Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4 —
» Nemčijo.............» 5'—
» ostalo inozemstvo . » 6’— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cma vsakokrat; minimum 24 cm1. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave po 20 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnlčni račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 11. januarja 1918.
Št. 2.
Narod Inoco.
Pred svetovno vojno so o sreči in nesreči narodov odločevale vlade. Vlade pa so v premnogih državah postopale tako, kakor se je njim zdelo prav; narodov niso mnogo povpraševale. Vlade so po svojih zastopnikih, po diplomatih, urejevale razmerje med posameznimi državami. Ljudstvo je malo vedelo, kako je razmerje ene države do druge. Diplomati so tajno po navodilih svojih vlad delovali in tako v svojih zaprtih predalih hranili usodo držav, usodo narodov, mir in vojno.
Ves svet je danes prepričan, da je tak način vladanja za mir in srečo narodov nevaren in lahko naravnost poguben. Narodi hočejo o svoji usodi, o svoji sreči in nesreči sami odločevati; saj morajo tudi posledice slabega diplomatiziranja, vojno in gospodarske krize, narodi sami prenašati. To je v sedanji grozni vojni pač slehernemu človeku postalo jasno.
Zato mora priti po tej vojni ljudstvo do besede, narodi morajo dohiti pravico, da si sami kujejo svojo srečo. V naši državi narodi dosedaj niso bili sami svoje sreče kovači. Ves državni ustroj je bil tak, da so vodile državo nemška in madjarska vlada. V Avstriji so delali, kar so hoteli, Nemci, na Ogrskem pa še huje Madjari. Posledice so bile strašni prepiri med narodi, splošna nezadovoljnost in konečno še svetovna vojna. Cesar kljub najboljši volji ni mogel pomagati, ker je prisegel na ustavo in je torej na njo vezan. Ustava pa, to je način, kako se naj v državi vlada, je dajala ravno Nemcem in Madjarom vso moč v roke, večina prebivalstva v državi pa je bila odvisna od milosti teh dveh narodov. Kakšno milost pa sta delila ta dva naroda drugim narodom naše mpnarhije, to ve vsakdo. Močnejši narodi, kakor Cehi, so se še precej uspešno mogli braniti, slabejši narodi, kakor Slovenci, pa smo bili popolnoma ob steno pritisnjeni. Od tega so imeli sicer korist Nemci in Madjari, škodo pa celotna država in nenemški in nemadjarski narodi.
V tej vojni, ko narodi toliko trpijo, so se začeli vsi tlačeni narodi zavedati, da mora biti tem razmeram konec! Konec v blagor države, konec v blagor narodom, konec, da se nikdar ne povrne več taka vojna, kakor divja sedaj in izpodkopava državam temelje.
Naši državni poslanci so se dobro zavedali, da so oni poklicani, da zastopajo v državnem
zboru te zahteve svojega naroda. V kratkih, pa jasnih besedah je načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec, 30. majnika 1917 v poslanski zbornici v imenu vseh jugoslovanskih poslancev podal znano izjavo (deklaracijo); v tej izjavi so zahtevali naši poslanci za vse Jugoslovane, ki živijo v naši državi, samostojno državo pod habsburško dinastijo. Vse dežele, oziroma deli dežel, kjer prebivamo Jugoslovani, se morajo združiti v eno samostojno državo, popolnoma neodvisno od Nemcev in Madjarov.
V tej državi bi Jugoslovani sami delali potrebne postave, kakršne želi narod, sinovi našega naroda bi bili člani vlade, sami bi si rezali boljši kruh, kakor so nam ga dosedaj Nemci, sami bi nastavljali svoje uradnike; izginil bi narodni prepir, ker bi vžival vsak narod vse svoje pravice. Vsem narodom pa bi bil vladar naš pre-svitli cesar, ki hoče biti vsem svojim narodom pravičen vladar. Tako bi ss zajamčil tudi svetovni mir. Visoke glave v državi in na najvišjem mestu spoznavajo, da je to edina rešitev za državo.
Kdo bi se potem čudil, da je ves naš narod pozdravil deklaracijo naših poslancev z velikanskim navdušenjem? Kjer imajo Slovenci priložnost, da dajo duška tej zahtevi, storijo to. Jugoslovanskemu klubu je dosedaj došlo za deklaracijo iz Štajerskega, Kranjskega, Goriškega in Primorskega že okrog 300 izjav posameznih občin, več županskih zvez, duhovščine več dekanij, društev, korporacij, veliko število odiičniii, na Trsatn zbranih Hrvatov in Slovencev. Na Štajerskem in Kranjskem so žene in dekleta začele pobirati podpise za deklaracijo. V Ljubljani se je na poziv gpdč. Cilke Krekove in gospe Tavčarjeve v nekaj dneh nad 10.000 žen in deklet podpisalo za deklaracijo.
Tudi na Koroškem se je deklaracija naših poslancev v srcih našega naroda globoko vkore-ninila, četudi ljudstvo vsled znanih razmer še ni imelo priložnosti, da bi dalo duška tema svojemu prepričanju. Zvesti Bogu, zvesti cesarju, zvesti samim sebi! To je tudi naše geslo.
Narod hoče, država potrebuje in ves svet si želi, da se uresniči deklaracija, in zato se bo tudi uresničila, ali je to poyolji ali ne tistim, ki bi še zanaprej radi vihteli bič nad drugimi in tako ogrožali tudi v bodoče svetovni mir.
Jugoslovanske državnoprame zahteve in
—	dr. Samrneregger v „K. T.“ z dne
30. IZ. 1917, št. Z9B.
(Jakob Kalan, žnpnik na Vratih.)
Že v preteklem poletju sem držal namočeno pero v desnici, da bi odgovoril raznim bridkim ironijam, s katerimi se smešijo hrabri sinovi Jugoslavije od strani raznih pangermanskih ka- > toliških listov. Zadnji članek pa iz peresa go- 7 spoda doktorja Sommereggerja zopet tako strupeno diha zoper Slovane, da moram staviti javno vprašanje:
Če Vi, gospod doktor, priznate, da je rakija, šnops in sploh alkohol tečna in naravna hrana za otroke-dojenčke, potem Vam tudi jaz iz srca rad priznam, da je naša jugoslovanska deklaracija z dne 30. 5. 1917. utopija in vsi Jugoslovani s poslanci vred smo norci ! —
Če pa Vi, gosg. doktor, zgorenje vprašanje zanikate in ogorčeni zamahnete, češ ali si tepec, ali ne veš, da je šnops smrt za otroke — proti naravi, tedaj pa dovolite, da govorim dalje.
Pravim: Greh, ki je proti naravi, je smrten greh; tako nas uči sv. katoliška vera.
Smrtno torej greši, kdor daje otrokom strupa
—	jih mori, je njihov morivec.
Pojasnim iz žalostnega življenja koroških Slovencev.
Sem župnik v pristno slovenski, kmečki fari. Oče Slovenec, mati Slovenka, naravno otroci tudi Slovenci. Kaj pa moram gledati in čutiti v svoji štirirazrednici ? —
Vprašam verouk v 4. razredu; odgovor — nič ! Čez nekaj časa boječe, ja, gospod, imam nemški katekizem. Zakaj nemški, saj si Slovenec, Slovenka? Ja, ne znam slovenski brati, se nismo nikoli učili slovenski. Ista žaloigra se mi pojavi v 3. in 2. razredu. Pridem v 1. abc-razred; tudi tukaj ti žalostni obrazki, ker ne slišijo in ne smejo govoriti očetove in materne slovebske besede. Te učilnice po slovenskem Korotanu so torej morivke slovenskega življa in slovenske narodne besede, ker jim dajajo brane proti slovenski naravi — jih nalašč in vedoma ponem-čujejo ! Ali ni to, gospod doktor, da govorim z Vašimi besedami „eine verdeckte Ger-manisierung4*?
Ali ni to smrtni greh, ne-le iz političnega, ampak veliko bolj iz verskega stališča, ker se
Podlistek.
3uri Šenk — umrl.
Bože mili, kakšni so ti časi! Človek odpre večkrat oči, nenadno in plašno, kakor bi se pravkar zbudil iz sna, pomisli in se začuden vpraša: Ali tega in tega tudi ni več? Tega veselega, krepkega, lepega fanta, veselje vseh, ki so ga noznali Tistega značajnega, delavnega moža, ki je stal vedno in povsod za našo stvar kakor skala nepregibna ob vseh viharjih in navalih. Vmes pa prihajajo vesti, da legajo v grob drug za drugim naši očanci, spoštovani po vsi deželi, zeled okolici svetovalci mnogim stiskanim, pri-
Si vsem dobrim, Mia toplopi« »voj.m
in družinam. Pravkar, dno 3 prosinca, K ““ v verni sen svoje oči eden takih, oce Makek na leSem iS J»n Sonk, vit» b»W g™ba, menda edini med Slovenci eden ombkimij rekel nred nedavnim o njih neki Nemec, ko sem lazU z njim - v političnem pregnanstvu - po 1-i u. Vprii irosnodie so to in boljši
kekovomtot^Kr” ieTžnanil a tem vodno
mirnim, prevdarnim in ljubeznivim možem, in ga ni imel rad? Kdo je zašel kdaj pod njegov gostoljubni krov, pa si ni želel : „Ko bi mogel kmalu spet priti?" Bil je užitek, govoriti s tem nekoliko počasnim možem, ki je bil baš v tem svojem miru tako častitljiv, in ga je moral človek hočeš nočeš spoštovati. In užitek je bil, a tudi nauk za človeka, če je opazoval uzorno življenje v njegovi hiši. — Rajni velmož je dosegel lepo starost 68 let. Največjo skrb je posvečal vzgoji svojih otrok. Sin Franc deluje kot zgleden župnik v Št. Petru pri Grabštanju. Sin Joško, vseučiliščnik, je v ruskem ujetništvu. Dve hčerki sta redovnici, ena je gospodinja znane velike Štularjeve hiše na Jezerskem, druge so še doma. Bil je zgleden gospodar, ki je na domačiji vse prenovil in si je sezidal dom, ki se lahko kosa z Nikitovim dvorcem v Cetinju. Mož, katoliški do zadnjega vla-kenca srca, kar je kazal vselej in povsod. Maševal sem nekoč na Jezerskem v oktoberskem dežju in vetru, da me je veter sam nesel, ko sem šel po sv. maši v strašnem nalivu doli proti Kranju — curkoma mi je tekla voda s svrhnika, ko sem prišel v Kranj, blaten do pasu — a koga sem našel v cerkvi, ko sem prišel zjutraj tja? Seve Makekovega očeta! Menda je bil pri sv. maši vsak dan, če le količkaj mogoče; dolga leta cerkven ključar, 40 let cerkven pevec, vedno prvi,
kadar je bilo treba dati za hišo božjo. Dolga leta občinski odbornik; ko je izbruhnila vojska in je moral občinski tajnik, vrli g. nadučitelj Švikaršič, pod puško, poldrugo leto njegov namestnik v poslih občinskega tajništva. Da je bil Slovenec z dušo in^ s telesom, ni treba omenjati. To je pri takem poštenjaku samo naravno. Naročnik »Slovenca", „Mira“ in drugih slovenskih listov, podkovan v politiki in v vseh naših razmerah, da si lahko govoril z njim, kakor s kakim ministrom. Duševno obzorje mu je razširilo in je bilo ob enem tudi dokaz širnega njegovega obzorja večkratno daljše potovanje. V letih 1886 in 1896 je bil v Lurdu, 1910 v Sveti deželi, 1913 v Rimu. Med potjo je bil eden naj ljubeznivejših in najprijetnejših družabnikov. V Jeruzalemu mu je pomožni škof, ker patriarha ni bilo doma, v cerkvi Božjega groba z velikimi slovesnostmi podelil čast »viteza božjega groba". A zdaj je legel tudi on v grob. Ni pa legel v grob spomin nanj, ne hvaležnost otrok in vseh, ki jim je delila njegova radodarna roka dobrote. In vsi, ki smo ga poznali in spoštovali, ki smo bili tako srečni, da smo bih kdaj gostje v tistem čudovito idiličnem domu pod Grintovcem, mu ohranimo hvaležen spomin. Njemu, pravičnemu, so sledila njegova dela čez grob. Nam pa daj Bog mnogo takih mož !
Ks. Meško.
mori in ubija jezik, katerega je Bog ustvaril, in se tako krade kos za kosom slovenske zemlje, na primer Gospa Sveta?
Kaj pravite k temu, g. doktor, kot katoliški duhovnik? Kje je narodna pravica?!
Ali se ne pravi to: narod s korenino izruvati, če se nedolžni mladini ukrade materni jezik, ga ji zagnjusi z raznimi psovkami? Ali ni tako početje umor naroda, umor pa je velik smrtni greh, ki kliče h neskončno pravičnemu Bogu po maščevanju. Ali ni slovenski narod ravno toliko vreden in Bogu dopadljiv in ljub, kakor je nemški in madjarski — pred Bogom smo vsi jednaki glede jezika — čemu torej to narodnost zatirate ! ? Če torej Jugoslovani te svoje tlačitelje hočejo otresti raz svojih ram, ki so pijavke na telesu slovenskega naroda, tedaj vršijo samo naravno in božjo postavo, ki zapoveduje, da moramo napovedati smrtnemu grehu brezobziren boj. —
Iz tega pa sledi nujno: Če Jugoslovani ostanejo mirni in zadovojjni s § 19, ki jim daje pravice samo na papirju, v praksi ga pa ni, — tedaj so sokrivi narodnega umora — so samo-morivci. Zakaj, Bog ni dal samo zapovedi: Ne ubijaj ; ampak 5. božja zapoved tudi pravi, da moramo vse odstraniti, kar nam mrtvici lastno telo in dušo. In kaj nam bolj greni življenje, nego bridka zavest, da je postava tu, a mi smo samo sužnji § 19. Kakšne kazni pa določa sv. cerkev za samomorivce, ve vsak katoličan predobro.
Ta krvava vojska nam je pa zopet prižgala zavest, vzbudila pogum; naši slovenski fantje in možje so s krvavim mečem pisali, da nočejo podleči morivcem slovenskega naroda, njihova srčna kri pa je pojila zemljo, ki nam priča, da Jugoslovani še nočemo biti samomorivci, ampak se hočemo otresti otožnosti in hočemo biti na svoji zemlji svoj gospod ; zakaj kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
Če je sam presvitli, naš ljudomili in ljubljeni cesar Karol odlikoval s svojim prvorojencem, prejasnim prestolonaslednikom, naš železno-jekleni polk, je znamenje, da Jugoslovani smejo in morajo od vlade zahtevati kaj več nego samo mrtvi § 19!
Zato pa krepko in visoko, pa samozavestno dvigajo vrli zastopniki Jugoslovanov svoj kristalno čisti prapor z odločnim pozivom usque ad finem (do konca), da se njihova .pravična deklaracija z dne 30. 5. 1917 uresniči v zadovoljnost vseh narodov, da dobimo lastno državo pod žezlom prejasne in slavno vladajoče habsburške hiše.
Mi smo in ostanemo pravični. Prav nič nočemo kratiti Nemcem in Madjarom njihovih pravic. A ker smo dokazali v vojski, da moremo finan-cijelno, gospodarsko in kulturno postati ravno tako močni in zreli, če postanemo neodvisni, zatorej nočemo robovati še nadalje tujim jerobom, ampak hočemo veljati toliko kot veljate Nemci in Madjari, hočemo tistih pravic kot jih imate vi drugi.
Naši cilji niso prav nič megleni, prav nič konfuzni, marveč čisto prozorni kot ribje oko in tako jasni kot je dvakrat dve (2X2 = 4) štiri ! —
Da smo Jugoslovani res sužnji Nemcem in Madjarom, dokazujete Nemci in Madjari sami; ker se tako bojite, da bi mi Jugoslovani ne postali vam jednakovredni, zato tako vpitje, jadikovanje in hujskanje zoper nas!
Vaše početje je prav tako, kakor jo bilo obnašanje egiptovskega faraona, ker ni hotel Izraelcev izpustiti, da bi s tem ne izgubil sužnjev.
Toda svaka sila do vremena !
Do mir ali ga ne bo?
Zastopniki Avstro-Ogrske, Nemčije, Bolgari j < in Turčije ter zastopniki ruske vlade so se 28. de cembra v Brestu Litovskem razšli in dali d< 4. januarja tudi vladam ostalih vojujočih se držai čas za premislek, ali se hočejo začeti pogajati zi splošen mir. 4. januar je potekel, pa nobena so vražna država ni sledila ruskemu pozivu, udeležit se mirovnih pogajanj. Pa tudi med Rusi in za stopniki centralnih držav so se pokazale težkoče Pogajanja so se sicer zopet začela, pa nasprotji trajajo še naprej. Boljševiki (ruski zastopniki) s< zahtevali, da.se pogajanja prenesejo na nevtralni tla, centralne države pa to odklanjajo. Največji nasprotje med obema strankama pa je zahtevi Rusov po samoodločbi narodov. Rusi pustijo vsen narodom Rusije popolno svobodo, naj se narod
n™,;	kiam ■da hočei° vbodoče spadati
Nemci naj umaknejo svoje čete iz Kuronske ir zasedenih delov Litvanske in Estlandije, da bodi moglo tamošnje prebivalstvo brez pritiska izreč se, kam da hoče; Nemci pa pravijo, da se je ta mošnje prebivalstvo po sedanjem zastopstvu ž< izreklo, da hoče pripadati k Nemčiji. Rusi tegi
dejstva ne priznavajo, češ da sedanji zastopniki Kuronske in Litvanske niso zastopniki prebivalstva. Litvanci štejejo 2,300.000 duš. Priseljenih Nemcev je v Kuronski 3'1 odstotkov, na Litvanskem pa 7'5 odstotkov, Nemci pa posedujejo v Kuronski 4T6 odstotkov vse zemlje, na Litvanskem celo 54‘3 odstotkov. Peščica Nemcev ima vse pravice in sedaj vlada tam. Volja ljudstva se bo pokazala Šele, ako Nemčija umakne iz teh krajev čete in ljudstvo prosto glasuje.
V Brest-Litovsk so prišli tudi zastopniki južne Rusije, ukrajinski delegati. Ukrajinska republika je pa izjavila, da hoče splošni mir med vsemi državami, ki se vojskujejo, mir pa naj prinese vsem, tudi najmanjšim narodom v vsaki državi svobodo narodopravne samoodločbe.
Angleški ministrski predsednik Lloyd George je 4. t. m. podal izjavo o vojnih ciljih. Prva zahteva angleške vlade in njenih zaveznic je popolna vzpostavitev .Belgije z odškodnino, potem vzpostavitev Srbije, Crnegorein zasedenega ozemlja Francije, Italije in Romunije in popolni odpoklic tujih armad iz teh ozemelj. Angleška ne namerava razdrobiti Avstro-Ogrske; avstro-ogrske narodnosti pa bi morale dobiti pravo avtonomijo (samostojnost). Avstrijski Italijani se morajo združiti s svojimi rojaki, kar velja tudi za Romune. Mora se napraviti energičen poizkus, da se dobé sredstva za odstranitev vojne. Glede francoskih zahtev po Alzaciji-Lotaringiji je rekel, da Angleška namerava Francosko do skrajnosti podpirati, da se poravna krivica iz 1. 1871.
Izjava angleškega ministrskega predsednika je velevažna in dokazuje, da bi mir z Avstro-0grško ne bil težaven; če smo iskreni, moramo priznati, da so za tak mir pri nas največja ovira le Nemci in Madjari, ki bi še zanaprej radi imeli vso oblast nad drugimi narodi. Pa tudi to se bo zlomilo in z vsem prepiičanjem pravimo, mir je le na potu in če se uresničijo zahteve naših poslancev, imamo mir čez noč!
Zanimivo vprašanje.
Dne 21. m. m. je imel češko-nemški poslanec dr. Lodgmann shod volilcev, na katerem je med drugim povedal, da mu je pokojni Stiirgkh rekel:
„Nemški gospodje obdolžujejo Čehe veleizdaje. Vprašam, kako bi se bili oni ponašali, ko bi bili korakali proti Nemčij i?“
„Straža“ dostavlja: To vprašanje smo stavili tudi mi neštetokrat, a le na tihem. Ko bi bili to storili glasno, bi nas bili postavili pred puške, v najugodnejšem slučaju nas bi bila čakala večletna ječa. Stiirgkha za to vprašanje niso zaprli, ker je pač bil ministrski predsednik in Nemec, a odgovora na to svoje vprašanje tudi ni dobil in čakamo ga tudi mi zaman. Sicer je pa tudi zunanji minister grof Czernin v nekem razgovoru s časnikarji izjavil, da hočejo milijoni, ki gredo danes v boj, vedeti, zakaj se bijejo. A kaj bi nam odgovoril grof Czernin, ko bi ga vprašali, čemu so se borili in se še bore naši vojaki?
Dnevne vesti.
Novim naročnikom. Vsled pasivne resistence pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju dobivamo denar, poslan po poštni položnici, šele čez 14 dni. Zato prosimo nove naročnike, da naznanijo svoje naslove našemu upravništvu po dopisnicah, da se jim list ne začne prepozno pošiljati.
Bridek udarec. Na tirolskem bojišču je padel poddesetnik Pavel Grafenauer, edini sin g. državnega poslanca Grafenauerja. To je za g. Grafenauerja in njegovo rodbino prebridek udarec, ki ga dobro očetovsko srce pač huje občuti, kakor preganjanje med vojno, ki značajnega moža in jeklenega boritelja kljub vsemu trpljenju ni prav nič potrlo. Vsa naša javnost s svojim voditeljem in njegovo ljubeznivo družino globoko sočustvuje.
Vzgoja v narodnem duhu. V svojem zanimivem govoru pri shodu S. L. S. v Ljubljani je omenjal g. župnik Finžgar, kako vbijajo Mažari že od tretjega leta otrokom v glavo zavest: Ma-žar sem! Isto delajo Nemci. Čudil sem se, ko sem prišel nekoč v neko nemško ljudsko šolo — javno, ne zasebno — v bližini Beljaka, ki služi med vojno za vojaško bolnišnico, in sem videl, da se vse stene kar bleste od nemških barv in vsenemških napisov. Takoj pri vstopu pozdravlja otroka napis v vsenemških barvah: „Otrok, pomni, da si nemški fant, nemška deklica!" Dalje: „Deset zapovedi za nemškega otroka," „Kako pozdravlja nemški fant, nemška deklica," „Pomni, da je nemški narod najmogočnejši na svetu!" Dalje drevo, čigar posamezni listi nosijo slike šol, ki jih je ustanovil nemški „Schulverein“ seve z navduševal-nim napisom, da naj dajajo za „Schulverein“.
A pri nas, tudi na Kranjskem ? Največ, kar store višje glave in kar sme storiti podrejeno učiteljstvo, je, da jim vtepajo v glavo pesem: „Daj krajcar za vojsko!" Vse drugo bi bilo pač neljubo g. vitezu Kalteneggeiju v Ljubljani.
Pokrčo. (Veseli in žalostni računi.) Vsak umen gospodar sklene koncem leta račun, da vidi, ali je prigospodaril ali zagospodaril. Tembolj tisti, ki mora upravljati duševno premoženje drugih. In vesel je letos račun, ker obhajamo danes, 6. prosinca prvo obletnico bratovščine presv. Srca. Veliki so bili dohodki. Udov šteje sedaj 121, ki se skoraj polnoštevilno udeležč mesečnih pobožnosti, tako da je le tem pripisati, da se je število obhajil povišalo od 1200 na 2872 v letu. V olepšavo cerkve in božje službe se je nabrala precejšna vsota K 1199. Nov, krasen velum presv. Srca, ki ga je daroval neimenovan dobrotnik, je stal K 120, bel plašč, za katerega so prispevali Livčani sami, K 131, zelen plašč za nedelje K 142, krasen bel plašč za največje godove K 446, skupaj K 839. Vse so izdelale čč. sestre v Kazazah (Harbach) v splošno zadovoljnost. Za popravila obleke in nabave potrebnih cerkvenih predmetov se je darovalo K 212 in je še ostalo K 148. Tako je pokazalo naše požrtvovalno ljudstvo, da ni le patriotično, ampak tudi globokoverno, ko toliko daruje za božjo čast in cerkvene potrebe. Bog plačaj tisočkrat preblagim dobrotnikom ! Da bi se le duševni dohodki vnaprej še povišali, ker vojska zahteva velikanskih stroškov. Kakor se nahajamo v denarni krizi, tako tudi v duševni. In to je žalostna stran naših računov. Ne smemo si pa oči zavezati, ampak spoznati moramo tudi svoje pogreške, da bodo, „kadar pride gospod", pri sklepnem računu popravljeni. Rojenih je bilo v preteklem letu 17, od teh 11 nezakonskih, torej a/s vseh porodov. Umrlo jih je 24, torej '/s več krst kot zibelk. Otrok je umrlo 10, kar znači slabšo prehrano in težje delo mater za časa vojne. Poročeni so bili 3 pari. Vojska, kako strašna, brezsrčna si ! Jemlješ naše najboljše sinove, nam pa zapuščaš podrtije ! Pa kri ni voda in podrtij ne maramo. Kdo bo plačal račun ? !
Žitaravas. Naša župnija žaluje zopet za štirimi možmi oziroma fanti vojaki, ki so dali v preteklem mesecu življenje za domovino in sicer: Dne 9. decembra so pokopali blizu Arsiera na Laškem Franca Travna iz Gabrij, očeta šesterih malih otrok. Rajni je bil jako priden in si je z delom svojih rok ustanovil svoj dom, namreč lepo urejeno kmetijo. Dne 18. decembra je padel tudi na laškem bojišču Tomaž Hus iz Žitarevasi, 22 letni mladenič, ki ni imel sicer več starišev, ki bi za njim žalovali|; storili smo pa to vsi, ki smo ga poznali, ker smo ga vsi radi imeli. Dne 26. pa raztrga in uniči družinsko srečo ugledni družini g. Jožefa Kusterja v Žitarevasi poročilo, da je umrl v bolnišnici v Št. Pbltnu na Nižje-Avstrijskem vsled rane, zadobljene nekaj dni prej na laškem bojišču najstarejši sin Jožef. Pred piscem teh vrstic se je izjavil rajni nekaj tednov prej, ko je bil na dopustu: „Vsi tovariši od mojega cuga so že padli, in ne bi mogel človek se tja vrnit, ako ne bi si mislil, da se brez božje volje nič ne zgodi." Našo slovensko in katoliško organizacijo pa je najbolj pretresla novica, katero smo prejeli na novega leta dan, da je namreč padel dne 18. decembra na gori Meleta 26 letni mladenič Pavel Kajžer, posestnik v Malčapah. Ž njim ne izgubi samo posestvo svojega gospodarja, ne samo mati svojega sina, ne samo sestre in brati svojega brata, ampak ž njim izgubiš tudi Ti, tužna domovina slovenska, sina, katerega še sicer dosti nisi poznala, čeprav smo v njegovem značaju iskali drugi zavetja. Bil je katoličan in narodnjak z dušo in telesom. Ko bodemo mi še naprej tavali v temi, sveti naj Vam že vsem večna luč ! P. v m.
Pridne terlce. Iz Otoža pri Št. liju nam pišejo vrle slovenske terice v odgovor na podjunske terice: Ne samo pri vas, ampak tudi pri nas še poznamo ime t erica. Že prej v mirnem času smo vsako leto trle, zdaj pa je še bolj potrebno, ker se zdaj pravi: Kar boš napredla, to boš imela. Zato tudi mi nimamo strahu zaradi potrebne obleke. Pa tu gori na lepem, visokem hribu tudi „fejst“ zapojemo, da kar doni po celem Rožu, potem je pa lan gladek, da se kar sveti. Letos smo trle sicer pozno, a šopkov nam le ni zmanjkalo, celò nageljčki so bili; vse fante smo lepo ovenčale, kar jih je bilo. Zato so nam zapeli pesmi: „Tu gor na Otožu — kjer se preja suši dobili smo šopke — mi fantje vsi. — Oj lepa vam hvala — terice mladó — da sto nas ovenčale — fante vse. Terice: Hauptmanova, Loni Matijeva, Urška Kordaževa, Klara Miškulnik, Ana Koschier, Lizka Spendir; s u h 1 a : Katarina Herzele; pevke: Terezija Rezei, Urška Piček, Mici P.; fan tj o : Matevž Bizjak, Jož. Ranzinger, Fr. Berger, Jož. Herle, Pavel P., N. „Monoproprius“.
Slov. 1’lajberk. (Najden tat.) Vedno bolj pogosto sé je pri nas kradlo, a pravega tatu ni bilo mogoče najti. Ukradena je bila moka iz mlina, ukradene sani, da je tat mogel moko peljati, ukradena kuhinjska posoda, jajca, ovca pri Bundru in nekaj perila pri Pavcu. Nazadnje sta bili ukradeni pri Žarku kar dve ovci naenkrat in zaklani kar v hlevu. Začeli smo hleve zaklepati z močnimi zapahi, ker navadna ključavnica ni več držala. Kje je tat? Sled je kazala ven iz Plajberka, a samo nekaj časa. Sled za tatom je našel cestar Peter Potisk, ki je zjutraj zapazil krvavo sled pri hudourniku. Pri hudourniku sredi klanca med Podljubeljem in Sapotnico po strmini dol je vodila sled v čisto skrito med gostim vejevjem, z nepremočnim prtom krito udobno hišico debelega Rusa. Ni izgledal kakor divjak, ampak je bil lepo obrit in ostrižen, z okroglimi rdečimi lici. Saj se mu je dobro godilo. Našli so pri njem dve vreči mesa, vrečo moke, nekaj posode, kakor ponve za pečenke, sklede itd., potem perila ‘in menda tudi pralni stroj. Tatova sobica je bila zelo udobno urejena, celo tla iz desk je imela. Pri pohištvu ni manjkalo ničesar, celò svetilko, žago, lopato, krampe je imel. Odej tudi za potrebo. Tako založen je mislil Rus včakati mir. Orožniki so ga trdo uklenili, da je jokal, in ga odvedli z njegovo zalogo vred.
Slov. Plajberk. (Vojne žrtve.) Že nekaj gospodarjev nam je pobrala vojska; zadnja laška ofenziva pa nam je prinesla dve mladi žrtvi. Padla sta Hantovcev Primož in Boštetov Ciril ob Piavi. Ta je svoj čas predčasno, kakor ravno mesec prej njegov oče, bivši župan, brez nabora tekom 24 ur moral k vojakom, in o tem se je nekdo izrazil: „Der kommt nie mehr z’ruck!“ (Ta ne pride več nazaj.) Bog daj, da nam obilne žrtve prinesejo lepšo bodočnost! Vidva pa počivajta v miru na laški zemlji!
Z dežele. (Dobro shranjena krma!) Ko sem hodil v celovški okolici, sem naletel v Svetni vasi na silno množico krme, nad 1000 vagonov, ki bo, kakor so se izražali najmerodajnejši v najbližji okolici, spomladi velikanski kup gnoja, menda zato, ker je v jeseni predolgo niso pokrili.
Prevalje. (Smrt.) Ugledna Bromanova družina zopet žaluje. Na starega leta dan, ob štirih zjutraj, so zaspali v Gospodu Bromanovi oče in šli za padlimi sinovi. Bil jim Bog milosten sodnik, žalujoči družini pa tolažnik!
Šmihel nad Pliberkom. Bronasto hrabrostno svetinjo za svojo neustrašenost pred sovražnikom je dobil naš vrli mladenič Juri Kušej pd. Davidov v Šmihelu.
Črna. (Gledališka vprizoritev) igre „Sv. Citau in „Čašica kave“, ki so jo vpri-zorila naša dekleta in naši mladeniči minule praznike, je vspela nad vse pričakovanje izvrstno. Župnijski skedenj, ki je predelan v zelo prostorno dvorano, je bil nabito poln, mnogi niti več prostora niso dobili. Igralci so pa tudi rešili vsak svojo vlogo, kakor bi bili vstvarjeni za oder. Mnogo je bilo truda, veliko priprav je bilo treba in žrtev v sedanjih razmerah; toda sad te vpri-zoritve je bil obilen. Daši so bili stroški v tej draginji precejšnji, vendar smo mogli nakloniti našim v vojski oslepelim vojakom nad 200 kron kot novoletno darilo. Izgubili so v obrambi za nas luč svojih telesnih oči, toda naj vedo, da v naših srcih plamti goreča ljubezen hvaležnosti za njihove junaške čine. Ljubezen za ljubezen!
Črna. (Pogreb.) Dne 24. dec. 1917 je umrl v Topli v 76. letu svoje starosti obče ugledni posestnik Gregor Kordeš, ki smo ga pokopali na praznik sv. Štefana ob zelo obilni udeležbi. Rajni je bil 21 let cerkveni ključar in zelo vnet za cerkev in čast božjo. Bil je zelo usmiljenega in dobrotljivega srca za reveže; povsod je rad pomagal, kjer je bilo treba. Reveži najbolj vedo ceniti njegovo blago crce in radodarne roke. Za njegove vrline naj značajnemu in krščanskemu možu pravični Bog podeli zasluženo plačilo!
Prevalje. (Letno poročilo.) Minulo leto je bilo v naši župniji 74 porodov; umrlo jih je pa 93; porok je bilo 10. Obhajil je bilo v prešlem letu 23.400.	.
Prevalje. (Pogreb.) Kakor kosi bela žena na bojišču, tako tudi nas v zaledju žal prepogosto obiskuje. Tako smo v petek, 4. t. m., spremili k zadnjemu počitku Predanovo mater Ivano Močivnik. Kratka je bila njena bolezen in mirna njena smrt. Rajnka je vse svoje življenje posvetila Bogu in narodu, bila je verna katoličanka in značajna Slovenka, dolgoletna družbenica sv. Mohorja in „Mirova“ naročnica, pa tudi skrbna in ljubezniva mati vsej svoji družini; od družine pa ji je ostala le edina hčerka. Lepa duša se je zrcalila na njenem obrazu. Skoro vsak dan se je vdeležila sv. maše in vsak mesec enkrat okrepčala dušo s sv. obhajilom. Vse jo je ljubilo, kar je kazal veličastni pogreb. Kondukt sta
vodila domača gg. kaplana; g. Zupan je govoril ob odprtem grobu ganljivo nagrobnico. Zaostali hčeri iskreno sožalje! Rajni pa svetila večna luč!
Sveče. (Junaška smrt.) V prejšnjem letu dne 25. listopada je umrl junaške smrti v cvetu svojih let Anton Plautz iz Sveč na soški fronti. Zadela ga je namreč v 22. letu starosti sovražna krogla. Ker je bil tu v vedni nevarnosti, naj mu Bog da tam boljše življenje! Materi in njegovim sestram, ki žalujejo za svojim ljubljencem, najiskrenejše sožalje! Njegovim prijateljem, ki so po vseh frontah razkropljeni, naj pa „Mir“ prinese to tužno vest. Naj počiva v miru!
Guštanj. (V slovo.) Z bojišča je došla žalostna vest, da je padel na italijanski fronti eden naših najboljših, Jakob Krivograd na Se-lovcu pri Guštanju. Njegov tovariš Peter Gradišnik je pisal: „Padel je moj najboljši prijatelj." Toda -ni bil samo njemu najboljši prijatelj, ampak nam vsem, ki smo ga poznali. Prijatelj z dušo in telesom, se je le težko ločil od svojih prijateljev, posebno pa od svoje matere, ki jo je moral oktobra leta 1916 zapustiti na smrtni postelji; osem dni pozneje je mati umrla. Ko se je sin poslavljal od svoje matere, mu je mati na uho šepetala: Ljubi sin, ne žali se preveč, saj ne bo dolgo, da prideš tudi ti za menoj, in tam v večnosti se bova zopet videla. Bridke solze pretakamo za padlim mladeničem, tolaži nas pa upanje, da križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Kapla na Dravi. (Iz Rusije) je prišlo poročilo, da se Simon Oberheber, zidarski pomočnik iz Trnj, nahaja tam. Vsi podatki se vje-majo. Njegov prijatelj in domačin Val. Kup, s katerim sta bila obenem vjeta, je pa bil pisal, da je umrl ; zato je imelo vse Simona za mrtvega. Najbrž so ju v bolnišnici dali narazen, in sloni imenovano poročilo na kaki pomoti. Upajmo, da se bo povrnil še marsikateri drugi čil in zdrav iz ujetništva, o katerem se misli, da je mrtev !
Koroški gospodar.
Pomanjkanje mleka in masla.
V seji občinskega odbora mesta Celovec se je dne 29. dec. 1917 poročalo, da je v tednu od 22. do 30. dec. došlo za mesto samo 85 kg sirovega masla. Sklenili so potem pozvati mlekarski urad (Milchamt), naj nabiralce mleka prisili k točnejšemu delu z grožnjo, da bodo sicer vpoklicani k vojakom. Pomanjkanje mleka je po mestih hudo, prizorov, ki se vsak dan dogajajo, ne maramo opisovati. O ravno tem vprašanju je pisal v „Reichsposti“ dne 28. dec. p. 1. nek odvetnik, da je pač pomanjkanju vzrok prenizka cena. Izračunalo se je tam, da liter mleka stane posestnika v dunajski okolici zdaj 180 K, in da premožnejši ljudje dobivajo mleko čez mejo, ki jih stane liter tri krone.
O cenah mleka govoriti, zdaj v mestu ni popularno: ljudje čutijo vsako zvišanje, in mleka v prvi vrsti potrebuje siromašno ljudstvo. A o tem zdaj ni govora: vsakdo v mestu pravi: da bi ga le dobili, nai potem stane, karkoli hoče. Vir mleka pa se je posušil, ker jevlada poj-segla predaleč ali pa nepravilno v naše gospodarstvo. Postavili so cene, posledica pa je bila, da so vsi posestniki, ki so sicer okoli mest imeli krave in pridelovali mleko, krave razprodali, ker za prenizko ceno niso mogli mleka oddajati. Zdaj so oblasti segle po mleku pri kmetih. Temu moramo že iz tega razloga ugovarjati, ker se po industrijskih pridelkih oblasti niso upale poseči. Tu so ustvarili centrale na pr. za usnje, za volno, za olje in mast itd., katere centrale so menda le najhujše navijalke cen. Kmet nima vsak dan mesa in živi deloma le ob mleku. Kmet potrebuje neobhodno nekaj mleka za prasce, ako hoče, da bodo rastli. Potem je bil kmet vajen videti neko razmerje med ceno mleka in drugimi potrebščinami. Kmet ima pri sedanjem hudem pomanjkanju krme sploh manj mleka, kot ga je bil navajen porabiti doma za ljudi in gospodarstvo; posli so navajeni na mleko in godrnjajo, ako ga ne dobe; v takih razmerah pride zdaj sila: ti moraš oddati in ne samo to, marveč tudi še poceni, ki pridelovalnih stroškov nikakor ne pokrije. In vrhutega je kmet postavljen pod nadzorstvo nabiralca! Tako menda so nekdaj v Turčiji pobirali davek, kakor nji zdaj nabiramo mleko!
Te vrste nimajo namena, pisati za „agrarce“, da več zaslužijo. Kmet bo vesel, če [ga pustite pri miru, mleko mu sploh ni naprodaj. Smilijo se nam delavci in ubogi ljudje v mestu. Ali to pravimo: za reveže naj se poskrbi na splošne stroške, ne pa na stroške kmeta! V Turčiji bilo je običajno, da so ob času vojske stroške pokrili s tem da so uradnikom odtegovali polovico plače. Tu se beda nekaterih ljudi tolaži
na stroške kmeta samega. In kako? Tako da je od dne do dne manj mleka!
Prisiliti človeka blago prodajati pod stroški, se pravi mu produkcijo prepovedati. Trdimo, da je s sedanjo uredbo pri nabiranju mleka proizvajanje mleka naravnost zabranjeno. In trpi pri tem le revež. Žal tu ne smemo pripovedovati slučajev, ki se dogajajo v Celovcu pri mestnem zdravniku. Uradno nastavljanje cen ima svoj smisel, dokler je treba braniti krivičnim, previsokim cenam. Uradno nastaviti ceno, ki stroškov ne krije, se pravi proizvajanje prepovedati. To ni vzdržljivo, ker ljudsto potrebuje mleka tem bolj, čim bolj že zdaj primanjkuje in bo v pomladi primanjkovalo moke. Vlada bi morala lastnikom večjih hlevov, ki producirajo kolikor mogoče mleka, dajati nagrade, jih oprostiti davka, oprostiti take gospodarje vojaščine, kakor naravno delavce v tovarnah oproščevati: kakor se godi zdaj, pa producente mleka le kaznujemo.
Listi opozarjajo, da so drugod uvedene stopnjevane cene; premožnejši ljudje naj plačajo dražje, siromašni naj dobe cenejše, srednja cena pa naj bo taka, da bo producent mogel mleko pridelovati. Kadarkoli pa je bil govor o višjih cenah se je v mestu uprlo vse uradništvo in vsi delavci, češ, nikogar ni, ki bi v sedanjih razmerah mogel mleko dražje plačevati. Temu nasproti se lahko trdi: dajte vsak dan v Celovec pripeljati 5000 litrov mleka in ga prodajati liter po kroni, pa se bodo stepli zanj! Saj ni res, da ljudje nimajo denarja! Kilo Špeha se je prodajal po 30 K, kilo svinjske šunke (s kostjo vred) 20 K — denar nima nobene vrednosti, ker se zanj nič ne dobi. Denar bo več vreden, ko se bo dobilo več blaga. Apro-vizacijska naša politika je zgrešila pravo pot in je postala nesreča — ne le za kmeta, marveč še bolj za mestno ljudstvo.
Nadlegovanje posestnikov po nabiralcih mleka.
O tem le par slučajev, ki so se dogodili. Star, častitljiv posestnik pripoveduje: Prišel je nabiralec in se postavil v vežo: «Pomolzli bomo!" Gospodar je imel dve molzni kravi, pa je vsak dan dajal pet litrov mleka. Tega pa naši ljudje niso navajeni, da jim kdo, komur niso nič dolžni, v hiši tako ukazuje. Priti mora vljudnejše, če želi od gospodarja dobrote. Dobro! Pomolzli so. Dve molzni kravi, napove gospodar. Nabiralec pa sreča potem pastirico: «Koliko krav pa paseš?" «Tri!" «Zdaj imam enega," si je mislil nabiralec, «in tega klerikalca posadimo!" V nedeljo navrh je vedela vsa župnija: P. bo kaznovan, ker je napovedal eno kravo premalo. P. ni bil kaznovan, ker je tretje govedo bila le junica, ki je bila zvrgla, in to seve ni nobena molzna krava. In ta posestnik pravi: «Dokler bodo imeli take nabiralce, ne bodo dobili nič mleka."
Drugi slučaj: Gospodinja je bila silno huda, ko je prišel nalog oddajati mleko. Kaj boš, žensko kraljestvo je kuhinja, saj se tu gospodar še sam ne sme vtikati preveč vmes. Nabiralec, gospodar, s katerim si je bil naš kmet že popred malo navskriž, pride in v kuhinji je zagorelo, pa ne na ognjišču samo. Gospodar pride od dela, pa čuje le še grožnjo: «Se bomo že še našli." Gospodar je klical nabiralca: «Kaj pa imaš ž njo, pridi nazaj, se bodeva midva zgovorila!" A nabiralec je odšel, in prišla je kazen, menda kar 100 kron, ki jih je moral gospodar plačati kljub prizivu, ker oblasti veijamejo nabiralcu zaupniku. Razmerje tega gospodarja do nabiralca ne more biti preveč prijazno, in ta gospodar je sit oddajanja, ker mu je nemir in prepir zaneslo v,.hišo.
Tretji slučaj: Tu ni gospodarja, pa je gospodinja. Enkrat je bila kaznovana, ker ni oddajala mleka, pa ona drugače govori, kakor nabiralec. Nabiralec je bil po letu enkrat tam: Toliko boš dala! Žena se je branila, ker je veliko ljudi pri hiši, maščobe nič, mleka pa malo: imela je v hlevu čvetero junic: tri so imele že lani po letu, ena pa je bila breja, kaj imaš od takih telet mleka, ve vsak gospodar! A nabiralec je naročil tri litre na dan. Pa niti ni povedal, kdaj in komu se naj oddaja. Gospodinja je čakala nadaljnega naročila, pa je prišla že kazen 30 kron. In ni pomagal noben ugovor. Zdaj se zahteva od tiste gospodinje vsak drugi dan tri litre; medtem je sicer telica povrgla, a tele se redi, namolze se pol peti liter na dan, pa je deset ljudi’ pri hiši: mleko torej za dom ne zadostuje
Svoj čas se je v «Miru" že poročalo o slučaju, ko se nekemu posestniku ni plačalo mleko Se avgusta meseca 1917 ni bil dobil plačila za mleko, ki je bilo oddano decembra meseca 1916 Pritožba na višjem mestu je tam pomagala.
Septembra 191? enkrat je nabiralec poklical dotičnega posestnika: «Vi, pridite, da Vam plačam mleko, ne vem kako da imam zdaj na en-i krat preveč denarja v blagajni!"
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniika «lamica: K 10,000.000. KolOdVOTSka Ulica Št. 27. Rezervni zaklad; K 1,500.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Hakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Kmetom se mora pustiti vprežna živina.
Došlo nam je to-le pismo: „Prosim, oprostite, da vprašam za svet: Ker mi ni znano, kakšna je postava za oddajanje živine, si dovoljujem vprašati, ali se mora oddati slednji vprežni vol, ker ga od mene zahtevajo. Letošnje poletje sem bil tako nesrečen, da smo morali enega vola zaklati, in tako imam zdaj samo enega, ki ga vpregamo h konju; tako orjemo in delamo. Zdaj pa še tega hočejo. Posestvo meri čez 50 hirnov; jaz si potem s setvijo ne vem pomagati, za delo pripravne krave nimam, s samim konjem pa ne opravim. Okoli hoditi, da hi kaj kupil, pa mi ni mogoče, ker sem tako pohabljen (vojni invalid). Zato se zaupno k Vam obrnem z vprašanjem ...“
Politične oblasti so dolžne poskrbeti, da se bo polje, kjer mogoče, posejalo. Zato se mora na to ozirati tudi družba, ki pobira živino. Kmetom se mora pustiti najpotrebnejša vprežna živina.
Opozorili smo vnovčevalnico za živino (Vieh-verwertungsgesellschaft) v Celovcu na ta slučaj; če bi to ne pomagalo in bi se taki dogodki ponavljali, se bo treba obrniti na deželno vlado.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, klanjajoč se sklepu previdnosti božje, da je naš dragi, ljubljeni, edini sin, oziroma brat
Janez Grafenauer
poddesetnik
dne 18. grudna 1917 na tirolskem bojišču v 20. letu svoje starosti končal mlado svoje življenje.
Počiva v tuji zemlji.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 8. prosinca t. L, v domači župni cerkvi sv. Mihaela na Brdu pri Šmohorju.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blagohoten memento in trajen blag spomin.
Brdo pri Šmohorju, s. prosinca ms. France Grafenauer, Oehoslovu Grafenauer
drž. poslanec,	roj. Hebein,
starisi.
Sestra Bogomira, Cecilija in Marica,
sestre.
Sveti trije kralji.
Spisal Fr. Ks. Sušnik.
Sveti trije kralji so vasovali. Nad vasjo je že plula noč in prostirala svoja krila med nizkimi kočami. Odprlo se je prvo okence in pokazala se je bleda dekličja glavica z bleščečimi solzami v očeh. „Mi smo, Gašpar, Melhijor, Bol-težar; gremo k jaslicam, da počastimo božje dete. Kaj mu sporocas, zorna deva?“ — „Pravite mu da tugujem in plačem dolge noči — sama Nieea pa le ni...“ Pokimali so ter bežali dalje S Odprlo se je drugo okno in bleda žena je pogledala v zimsko noč. Vzradostila se je, ko je videla pozne vasovalce: „Ah, ste vendar prišli! Saj potujete v Betlehem. Recite tam Novorojenemu, da so mi okrvavele oči jokanja in bdenja; da je velika beda v naši koči.“ In so zakričali otroci,
da je odmevalo v noč in motilo njeno tišino: „. ..ateka! ateka!“ in močneje: „... kruha !“ Sveti trije kralji so kimali in so hiteli dalje.
Otvorila jim je svoj prozor stara mati in je bila vesela starih znancev: ,,Da me le niste pozabili, sveti potniki, na svoji poti k jaslicam in k Novorojenemu. Šla bi z vami in bi mu tožila svojo bol in bridkost. Pa so mi oslepele oči od joka,; vse dneve in vse noči se solzim za sinovi. Recite mn, da teži moja duša za balzamom in za lekom ...“
Še mnogo tožbe so slušali na svoji poti, videli so mnogo bridkosti in mnogo, mnogo solzà. In so prišli v Betlehem in so pokleknili k jaslicam in so ran rekli: „Ves svet, glej, je ena sama velika solza, in poln bede in krivice in krvi je ... Kriste, usmili se!“
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjab.
Odgovorni urednik: Otmar Mih&lek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Zahvala.
Povodom bolezni in prezgodnje smrti gospoda
Jurija Šenk
pd. Makeka na Jezerskem
je bilo od blizu in daleč podanih toliko dokazov prisrčnega sožalja, da se moremo samo tem potom zanje primerno zahvaliti.
Prav posebno zahvalo smo pa dolžni izreči domačemu č. g. župniku za tolažilne obiske med boleznijo, čč. gg. Virniku, Trunku, Kreču, Skrinerju, g. jeruzalemskemu romarju Kristancu, pevovodju Krča s pevci in drugim udeležencem pogreba.
Jezersko, 7. prosinca 1918.
Žalujoča družina
Makek.
^Šenk
Hranilnica in posojilnica
za Sv. Lenart pri Sedmih studencih
vabi na
XXV. občni zbor
ki se vrši
dne 2. februarja 1918 ob 3. uri popoldne pri „Majarcu“ v Št. Lenartu.
Spored :
1.	Odobrenje računskega zaključka za 1.1917.
2.	Volitev načelstva.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Odbor.
Sobarico hišnega slugo
sprejme takoj hotel Trabesinger
v Celovcu, Velikovška cesta št. 5.
staro
in
novo, belo in rdeče, razpošilja
A. Oset, p. Guštanj, Koroško. Nadomestilo zo svete,
ponočna luč v kozarcu, vsaka množina v zalogi, Razpošilja se na zunaj. Fr. Slebert, trgovina sveč, Celovec, Standorhaus.
Izšel je *
V E D E Z
splošni žepni koledar z notezem za 1.1918.
z vsestransko najzaniraivejšo vsebino za vsakega.
„VEDEŽ“ je neobhodno potreben svetovalec in vodnik vsakemu brez razlike, tako civilistu kakor vojaku. Zato napravite svojcem vojakom gotovo največje veselje, ako jim pošljete „Vedeža“.
„VEDEŽ“ za leto 1918.
poklanja svojim častitim odjemalcem in naročnikom pregleden in natančen zemljevid italijansko - avstrijskega bojišča, ki sega od naše Ljubljane pa tja do Gardskega jezera ter od koroške meje do konca Istre.
rVEDEŽ“ je odločil tudi 20 krasnih dobitkov, ki bodo izžrebani dne 31. marca 1918; zato je vsak izvod „VEDEŽA“ previden s številko. (Natančnejši popis v „VEDEŽU“.) Cena v lični vezavi K 1*20.
„VEDEŽ“ se naroča v založni knjigarni
J. STOKA, Trst, ulica Molino piccolo 19.
Kdor jih narodi deset, dobi enajstega povrh.
Da se prihranijo razmeroma previsoki stroški za posamezne izvode po povzetju, naj blagovolijo p. n. naročniki poslati (tudi v poštnih znamkah) poleg cene še 10 vin. za poštnino. Večja naročila se pošiljajo po povzetju. Preprodajalci dobijo 25 °/o popusta.
] Raramente [
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelek za paramente Jožefovega društva v Celovcu.
Framvdol
svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2*70.
Rydyol
pordeči bleda Uoa.
je rožnata voda, ki
pordeči bleda Hca. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45. — Povzetje 55 h več — Naslov za naročila:
Jan. Grolich, drožerijo pri angelu, Brno 638, Morava.
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavce korenin „Illa-BalBam“ ne odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim , pismom K 2,7 8, 3 lončki K 6‘60, 6 lončkov • K 8*50. — Na stotine zahvalnih in nriznal-nih pisem. - Komóny, Kasohau (Kassa)l poštni predal 12/597 (Ogrsko). ’
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica št. 7.