1531 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 GOSPOŠCINA PUHENŠTANJ PRI DRAVOGRADU DO OKOLI LETA 1600 J02E MLINARIC Ni zgoli naključje, da so tam, kjer po- dajata Mißlinja in Meža reki Dravi roke, in tam, kjer so prisojne vzpetine redile bo- ; jevitega Kelta in so se zeleni gorski vrhovi čudili podietnemu Rimljanu, v srednjem veku vzniknile iz skalnatih tal mogočne tr- ; dnjave in se je posvetna in duhovna gosposika : trudila pridobiti si tod zemljo in oblast. Na i tistem delu slovenske zemlje so se križali i interesi zlasti Spanheimov, oglejske cerkve in j deželnih knezov ter njihovih vazalov. Ta j svet pa je postal pomemben in je bil iztrgan ■ iz teme zgodovine šele v poznem srednjem veku z ustanovitvijo benediktinske opatije v j St. Pavlu v Laboteki dolind na Koroškem I leta 1091.* Z darovnicami s katerimii so veli- i kaši samostanu poklanjali zemljo in pravice, | s potrditvenimi, kupoprodajami in zamen j al- nimi listinami, ki so zadevale šentpavelsko | cerkev, so namreč vznikala tudi imena krajev, j voda in gora. Ob vodnih in kopenskih poteh tega območja, ki so vodile iz Korošike v Mis- linjsko in Dravsko dolino, se je na začetku poznega srednjega veka razvilo dvc^e po- 154 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 membnih upravnih, gospodarskih in cerkve- nih središč, ležečih tik kasnejše štajersko-ko- roške deželne meje, eno tostran, drugo on- stran le-te. Eno izmed teh središč, namreč Slovenj Gradec, je nastalo v Mi.slinjski dolini pod trdnjavo, stoječo na vzpetini, kjer se dvi- ga cerkev sv. Pankracija, drugo, Dravograd, pa se je razvilo prav tako pod trdnjavo v varnem okljuku reke Drave. Ime (Slovenjega) Gradca se pojavi prvič leta 1091 z Weriantom (Weriant de Grez), gospodom tamkajšnje trdnjave, ko ga sre- čamo kot pričo pri ustanovitvi' šentpavei- skega samostana,2 in dve leti kasneje, ko je mož omenjenemu samostanu podelil dve kmetiji v Selnici ob Dravi.^ Da se bo ob- močje pod sloveniegraško trdnjavo razvilo v pomembno središče, kaže med drugim tam- kajšnje zgodnje cerkveno središče, saj se župnija sv. Pankracija omenja že leta 1106. O njeni pomembnosti pa priča dejstvo, da je krajevni ordinarij oglejski patriarh Ulrik I. podelil župnijo (Graz) z njenimi deseti- nami (cum decimis Graz) kanonikom v Do- brli vesi.^ V istem stoletju se je pod gradom razvila trška naselbina, ki se nato kot mesto imenuje pirvič leta 1267.5 Z letom 1105 pa je prišla slovenjegraška posest v roke novih lastnikov, mogočnih Spanheimov. Tedaj je bil namreč Weriant poražen od Bernarda Spanheimskega in je tako izgubil svojo po- sest, vendar se je zanjo potegoval Weriantov vnuk, oglejski patriarh Ulrik.' Leta 1174 sre- čamo kot lastnika zemlje in pravic v Mi- slinjski dolini istrskega mejnega grofa Ber- tolda Andeškega, po čigar smrti leta 1204 sta si posest s pravicami razdelila njegova sinova. Eden izmed njiju, namreč Bertold, je dobil leta 1228 Slovenj Gradec ter ga uži-' val kot oglejsiki patriarh, po njegovi smrti leta 1251 pa je z vsemi tamkajšnjimi posest- mi in pravicami, s trgom, sodstvom, kovnico, mitnico, ministeriali in podložniki prišel v last oglejske cerkve. Nato so imeli nekaj časa gospostvo kot fevd koroški vojvode, z letom 1276 pa je bilo ponovno v rokah oglejskega patriarhata. Ko so si Harbsbur- žani leta 1335 pridobili Koroško, so si kljub nasprotovanju patriarha obdržali tudi Slo- venj Gradec, ki ga je dotlej imel v fevdu koroški vojvoda.' Tudi ime Dravograda se v zgodovini omenja prvič v zvezi s šentpavelskim samostanom. Leta 1161 se namreč omenja Ortolf starejši iz Dravograda, (Ortolfus senior de Traberch), ki je tedaj imel šentpavelski mlin.^ Ker je šentpavelski samostan obkrožal posesti Tru- šenjsko-Dravograjskih pri Dravogradu, si je skušal pridobiti tudi trg s trdnjavo. Samostan se je namreč dobro zavedal strateške in go- spodarske pomembnosti tako dravOigrajske trdnjave kot trga samega, ki se prvič ome- njata v drugi polovici 12. stoletja, ter skušal na vsak način dokazati, da naj bi Dravograd nastal na šentpavelskih tleh. V spor je po- segel sam papež Aleksander III., ki je pisal salzburškemu nadškofu Konradu in krškemu škofu Romanu, da se je pri njem pritožil šentpavelski opat Peregrin, češ da je Kolon I. Trušenjski pozidal na samostanski zemlji dravograjsko trdnjavo (ca:strum Trahburck), se polastil okolne zemlje in sezidal cerkev, ki bi jo rad dal posvetiti. Papež je ukazal, naj Kolon grad odstrani, povrne samostanu zemljo, cerkev pa je dovoljeno posvetiti le v imenu samostana.« V letih med 1180 in 1192 je prišlo med Kolonom in njegovim bratom Henrikom ter šentpavelskim opatom do sprave. Samostanu sta priznala, da sodi k njegovi posesti grad in deset kmetij, dala njemu in njegovim ljudem določene pravice in ugodnosti, nato še dve kmetiji in dva dvora v trgu samem (in foro Traberch).'" Lastniki dravograjske gospoščine so v nas- lednjem obdobju priznavali fevdno odvisnost od šentpavelskega samostana. Dravograd pa je močno pridobil na svojem pomenu, ko je leta 1237 postal cerkveno središče za obsežno ozeimlje na levem bregu Drave. Tedaj je namreč salzburški nadškof Eberhard II. pre- stavil sedež nekdanje labotske prafare v dra- vograjski trg. Oton in Henrik Dravograjska pa sta poskrbela za dohodke za šest duhovni- kov dravograjskega zbornega kapitlja." Ker je posest puhenštanjske gospoščine ležala na obeh bregovih Drave, je v cerkve- noupravnem pogledu po letu 811 sodila k salz- burški nadškofiji in oglejski patriarhiji. Ozemlje severno od Drave je bilo v okviru salzburške nadškofije, ki je /osnovala eno najstarejših pražupnij na slovenskih tleh v Labotu (Lavamünd). Župnija, ki pa se prvič omenja šele v letih med 1181 in 1196,se je razprostila čez vso pokrajino Radelj (Radelach), mejila na jugu na Dravo, na vzhodu je segala do potoka Crmenice pri Ožbaltu ob Dravi, kjer je mejila na mari- borsko pražupnij o, na severu je mejila na lip- niškO; na severozahodu pa na šentpavelsko župnijo." Iz okvira labotske pražupnije se je najprej izločila župnija sv. Jurija na Rem- šniku (1201), po prestavitvi župnijskega se- deža iz Labota v Dravograd leta 1237'* pa še radeljska (1251) in cerfcev sv. Marjete na Muti (1534).'* Po ustanovitvi lavantinske škofije leta 1228 je salzburški nadškof pod- redil labotsko oziroma dravograjsko župnijo le-tej, nato pa še vse tiste, ki so se kasneje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 155 ! Puhenštanj leta 1681 (G. M. Vischer, Topographia ducatus Stiriae) izločile iz dravograjske.'" Ozemlje južno od Drave pa je sodilo k oglejskemu patriarhatu do njegove ukinitve v letu 1751, nato do leta 1787 h goriški nadškofiji in slednjič k la- vantinskii škofiji." Puhenštanjska posest juž- no od Drave je sodila k pražupniji sv. Mar- tina pri Slovenjem Gradcu, z letom 1238, ko se v Vuzenici omenja prvi župnik, pa je del ozemlja prišel k tej novo nastali po- stojanki.*" Iz teh obsežnih župnij pa soi se v naslednjem obdobju začele izločevati nove postojanke. V vuzeniški župniji je najprej nastal vikariat pri cerkvi sv. Jerneja v Rib- nici (1545); goriški nadšlkof Mihael Attems je ustanovil leta 1757 župnijo v Trbonjah, leta 1758 pa pri sv. Antonu na Pohorju.'" Del puhenštanjskega ozemlja je prišel okoli leta 1744 v okvir župnije St. Janž, 1786 pa v se- stav kuracije sv. Petra na Kronski gori, ki je postal samostoina župnija leta 1891.-" Sicer pa so bile naštete župnije v okviru sa- vinjskega oz. vuzeniškega arhidiakonata. Salzburška nadškofija in oglejska patrijarhija sta na svojem ozemlju pobirali dve tretjini desetine, tretjino pa so pobirali župniki, ven- dar je desetina, ki se je pobirala od žitaric, vina, ovac, kokoši, čebel, sira in prediva, prehajala v roke posameznih gospoščin.^i Dasi predstavlja obravnavani !svet stara kulturna tla, saj je bil delno poseljen že v v prazgodovini in antiki, ko je vodila tod pomembna pot na Koroško mimo Starega trga pri Slovenjem Gradcu (Colatio), in so ga naši predniki naseljevali ob koncu 6. sto- letja iz dravograjsike smeri, pa se pričenja intenzivna kolonizacija tega dela slovenske zemlje v visokem srednjem vefcu, in to pred- vsem z ustanovitvijo šentpavelskega samo- stana v letu 1091. Rekli smo že, da se poja- vita na obravnavanem ozemlju dve pomemb- ni središči, (Slovenj) Gradec leta 1091 in Dravograd 1161. Izmed krajev v Mislinjski dolini, kjer je imel Puhenštanj svoje pod- ložne kmete, se omenja kot prva Bukovska vas (Püchdorf) že okoli leta 1168, ko je tod šentpavelski samostan prejel sedem kmetij od Wolfinga iz Sveč, in nato ponovno leta 1196.^^ Istega leta se omenja tudi tamkajšnja Lepa vas (Sonedorf), tedaj last šentpavel- skih menihov.23 Šentilj pod Turjakom, kjer je imela puhenštanjska gospoščina precej podložnih kmetov v 16. stoletju, pa se ome- nja kot »s. Egidius« šele leta 1397, medtem ko sega njegov nastanek vsekakor v znatno bolj rano dobo.-'' Na območju gradu na des- nem bregu Drave je na vuzeniškem Pohorju znan najprej Sekožen in to že leta 1187, ko se pojavi v obliki »Zecazen«.^^ Sama Vuze- nica, kjer je Puhenštanj imel nekaj podlož- nih družin, se omenja sicer prvič šele leta 1238 kot »Saeldenhoven«, ker pa je bil tedaj v kraju že sedež župnije in samostojne go- spoščime, sega nastanek kraja vsekakor da- leč nazaj.2* V letu 1251, ko se prvič omenja St. Danijel (Möns Palmarum), se pojavi tudi ime gradu najbližjega naselja, namreč Tr- bonj (Trebveenne). Tamkajšnji Trbonjski pc~ tok pa nam viri zaznamujejo leta 1381 kot »der Trafunner pach«.^' Proti koncu 12. sto- letja se močno razmahne kolonizacija na območju vzhodno od Dravograda in ta tedaj zajame tudi že višine.^s Močno je v začetku 12. stoletja koloniziran tudi svet okoli Radelj (Radelach 1139), kjer je imel Puhenštanj kasneje svoje podložnike.^" Pernice, kjer je imela gospoščina v 16 .stoletju le dve kme- tiji, pa se omenjajo prvič razmeroma zelo kasno in to leta 1372 v obliki »PemiczenÄ.^" Ker pa se leta 1368 omenja v virih tamkajš- nja kapela sv. Simona (s. Symon), sega nji- hov nastanek vsekakor precej dalje nazaj."' Naš človek je bil tedaj tudi tod, kot je bil to drugod, skoraj izključno podložnik, pod- ložen svojemu zemljiškemu gospodu, ki mu^ 156 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 je bil za opravljanje določenih funkcij, zlasti še sodnih, dolžan oddajati vsako leto dolo- čene dajatve, zlasti veliko in malo pravdo ter mu hoditi na tlako. K najvažnejšim zem- ljiškim gospodom štejemo na obravnavanem območju slovenjegraško, dravograjsko, vu- zeniško, radeljsko in puhenštanj siko gospo- ščino, katerim so se zlasti z novim vekom pridružile še številne manjše^ gospoščine in imenja ter dvori. Omenimo naj, da so tudi nekatere župnije predstavljale pomembnega zemljiškega gpspoda, tako npr. prosti j a v Dravogradu ter zlasti župniji Vuzenica in Stari trg pri Slovenjem Gradcu. Funkcijo visokega sodstva so svetni zemljiški gospo- di, ki so pač imeli to pravico, opravljali sami ali pa po svoj in upravniKih, medtem ko so v imenu cerkve to funkcijo opravljali njihovi odvetnikii^- Na levem bregu Drave sta na obravnavanem ozemlju imeli pravico do vi- sokega sodstva dravograjska in radeljska go- spoščina, na desnem pa slovenj egraška in vuzeniška. Gospoščina Puhenštanj je imela le pravico izvajati nižjo sodno oblast ter je bila do leta 1593, ko so si jo pridobili go- spodje vuzeniške gospoščine Ammani, v ok- viru slovenj egraškega deželskega sodišča, od omenjenega leta naprej pa vuzeniškega.^a Podložniki so živeli na svojih kmetijah, h katerim je poleg hiše in gospodarskih po- slopij sodila obdelovalna zemlja, njive, trav- niki in pašniki ter manjši kompleksi gozda. Za podložnike na območju Puhenštanj a lahko rečemo, da so imeli sicer precej zemlje, ven- dar malo obdelovalnih površin, kar je pač pogojeno s tamkajšnjo konfiguracijo tal. Kot v ostalem delu Dravske doline, je biLo na območju Puhenštanja težišče gospodanstva v poljedelstvu in živinoreji. Iz vrste in višine dajatev podložnikov lahko delno sklepamo na kulture, ki so se gojile, in vrsto živine, ki se je tamkaj redila. Zaradi specifične naravne lege so puhenštanj ski podložniki kot tudi podložniki obravnavanega območja gojili predvsem rž, oves in ječmen, zelo malo pa pšenice, pač pa so se močno ukvarjali z živinorejo, kjer velja poleg goveje živine omeniti prav zaradi višinskih leg ovčerejo im kozjerejo. Naj omenimo, da so tamkajšnji zemljiški gospodje imeli sicer precejšnje komplekse dominikalne zemlje, ki so jo ob- delovali v lastni režiji, vendar pa je ta zaradi značilnosti tal obsegala predvsem gozd. Do- minikalna zemlja se je, razen gozda, omeje- vala na sam grad in na njegovo najbližjo okolico. Vzporedno s prehajanjem naturalnega v blagovno-denarno gospodarstvo, zlasti s 13. stoletjem, so nastajali trgi kot Dravograd in Vuzenica, Radlje in Slovenj Gradec. V njih so poleg podložnikov in nekaj malega in srednjega plemstva živeli obrtniki, ki so se ukvarjali z osnovnimi obrtnimii dejavnost- mi (krojači, čevljarji, usnjarji, mizarji, kovači). Tudi določen del podeželskega prebivastva, zlasti še tisti, ki je hasnoval malo zemlje, se je poleg agrarnih dejavnosti ukvarjal tudi z obrtjo. Med obrtmi, ki so bile značilne za Pohorje, velja omeniti us- njarstvo in pridobivanje apna.^* S porastom obrtniških dejavnosti in nastankom trgov in mest se je večalo tudi število prometnih poti. Ker je do 13. stoletja predstavljal obdravski gozd na levem bregu Drave neprehodno ovi- ro, je do tedaj tekla pot preko sedanjega avstrijskega ozemlja. Na desnem bregu Drave pa je vodila pohorska pot v Dravsko dolino mimo Puhenštanja in prav tako tudi skozi trg Vuzenico.^^ Zato so tukaj nastajale tudi mitnice, tako se pri Vuzenici omenja 1364, na Ribnici 1611 in istega leta pri Trbonjah.*" Pomembne so bile tudi vodne poti, zlasti Drava za splavarstvo, ter prehodi preko rek z brodovi. Tako se omenja brod pri Dravo- gradu že leta 1192,'^ pri. Trbonjah pa npr. leta 1570.a" S trgovanjem so se poleg poklic- nih trgovcev ukvarjali tudi domači in tuji samostani in mnogi graščinsiki upravniki ter obrtniki, s koncem srednjega veka pa tudi podložniki, ki so morali priti do denarja za poravnanje svojih urbarialnih obveznosti.*' V začetku 13. stoletja se je na ozemlju nekdanje oglejske slovenjegraške gospošči- ne razvila gospoščina Puhenštanj (Buchen- stein) s središčem na trdnjavi, ki je vznik- nila na pohorski strmini nad Dravo ter je varovala dohod v tri doline: Dravsko, Mi- slinjsko in Mežiško. Prvi znani lastnik Pu- henštanja je bil Majnhard iz Enzelsdorf a pri Wildonu (Meinhard von Zemzlisdorf), ki je s privoljenjem in vednostjo svoje žene Ger- trude Trušenjske-Dravograjske za 46 mark dunajske teže zastavil leta 1282 Offu Emer- bergu Marenberškemu puhenštanj sko trd- njavo (Castrum in Puchenstain) s tamkajšnji- mi njivami in gozdom (agriculturana adiacen- tem, Silvam ad Castrum pertinentem), s kme- tijo nad gradom (mansum unum situm in monte super Castrum) ter travnikom v Ci-- nečah pri Dravogradu (et pratum in Zern- wich).*« Iz listine torej vidimo, da je bila poset Puhenštanja v začetku kaj skromna. Večji zemljiški kompleks je vsekalkor pred- stavljal le gozd. Posest pa je mogel zastaviti le s privoljenjem grofa Henrika Pfannberga, ki je imel Puhenštanj v zastavi Vsaj že od leta 1278. Offa je na Puhenštanju po letu 1290 nasledU Markvard Zlemberški, nato pa nje- 157 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZIGODOVINO 23 1975 gov sin Ditrih (1302—1351). S svojima bra- toma je leta 1314 prodal v Mariboru Ulriku Žovneškemu 33 kmetij v Kotljah nar Koroš- kem za petdeset mark ter kmetije pri Cme- čah pri Dravogradu. Za Ditrihom je prišel Puhenštanj v odvisnost od Dravograda ter je kot patriarhov fevd prišel neznano kdaj v roke gospodov Aufensteinov, ki so ga leta 1361 prejeK' kot deželnoknežji fevd.*»^ Po padcu Aufensteinov je prišel grad v roke družine Gallov, ki so ga imeli nato najdlje do leta 1542. Leta 1368 je prejel gospoščino v fevd Nikolaj Gall, čez štirinajst let, tj. leta 1382, pa je dobil kot fevd Nikolajev sin enakega imena od gospodarja slovenjegraške gospoščine, oglejskega patriarha.*' Nikolaj Gall je leta 1393 obljubil grofu Hermanu Celjskemu, da bo gospoščino prodal le njemu in nikomur drugemu.''^ Galli so delali težave cerkveni gospodi ter bili zaradi določenih pravic s starotrškimi župniki v sporu, v ka- tere je posegel sam Oglej. Tako je npr. leta 1478 ukazal oglejski generalni vikar Butius de Palmulis Janezu Gallu in njegovemu gradi- ščanu na Puhenštanju Lavrenciju Tungfel- derju, da vrneta župniku Martinu konja in vozove, ki so mu bili odvzeti. Zagrozil jima je pod kaznijo ekskomunikacije, da njegov ukaz izpolnita v devetih dneh.''^ Kot lastnika pu- henštanjske gospoščine srečamo leta 1514 Ivana Galla, ki je dve leti zatem priglasil pri deželi vrednost gospoščine s 25 in pol funta." Prve podrobnejše podatke o dominikalni posesti puhenštanjske gospoščine in sploh prve podatke o njeni urbarialni zemlji ima- mo, žal, šele iz zelo kasne dobe, iz leta 1542. Tedaj je njen lastnik Sigmund Gaisruck 18. maja napovedal pri. deželi Štajerski vred- nost svoje gospoščine. Lastnik je tedaj do- minikalno posest ocenil takole: grad s pri- stavo, njivami in travniki in gozdovi ter ribolovnimi pravicami na Dravi na 800 fun- tov, hišo z zemljiščem v bližnjem Slovenjem Gradcu pa na sto funtov. Iz napovedi je tudi razvidno, da je imel Gaisruck tedaj v dob- rem 4000 funtov, ki jih je bil posodil. Go- spoščina je imela tedaj 91 podložnih družin, od tega kar 58 na območju gradu, vendar razsejanih po pohorskih vzpetinah. V Drav- ski dolini je imela gospoščina še na levem bregu Drave eno podložno družino pri Rad- Stanje urbarlalne posesti gospošči- ne Puhenštanja po Imenjski cenitvi leta 1542 ) 158 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Ijah ter dve na Pernicah, na desnem bregu pa tri družine pri Vuzenici. Ostala njena po- sest je bila v Mislinjski dolini, in to na dveh zelo različnih krajih, saj je bilo 15 kmetij v Bukovski vasi, severozahodno od Slovenj e- ga Gradca 12 kmetij pa pri St. Ilju pod Tur- jakom, jugovzhodno od Slovenjega Gradca. Zanimivo pa je, da imenjska cenitev enako kot prvi ohranjeni urbar za puhenštanjsko gospoščino iz leta 1593 ne pozna manjše enote kot le cele kmetije, kar je nenavadno, če to stanje primerjamo s stanjem pri drugih goS- poščinah tistega časa. Pozna pa vir le enkrat samkrat gospodarsko enoto ostat ali domec, ki je bil po cenitvi sodeč manjši od pol kme- tije. Veliko pa nam cenitev beleži pušč, ki jih je bilo kar 24; te so hasnovali podložniki kot dodatna zemljišča, s katerimi so si skušali izboljšati svoj gospodarski položaj. Talko je prišla v poprečju na vsako obdelano kme- tijo po ena pusta. Vir pa nam beleži še enoto, ki' pa je ne štejemo za samostojno, in to mlin v Bukovski vasi, ki je stal vsekakor ob reki Mislinji. Kakšna je bila gospodarska moč posamez- nih kmetij, je mogoče razbrati iz njihove cenilne vrednosti, še bolj pa na podlagi šte- vila glav vprežne živine, pri čemer štejemo za kočarje tiste podložnike, ki so imeli do dveh glav živine, k srednjim take, ki so re- dili od treh do šest glav živine, in k velikim kmetom tiste, ki so imeli vsaj sedem glav vprežne živine.*^ Vrednost posameznih kme- tij brez živine je bila ocenjena sicer kaj različno, vendar pa bistvenega odstopanja od poprečja devetih funtov, razen v nekaj osam- ljenih primerih, ni bilo. Najvišje so bile oce- njene kmetije na Pernicah, kjer je bilo pop- rečje 13,5 funtov, najnižje pa pri Vuzenici s poprečjem 6,7 funtov. Osamljen ostat pri Puhenštanju je bil ocenjen na slabo 'kmetijo, zelo visoko pa mlin v Bukovski vasii, in to kar na osem funtov, pušče pa so bile oce- njene s 4,5 funta, se pravi, s polovično vred- nostjo cele poseljene kmetije. Vse hübe so bile brez živine ocenjene v skupni vrednosti 937 funtov, od česar je odpadlo na kmetije na območju gradu 583 funtov, Bukovsko vas 159, St. Ilj pod Turjakom 108, Vuzenico 40, Pernice 35 in Radlje 12 funtov. Cenilna vred- nost posameznih kmetij nam na eni strani kaže, kot smo to že omenUi, gospodarsko moč kmetij, po drugi pa nam daje podatke o tedanji živinoreji. Iz vira sledi^ da je imela gospoščina nad polovico velikih kmetov. Go- vedoreja je bila zastopana pri vseh puhen- štanj skih podložnikih in to reja volov v pop- rečju po eden na družino, pri čemer najdemo odstopanje navzgor le pri podložnikih v Bu- kovski vasi, ostale goveje živine pa je imela družina v poprečju nad šest, več le kmeta na Pernicah (12 glav). Podložniki so gojili v poprečju po enega konja, tri prašiče in po pet glav drobnice (ovce in koze), pri čemer izstopajo Pernice (19 glav). Skupna vred- nost ocenjene živine je znašala 1884 funtov, po območjih oziroma urbarialnih naseljih pa v naslednjih vsotah: območje gradu 1274 funtov, Bukovska vas 295, St. Ilj 158, Per- nice 101, Vuzenica 40 in Radlje 16 funtov."" Prve podatke o dajatvah podložnikov go- .spoščini, čeprav le v skupni vsotii, imamo iz dveh let kasneje, se pravi, iz leta 1544.*' Do- hodki so bili po svoji vrsti kaj pisani: v denarju 201,5 funta, v žitu 16 škafov (ok. 4201) pšenice, 85 škafov (ok. 2.200,1) rži, ovsa pa 259 in pol škafa (ok. 7.000 1),*^ v živini 56 kokoši, 5 ovac in 4 in pol kozliča, nadalje 450 jajc, 289 funtov sira in 8 čehulj prediva. Žito so merili na škafe, pri čemer so trije grajski škafi veljali graški četrt, se pravi 78,72 litra.*' Zanimiv je podatek, da je gospoščina tedaj imela tudi dominikalne vinograde, ki jih noben drug vir ne omenja, ter da je pobirala tudi pravdno vino, gor- nino in vinsko desetino. Letni dohodek od dominikalnih vinogradov je znašal 120 fun- tov; pravdnega vina je gospoščina pobrala letno 12 veder (ok. 4701), gomine 13 veder (nad 1000 1) in desetinskega vina 16 veder (ok. 1250 1). Vino so merili na vedra, pri čemer so bile mere kaj različne velikosti. Talko so vinsko desetino in gornino merili na vedra, ki so imela 48 bokalov (78,7 1), pravdno vino pa na taka, ki so bila za polovico manjša, se pravi 24 bokalov (39,3 1).»» V naslednjih desetletjih se je število pod- ložnih družin sila zmanjšalo, tako da nam prvi ohranjeni urbar iz leta 1593 izkazuje samo še 24 podložnih družin. Tedaj je 21 podložnikov hasnovalo po eno kmetijo, dve sta imeli še puščo, ena pa gostilno. Gospo- ščinski podložniki so tedaj büi omejeni na območje gradu ter na Bukovsko vas pri Slo- venjem Gradcu. Glede na to, da se je urba- rialna posest od leta 1542 skrčila na četrtino, so se razumljivo zmanjšali tudi dohodki go- spoščine, pri čemer velja poudariti, da se količina nabranega žita ni bistveno zmanjšala, saj je gospoščina tedaj pobirala žito z mero, ki je bila dvakrat večja od one iz leta 1542. Leta 1593 so namreč merUi žito s tako ime- novano grajsko mero (schlossmass), kii je dr- žala tri zvrhane škafe in je veljala dva graš- ka četrta (157,441)." Med dajatvami sedaj ne srečamo več vina, pač pa dve novi, nam- reč sir in kopune. Gospoščina je v skupni vsoti pobirala letno: 41 gold. in 15 kr, 3 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Škafe (ok. 1571) pšenice, 24 šikafov (12601) rži in 83 škafov (nad 8.500 1) ovsa, 57 kokoši, 13 pitanih kopunov, 3 jagnjeta, 2 koštruna in 6 kozličev, 452 jaic, 36 sirov, 4 plečeta in 2 povesmi prediva. Dajatve od posameznih kmetij so bile glede na svojo vrsto kot tudi višino kaj različne, vendar sta le denarnim dajatvam bili zavezani samo dve kmetiji, obe pušči in gostilna, sicer pa redno nasto- pajo poleg denarnih dajatev še ena ali dve naturalni. Slaba polovica ktnetij je dajala poleg denarja vsaj še ali sir, kopune, jajca ali kokoši. Četrtina kmetij je bila zavezana večjemu številu naturalnih dajatev. Prav-o izjemo pa predstavlja kmetija v Bukovski va- si, ki je dajala letno po 1 gold., škaf pšenice, 3 škafe rži, 6 škafov ovsa, 4 kokoši, 2 pitana kopuna, kozliča, 30 jajc in povesmo prediva. Sicer pa so denarne dajatve gibale med 43 krajcarji in nad 3 goldinarje; nad poldrugi goldinar so plačevali le tistii, ki niso oddajali žitaric. Pšenice !so oddajale tri kmetije po škaf, rži sedem po 3 ali 4 škafe, ovsa pa devet kmetij po 2 do 6 škafov, v enem sa- mem primeru pa kar 30 škafov. Kokoši so se oddajale v višini od 4 do 6, jajca pa v glavnem po 30. Oddaji sira so bile zavezane štiri kmetiije (od 3 dd 14), plečet pa dve kme- tiji po eno. Prediva, koštrunov in kozličev se je ponavadi oddajalo po enega, pitanih kopunov pa od enega do dveh. Med dajat- vami se pojavi tu in tam tudi tako imenovana pustna kokoš (faschang henn). H gornjim dajatvam je treba prišteti še 48 kokoši in enalko število koštrunov, ker je namreč vsaka kmetija morala oddati na račun enkratne primščine letno po dve kokoši in enako šte- vilo koštrunov, da je bila s tem oproščena sodelovanja pri zimskem gospoščinskem lo- VU.'2 V devetdesetih letih 16. stoletja pa je prišla puhenštanjska gospoščina v roke novih go- spodarjev. 18. julija 1593 je Jurij Gašper GaisTuck prodal za 10.000 goldinarjev gospo- ščine svojemu bratu Hansu Sigmundu,"* ki pa je kmalu zatem, namreč že 1. septembra iptega leta, prodal posest Matiji Ammanu, ki je zah- tevano vsoto poravnal že na dan izdaje ku- poprodajne pogodbe.''* Tako je Matija Amman pridružil vuzeniški gospoščini, ki jo je kupil leta 1588 od' dedičev barona Lenarta pl. KoU- nitza, ter dvoru s 17 podložniki, na Brester- nici pri Mariboru, ki si ga je pridobil štiri leta kasneje, zdaj še novo posest.^^ Pod Ammani je puhenštanjska gospoščina, ki je imela pravico le do nižjega sodstva, prišla iz okvira slovenj egraškega deželskega sodi- šča v okvir vuzeniškega.'"' Še na sam dan nakupa gospoščine je dal Matija Hansu Sig- mundu gospoščino v zakup za dve leti. Za- kupnino, ki je znašala letnih 250 goldinarjev, je zakupnik še tistega dne poravnal." Po smrti Hansa Sigmunda, ki je umrl pred 2. januarjem 1595, je nastal med nekdanjim lastnikom Puhenštanja Jurijem Gašperjem in novim gospodarjem Ammanom spor zaradi gospoščine. Hans Sigmund namreč bratu ni izplačal vse kupnine in ta se je 1. februarja 1595 pritožil pri deželnem sodišču v Gradcu z zahtevo, da mu Ammani iz bratove zapu- ščine poravnajo bratov dolg. .6 septembra 1595, torej nekaj dnii zatem, ko se je iztekla zakupna pogodba, je Matijev sin istega imena na silo vdrl v puhenštanjski grad, delal sdlo Gaisruckovim ljudem in izpraznil klet; ob tem napadu je zgorel tudi del gradu, tako da je bila ocenjena škoda na 6.000 goldinarjev.'^ Ammani so grad popravili in si na njem uredili svoje bivališče, ker je bil namreč vu- zeniški grad tedaj že v razsulu. Tožba pred sodiščem v Gradcu se je še vlekla nekaj let, vendar je iz zapuščenega zapijsa po Matiji Ammanu mlajšem iz leta 1612 razvidno, da je bil mož v posesti Vuzenice, Puhenštanja in hiše v Slovenjem Gradcu.'* j OPOMBE 1. Prim. J. Koropec, Zemljiške gospoščine med Dravogradom in Mariborom do konca 16. sto- letja (v nadaljnjem Zemljiške gospoščine), Ma- ribor 1972, str. 13 si. — 2. Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (v na- daljnjem Gradivo) III, Ljubljana 1911, št. 395, str. 233. — 3. Gradivo III, št. 402, str. 238. — 4. Gradivo IV, št. 20, str. 11. Cerkveni patroci- nij se omenja šele leta 1174 (ecclesia sancti Pan- cratii de Graz) (Gradivo IV, št. 544, str. 276). — 5. Listina z dne 22. maja 1267 (H. Appelt-G. Pferschy, Urkundenbuch des Herzogtums Steier- mark IV/2, Wien 1964, št. 250, str. 152. — 6. H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Ge- schichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte (nadalje Untersteiermark), München 1962, Str. 168. — 7. J. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark III, Graz 1903, št. 88, Str. 153—154. Prim. tudi Untersteiermark, str. 168—160. — 8. Gradivo IV, št. 429, str. 215. 160: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 — 9. Listina z dne 9. avgusta (1177), Benetke (Gradivo IV, št. 592a, str. 302). — 10. Gradivo IV, št. 639, str. 324—325. — 11. Gradivo V, št. 667, str. 315. — 12. Gradivo IV, št. 651, str. 332. — 13. Fr. Kovačič, Zgodovina Lavantinske ško- fije (1228—1928), Maribor 1928, str. 73—74. — 14. Gradivo V, št. 667, str. 315. — 15. Zemljiške gospoščine, str. 85. — 16. Ibidem, str. 168. — 17. Fr. Kovačič, o. c, str. 24. — 18. Gradivo V, št. 701, str. 339. — 19. J. Mravljak, Nadžupnija in dekanija Vuzenicai, Maribor 1928, str. 79 in 82. — 20. Fr. Kovačič, o. c, str. 108, 348, 423. — 21. Zemljiške gospoščine. str. 86, 167. — 22. Gra- divo IV, št. 499, str. 252, št. 885, str. 450. — 23. Gradivo IV, št. 855, str. 450. — 24. J. Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien 1893, str. 4. 25. Gradivo IV, št. 737, str. 373. — 26. Gradivo V, št. 701, str. 339. — 27. J. Zahn. Ortsnamenbuch, str. 150. — 28. Zemljiške gospoščine, str. 89. — 29. Gradivo IV, št. 149, str. 89. — 30. Zemljiške gospoščine, str. 89. — 31. J. Zahn, Ortsnamenbuch, str. 34. — 32. Zem- ljiške gospoščine, str. 81. Prlm. J. Mravljak, Vu- zenica v srednjem veku, Maribor 1927, str. 42 do 44. — 33. Untersteiermark, str. 175. — 34. Prim. Zemljiške gospoščine, str. 172. — 35. Ibi- dem. — 36. Ibidem, str. 154. — 37. Gradivo IV. št. 639. str. 325. — 38. Zemljiške gospoščine. str. 158. — 39. Ibidem, str. 173. — 40. H. Wiessner, Monumenta historica ducatus Carinthiae V, Klagenfurt 1956, št. 513, str. 326—327. Ker je stal v vasi Trössing pri Gnasu na avstrijskem Štajerskem grad iste- ga imena (Buchenstein), so oba gradova radi med seboj zameni avali. (Prim. O. Lamprecht, Buchen- stein. Die Geschichte einer steirischen Grund- herrschaft, ZHVS XXIV 1928, Str. 5—19. — 40a. H. Wiessner, Monumenta historica ducatus Ca- rinthiae X, Klagenfurt 1968, št. 565, str. 184 in 566, str. 184. — 41. Untersteiermark, str. 173 do 174. Zemljiške gospoščine, str. 23. — 42. Al. Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark VI, Gratz 1859, str. 323. — 43. Listina z dne 11. marca 1478, Videm (kopija v zbirki listin v SLa). Ukaz je veljal »Joanni Gal militi et Laurentio Tungfelder castellano in Puohenstain«. — 44. Untersteiermark, str. 174. — 45. Zemljiške go- spoščine, str. 132. — 46. »Mein Sigmunden Gais- srugkh zu Peuchenstain vnnd meiner vnnder- thannen Schätzung« (Imenjska cenitev z dne 18. maja 1542 za Gaisrucke v SLa 9/106). — 47. 1544, marec 8. (Imenjska cenitev in sumami seznam dohodkov v SLa 9/106). — 48. Graški četrt = = 78,72 l/S. Vilfan, Prispevki kr" zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljan- sko mero (16. do 19. stol.), ZC VIII, 1954, str. 41. — 49. Tako imen. »schlossmas«. — 50. bo- kal = 1,641 (S. Vilfan, o. c, str. 52.) — 51. 2 X 78,72 litra. — 52. »Hannsen Sigmundt von Gaissruech vrbari von Puechenstain« (Urbar iz leta 1593 v SLa, Landrecht Amman, 18 Bd. 1, H., 20). — 53. Dokument z dne 1. februarja 1595, Gradec (SLa, ibidem). — 54. Dokument z dne 1. septembra 1593, Vuzenica (SLa, ibidem). — 55. Untersteiermark, str. 154 in 25. Vuzeniški Am- mani so imeli s puhenštanjsko gospoščinO' spore predvsem zaradi grajskega pomirja, lova in ri- bolova na Dravi že v letu nakupa vuzeniške go- spoščine. (SLa, Hofkammer 19/3). — 56. Unter- steiermark, str. 175. — 57. Dokument z dne 1. septembra 1593, Vuzenica (SLa, Landrecht Am- man, 19 Bd., 1 H., 2). — 58. Dokument z dne 11. decembra 1595 (SLa, ibidem, 18 Bd.,1 H., 20). — 59. Inventarni zapis z dne 6. marca 1612 (SLa, ibidem, 19 Bd., 1 H.). Leta 1662 je bila lastnik puhenštanjske gospoščine Zofija Kempinsky, roj. baronica Falbenhaupt, in še v istem letu Ivan M. von Saxengang. Od 1681 do 1745 jo je imela dru- žina Kössler, ko jo je kupil Wolf Sigmund ba- ron Jabomegg. Tedaj je Puhenštanj imel 127 podložnih družin. Od 1789 do 1794 je bil gospo^- dar gospoščine Jožef pl. Mossmüller, nato od 1794 do 1817 družina Popp. Od 1817 do 1832 je bila graščina v rokah baronov Kometer, katerih eden, Janez Krstnik, je grad 1870 na novo po- zidal ter zbral na njem veliko umetnin. V nje- govem času je imela graščina nad 150 ha zemlje, od tega največ gozdov (nad 113 ha), približno enak komplelcs (okoli 15 ha) njiv in travnikov ter nad 6 ha pašnikov. (Untersteiermark, str. 174—175; C. Schmutz, Historisch Topographi- sches Lexicon von Steyermark I, Gratz, 1822, Str. 179; J. Andr. Janisch, Topographisch-stati- stisches Lexikon von Steiermark I, Graz 1878, Str. 73—74).