč osemumega
delavnika v treh šihtah, posebno plačo za čezurno delo in dvojno plačo za nedeljsko delo. Doslej so delavci delali t dveh šihtah, 12 ur po dnevu in dvanajst ur po noči. Superiutendent John Pool je sicer obljubil nekaj koucesij, ali oddaleč ne tega, kar zahtevajo delavci.
V tovarni je »iposlenih okrog 4000 delavcev in izdeluje se do 10.000 sodov sladkorja na dan. Zlo je, da ogromna večina delavcev ni organizirana, ampak mislijo šele sedaj na organizacijo. Policija je že s treh postaj mobilizirana, da "čuva" tovarno.
PodoLna stavka je bila v tej tovarni že leta 1901. Takrat je prišlo do nemirov; en mož je bil u-bit, šest pa ranjenih. Sedaj so nekatere prizadete organizacije posegle vmes in je upati, da ne bo nepotrejnih delavskih žrtev.
Steklarska stavka.
Iz Kokomo, Ind., poročajo: Sedemsto delavcev tovarne Pittsburgh Plate Glass Company je v soboto ustavilo delo. Delavci zahtevajo zvišanje plače. Družba je ponudila "bonus" tistim, ki so delali čez čas, kar je povzročilo veliko nezadovoljnost. Delavci pravijo, če more družba dajati "bonus", da tudi lahko zviša mezde. In prav imajo.
JOHNSTOWN, PA.
Vabilo
na plesno veselico, katero priredi Slovenska "Mazham" godba dne 19. februarja v dvorani društva Triglav. Igralo se bode pod vodstvom Josip Rogela. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Tem potom uljud-no vabimo vk» rojake in rojakinje iz Johnsto#n in okolice, da se naše veselice polnoštevilno ude-leže.
Vtopnina za moške $1.00. Dame proste.
Za sveže pivo in dober prigrizek bode skrbel sa to pripravljeni (Adv. 2x)	Odbor.
Ženski poklici v Ameriki.
Najnovejša statistika prinaša sledeče številke o ženskah v raznih stanovih po Zedinjenih državah : 8119 zdravnic, 807 zobozdravnic, 11,031 umetnic, 2198 žurnali-stinj, 327,206 učiteljic, 1041 arhi-tektinj in 409 električarkinj.
Panamski prekop.
General Goethals je izdal sledečo izjavo: "Prekopa ne nameravamo odpreti, dokler ne bo zagotovljen reden in stalen promet. Tega pa ni mogoče doseči sedaj, dasirav-no smo dosegli zadnji čas velike u-spehe ter stroji lahko sproti odvažajo in odstranjajo zemljo, če jih ne motijo mimo plavajoče ladje. Gotovosti nam je treba, da bomo lahko vzdrževali prekjp v redu in dobri obliki, kadar bo zopet odprt za redno parniško plovbo. Pazno opazujemo sipine, ki se vsipajo s hriba in naznanili bomo napredek dela, kadar bomo zato opravičeni. Za zdaj pa smatramo za najboljše, če še ne odpremo prekopa za splošen promet. Čim bo mogoče, bomo sporočili, da je prekrp zopet odprt za redno plovbo, kadar bodo vsa dela končana."
Pomanjkanje premoga v Italiji.
47 italijanskih plinarskih društev je sklenilo pozvati vlado, da naj nemudoma stori vse potrebno, da pfaneha pomanjkanje premoga, sicer bodo prisiljena ustaviti svoje obrate. "Sole"\ Milanu priporoča, da naj se štedi tudi pri javni razsvetljavi v mestu, in sicer naj se omeji razsvetljava do 8. zvečer.
Milj on kron skupička
od prodaje yojnih znamk je izročila avstrijska poštna uprava skupnemu zakladu za vdove in sirote padlih vojakov. Kdo je nanesel ta miljon na kup t Ne tisti, ki so povzročili vojno!
Ruski uradni list za mir.
Glasilo odeške gubemije izvaja pod naslovom "Vsi si želimo miru" sledeče: Dogodki na Balkanu so se zasukali tako, da je posta lo radaljevanje vojne brez pomena. Usoda Belgije in Srbije je že odločena. V knjigi usode je bilo uničenje teh dveh držav določeno naprej. Zapisano je bilo, da obnovi uničenje teh narodov lahko mir.
Rumeni ljudje.
Ljudje, kateri bolehajo od zlatenice imajo rumeno barvo. Neke-teri verujejo, da ta bolezen ni nevarna, ter da se ozdravi brez zdravljenja. To je napačno mnenje. Zlatenica bi se lahko upoštevala kot znamenje nevarne bolezni na jetrah in se mora vselej takoj zdraviti. Uporabljajte Trinc.r-jevo ameriško grenko zdravilno vino. Ono vam bode uredilo vašo prebavo in utrdilo vaše telo. Rumena barva se bode izpremenila v naravno in zdravo barvo. Tudi vam bode dalo dober okus in vam odpravilo slabost. Pri boleznih, ktere so zvezane s zabasanostjo, bi se moralo vselej rabiti. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland
A ve., Chicago, 111.
•
Pri prehlajenju devsjte Triner-jev Liniment na prsa in vrat. Za reumatizem in neuralgijo pa na
mišičevje in člene, kateri so prizadeti. Cena 25 in 50c, s poštnino
35 in 60c.
POZORI
Slovenske gramofonske plošče! Nova izbira, nove cene! Pišite po cenik! Prodajam tudi Columbia gramofone in plošče v vseh jezikih.
Anton J. Terbovec, P. O. Box 1, Cicero, m.
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —8 P. M in od 8—10 P. M. V srede in ae deljo večer neuraduje. Tel. Oanal 478.
1101 Se. Ashland ara. Tel. residence: Lawn dale 8fM.
ae
Ali kaši jate?
Ako kaši jate, odpravite vaš kašelj! To lahko storite, ako vzamete
Severa's
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča) ob pravem času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davioe ali oslovski kašelj- Je namenjen za otroke in za odrasle.
Cena 25c in 50c v vseh lekarnah.
Vodne )e kešljal.
"Hudo Mm M prabladll. Ur m t «dno kalija!." pito Mr. W. Wolouyn, VVelr-toa. W V» ". Is ludar Mm pil mrcio «odo. so postali napadi bolj budi. In kac Mm detel v tovarni pri silni vrotinl. Mm moral piti veliko voda 01 tal Mm o Sa-varovam Balzamu ta Pljuča In ko Mm porabil «no •amo «tak ten k» u Ho S kalalj popolnoma pranabal la MdaJ Mm sdrav."
Bolečine v prsih.
In rasna druza boteClna m lahko odpravijo s nadrenjontem (telov t SEVERA'S GO-THARDOIL (Savarovo Ooibardsko Olja). Je to mašilo velike talilne vrednosti. Gena Sk) in lOo v vaeb lekarnah.
Severe* Almanah sa Slovane«
sn teto 191« m sedaj lahko dob« v lekarnah ali od nas. Zacotovtte m. da dobite sve-sek ter ca Imejte vedno pri roki skoti oelo
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
Edini slovenski pogrebnik !
MARTIN BARETINČIC
O 114 BROAD STRKT
TEL. 1475
JOHNSTOWN. PA. <
Izvirno potrdilo
(original. receipt)
ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
DANAŠNJE CENE:
100 Kron za $13.30
/
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek In glavnica $669,672.99 Hunilni sloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE IS L AND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS.
važno za Clane j. & z.
Glasom izida splošnega glasovanja članstva J. 8. Z., se vrti t juliju 1916. naš zbor. Datum in kraj obdržavanja zbora se naznani posneje.
V sled tega sklepa plačajo člani J. 8, Z. s januarjem 1918 tekom 10 mesecev—to je do konca oktobra litega leta—po fto več mesečnih prispevkov sa pokritje stroškov zbora. Z januarjem bodo torej mesečni prispevki sa zvezo 25c od člana. To naj člani in krajevni tajniki J. 8. Z. vzamejo na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
TAJNIŠTVO J. 8. Z.
najboljših socislisttfnft revit v angleškem jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soe. Review, 841 ■ Ohio 81, Chicago, DL
LOUIS RABSEL
moderno orejen salun
IA 411IRAIB lit, KEIOSNá, II
Telefon 1199
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom si MARTIN POTOKAR, Ofden Ava., bUao oestno ške postaje, Lyons» DL Telefonske štev.: 224 m.
Dr. Richtirt Pain Ezpellar
sa revmetüae be-
otrpneloetl oklepov la srtMs
Pravi ae dobi le v zavitka, kot van kale U alike. Ne v umi te ga, ake aima na aar!tka aaée trina m» ka a 814XO.
25 ie 60 eeetev v vaek lekarnah, ail pe aaroéita aá aera vn oat od
F. Ai.llclttràte.
74-SO
New York, N. V.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistipi n mk stittik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 8988
DfT
r. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notranja ta ranocelnik.
»otoevelike preiakeva breaplaiae—fàa tati ¿a la adrevile 1924 Blue Island Ava^ Oklcage. Urad aja ad 1 del pe
Ed.; ed T da S aveéar. lavaa ▼ail balaiki eaj püeje eleveaeke
Razžlrite svoje usnje! PouPite se o socializmu! Razvedrite si duha! "Proletarec" ima ▼ svoji književni zalogi sledeče knjige in brolure. Pošljite naročilo ie danes:
Makslm Oorkl: Mati, mahka vezba ...............................11.00
Uptoa Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel. Povest
iz chlcaikih klavnic ...........................................75
Bnrlco Ferrl: Socializem in moderna veda......................... .50
Država prlhodnjostl..............................................20
ProletarlSt.....................................................10
Etbls Kristan: Nevarni sociadlzem ................................10
Komunistični manifest..........................................20
Kdo nnlčnja proizvajanje v malem .................................10
Socializem.......................................................10
Bociallztlčna knjižnica, 2 zvezka ln "Naia bogatatva" .............10
Kapitalistični razred.............................................10
Vojna in aodjalna demokracija...................................15
Prof- Wahrmund (poslov. A. Kristan): KatoUiko svetovno nazlranje
is svobodna znanost.........................................25
O konsumnih družtvib.........................................10
Modami politični razvoj Moderni gospodartkl mvoj-Oilji socializma .10
Zadružna prodajalna ali konsum ...................................05
Štiri črtica. (Poljudne zbirke "Vač luči!" 5. snopič ).................10
Kako ja lep vojaikl sten (Poljudne zbirka "Vač luči!" 6. snopič.)... .10
Katolliks cerkev in aociallzem .......................................
Spoved papeie Aleksandra ...........................................
Francka ia drugo.............................................. .25
Vsa te knjiga in broiura polijemo pottnlne proato.
PROLETAREC,
400S W. S lat St..	CHIOAGO, ILLINOIS.
eJa A. FISCHER I
Beffa«
ae raapatefa vaekevmae viae, —sdks, L t i
Lrvratni praeter ae ekrepüle. W, setk Ot,	Okleafe, m
Tal Law adele 1741
Socialistične slike in karta.
"Piramida kapitalizma", • sle-venskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s al*
venskim napisom.
"Zadnji štrajk" s Hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" s anglet kim napisom. Cene slikam so 1 komad 18ej 1 tucat $1; 100 komadov $7.08. Cene kartam: 1 komad Sel 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi ss vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. OO. 1811 E. «th 81,
Clevsland. Ohie.
v-i
MODERNA KNIGO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpeine delo es privstnike in druitva. Sprejo mamo naročila tudi iivei« Imamo moderna stroje, in
bratce hola*. 1888 Blas Island a v*.

XRSCICE
Kajtebriga.
;. Da ne pozabimo na cepelinke: Pred nekaj dnevi so ae puuovile stare vesti, da uad Londonom in Parizom zopet letajo ptiči, ki leteč valijo jajca ... (Vsa ae je bolj bati, ptiča ali jajca T
•
V	Palm Beachu, Fla., je miljonarka, ki pestu-je ičene namesto otroka. Med miljonarji ni to nié novega. Miljonarka in ičene skupaj zajtrkuje-ta pri eui mizi v javnih obedovaluicah. Med seu-zacionaliati je to le nekaj novega. Med ameriškim ljudatvom — delavstvom —• je na miljo ne otrok, ki zavidajo to ščene, kakor da bi bili radi v njegovi koži. To je stara reč — ampak za slepce, ki bi lahko videli, je pa to važna novica. Slepci, po-tipljite ai mreno 1
V	chikaškem hotelu Grand Pacific je zadnji teden banketiralo 700 "Catholic Forrester je v". To je njihova stvar. Reporter čikaške "Tribune" pa pravi, da ao Forester ji iz vseh 700 grl peli "Die Wacht ain Rhein" med burnim ploskanjem. Reporter sicer ne pove, dali so katoliški gostje peli tudi avstrijsko "Bog ohrani" in sultanovo himno ali ne, kar je vseeno. Vprašanje zdaj nastane — ne za nas, ampak za ameriške patrijote —: Ali je "Die Wacht am Rhein" nadaljevanje "America this of thee", ali je Amerika že zdaj karzerje-va kolonija T Živel patrijotizem 1
"Vojna je pekel" — je rekel Sherman. "Vojna je paradiž" — pravijo delničarji pri "Bethlehem Steel", ki zdaj "vlečejo" $30 od delnice. Stric Sam je pa neutralen — z raztrganim žepom.
Angleški kapitalisti beže v Ameriko. Radi bi ušli novemu dohodninskemu davku. Kaj bodo pa delali tukaj t Hm — pametno bi bilo, če bi jih po-tianili v tovarne za kanone in municijo.
Nekdo je rekel, da se ameriška svoboda malo ali pa nič ne razlikuje od ruske svobode. Hudiča! V Ameriko je privandralo okrog miljon Jugoslovanov, koliko jih je šlo pa na Rusko? Zakaj nismo šli tja, če ni nobene razlike?
"Oboroženo pripravljanje se nas ne tiče! Mi amo zoper vojno, zoper vojno, zoper vsako vojno
_ in that's all!" Kako, da ae nas ne tiče? Ali
nismo tudi mi delavci del suverenega ljudstva, ki je odgovorno za neodvisnost republike? Kdo pa bo tvoril ameriško armado, ako kongres vzakoni militarizem po kakem evropskem vzorcu? Ali ne bodo delavce silili in prisilili v armado? In v slučaju vojne — kdo bo prelival kri ? Zdrava pamet nam mora govoriti, da s pripravljanjem za vojno gre za kožo ljudstva v splošnem, gre za življenja ■to in stotisočev — in med temi smo lahko tudi mi. Zakaj se torej ne bi zanimali za to vitalno vprašanje?
Socialisti v Ameriki moramo biti zoper vsak militarizem, zoper vsako stalno armado, smo pa lahko za splošno ljudsko oboroženje v svrho o-brambe proti vsakemu napadu iz Azije ali Evrope. Pod militarizmom bi bili najbolj izkoriščani delavci, ker na njihovih ramah bi ležalo vse strašno breme vojne. Pod ljudsko obrambo bi pa moral trpeti kapitalist ravuotako kakor delavec; vsi bi morali biti vojaki v slučaju napada. Militarizem lahko vsak Čas porodi agresivno vojno, ljudska hramba je pa ne inore, kajti potem bi bilo vprašanje vojne v rokaK ljudstva, ne pa kongresa in prezidentove tajne diplomacije. Splošna ljudska hramba je udarec za militarizem in smrtni udarec za agresivno vojno. Dol z militarizmom! Ljudstvo naj se samo pripravi in brani, če pride nevarnost!
GOLJUFIVI ADVOKATI.
Sodišče v Debreczinu na Ogrskem je štiri dni razpravljalo o goljufijah, ki so jih zagrešili odvetniki Jakob Flajs, dr. Henrik Brneli in dr. E-merih Szep kot vojni liferantje. Vi trije odvetniki so namreč prevzeli preskrbo hrane za neko debrecinsko bolnico, a so dajali take stvari, da jih bolniki niso mogli uživati. Obsojeni so bili: Jakob Flajs na 2 leti ječe in 4000 kron globe, dr. Henrik Bruell na 2 leti ječe in 2000 kron globe, dr. E-merik Szep na poldrugo leto ječe in 1500 kron globe. Vrhtega so obsojenci izgubili za tri leta pravico izvrševati odvetniški poklic.
Nevarna kozuhovina.
Meseca novembra se je v New Vorku razširila bolezen, znana v medicinskih krogih pod imenom Anthrax. Povzročajo jo mikrobi, ki pridejo v kri in se taui plode s strašnimi posledicami. Zdravnik dr. Leslie L. Roos od državnega oddelka je tri mesece preiskava I to reč in predloži svoje poročilo v kratkem državni industrijski komisiji. Njegovo mnenje je v kratkih besedah sledeče:
Iz New Yorka se odvažajo smeti na Barren Island. Med njimi je dosti erklih in ubitih mačk. Te pobirajo iz smeti in izdelujejo iz njih "kožu-hovino" zlasti za otroke. Iz kozjih ščetin pa izdelujejo brivske čopiče. V teh kožah in ščetinah so pogostoma zarodki omenjene bolezni in dovolj je, če se človek nekoliko opraska, da pridejo v kri.
Dr. Roos predlaga, da se poraba kož mrtvih mačk kratkomalo prepove.
Japonsko pravi, da bo dalo Rusiji toliko streliva, kolikor si ga bo le želila. To hi človek skoraj res verjel. Nekako pred enajstimi leti so pošiljali Japonci še mnogo več bomb in granat Rusom, nego so želeli. In Rusom še všeč ni bilo.
Milan Pugelj :
SAMOTAR.
(Dalje.)
Doma je premišljal o tem, da je največja moč ženake njena lena zunanjost. Človeka po njegovih mislih ne priklepa na žensko toliko strast in slast, kolikor lepota belega, motno bleščečega telesa. Samo v zunanjosti je moč privlačevanja, v notranjosti je ni, uživanje samo je nima. Zavoljo tega ni napačno, da je ostal on sam in neoženjen. Nje, ki si jo je nekoč zaželel, noče, njene notranjosti, njene duše ne potrebuje, pač pa mu je do njene oblike, do njene vilinske nežne in lirske zunanjosti. On hoče videti zamolkli blesk labodjega vrata, fini voščeni tilnik bi rad gledal, iz katerega se kopičijo v svilnatih nitih mehki žametni lasje v težke in motne kite. Njeno belo roko hoče, njen polni in krasni komolec, ki je tak, kakor bi bil izklesan iz starega vlažnega marmorja.
Neko dopoldne je vzel s seboj neko fotografijo, poiskal gospodarja "Panootika". mu jo pokazal in ga vprašal, če bi mogel naročiti no sliki žensko v naravni velikosti, narejeno strogo življen-sko.
Črn, nizek človek sovražnega pogleda, je imenoval neko tovarno nekje na Francoskem in prikimal.
"V kolikem času?" je vprašal on.
"Mesec dni, lahko tudi prej!" je odgovoril gospodar, gledal ve-selejc vanj in sc pričel nenadoma smejati. Zdelo se je, da mu ni ti-daril smeh iz ust, ampak skozi Sr ne oči in izpod mršavih in dolgih trepalnic.
Samotar je naglo odšel, se zaprl doma za par dni v svojo izbo, tam traeril, računal in pisal in nesel tretji dan v mraku na pošto. Čez kakih pet tednov je prejel velik podolgovat zaboj, ki ga je odpiral silno varno in previdno ponoči v svoji sobi.
Na beli blazini je ležalo v njem pod drobnimi oblanci, pod mehki-
mi popirji, pod bombažem in pisanimi novinami in krpami snežnobe-lo voščeno žensko telo. Bilo je, ko da bi zašel v senčnati tolmun, razgrnil in razpljusnil temno vodo in razkril čarobno in ml&do vodno vilo, ki je zaspala na beli skali samotnega dna. Mesec jo obseva, vse molči in miruje in tisti, ki je prišel do nje, sam pridržuje sapo, da bi je ne zbudil in da bi v miru vžival čare njene lepote.
V svetlobi luči, ki je gorels ns
mizi, se je prelival po belih nogah, po snežnih rokah in po lilija-stih prsih rahel In moten blesk. Obličje je bilo mirno in polno blage milobe, oči z dolgimi modrimi trepalnicami zaprte, preko lic je polzela lahka iij zdrava rdečica, ki se je izgubljala za ušesi in na sencah, kjer so prehajale goste in temne svilnate niti v čarobno goščo temnih in težkih las.
Med grudmi je ležalo rožnato pismo, zelo dehteče in naslovljeno
z žensko pisavo nanj: "Gospodu Melhijorju Klišu."
Samotar je vzel list v roke, ga odprl in čital Tudi znotraj je bila pisava enaka in ženska, »ra-lo se je: "Moj dragi in ljubljeni! Po Tvojem naročilu sem se pripeljala na Tvoj doui in Te prosim, da ravnaš lepo z menoj in me varuješ. Prosim te, * vzemi drobni ključek, ki je v tem pismu, in ^ brni ga večkrat v levi bradavici mojih prsi. Zelo rada bi Te namreč videla — Tvoja -t- Helena.
Vzel je iz kuverte ključek, ravnal po ukazu in takoj so se dvignile goste in dolge in kovinasto se izpreminjajoče trepalnice in izza njih so se uprle vanj velike, temne in iskrene oči, ki so oživele s prvim pogledom ves tihi obraz, kakor bi ga oblilo solnce. Vse se je razžarelo. vse razcvetelo. Tudi roka, nežna ženska desnica se je dvignila in iztegnila plaho proti njemu, prsi so se zgenile in pričele enakomerno rasti in padati.
Prijel jo je z roko pod glavo, dvignil jo je iz zaboja in jo postavil na tla ob omari. Desnica se je dvignila, prsi so dihale in oči so se obračale vanj in plavale velike in otožne po sobi
Prečul je pri njej vso noč, in ko se je danilo, je izpraznil prostorno in visoko omaro za obleko, postavil žensko vanjo in jo zaklenil. Tudi njeno pismo, ki je razširjalo po sobi močen, skoro dušeč parfum, je a ključkom vred zaklenil v kitajsko kaseto in legel v posteljo.
Skozi okna je silila dnevna svetloba in izpodrivala temo. Zunaj so Že peli ptiči in iz gozda je žvižgal na vse grlo veliki in lepi ko-bilar.
Tudi gospodinja je*vstala, šara* la s svojimi čopastin^ nogami po kuhinji in odpirala in zapirala vrata. Ko ie bil že jak dan in je svetilo solnce, je prišla v sobo in se čudila.
"A kaj ste dobili to, za božje i-me, v tem zaboju?"
."Obleko!'* je rekel on.
A zakaj je vse tako belo pregr-njeno po dnu?" se je čudila na-prrj.
"Zaradi obleke!" je odgovoril on in ho obrnil slabovoljen v steno.
(Dalje prihodnjič.)
Kuriozna r jtlinica.
Po brzojavnih, telefonskih in razsvetljavnih žicah v Portoricu se opaža, da se razvija na njih doslej neznana rastlina. Ta rastlinica nima korenin in se hrani samo z zrakom. Električni tok še pospešuje njen razvoj. Oddaleč izgleda žica, kakor bi bilo po nji obešeno zelenje in cvetje. Poslati »o proučevat botanike, a ti so se vrnili, ne da bi bili opravili kaj, in tako je znanost še vedno pred u-ganko.
5

for 50

%
Brilliant Piamond
Kin« (Tiffany) setting, in caae, JVIOO kt. 7SM coupons.
CIGARETTES
CORK TIP
10 for 5c.
Pri vseh prodajalcih.
Zakaj bi ne kadiU najbolj, se med vsemi
čiste, bogate zadovoljive
Izvanredno kajenje, ki je 14slavno dobro'1 •
o
(Î6ARETTCS
CORK TIP
ÏL
Be»de<l Ha». SVi"
long. background ol white cry»tal brada,interwoven with gold, »tee!, green, roae, ruby and purple cry-tal bead fringe at bottom,gilt frame and chain.
254 coupons.
Cash kupon v vsaki škatlji. Shranite jih.
Vredni predmeti za
fBo kupone in prednje dele škatfjic
Prednji deli škatljic so vredni pol centa v gotovini ali pa štejejo kot celi kuponi
/
Picnic Set. comprised ol
knife, fork and spoon, •nd fitted with ■ p«n blade and corkscrew. |	9W coupon*.
sa darove.
Zahtevajte seznam daril.
NEBO DEPARTMENT M rtrmt Street, Jersey City N. J.
p. LorfflUrd Co.. Im.. N.w Task City.
1700.
Lady's Open -Face Watch} 7 jewel move-
ment; gold dial; in 20 year geld-filled guaranteed case, with l-enuine cut diamond in back of case. ISM coupons.
Junes F. Slepila.
predsednik.
Christian R. VUlleck,
I. j »odpreti«.
Emanuel Berauek,
II. pod predi.
AMI J. Krasa,
blagajnik.
Ravoalel|skl attar
MtcSaai Zimmer, ■■áaialk
Dr. An t«« Bi aak lai A bal Davis Jaka Kucik A. V. Carlngwr Jaka C. Kraaa
J am «a f. S tapia« ■ C. a. W ai Ur k
AMERICAN STATE BANrf
1826-27 Blue Island Avenue, bliso 18-ste ulic«,
CH1CAGO, 1LL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
nflPRTn- PondeUek in v četrtek do 8J zvečer,
UUrillU* vse druge dneve pa do 5J popoldan.
lOO kron $13.30
10 K 20 K 50 K
$140
, 2.70 6.65
100 K.............$13.30
200 K.............26.50
500 K.............66.50
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna sveža s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovenske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je'
Narodna Tiskarna
21M-M Blue Island Avenue. Chles|», 1K.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-falije, uniform«, pečate in vse drago obrnite t« na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenik« prejmete zastonj. Vse d«k> garantiralo. j ...............................................i
POZOR!—Kadar se nahajate v gostiln!^
3 pristne
2 zdravilne
aahtevajte vedno dobre, zdrave in prietne pijače, in te •o A. Horvratove: ImporUrani Brlnjevec, SUtotoc, Tropi norec, Orenko Vino ln Kranjski Orenčec. Moja t Trd k» je prva in edins samostojna, ki importira igane pijafts in zelilča naravnost is Kranjukeg». Rojaki, zapomnite si, da je A. Honratovo pravo, sdravilno grenko vino napravljeno is najboljšega ealifornijskega rudečega Tina ta is DAjzdraTejftih starokrajslcih celil« ter nadkriljuje res druge pijače te vrste za človelko sdravje. Eavno taks Kranjski Orenčee. Posebno ako pijete slabo žganje, ae bo nikdar Ikodovelo, če denete polovico tega gr.-nieea vmes.
A. HORWAT, 1827 West 22nd Street, Chicago, I1L
Stud do jedil.
V lekarnah
triners
onemicaa,
* KLixm^r
BiTTER-WlNE
/ >gsiá¡s \
»••»mcvs
H0RKÉ VÍHO
VJOtfFM T*!-**
♦'•-•»j s .»»'•«* *«• __ CWIC4C0. Ill ^
Cena $1.00
Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjlamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo
Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino.
Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Zguba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli
slast do jedi, ojačen život in moč za misliti.
Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerievo ameriško prebavno grenko vino in spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti
Nerodnosti po jedi zaprtju
kislo ali grenko kolcanje
riganja
plin — ujed.
Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriiko prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč.
JOS. TRINER
Izdelovalec.
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chican*, m.
Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kažlju pri rokah. Morali bi najraje imeti Triaer's Couek Sadativa katere ne Tsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kaliju, bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu 1 t d. Cena 25c in 60c. Po polti 35c in 60c.