H i Novice izhajajo v Ljubljani II w^ a r* ♦ A H a »% J tt a ir t» a ♦ rv rvi l ^ < vsak teden dvakrat, nam reê v sredo saboto. narodskih reći Odgovorni vrednik Dr« Janez Uletu eis. Vr— — - — 9 Veljajo začelo leto po posti 4 fl., scer 3 fl., za pol leta po posti,scer 1iï.30kr Te čaj XI saboto 26 novembra 1853 List 95 Voda 9 zrak 9 gorkota in svetloba 9 5 80 y tudi 90 delov buj poglavitni pripomocki kmetijstva. Po Stôckhardtovih poljskih pridigah. Vse rastline, da rastejo in sad rodé zraka, gorkote in svetlobe ode y 9 sploh vsacemu kmetovavcu znano 9 potre-To je ali naj se mi nikar za zlo ne vzame, ako rečem, da to znanje je le bolj lupina, ktere veči del naših kmetovavcov pregriznilo ni, da bi bili do jedra prišli. Naj mibo tedaj pripušeno, poglavitne pripomočke kmetijstva enmalo razjasnovati, da se njih prava cena do do brega spozna. Znabiti da vstrežem marsikteremu kmetovavcu, ki v boljem spoznanju teh pripomočkov, jih bo, kolikor bo v njegovi moči, bolje v svoji prid obracal in mi hvalo vedel za dobrovoljni moj podiík. delih zelene rastline je 70 take vode. b) Voda pomaga to, kar rastlinam v živež služi, r a z t o p i t i, da kar je poprej v par sti terdega ali celó kamnitega bilo, po nji razpade in se tako spremení, da tanke koreninice po njež svojih sesavnih žilicah zamorejo serkati in čev nih čica rastlin potem prebaviti ali prekuhati. Voda zamore terde in zračne stvariraztopiti in v tem raztopljenem stanu zamorejo po vodi y notranje dele rastlin iti in se ondi po vsih stranéh razširiti. Rast line bojo potem, kar soprejele, obderžale, ako jim tekne, kar je pa vodenega odveć, bojo spet izhla pile. Ha pa rastline zamorejo le zlo redke raz Za čel bodem 1. vodo. Voda. pokriva kot morje, deloma v ledenem stanu kakor v visocih severnih krajih, deloma te kočem stanu kakor v gorkejih krajih, 3 četert zem Ije: v puha rekah teče na vse straní po zemlj topline v-se jemati, je gotovo in po skušnjah po terjeno, da ena redivna trohica mora biti raztop Jjena naj manj v 100 in iudi v 1000 delih vode. cj V oda donaša rastlinam še mnogo druzega živež a. Kar je v svojem nadzemelj skem teku pobrala, po hribih in dolinah, po kterih je tekla, vse to pelje saboj in kakor dobra mati : 1 • « 1 • V I TV V « é i • V soparja se dvig podobi v zrak, napravlj ondi oblake in pada kot dež, sneg ali rosa spet na zemljo nazaj. Tako se, odkar je svet vstvar jen, hodi s pomočjo gorkote vedno spreminja voda in v podnebje in s podnebja nazaj, in ta vedni krogotek je 5 ki vlja mertvo zemlj z vljenjem in blagostanjem se spremení nerodovitna v v je tekoča jo navdaj kjer je ni kapital ? tud naj boljša puscava v zemlj oda^ |vet: nese rastlinam v poboljsek. Ravno to delà tudi sta voda, ki se je pod nebom spremenila v dež, sneg, rôso. meglo itd. Tudi ta pobera, česarnajde v podnebju in nese saboj doli na zemljo, rastlinam v živež. d) Po vodi postaja zemlja zdravo pre h i val i šče rastlinam, se vé, ako je ni preveč. Voda spreminja zrak pod zemljo, ker, če jo kot dež přemoci, potisne zrak vùn; kadar pa sama iz plodni sv ( k0|; niertev zemlje izpuhti, se vrine na njeno mesto spet zrak Voda pa je rastlinstvu po mnozih potih v prid v njo. Na to vižo rahlja tudi zemljo. (Dalje sledí.) naj vaznisi so: to je a) d t e tlin am 5 m d po svojih dvéh obstojnih delih, ki sta kislec Kmetijske skušnje 3 jim podaj to snovo svojo, ktera obstojí iz vodenca, v^u^a m uoijsega, Kanor ga poioziti v umcij. ía^u »piav- gnjilca. Cista voda obstojí le iz omenjenih dvéh Ijeni sir se obvarje červov in dobí prijetin okús i cesar potrebujejo za ogl m (S shram ti in ga červov varovati) ni nek boljšega, kakor ga položiti v hmelj. Tako sprav pervin in scer iz tinke vodenca po kemijski moči v tekoč devetínk kisl i c in deve vodi ste dvé zračne stvari fgazi ) zgoščene; kadar pa Tudi dje se da v hmelju s pridom hraniti (Od prave molie krav) V» I • 1 • 1 «1 Veliko dobrih ki rastline rastejo, jih ravno tista pomoč združena z , da po se popaci ki bi bile scer veliko mleka dajale,ako âM un.nv i UOIVJU J J III III» UI/ IIOIH jJ V/111 \J yj £J U ft gorkoto ali z zrakom sterdi v terde stvari JJUlJttUl , IM Ml UUV OVI/1 bile koj izperva prid in čistega mol stane lesni 5 IZ nju Rasti mocec, smola, vlečec, beljakec itd ne serkajo potrebno vodo ali iz zem Ije ali iz zraka, v kterem so neprenehoma vodns sopari. Zraven te vode, ki se v rastlinah podela v terde stvari liko zene bile. Dostikrat ni ne na plemenu, tudi ne na e vec dru 5 pa potrebujejo rastline se veliko klaji toliko ležeče, kakor na pridni dekli, da vi vsakbart do zadnje kaplje sprazne. Spodbosti ne čimerne dekle, da živino vsakikrat prav do čistega pomolzejo, je neki gospodar, ki je imel več krav, po tako imenovani vode , ki se v njih pretakva kakor ali rastna voda, ktero rastline m , jv ~ m olzeneg m lek deklam bolj al njih plačo In ne kesá se, da je to storil vedno iz sebe hlapé, pa spet v-se serkajo. V 100 Potovanje križem svetá da naj se raji lepša miza*4 napravi; to in uno obliko umevnost Od hrane ali iiveia mnogoverstnih Ijudstev (Konec.) priporoca t« Beli Krajnci, kakor tudi Horvati. ki so sredovaža med Slovenci in Serbi, pravijo „stara vina", lepša miza"; tako go vorijo vsi Jugoslovani, h kterim pripadajo tudi Slovenci; tako Ali pa vživanje tacih žival, ktere imajo h erb ta- so govorili naši nekdanji oceti 5 černi Krajnci ne go vorijo po mott ec, požlahnuje člověka? Gotovo! ker zakon natore je jem znanji ne tega ne unega. Eno tedaj upeljati drugo zavreci 1 tak, da eoako se přileze enacema. Natora po vrojeoem nagibu čuti, kaj ji tekne, in natoroznanstvo razjasnuje notranje razmere, po kterih se enako druži enacemu. ni modra doslednost, ampak samovolja. ki gotovo ne bo obstanka imela. čem obstojí ta priporocna umevnost? In u Znano mi je, da se nahaja Slovencov, ki terdijo, da po usesih bolj ugodno doni --------' • v . «ovo«. u&ul.«.v «um „sladké jabelka", minule leta", ceš da Z ribami se že zacnè žlahnejsa hrana. Riba je si dva ušesa žaliva a zaporedoma ne sledita! Kteri jezik se je žival že popolnega značaja zlahen izgled barke. Zem kdaj ozir sveršenosti in blagozvučnosti takmal z gerčkim ? pa Živali, ktere deloma na suhem de- vender je Gerk „cum ore rotundo" govoril: ta dsvÔQK, Rimi]an : Ijovodnice pa, to je, loma v vodi živijo, so le polovičarice. Njih čudna po stava , njih poskakujejo, S ibanje j da zdaj lazijo in se plazijo > zdaj vse to je vzrok, da kače, krote, zabe in kušarji niso navadno jedilo. Le želve (šildkrote) s svojo mirno kervjo, s svojo lepo razmerno postavo, s svojim nježnim mesom in oljapoloimi jajčki so se prikupile človeskemu okusu naj bolj, da jih ljudjé povsod, kjer 00, radi jedó. lata régna, nekdanji Slovenec: moja slovesa. Pa ko bi tudi ta blagozvučnost ne bila gola domišlija. ampak bi u zbilji svoj temelj imela, so premisliti važne besede slav-nega ilirskega pesnika : „Znajte , da je slava veča Z više bratje bratjom biti". Ozir razločnega pomena med predlogi u in V kakor tudi med z njima sostavljenimi glagoli u gosp. Metelkovi slovnici na strani 144—145 navedeni mi je pomniti, da slovenski pisatelji „jurant in verba magistri", kajti živa slovnica, to je, ljudstvo , jwv-^. ^ jurant m veroa magistri", Kaju ziva siovnica. to je, ljuastvc e veliko bolj obrajtani so pa krilati prebivavci tega razločka nikjer ne delà. Beli Krajnci ne rabijo nikoli u > podnebja, — tiči; lepa in mična živalica je od nekdaj že služila ljudstvom v živež. Pa tudi med tiči je člověk razločeval; kuretina, race in golobje so se ljudém po svojem življenju naj pred in naj bolj prikupili, kakor tudi tisti tiči bolj, ki žive od rastlin, kakor tisti, kterih živež je meso. Na naj višji stopnji omike so le tisti narodi, kterih živež je v lepi razmeri med rastlinstvom in živalst-vom, in tudi tù mu je prosta volja dana, da izbera ampak vselej v y na prii. : v solo, v cerkvo. vteči, vtopiti se všteti se, vmreti, vbiti (tudi gmreti, gbiti); cerni Krajnci se na-gibajo u izgovarjanju k Serbom in pravijo : u šolo , u cerkev. uprašati, upreči, utisniti itd. Gospod prof. Metelko je poderl rečeno pravilo stavivši glagol utkati" u versto glagolov. ki s predlogoin u sostavljeni po njegovi dozdevi pomenijo „t>on" in ,,6ei", kajti „utkati" sigdar pomeni eimveben. nikoli pa ab y Podgane in misi za hrano, ki ga naj bolj požlahnuje. metuje omikani Kaukaz, Mongolcom pa so ljuba jed, in sigdar. mehko izgovarja, na pril.: bili, milim, usmilen, - ali ^eiweben, kakor „utek" vselej Eintrag. Nadjati se je tedaj s polním pravom , da bojo modri pisatelji slovenski pri tej nestanovitosti posnemali pisatelje ilirske povsod pišaje u. . 1 se u našem jeziku brez meličavnega j pred e in i znano je, da spitane in kakor presički zaklane in na kitajski mandarini sta- ■ MH7 ■■ ■■pppVBpmp koléh na prodaj nošene podgane vijo čez vsaki drug-i oblizek. pred o a.> ga radi mehko u pa terdo, postavim: lapor, lopata, lula. Bi izrekli, denemo med-nj in te samoglasnice meli čavni j , na priliko: kljufc, češulja itd., in bivamo u tem po polnoma enaki Talianom ozir nj ih ove ga c , ki ga pred e in i iz y cias c uno. Tudi med dojivnicami si je člověk izberal in si ti- govarjajo kot c; kadar ga pa imajo tako izgovoriti pred a,o,U. sto živino naj raji izbral, ktera večidel Živi od rastlin. denejo med-nj in te samoglasnice i. na priliko: ciurma, cio Povsod je tedaj rastlinstvo, ki požlahnuje natoro člověkovo. Ako je člověk opice (merk-vice) jédel, jih je jédel Ie 0 sili. Gnjusilo se mu je Tako je pred nekaj leti ta zadevek razložil gosp. Slavomír, slovenski ponos, u „Novícah". Od tište dobe niso Drobtinice meh- čavnega j r kl pritikale tako pogosto. Pisali so in pisejo s pol- vedno pred živaljo, ki je gerd posnemek ČIoveske po- nirn pravom : dobrotliv, usmilen, mergolenje, dremlem itd. dobe; vsi popotni, ki so vidili tù in tam iz kože djane vender pa niso med ilirskimi pisatelji, kar bi jaz vedil, posne- mavcov nikjer dobile. Kdaj se pa ta I pred a. o. u in na koncu besede, kakor in za hrano pripravljene opice, nemorejo dosto povedati 9 kako gnjusin je tak pogled ! Člověka varje pleme, da se nikdar ali le 0 veliki tudi 11 z mehčavnim j topiti ima, bo menda naj bolje pravilo iz rečba in raba. Toliko je dobro, da u našem jeziku taki pre eili loti Člověka V živež. To pa se gotovo opira na ti- greški ne delajo nerazumlivosti nobene. sto natorno postavo, da nobena stvar ne išče ravno take stvari, kakor je ona sama, ampak le nji enake. Taka natorna postava že tisuč in tisuč let vladuje člověka. Le tisti narodi, ki so skoz in skoz sirovi, kakor Karaibi v Veco pozornost zaslužujejo glagoli s predlogi s in z iz sostavleni, ker njih pomeni so popolnoma razločni, na priliko: složiti in zložiti, sliti in zliti. sviti in zviti itd. Taka neraz- locna raba nam pomene, si popolnoma nasprotne, u en kalup ' sliva in jeziku zadaje gerde rane. Naj bi slovenska uredništva Ameriki in Dajaki v Sumatri se pregresujejo zoper to take pomote vselej popravila, da se imenovanih pomenov taki pi- sveto natorno postavo štuje celo divja zver. y ktero y tù in tam člověk vživa y Čeravno brez zavesti, spo- savci in bravci, kteri jih še vikli niso, vadijo pocasi. Prosti beli Krajncivse zoper to pravilo ne pregrešujejo. Zeleti bi tudi bilo . da bi slovenski pisatelji ozir predlogov S in k nasledovali pisatelje ilirske, povsod ju pisaje, naj si za njima sledi melika ali ter da slovka, ker nadosebno (objectiv) Tako smo končali potovanje svojo. Vidili smo kaj in kako se po različnosti hrane razločuje natora njegova. Spoznali pa smo na tem po- je tudi taka, osebno (subjectiv) si ju naj izgovarja, kakor je tovanju tudi, da ni edina samovolja bila, ki ie omikala komu ljubo in drago. Opomnil bo morebiti kdo na pisatelje gerške, ' J / J ■ • m V 11 • • y • ^^ 1 a. v • / i kuhine naše ampak da je člověka napeljevala globokeja notranja postava, da je tudi hrano si spreminjal, kakor ali jaz mu že napred odgovorim: „Sloga jači, nesloga tlaci". Kobe je višji stopal na poti omike. (Po » Natur".) Ozii po svetu 0 Slovniški pomenki K sostavku v 90. listu. 9 Tako ohole misli me Bo vari --------------» M enskim slovničarom prištevati hotel manj učeni po Narodi po Turcii. Prebivavci Turčije niso le en^gft plemena, temoc jako različni so po rodu, jeziku in véri. Najpervi da bi se jaz učenim slo- so Turki. Zovejo se tudi Osmanli, ter so plemena t a-menim pa vender, da tudi tarskiga. Gospodarji so u deržavi, po številu pa y ne odevanju svojih med ljudstvom nabranih sku k zverševanju jezika u pomoč zamorejo biti Moj osvedocenje se z gosp. Olib noma slaže, razen njegove meni čudne in u vsem popol takole glasi : „Tudi nam je po volji, da „stare vina ostanej ki ravno naj obilniši, ne u Europi, ne u Azii ali Afriki. K. večjem jih je 2 do 21/,Q miliona. Razširjeni so po celi Turcii; nar več jih je u mali Azii, Arménii in po y in južno-iztočnih stranéh europejske Turčije. Kot osvoji ielji so oni posestniki nar večjega delà zemljiš, tuđi vlastniki vsih svetovnih in vojaških uradov, ter živijo večidel po mestih, kjer so rokodelci ali tergovci; zemljo le tam obdelujejo, kjer se jih je bilo veliko število naselilo, kakor u Arménii in Mali Azii. Turškega rodů so tadi Tur kom a ni, ki po sredi male Azije in u Arménii se skitajo. Od njih izišli so današnji Turki. Zraven teh dvéh narodov visoko-aziatiškega plemena živí po Turčii še mnogo narodov semitiškega rodu. Taki so Arabi u Arábii, Sirii in Afriki; nar več jih je u Egiptu. Potem soMaroniti in Druzi na Libanonu, Ka Ideje i u Mezopotamii, Ku r di u Kurdistanu itd. Nar več je pa Slavjanov, blizo 6 miljonov in £42.000 dus, kteri so: Novičar iz slavenskih krajev. lz Tersta 24. novembra. Drobiža nam je na enkrat jelo pomenkovati, ker se šestic silno v Turčijo pošiija in ž njimi kupčuje, tako celo, da je denarstvino vodstvo in deželno poglavarstvo primorano bilo, to ne-postavno kupčijo s šesticami v novič oštro prepovedatí ker se je sploh jelo tožiti, da ljudjé ne morejo menjati bankovcev. 9 Vino nam se pridno iz Ogerske vozi 9 ki se tukaj drago prodaja, ker domaćega nimamo skoraj in še to, kar ga pride po morju, je sila drago me > ker je plesnji v zahodnih deželah skoraj grojzdje Bu gar i. Ti stanujejo u Bu-garii in Tracii, u Carigradu in u Mali Azii. Njih je blizo 4 milione, b) Serblji, stanujejo u knežovini serb-ski, stari Serbii, Macedonii in drugej. Njih je okoli 1 milion in 162.000 duš. pokoncal. Kdo bi bil pred nekterimi leti misiil, da se bo svet tako preobernul, da nam se bo vino iz vshoda vozilo! — Turšice ee je na severni obali jadranskega morja erednjo mero přidělalo, ker ji je huda euša močno škodovala; olja se obilo nadjajo, tudi krompir ni tako gnjil kakor poprejšue leta 9 Bosnjaki živé med jadar skim morjem in rekami Uno, Savo, Drinom in Ibrom jih je do 180.000. Drugi stanovavci Turčije so dalje: Rumunji, blizo 4 milione in 324.000 55 Koled ar če ku za leto 1854 Močno nas je razveselit Vém, da vredništvo ne terpi da bi se njegove delà hvalile v lastnem listu žive VIIt/V •* iiiuiuuu , r Is u Vlaškoj, Moldávii — -------- — j- ------- r- —r- in Epiru. — Greki u Tesaiii, Mali Azii, po otokih in een' po drevju, tamno-rumeno, višnjevo ali bledo, 1 ______„ ______7 ' * «1 «... .. . m • ..v.. . \9 vendar saj to mi dovolíte povedati, da vsacemu, kdor ga je že bral, izverstno dopade. Z Bogom! Iz Celja 23. nov. Pri nas je hladna pa lepa je drugej; jih je čez 4 milione. Arbanasi, jih je 800.000; stanujejo po Arbaneškem itd. popada malo po malo na tla 9 pevalice in drugi pticiki duš 9 Jer me ni, 170.000 popusajo gojzdne prebivališa, in tihota in pustinja via nar več jih je u Carigradu, Drinopolju in po ne- date P° planinah in poljih. Narava pripravlja se k zim kterih tergovackih in rokodelci. mestih. Oni so gotovo vsi tergovci skimu spanju stanujejo večidel po mestih. Judje ali Cifuti; jih je čez 180.000 9 U nedeljo 20. novembra zgubilo je Celje verliga Cigani, kterih je nek gosp 150.000; skitajo se po vsem carstvu, naj več po Valahii. Inostran ci so Talijani, Francozi, Angleži. Po > mestjana. Umerl je namreč nagloma po mertudu J. B. Je retin, posestnik okrožne tiskárně in mestni odbornik. Bil je rajnki činljiv in pošten mož, prijatel ljaki, Nemci in mnogo drugih, ktere Turki vse „Franke" slovenšine 9 goreč za blagostan domovine svoje 9 posebno po Carigradu, in nazivajo, Bivajo po mestih, osobito jih je blizo 60.000. Vsih stanovnikov turškiga carstva u Europi je tedaj blizo 15 milionov in 512.000 duš; u Azii pa 20 milionov in 700.000. pa zmirej pripravljen, kaj občekoristniga podpirati ali rev nim priskočiti. Pogorelcem, poškodovanim ali dragim nesrečnikom je po prizadetju njegovem marsiktera lepa pomoč dotekla. Naj torej mirno počiva v zemlji do- maći: ? J. S. Smešnice Véš, prijatel, zakaj težko nazaj dobé I, kaj i? p osojene bukve tako p o z a b i se lahko na- nje. zato pad »Ne«, ga zaverne prijatel 5 99 volj tega v _ lz Zeleznikov 24. nov. Kakor sploh fužine so tudi Zelezniki od visocih hribov obdani, kjer na majh-nem prostoru veliko ljudi prebivati mora. Da domaća kmetija v takih krajih potřebám živežav nikakor ne dostojí, je očividno in tudi sploh znano. Zelezniki štejejo ampak čez 1400 prebivavcev, in večidel za vse se mora po > ker je loze cele buk kakor pa nj i h P k b d erž a t tel 9 pravi K nekemu kotlarju prinese nek kmet stari koda bi ga zamenjal za novega. Kotlar ga zvaga ter da vaga 8 funtov. Kmet, ki je kotel domá sam trebna hrana od daleč, večidel iz Krajna in Loke, pripe-Ijavati, posebno pa še letos, ko je toča okolico našo dvakrat tako neusmiljeno poklestila, da tudi naj boljši kmetje agal, se čudi, da je zdaj za 2 funta lozji. Kotlar si pomaga kmalo iz zaderge in kmeta vprasa: „Od kod pa ste oče?" 55 fA ili W» VI V ■ ^ V M MM MM 111 VVM ▼ M W KJ ++ • jj \ Tri ure od tod", mu odgovori 99^9 zdaj pa ze imava to rec; kotlovina se medpotoma vsako uro vsuši za pol funta; tega se bote tudi prepričali, kadar bote novi kotel, ki tukaj 11 funtov vaga, přinesli do doma". Vari se pravdarskih dohtarjev", je opominjal 99 oce svojega sina ; „manj ko bodes imel z njimi opraviti, bolje bo za te". Sin mu odgovori: „Oče, pa jez sam mislim ta stan nastopiti in advokat biti". „Če je taka" — mu odgovori oče — ,.je to vsa druga : to zivez kupovati morajo. Pri vsem tem imeli nismo tukaj terga, dokler se ni naše županijstvo, posebno željam delavcev vstreči, s prošnjo na slavno c. k. deželno poglavarstvo obernilo: naj bi vsaki čete rt ek v Zeleznikih teržni dan dovolilo, kar seje po vis. dopisu od 3. septembra t. 1. tudi zgodilo z opombo: ako na četertek kak zapovedan praznik pade, naj je teržni dan pred ta dan. Bilo je to scer po Ljubljanskem nemškem časniku naznanjeno, vendar od veo straní naprošen, omenim tega za većega razglašenja voljo tudi v „Novicah", in ob enem tudi v imenu Zeleznikarjev kupčevavce okoli Loke in Krajna povabim, naš terg pogostoma obiskovati, ker se bo tu go- le bodi". 9 pa pa tovo sledni četertek mnogo živeža specati dalo. Z vest sem si, da tudi naši To min ski sosedje nas terg pogostoma obiekovali bodo, ker so do zdaj navadno v Loko po žito hodili, zakaj kar Tominska dolina od Gorice za mostu do Podberda Neka sila jezična gospá pride ofbolezni doh tarja da zdravnika ne pusti k besedi priti. Dohtar nejevolj živež dobiva, mora od sv. Lucije na 9 za svèt prašat, pa jezik ji neprenehoma tako teče, okoli 6 ur dalje, vse na tovorih preneseno biti, kar je si ne ve drugač pomagati kakor da ji veli, jezik po kazati in mu ga tako dolgo kazati, dokler bo on aril. To še le je ustavilo klepetuljo. go pa silno težavno. Posebna dobrota bo tedaj za oudotno prebivavce, ako se nova cesta skoz Tominsko dolino res do konca izdela in s cesto naše doline sklene ; — možu, ki se je po naznanilu gosp. Soriškega tega prije!, bo mnogo ljudi serčao bvalezno delà ze po J. h e v ičii i k* Ljubljane. Sv. Ošpeta ee je letos tergovcem se smejo pokotni pisači (pravdoskazi) ne le v denar ' . • 1 « • V • . • V « 11 . •• t 1 4 • 1 V 1 II 4» V^ ■ — slabo obnesla ; somenj je slab in ocitno ka _ « - V « • • da dnarja jih kaznovati, temue tudi z zapertjem. Bankno vod manjka. Tudi goveje živine, posebno pa konj, eo malo stvo naznanja, da med banknotami po 10 fl. (5. oblike) pripeljali na prodaj, al tudi kupca je bilo malo. Na sv. je vec ponarejenih med ljudstvom, kteri se spoznajo, Ospete dan je prišlo se precej ljudi skupej > al drug dní > razun navadnih terznih, ni sledu velikega letne 6 da sploh vse podobe so slabo in plitvo gravirane; natid cele banknote je tako bled, da se že s prostim oćesom somnja dilo : To je vnovič pri mnozih tergovcih željo izbu- lahko razloči; pri besedi „die ssfàl lige n" v kazenskem naj bi se skozi 14 dní terpeči dolgo somnji oddelku na strani manjkate pičici nad a i v besedi na en teden, in da se na nobeno stran kri- Jánner je pri druzemu n perva potega veliko dalje, teg pkr a j vica ne zgodi, tridnevni pa Kako vsak somenj začenjal v pondeljk in jenjal v lepo in pripravno bi bilo na vse strani, ako bi se večidel tudi na teden. kaker druga; seria in številka ste s ćernilom pisane iu — Preteklo nedeljo je bil v Gradca nečisto. bot slovesní vhod novega knezoškcfa Sekovske^a grofa Oto Nadjamo se, da je naša kupčijska in obertnijska zbor- karja Mario Atemsa, kterega je nadškof Sale bur nica to reč dobro prevdarila in krepko podperla prošnjo ški izvoli! in poterdil; pomina vredno je, da v celem za premin Ljubljanskih somnjev, kteri niso več primerni kristianstvu nima noben drug skof, kakor edininad- ©koljsinam dandanašnjim. Nekdaj, ko je po deželi skofSalcburški, tako predpravico, da samolastno voli in clo malo kramarjev bilo, je bilo prav, če so somnji poterduje škofe Sekavske in Lavantinske. —- Stroški ri- Dunajské srenje za leto 1854 so prevdarjent na 3 dalje časa terpeli, da je tudi iz daljnih krajev po p ložnosti, če ne pervi pa drugi teden 5 kup mogel milione 410.000 5 dohodki na 2 mil. in 50.000 '9 priti v Ljubljano si nakupit cesar je potřeboval. Aldan- pri manj ka va se bo pridobila z navdarkom po 16 kr današnji je to vse drugači. Ker v vsaki vasi je po več na goldinar.— Kraljica P ortu ga lj ska Maria da Gloria kramarjev za vsako robo, niso Ljubljanski somnji to več, je umerla 15. t. m. v otročji postelji; 34 let stara je 7 otrčk; dokler je kra- kar so nekdaj bili. Verh tega se pride zdaj iz vsacega zapustila razun poslednjega ... . - • • v » « « ; X • i • _ * r i • v x ' • v _ i _ j i _ V se kraja hitreje kakor se je prišlo nekdaj. Se se spomnimo, Ijevic > kar nam je rajnki gosp. Galle večkrat pripovedoval, kake ki je Ie po imenu kralj, njega namestnik. ki steje se le 16 let, premlad, bo oce njegov, Nad voj vod* nekdaj, na priliko, Kraj za odhod v L ju b 1 j Nemourski in grof Chambord, naslednika odstav se pravljali; pervič, nam je rekel, je bilo že en te- Ijene nekdanje kraljeve rodovine Bourbonske sta se 21. den poprej znano po celem městu, da ta in ta bo šel t. m. sprijaznila v Frohsdorfu in se pogodila onastopu v Ljubljano, in potem so ojnice vozá že dva dní popřed kraljeve oblasti, ako bi utegníl kadaj Napoleon, ki iz veže proti ulici obernjene molele v znamnje, da se ju je po volji ljudstva spodriuul, ob cesarstvo priti. gospodar napravlja na „dolgo rajžo". Ko se je na dan Vojska na Turškem je začasno potibnila, kako in za odhoda poslovil gospodar od družine in je rekel konjicu kaj se za gotovo ne ve. Kolikor manj se pa godí,to 55 a sta jo derdrala proti beli Ljubljani. Dopoldne sta liko vec se govori. Ne bomo tedaj prazne slame mla jo pritirala v Med vod 9 tù sta se ustavila in dobro tili in pisali, kar si ta ali uni časnikar domišljuje, dokler » nafutjala « 9 Bo obvari, ako bi kdo tako prederzen nimamo nič važnega gotovega povedati. Edíno le je bil s da bi jo bil b počitka v Med vodah poteg- gotovo, da poslednji cas je potihnul silni hrup vojske r nul naravnost v Ljublj Vse to se je tukaj in povsod se je bila zacela v Val&hii. silno premenilo; hitro ečm in hitro tje gré zdaj straní, ker od dné do dné se bolj spoznava, 49 dnar u Naj bi se tedaj v ob da prid sprem 55 cas je Očitna pohvala kar ni več primerno premenjenim casom, kupčijska odbornica ne prezerla tega, in 9 naj bi slavna kar je v nji Danes moči 9 pripomogla, da se od tolikanj straní očitno izgo gotovi vorjena želja 9 lz Ljubljane. Radostno zamoremo naznaniti, da osp. profesor M e te 1 k o bojo spět vsak torek in vsak tr » p e t ek učili s t a r osl o v e n š či n o ; zaceli bojo pri imajo „Novice^ mojstra pohvaliti, cigar delà se p» vsem Slovenskem y sako uro glasé, — mojsterta je Juri Pire, urar v Kropi (Itropp) na Gorenskem, ki izdeluje turnske ure. Ni davnej kar je naredil za veliko cerkev v Ljubljani 17 centov težko uro. Osnova celega mehanizma je tako umetna, stik vsih obstojnili delov tako mojstersko-prosto zložen in verh tega vse tako lično in gladko, zraven pa mocno izdelano. da je Pire s to uro iznovega poterdil dobro ime . ki ga pervega novo hodnji torek ob 11. uri dopoldne. Učilnica je v 8. V ze mojstra za turnske ure po Slovenskem razglasuje. Je pa ta ura 37. delo njegovo in šesto v Ljubljani, ker ure v kosami^ gimnaz. razredu. Ker je važnost staroslovenščine po- v delavnišnici deželni, na gradu, na Rožniku, in pri nu slednji čas od vsih strani slavno spoznana, sejenadjati nah so tudi «Jeffovi izdelki. — Po Gorenskem in Dolenskem 9 da bojo gosp. profesor toliko učencov imeli, da bo pro stera manjkalo. nah so tudi njegovi izdelki. bije dokaj Pircovih ur, pa tudi na Goriškem v Podberdi, na Staj er skem v Gornjem gradu , na Horvaškem v Sisku, Novičar iz mnogih krajev na Koroškem v Grabštenju, Fraidenbergu in na Beli; ravno zdaj izdeluje tudi za veliko cerkev v Celovec novo uro. V tem samem že, da se Pircove ure išejo od vsih strani, je ocitno znam nje, da so delà njegove povsod hvaljene, pa zares tudi posebne hvale vredne. Zavolj poboljška plače, ktera gré učiteljem ljudskih sol, je c. k. ministerstvo nauka velelo, naj se v vsem ravna po obstoječih postavah, po kterih imajo so-seske ljudske šole napravljati in zderžati; naj se tedaj jemljejo, in Ce tudi poboljski učiteljem iz tega zaklada če drugač ni, naj se ucnina (^šolski dnar) povikša. soseska, ktere šolski zaklad je dovelj přemožen * z lepo Povabílo noče dati potrebnega Ker je gosp. Baumgartaerjeva mašina že toliko cevi dode lala, da se je njih pokladanje zamoglo začeti, povabimo vse kme tovavce , kterim je mar se djansko soznaniti s tistim zboljšanjem mokrih zemljiš, ktero« je pod imenom drenaže slavnoznano po celem svetu, naj grejo gledat na magistratni travnik, kteri poboljška, naj se na razsodni poti leži zraven Dolenske ceste ene stopinje pod Nening-ovo olarijo to zgotovi. Le v tacih izjemkih, kjer je nezmožnost so- »zum grûnen Berg", in vidili bojo vso napravo od konca do kraja. Gosp. drenažnik Prajšen, ki to delo izpeluje, in kterega nam je seske za tako potrebno odrajtvilo dokazana, se smé za časna pripomoć pricakovati iz cesarskega zaklada nor malnih sol. Višji sodnija je sklenila, da vprihodnje kmetijska družba Štajarska prijazno v ta namen prepustila, bona vsako vprašanje rad odgovor dal ali pa njegov učenec Nadrah. Odbor kmetijske družbe v Ljubljani 25. nov. 1853.