241
UDK	34:316:340.15
Dr.	Tilen	Štajnpihler*
Od	pravnega	 sistema	k	pravnemu	
polju:	Bourdieujev	prispevek	 	
k	 razumevanju	prava
1.	Uvod
Ena	od	anekdot,	ki	Pierra	Bourdieuja	(1930–2002),	enega	najvidnejših	fran­
coskih	intelektualcev	zadnjih	desetletij	20.	stoletja,	povezujejo	s	svetom	prava,	
govori	o	dijaku	v	zaključnem	letniku	srednje	šole	(ta	je	pozneje	postal	sodnik),	
ki	je	Bourdieuja		ob	neki	priložnosti	prosil	za	nasvet	glede	izbire	smeri	študija,	
natančneje,	študija	prava.	Na	to	vprašanje	je	Bourdieu	instinktivno	odgovoril:	
»Oh,	ne,	predvsem	ne	pravo!«1					
Bourdieu	se	 je	 imel	v	prvi	vrsti	za	sociologa.	To	nikakor	ni	nepomembna	
opazka,	saj	našo	pozornost	takoj	preusmeri	od	njegove	vsebinske	analize	različ­
nih	področij,	na	katera	je	posegel,	k	vprašanju	njegovega	(metodološkega)	pri­
stopa,	ki	v	izhodišču	zaznamuje	tako	rekoč	vsa	njegova	premišljevanja	o	družbi,	
tudi	o	tisti	njeni	razsežnosti,	ki	se	nanaša	na	pravo.	
»Danes	lahko	govorim,	kar	govorim,	nedvomno	zato,	ker	sem	ves	čas	
uporabljal	sociologijo	za	to,	da	sem	se	z	njo	upiral	svojim	družbenim	
določitvam	in	omejitvam;	in	še	zlasti	zato,	da	sem	muhavost,	intelektu­
alne	simpatije	in	antipatije,	ki	so,	mislim,	tako	pomembne	pri	intelektu­
alnih	izbirah,	predeloval	v	zavestna	in	eksplicitna	stališča.«2		
*	 Asistent	na	Pravni	fakulteti	Univerze	v	Ljubljani;	tilen.stajnpihler@pf.uni­lj.si.
1	 	 Lenoir,	Pierre	Bourdieu	and	the	Law,	v:	Nordisk	juridisk	tidsskrift	29	(2006)	3/114,	str.	18.
2	 	 Bourdieu,	socioLogija kot poLitika (2003),	str.	32–33.
9
242
9/2 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
Tudi	njegov	»zadržan«	odnos	do	prava	oziroma	pravnikov,3	ki	ga	zaslutimo	
iz	uvodne	anekdote,	je	treba	umestiti	v	(širši)	kontekst	njegove	sociološke	teo­
rije	 in	 njenih	 epistemoloških	 izhodišč,	 ki	 mu	 omogočajo	 preučevanje	 prava,	
ki	ni	v	nevarnosti,	da	bi	postalo	preveč	»togo	pravno	usmerjeno«	ali	»pravno	
pristransko«.4	 Ob	 tem	 je	 treba	 dodati,	 da	 Bourdieuja	 pravo	 očitno	 nikoli	 ni	
pritegnilo	do	te	mere,	da	bi	razvil	enovito,	sistematično	in	poglobljeno	analizo	
pravnih	problemov	ter	da	bi	lahko	upravičeno	govorili	posebej	o	njegovi	socio-
logiji	 prava.	Zato	morda	niti	ni	presenetljivo,	 da	njegova	misel	 v	 slovenskem	
pravnem	prostoru	ni	naletela	na	tako	plodna	tla	kot	izhodišča	nekaterih	drugih	
sociologov	in	filozofov	istega	obdobja,	kot	sta	na	primer	Niklas	Luhmann	ali	
Jürgen	Habermas.5		
Na	redkih	mestih	(glede	na	njegov	sicer	izjemno	bogat	opus),	kjer	je	Bour­
dieu	 o	 pravu	 pisal	 nekoliko	 bolj	 strnjeno	 in	 neposredno,	 je	 v	 osnovi	 skušal	
pokazati,	kako	pravno	znanost	iztrgati	iz	primeža	dveh	antagonističnih	smeri:	
(pravnega)	formalizma,6	ki	vzpostavlja	pravo	z	njegovo	specifično	obliko	in	lo­
giko	kot	popolnoma	avtonomen	pojav	v	odnosu	do	družbenega	konteksta,	v	
katerega	 je	 umeščen,	 na	 eni	 strani,	 in	 (pravnega)	 instrumentalizma,7	 ki	 skuša	
delovanje	prava	v	celoti	prikazati	v	odvisnosti	od	družbenih	okoliščin	oziroma	
najpogosteje	kot	orodje	v	rokah	vladajočih	skupin	v	določeni	družbi	za	dosego	
njihovih	specifičnih	interesov,	na	drugi	strani.8	Kot	pravi	Bourdieu,	obe	smeri	
»preprosto	ignorirata	obstoj	celotnega	družbenega	univerzuma	[…],	ki	ga	ne	sme­
mo	zanemariti,	če	želimo	razumeti	družbeni	pomen	prava,	saj	pravna	avtoriteta	
3	 	 Ta	Bourdieujev	odnos	je	pravzaprav	le	odsev	splošnih	nestrinjanj	oziroma	sporov	med	pravni­
ki	 in	 sociologi	 v	 Franciji.	 Po	 eni	 strani	 naj	 bi	 pravniki	 sociologom	 zamerili,	 da	 slednji	 ne	
priznajo	prvenstvene	vloge	specifično	pravnega	pojmovanja	normativnosti	in	jih	obtožujejo,	
da	spregledujejo	notranjo	logiko	in	bistvo	prava.	Po	drugi	strani	naj	bi	sociologi	pravnikom	
očitali	pomanjkanje	ustrezne	usposobljenosti	za	raziskovanje	pravnih	(družbenih)	odnosov	in	
posplošeno	enačenje	prava	z	zakonom.	Glej	Noreau,	Arnaud,	The	Sociology	of	Law	in	France,	
v:	 Journal	of	Law	and	Society	25	 (1998)	2,	 str.	 280−281.	Tudi	García­Villegas,	Comparative	
Sociology	of	Law,	v:	Law	and	Social	Inquiry	31	(2006)	2,	str.	358–360.	
4	 	 Banakar,	Travers,	an introduction (2002),	str.	189.	
5	 	 Pregledno	 o	 Luhmannovem	 in	 Habermasovem	 prispevku	 k	 razumevanju	 prava	 pri	 nas	 na	
primer	v	 Igličar,	pogLedi socioLogije prava	 (2009);	Marijan	Pavčnik, argumentacija v pravu 
(2004).	
6	 	 Izhodiščno	o	pojmu	pravni	formalizem	glej	na	primer	Schauer,	Formalism,	v:	The	Yale	Law	
Journal	97	(1988)	4,	str.	509	in	nasl.;	Pildes,	Forms	of	Formalism,	v:	University	of	Chicago	Law	
Review	66	(1999)	3,	str.	607	in	nasl.;	Auersperger	Matić,	Kaj	je	pravni	formalizem?,	v:	ZZR	LXIV	
(2004),	str.	55	in	nasl.
7	 	 Pregledno	o	pravnem	instrumentalizmu	in	različnih	razsežnostih,	v	katerih	se	pojavlja,	glej	na	
primer	Tamanaha, LaW as a means to an end (2006),	posebej	na	področju	teorije	prava	zlasti	
str.	118–132.
8	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	814.
243
9/3tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
nastaja	in	se	izvršuje	prav	znotraj	tega	univerzuma«.9	Podobno	kot	drugi	druž­
beni	pojavi	(tako	v	njihovi	družbeni	kot	simbolni	razsežnosti),	na	primer	religija	
ali	znanost,	je	pravo	po	njegovem	mnenju	namreč	proizvod	silnic,	ki	učinkujejo	
na	nekem	specifičnem	družbenem	področju,	ki	ga	Bourdieu	opredeli	kot	pravno	
»polje«.10	Delovanje	slednjega	pa	lahko	v	celoti	razumemo	le,	če	ga	povežemo	z	
nekaterimi	drugimi	temeljnimi	pojmi	njegove	analize,	s	kombinacijo	katerih	je	
hotel	zajeti	različne	vidike	družbene	resničnosti,	ki	se	medsebojno	povezujejo	
tako,	da	nobenega	ni	mogoče	ustrezno	pojasniti	brez	drugih.	Zato	se	je	treba	
pri	obravnavanju	pravnega	polja	navezati	tudi	na	pojme,	kot	so	habitus,	kapital,	
simbolna	moč	in	tako	naprej.	
V	nadaljevanju	bom	torej	skušal	iz	Bourdieujeve	kompleksne	sociološke	teo­
rije	in	specifičnega	pojmovnega	aparata,	ki	ga	uporablja	pri	analiziranju	družbe­
nih	praks,	izluščiti	tiste	poudarke,	ki	prispevajo	k	razumevanju	prava	oziroma	
njegovemu	preučevanju.	Kako	lahko	Bourdieujeva	premišljevanja	oplemenitijo	
na	primer	»klasično«	dojemanje	prava	kot	sistema	pravnih	pravil	in	načel	ali	po­
glede	drugih	sociološko	usmerjenih	teorij,	ki	logiko	sistema	prenašajo	na	celot­
no	družbeno	delovanje?	Lahko	izhodišča	Bourdieujeve	refleksivne	sociologije	v	
nekaterih	primerih	ponudijo	boljši	okvir	za	pojasnjevanje	pravnega	življenja	kot	
druge	smeri,	iz	katerih	smo	navajeni	pristopati	k	preučevanju	pravne	dinamike?	
2.	Pravno	polje
V	 enem	 od	 številnih	 poskusov,	 da	 bi	 strnjeno	 opredelil	 pojem	 družbeno	
polje,	Bourdieu	 le­to	označi	kot	mrežo	oziroma	razporeditev	objektivnih	 raz­
merij	 (relacij)	 med	 različnimi	 družbenimi	 položaji.11	 Obstoj	 teh	 položajev	 in	
zahteve,	ki	jih	nalagajo	agentom	(bodisi	posameznikom	bodisi	institucijam),	ki	
jih	zasedajo,	objektivno	opredeljuje	njihova	dejanska	ali	potencialna	lega	(loka­
cija)	v	polju.	Pri	tem	gre,	prvič,	za	lego	v	sistemu	razdeljevanja	različnih	vrst	ali	
oblik	moči	 (v	Bourdieujevi	 terminologiji:	kapitala),	 ki	 omogočajo	dostop	do	
specifične	vrste	profita	ali	ugodnosti,	okrog	katerih	se	je	vzpostavilo	družbeno	
polje.	Poleg	tega	pa	je,	drugič,	lega	posameznega	položaja	opredeljena	glede	na	
9	 	 Prav	tam,	str.	816.
10	 	 Bourdieu	v	tem	kontekstu	uporablja	oznako	»juridično«	polje	(fr.	champ	jouridique,	angl.	jurid-
ical	field).	V	nekaterih	slovenskih	prevodih	se	ta	Bourdieujev	pojem	prevaja	tudi	kot	(družbeno)	
področje,	glej	Bourdieu,	praktični čut i (2002).	Poleg	tega	nekateri	pri	nas	(družbeno)	polje	
včasih	povezujejo	z	oznako	trg	(v	ekonomskem	smislu),	glej	Škerlep,	komunikacija v družbi, 
družba v komunikaciji (1997),	str.	239–240.	Asociativno	pa	je	Bourdieujev	pojem	(družbeno)	
polje	morda	še	najbliže	bojnemu	polju.		
11	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	str.	97.
244
9/4 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
njegova	trenutna	razmerja	do	drugih	položajev	znotraj	polja	(v	tem	kontekstu	
gre	za	razmerja	podrejenosti,	nadrejenosti	ali	prirejenosti	oziroma	sorodnosti).12
Bourdieujev	pojem	družbenega	polja	je	treba	razumeti	kot	epistemološki	ali	
metodološki	pripomoček,	tj.	kot	orodje,	s	katerim	razpolagamo,	ko	opisujemo	
pravno	 resničnost	 in	 njeno	 dinamiko.13	 Tako	 kot	 se	 na	 primer	 Luhmann	pri	
opisovanju	različnih	vidikov	pravne	dejavnosti	opira	na	podobo	»sistema«,	iz­
haja	Bourdieu	iz	zasnove	»polja«,	ki	po	njegovem	mnenju	bolj	ustrezno	zajame	
družbeno	dinamiko	pravnih	procesov.	Pravzaprav	težko	spregledamo	Bourdieu­
jev	odpor	do	tega,	da	bi	družbene	prakse	skušali	pojasniti	z	delovanjem	oziro­
ma	logiko	sistema.	Ali	z	njegovimi	besedami:	»Aparat	je	peklenski	mehanizem,	
programiran,	da	opravlja	določene	 funkcije	ne	glede	na	 to,	 za	kaj	 gre,	 kje	 in	
kdaj.«14	Sistem	ali	aparat	naj	bi	po	njegovih	besedah	deloval	po	»kvazi­mehan­
ski	logiki	discipline,	s	katero	je	mogoče	vsako	dejanje	ali	ravnanje	pretvoriti	v	
golo	izvrševanje«.15	Ustreznejše	izhodišče	za	razumevanje	družbenih	procesov	je	
videl	v	razmerjih	med	udeleženci	na	določenem	družbenem	področju	oziroma	
objektivnimi	položaji,	ki	jih	ti	zasedajo.16	Takšen	družbeni	prostor	je	označil	kot	
(družbeno)	polje,	za	katerega	 je	najpogosteje	uporabil	prispodobo	(družbene)	
igre.17
	 »O	 igri	 lahko	govorimo	v	 tem	smislu,	da	 skupina	 ljudi	 sodeluje	pri	
urejeni	dejavnosti,	dejavnosti,	ki	se	podreja	določenim	regularnostim,	
četudi	ni	nujno	proizvod	podrejanja	pravilom.	[…]	Kdor	hoče	zmagati	v	
tej	igri,	si	prisvojiti	dobiček,	ujeti	žogo,	se	pravi,	denimo,	narediti	dobro	
partijo	 in	pobrati	s	 tem	povezan	dobiček,	mora	 imeti	čut	za	 igro,	se	
pravi,	čut	za	nujnost	in	logiko	igre.«18
Izbira	igre	kot	prispodobe	za	delovanje	družbenega	polja	nikakor	ni	naključ­
na.	 Nakazuje	 namreč,	 da	 za	 celovito	 razumevanje	 in	 preučevanje	 družbenih	
praks	 ne	 zadostuje,	 da	 se	 osredotočimo	na	 »pravila	 igre«,	 ki	 jih	 sicer	 skrbno	
12	 	 Prav	tam,	str.	97.
13	 	 Glej	na	primer	Grenfell,	pierre bourdieu	(2008),	str.	74.
14	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	str.	102.
15	 	 Prav	tam.
16	 	 Za	neposredno	primerjavo	med	Luhmannovim	in	Bourdieujim	pojasnjevanjem	prava	glej	na	
primer	Valverde,	The	Sociology	of	Law	as	a	‘Means	against	Struggle	Itself',	v:	Social	and	Legal	
Studies	15	(2006),	str.	594–595;	van	Krieken,	Legal	Reasoning	as	a	Field	of	Knowledge	Produc­
tion,	v:	Annual	Meeting	of	the	Law	and	Society	Association	(2004),	str.	4–20.
17	 	 »Podoba	igre	je	zagotovo	najmanj	slaba	za	opisovanje	družbenih	reči.	Vendar	ni	brez	nevar­
nosti.	Če	govorimo	o	 igri,	 s	 tem	pravzaprav	sugeriramo,	da	 je	na	začetku	nekdo,	ki	 je	 igro	
izumil,	nekakšen	nomotet,	ki	je	postavil	pravila,	naredil	družbeno	pogodbo.	Še	huje	–	s	tem	
sugeriramo,	da	obstajajo	pravila	igre,	[…],	se	pravi,	eksplicitne	norme,	najpogosteje	zapisane,	
itn.;	v	resnici	pa	je	veliko	bolj	zapleteno.«	Bourdieu,	socioLogija kot poLitika	(2003),	str.	49.
18	 	 Prav	tam.
245
9/5tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
popišemo	in	natančno	razčlenimo.	Pri	analiziranju	igre,	ki	sicer	poteka	znotraj	
okvira	uradnih	pravil,	ki	jo	vzpostavljajo,	moramo	računati	tudi	(ali	morda	celo	
predvsem)	z	igralnimi	strategijami	udeležencev,	njihovim	taktiziranjem	glede	na	
različne	dejavnike,	njihovimi	igralnimi	sposobnostmi	in	tako	naprej.19				
V	nadaljevanju	bom	razčlenil	ključne	strukturne	značilnosti	Bourdieujevega	
pojma	(družbeno)	polje	in	skušal	prikazati,	kako	se	odražajo	na	primeru	pravne­
ga	oziroma	pravniškega	polja.
2.1.	Pravno	polje,	položaji	in	kapital
Bourdieujev	 pojem	 »polje«	 označuje	 strukturirano	 družbeno	področje,	 na	
katerem	so	posamezni	položaji20	v	medsebojnih	razmerjih	nadrejenosti	oziroma	
podrejenosti,	 in	sicer	glede	na	različne	vrste	resursov	oziroma	oblik	družbene	
moči.	Kot	vsako	družbeno	področje	je	torej	tudi	za	pravno	polje	značilno	trajno	
stanje	neenakosti:	gre	za	družbeni	prostor,	v	katerem	vlada	stalno	neravnovesje	
glede	posesti	oziroma	dostopa	do	različnih	oblik	tako	imenovanega	kapitala,	ki	
mu	Bourdieu	pripiše	povsem	specifičen	pomen.	Z	njim	skuša	zajeti	vse	formalne	
in	neformalne,	materialne	ali	simbolne	resurse	oziroma	mehanizme,	ki	na	do­
ločenem	družbenem	polju	učinkujejo	kot	vzvod	moči.21	Ko	določeno	dobrino	
prepoznamo	kot	kapital,	ki	se	na	takšen	način	tudi	uporablja,	s	tem	pravzaprav	
že	ugotovimo,	da	obstaja	tudi	določen	družbeni	prostor,	igra,	v	kateri	ta	dobrina	
opravlja	to	vlogo.	Kapital	ne	more	obstajati	oziroma	kot	takšen	delovati	zunaj	
okvira	določenega	družbenega	polja.	In	obratno,	določeno	družbeno	polje	se	
vzpostavi	in	lahko	deluje	le	okoli	določene	vrste	kapitala.22			
Tako	Bourdieu	med	drugim	govori	tudi	o	»pravnem«	kapitalu,	kot	posebni	
obliki	kulturnega	(neekonomskega)	kapitala,	ki	ima	simbolne	učinke.23	Kot	pri­
mere	takšnih	oblik	pravnega	kapitala,	ki	so	medsebojno	tudi	tesno	prepletene,	
lahko	 prepoznamo	 formalne	 poklicne	 kvalifikacije,	 kot	 sta	 pravna	 izobrazba	
19	 	 Tako	nam	na	primer	pri	analiziranju	konkretne	nogometne	tekme	veliko	več	kot	uradna	pravila	
igre	povedo	izbira	in	postavitev	igralcev	na	igrišču,	individualne	sposobnosti	vsakega	od	njih,	
strategija	igre,	ki	jo	je	za	to	igro	izbralo	posamezno	moštvo,	in	tako	naprej.	Vsaka	od	teh	spre­
menljivk	se	seveda	nadalje	prilagaja	drugim	dejavnikom,	kot	so	na	primer	lastnosti	igralcev	in	
način	igranja	nasprotne	ekipe,	pomembnost	tekme	in	navsezadnje	najbrž	tudi	sodnik,	ki	bo	na	
tekmi	sodil.		
20	 	 Bourdieu	govori	o	pozicijah;	gre	za	pojem,	ki	je	še	najbližje	temu,	kar	se	v	sociologiji	navadno	
označuje	kot	družbeni	status	in	družbena	vloga.	Glej	na	primer	Haralambos,	Holborn,	socio-
Logija	(1999),	str.	14–15.
21	 	 Grenfell,	pierre bourdieu	(2008),	str.	101–103.
22	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	str.	98–101.
23	 	 Bourdieu,	Rethinking	the	State,	v:	Sociological	Theory	12	(1994)	1,	str.	9–10.
246
9/6 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
ali	opravljen	pravniški	državni	izpit;	nakopičeno	znanje	pravnih	igralcev	glede	
delovanja	pravnega	sistema,	njihovo	vsebinsko	poznavanje	pravnega	korpusa	in	
njihove	dejanske	sposobnosti	glede	pravnega	razlaganja;	družbeni	in	strokovni	
ugled,	ki	si	ga	posamezni	pravni	igralci	priborijo	pri	svojem	delu;	družbene	stike	
(v	vsakdanjem	jeziku	»veze	in	poznanstva«),	ki	jih	vzpostavljajo	oziroma	vzdr­
žujejo	drug	z	drugim	in	posebej	z	nosilci	drugih	družbenih	položajev	oziroma	
drugih	vrst	moči	ali	kapitala,	in	podobno.	
Vsem	izpeljavam	pravnega	kapitala	je	skupno,	da	pravnim	igralcem	omogo­
čajo	dostop	do	upravljanja	s	pravnimi	besedili	oziroma	s	pravnimi	viri.24	S	tem	
ti	utrjujejo	ali	izboljšujejo	svoj	položaj	znotraj	pravnega	polja	(tj.	v	primerjavi	
z	drugimi	položaji),	saj	nadzor	nad	pravom	odpira	vrata	do	ene	od	temeljnih	
oblik	družbene	moči,	tj.	simbolne	moči,25	ki	je	povezana	z	vlogo	in	delovanjem	
simbolnih	sistemov,	primer	katerega	je,	poleg	religije,	umetnosti	ali	jezika,	tudi	
pravo.26	Simbolna	moč,	»moč	za	proizvodnjo	in	vsiljenje	legitimne	vizije	družbe­
nega	sveta,	[…]	moč,	da	vsilimo	drugim	glavam	staro	ali	novo	vizijo	družbenih	
razdelitev,«27	je	lahko	učinkovita	le,	če	jo	tisti,	nad	katerimi	se	izvršuje,	spreje­
majo.	Če	torej	Bourdieu	pravi,	da	je	tudi	pravo	ena	od	tipičnih	oblik	simbolne	
moči,	ki	se	udejanja	z	besedami,	in	sicer	tako,	da	istočasno	»ustvarja	stvari,	ki	jih	
poimenuje«,28	je	uspešnost	teh	poimenovanj	odvisna	od	vere	oziroma	zaupanja	
v	pravilnost	teh	besed	in	legitimnosti	njihovih	nosilcev.	To	nas	ponovno	pripelje	
do	pomena	pravnega	kapitala	(ene	od	oblik	simbolnega	kapitala),	ki	deluje	kot	
kredit	ali	jamstvo,	s	katerim	morajo	razpolagati	pravni	igralci,	če	hočejo	izkori­
stiti	specifično	simbolno	moč	prava.
24	 	 Pri	tem	je	treba	izrecno	opozoriti,	da	Bourdieu	pojem	pravno	besedilo	uporablja	v	najširšem	
možnem	 pomenu,	 torej	 kot	 sopomenko	 za	 pojem	 pravo,	 ki	 poleg	 pisnih	 pravnih	 virov	
vključuje	 tudi	pravne	običaje	 in	podobno.	Glej	na	primer	uvodna	pojasnila	Richarda	Terdi­
mana	k	angleškemu	prevodu	Bourdieujevega	članka	La	force	du	droit,	Bourdieu,	The	Force	of	
Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	808–809.	V	nadaljevanju	bom	v	tem	kontekstu	sam	
večkrat	govoril	(tudi)	o	pravnih	virih.	
25	 	 Strnjeno	o	Bourdiejevem	pojmu	simbolne	moči	glej	na	primer	Bourdieu,	Language and sym-
boLic poWer	(1991),	str.	163–170.	S	tem	pojmom	sta	tesno	povezana	tudi	pojma	simbolnega	
nasilja	in	simbolne	dominacije.
26	 	 Tako	na	primer	García­Villegas,	On	Bourdieu’s	legal	thought,	v:	Droit	et	société	56­57	(2004),	
str.	60.
27	 	 Bourdieu,	socioLogija kot poLitika	(2003),	str.	94.
28	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	838.	Bourdieu	se	v	tem	
kontekstu	tudi	izrecno	opira	na	angleškega	filozofa	J.	L.	Austina	in	polemizira	tudi	z	drugimi	
velikimi	imeni	v	filozofiji	jezika,	kot	je	na	primer	J.	R.	Searle.	Prim.		Marcoulatos,	John	Searle	
and	Pierre	Bourdieu,	v:	Human	Studies	26	(2003)	1,	str.	59	in	nasl.
247
9/7tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
2.2.	Osnovna	dinamika	pravnega	polja
Iz	imanentne	neenakosti	med	položaji	oziroma	neravnovesja,	ki	vlada	med	
njimi,	izhaja,	da	so	družbena	polja	–	in	pravno	polje	pri	tem	ni	nobena	izjema	
–	področja	konfliktov	in	tudi	bojev	oziroma	spopadov	za	specifično	vrsto	ka­
pitala,	ki	šteje	kot	valuta	na	konkretnem	polju,	oziroma	za	sredstva	legitimacije	
obstoječih	ali	potencialnih	razmerij	moči	znotraj	polja.	
»Na	določenem	družbenem	polju	se	posamezni	agenti	ali	institucije	z	
različnimi	 stopnjami	moči	 in	 torej	 z	 različno	verjetnostjo	uspeha	po	
pravilih	in	regularnostih,	ki	igro	vzpostavljajo	[…],	nenehno	spopadajo	
za	prisvojitev	specifičnih	proizvodov,	ki	so	v	tej	igri	na	kocki.«29	
Osnovna	dinamika	pravnega	polja	je	torej	nenehen	spopad	različnih	pravnih	
igralcev	za	pravni	kapital,	ki	jim	omogoča	utrditev	ali	izboljšanje	položaja,	ki	ga	
zasedajo	znotraj	pravnega	polja.	
Glede	na	to,	da	se	osredotočamo	na	pravne	odnose,	takšna	opredelitev	gi­
bala	družbene	dinamike	niti	ne	zveni	povsem	tuje,	 saj	prav	v	zvezi	s	pravom	
kot	nekak	šen	paradigmatičen	družbeni	odnos	pogosto	srečamo	spor	in	načine	
njegovega	reševanja.	V	optiki	Bourdieujevega	pravnega	polja	pa	je	treba	dinami­
ko	boja	ali	spopada	razširiti	na	celotno	območje	polja	oziroma	na	vse	položaje	
(in	igralce)	znotraj	polja.	Takšne	spopade	lahko	prepoznamo	na	primer	tudi	na	
ravni	pravne	teorije	oziroma	filozofije,	kjer	potekajo	boji	med	različnimi	izpelja­
vami	pravnega	pozitivizma	in	teorijami	naravnega	prava;	v	razmerjih	med	teorijo	
in	prakso,	kjer	se	srečata	različna	pristopa	pri	ukvarjanju	s	pravno	materijo;30	na	
institucionalni	 ravni,	kjer	prihaja	na	primer	do	sporov	med	različnimi	vejami	
oblasti	oziroma	njihovimi	nosilci;	v	razmerjih	med	državo	(oblastjo)	in	posame­
znikom	(civilno	družbo),	kjer	boji	potekajo	na	primer	glede	prvin	demokracije	
in	pravne	države,	in	tako	naprej.
2.3.	Modus	operandi	na	pravnem	polju
Družbena	polja	agentom,	ki	na	njih	nastopajo,	vsiljujejo	 specifične	oblike	
(načine)	boja	oziroma	spopadov,	ki	so	na	tem	polju	dovoljeni.	Pravno	polje	je	
družbeni	prostor,	na	katerem	poteka	preoblikovanje	 sporov	med	neposredno	
vpletenimi	strankami	v	pravno	urejeno	razpravljanje	o	sporu	med	profesional­
ci,	ki	so	za	to	posebej	pooblaščeni.	Profesionalce,	ki	pri	tem	sodelujejo,	druži	
poznavanje	in	sprejemanje	pravil	pravne	igre,	tj.	napisanih	in	nenapisanih	zako­
29	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	str.	102.
30	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	821–823.
248
9/8 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
nov	samega	polja.31	Vstop	v	pravno	polje	torej	predpostavlja	tiho	sprejemanje	
temeljnega	zakona	polja	 (ta	pravzaprav	predstavlja	 tavtologijo),	ki	zahteva,	da	
se	lahko	znotraj	pravnega	polja	spori	rešujejo	le	po	pravni	poti	–	tj.	v	skladu	s	
pravili	in	običaji	samega	polja.32	Zato	vstop	v	pravno	polje	in	delovanje	na	njem	
popolnoma	spremenita	običajno	dojemanje	ter	celotno	situacijo,	ki	je	na	kocki	
pri	reševanju	nekega	spora.33			
Delovanje	na	pravnem	polju	v	sodobni	družbi	zaznamuje	pojav,	ki	mu	Bour­
dieu	pravi	kodifikacija.	
»Kodifikacija	 vpliva	 na	 to,	 da	 so	 stvari	 preproste,	 jasne,	 sporočljive;	
omogoča	 nadzorovan	 konsenz	 glede	 pomena,	 homologein:	 prepriča­
ni	smo,	da	dajemo	besedam	isti	pomen.	[…]	Ko	kodiraš,	onemogočaš	
ohlap	nost,	nejasnost,	slabo	postavljene	meje	in	približne	delitve	in	pro­
izvajaš	jasne	razrede,	tako	da	delaš	čiste	reze,	vzpostavljaš	odločne	meje	
[…].	Prav	tako	morajo	pravniki,	da	bi	se	otresli	prava,	 temelječega	na	
čutu	za	pravičnost,	vzpostaviti	formalne,	splošne	zakone,	ki	temeljijo	na	
splošnih	in	eksplicitnih	načelih	in	ki	so	ubesedeni	tako,	da	dajejo	odgo­
vore,	ki	veljajo	v	vseh	primerih	in	za	vse	ljudi	(za	vsak	x).	[…]	Formalno	
pravo	zagotavlja	izračunljivost	in	predvidljivost.«34
Kodifikacija	predstavlja	jedro	specializiranega	dela,	ki	ga	opravljajo	pravniki	
in	je	neposredno	povezano	s	številnimi	legitimacijskimi	učinki,35	ki	pravnim	pro­
izvodom	(torej	pravu	kot	sistemu	pravil	in	načel	ter	njihovih	razlag)	zagotavljajo	
simbolno	moč.36	»Formalizacija	tako	v	logičnem	ali	matematičnem	kakor	v	ju-
ridičnem	pomenu	omogoča,	da	preidemo	od	logike,	ki	je	potopljena	v	posebni	
primer,	k	logiki,	ki	je	neodvisna	od	posebnega	primera.«37	Družbeni	odnosi,	ki	
jih	ureja	pravo,	torej	tako	dobijo	»pečat	univerzalnosti«,	ki	utrjuje	vero	v	njihovo	
univerzalno	sprejemljivost	in	splošno	sprejetost.	Govorimo	lahko	tudi	o	učinku	
normalizacije,	saj	se	družbene	prakse,	ki	sicer	že	obstajajo	v	družbeni	realnosti,	
31	 	 Prav	tam,	str.	831.
32	 	 Obstajajo	seveda	še	številni	drugi	pogoji	ali	predpostavke	za	vstop	v	pravno	polje,	med	katerimi	
Bourdieu	posebej	izpostavi	na	primer	nujnost	sprejetja	odločitve,	ki	(delno)	ugodi	eni	ali	drugi	
strani	v	sporu;	potek	pravnega	razpravljanja	v	skladu	z	uveljavljenimi	postopkovnimi	vodili;	
oziranje	na	predhodne	odločitve	 (precedense)	oziroma	skrb	za	njihovo	medsebojno	usklaje­
nost.	Prav	tam,	str.	832.
33	 	 Prav	tam,	str.	831.
34	 	 Bourdieu,	 socioLogija kot poLitika (2003),	 str.	 134–136.	 Bourdieu	 pojem	 kodifikacija	 torej	
uporablja	bistveno	 širše,	 kot	 smo	 tega	vajeni	 v	pravu,	 govorimo	o	določenem	zakoniku	ali	
zgodovinskem	obdobju	kodifikacije.
35	 	 O	različnih,	medsebojno	tesno	povezanih	učinkih	pravniškega	dela	glej	zlasti	Bourdieu,	The	
Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	845–850.
36	 	 Banakar,	Travers,	an introduction	(2002),	str.	194.
37	 	 Bourdieu,	socioLogija kot poLitika	(2003),	str.	135.
249
9/9tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
s	kodifikacijo	uveljavijo	kot	običajne	ali	samoumevne.	S	tem	je	neposredno	po­
vezana	tudi	z	objektivizacija	oziroma	tako	imenovana	oficializacija	družbenih	
praks:	»objektivizirati	pomeni	[…]	proizvajati	pri	belem	dnevu,	narediti	vidno,	
javno,	vsem	znano,	priobčeno.«38	Ko	stvari	naredimo	»uradne«,	(nasilno)	pred­
postavimo	splošni	konsenz	glede	teh	stvari	in	zagotovimo	tudi	enotno	referenč­
no	točko	za	ugotavljanje	njihovega	pomena.		
Bourdieu	torej	pomemben	del	delovanja	pravnega	polja	povezuje	z	močjo	
oblike	(vis	formae):39	ta	skuša	»čut	za	igro«,	ki	je	pravzaprav	odločilen	za	delova­
nje	družbenih	praks,	uokviriti	in	ravnanja	agentov	na	pravnem	področju	(torej	
njihove	medsebojne	spopade	za	pravni	kapital)	usmeriti	na	tirnice,	ki	jih	oprede­
ljujejo	izrecno	postavljena	pravila	in	načela.	To	pomeni,	da	so	družbene	prakse	
na	pravnem	polju	močno	 formalizirane,	 kar	 v	ospredje	postavlja	pojmovanje	
prava	kot	sistema	izrecno	pravnih	norm.	Delovanje	na	tem	družbenem	področju	
tako	postopno	postane	v	pretežni	meri	legitimno	le	ob	sklicevanju	na	ta	»kohe­
renten	korpus	pravnih	norm«.40	Zato	ni	presenetljivo,	da	Bourdieu	kot	temeljni	
modus	operandi	 delovanja	na	pravnem	polju,	 tj.	 osrednji	način	 spopadov	 za	
pravni	kapital,	opredeli	dejavnost	pravnega	razlaganja	oziroma	interpretacije.41
Pravno	polje	 je	 v	 osnovi	 torej	 prizorišče	 interpretativnih	 bojev	 za	nadzor	
nad	pravnimi	besedili.	Kot	pravi	Bourdieu,	 je	 »pravni	 kánon	 […]	 kot	 rezerva	
avtoritete,	ki	 individualnim	pravnim	aktom	zagotavlja	 jamstvo	na	enak	način,	
kot	centralna	banka	 jamči	 za	valuto«.42	Zato	 je	 razumljivo,	da	 so	 spopadi	na	
pravnem	polju	 tesno	povezani	 z	 značilnostmi	 (pravnega)	 jezika	 in	pravne	 re­
torike	avtonomnosti,	nevtralnosti	in	univerzalnosti.43	Ob	upoštevanju	učinkov	
pravnega	jezika	je	vsako	pravno	razlaganje	pravzaprav	umestitev	pravne	norme	
v	določen	zgodovinski	kontekst,	s	povsem	praktičnim	namenom	izkoristiti	sim-
bolno	moč,44	ki	jo	ta	premore.	Glede	na	elastičnost	oziroma	pomensko	odprtost	
(pravnih)	besedil	 je	pri	tem	seveda	(vsaj	v	nekaterih	primerih)	na	voljo	precej	
manevrskega	prostora.	Pri	tem	razlagalci	uporabljajo	mehanizme,	povezane	z	ob­
vladovanjem	pravnega	jezika	in	veščino	argumentiranja.	Le	z	njihovo	pomočjo	
lahko	namreč	ohranijo	in	izkoristijo	simbolne	učinke	prava,	ki	legitimno	razla­
ganje,	vezano	na	pravno	besedilo,	ločijo	od	samovoljnega	ustvarjanja	pomena,	
utemeljenega	na	goli	sili.
38	 	 Prav	tam,	str.	133.
39	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	841	in	nasl.
40	 	 Bourdieu,	outLine of a theory of practice	(1977),	str.	21.
41	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	817–819,	827–828.
42	 	 Prav	tam,	str.	823.
43	 	 Prav	tam,	str.	819–821.
44	 	 Bourdieu,	Language and symboLic poWer	(1991),	str.	169–170.
250
9/10 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
Bourdieu	torej	tudi	pri	analiziranju	pravnega	razlaganja	vztraja,	da	je	osnov­
no	načelo	družbene	dinamike	tekmovanje,	boj	ali	spopad	med	različni	igralci,	
ki	delujejo	na	pravnem	polju.	S	tem	v	ospredje	postavi	družbeno,	kolektivno	
naravo	tega	procesa:	tako	na	primer	razlaga	pravne	norme	nikoli	ni	samostojno	
dejanje	sodnika,	ki	skuša	utemeljiti	svojo	odločitev,	temveč	je	njena	vsebina,	njen	
pravi	pomen	rezultat	simbolnih	bojev	med	pravnimi	igralci,	ki	nimajo	enakih	
izhodišč,	 sposobnosti,	 družbenega	 vpliva	 in	 tako	 naprej.	 Vsaka	 razlaga	 prava	
torej	vsaj	v	določenem	delu	odraža	 specifična	 razmerja	moči	med	vpletenimi	
pravnimi	igralci.45		
2.4.	Habitus	in	pomen	družbenih	agentov
Čeprav	Bourdieu	družbeno	polje	v	osnovi	opredeli	kot	mrežo	oziroma	raz­
poreditev	objektivnih	položajev	in	v	središče	postavi	dinamiko	njihovih	medse­
bojnih	razmerij,	igrajo	pri	vzpostavitvi	in	delovanju	polja	pomembno	vlogo	tudi	
družbeni	agenti	(to	so	lahko	bodisi	posamezniki	bodisi	institucije),	ki	te	položa­
je	zasedajo.	V	nasprotju	s	podobo	»brezosebnega«	sistema,	ki	svoje	udeležence	
obravnava	kot	elemente,	ki	jih	zreducira	zgolj	na	točke	komunikacije,46	optika	
(pravnega)	polja	v	ospredje	postavi	tudi	(pravne)	igralce	(v	Bourdieujevem	izraz­
ju	agente),	njihovo	dejavnost	in	vlogo,	ki	 jo	imajo	pri	oblikovanju	družbenih	
praks	(tudi	na	pravnem	polju).47
Pri	analizi	določenega	družbenega	polja	je	ključnega	pomena,	da	so	v	ozadju	
vseh	 spopadov	 za	 različne	 vrste	 kapitala	 vedno	 specifični	 interesi	 družbenih	
agentov,	bodisi	strogo	osebni	interesi	bodisi	interesi	bolj	ali	manj	široke	skupi­
ne	agentov.	Bourdieu	meni,	da	je	vsako	družbeno	ravnanje	v	temelju	interesno	
pogojeno	oziroma	usmerjeno:	družbeni	agenti	težijo	torej	k	temu,	da	bi	si	pri	
svojem	delovanju	vedno	izborili	določeno	prednost	oziroma	korist.48	Bourdieu	
45	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	827.
46	 	 Gre	za	eno	od	mest,	kjer	pride	do	izraza	kontrast	med	Bourdieujevim	poljem	in	Luhmannovim	
družbenim	sistemom,	glej	na	primer	van	Krieken,	Legal	Reasoning	as	a	Field	of	Knowledge	Pro­
duction,	v:		Annual	Meeting	of	the	Law	and	Society	Association	(2004),	str.	19.	Zanimivo	je,	
da	z	navezovanjem	na	specifično	logiko	(pravnega)	sistema	s	pravnim	subjektom	»obračunajo«	
na	primer	tudi	nekateri	pogledi,	ki	izhajajo	iz	povsem	drugačnih	izhodišč.	Tako	je	na	primer	
za	Kelsna	oseba	v	pravnem	smislu	oziroma	pravni	subjekt	le	personifikacija,	navezna	točka	ali	
zbirni	pojem	za	vrsto	pravnih	dolžnosti	in	upravičenj,	ki	jih	na	koncu	prepoznamo	kot	skupek	
pravnih	norm,	kot	delni	pravni	red.	Kelsen,	čista teorija prava	(2005),	str.	55.	
47	 	 Ob	tem	nekateri	poudarjajo,	da	je	dejavna	vloga	družbenih	agentov	bistveno	bolj	omejena,	kot	
bi	morda	lahko	sklepali.	Glej	na	primer	Stankovič,	Praksa,	habitus	in	polje,	v:	Teorija	in	Praksa	
36	(1999)	2,	str.	239.
48	 	 Swartz,	cuLture and poWer	(1997),	str.	66–67.
251
9/11tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
vztraja,	da	so	vse	družbene	prakse,	pri	čemer	pravo	ni	nikakršna	izjema,	v	osnovi	
usmerjene	 h	 »kopičenju	 materialnih	 ali	 simbolnih	 dobičkov«.49	 Z	 izpostavlja­
njem	interesa	pri	pojasnjevanju	družbene	dinamike	se	je	tako	zoperstavil	vsem	
pogledom,	ki	družbene	prakse	na	določenih	družbenih	področjih	predstavljajo	
kot	nevtralne,	tj.	povsem	neodvisne	od	logike	koristi.	Obračun	materialnih	in	
simbolnih	dobičkov	je	treba	narediti	tudi	na	področju	kulturne	proizvodnje	(v	
najširšem	možnem	pomenu),	od	koder	je	bil	po	njegovem	mnenju	v	zgodovini	
neupravičeno	izgnan.50	
Pri	tem	je	treba	opozoriti,	da	se	Bourdieujev	pojem	interesa	bistveno	razli­
kuje	od	vsakdanjega	pomena	tega	pojma,	ki	napeljuje	na	povsem	racionalno,	tj.	
zavedno,	namensko,	odkrito	premišljeno	in	jasno	opredeljeno	dejavnost,	ki	 je	
usmerjana	k	doseganju	 jasno	opredeljenega	cilja.	 Interesno	pogojeno	ravnanje	
družbenih	agentov	zanj	ni	nujno	povezano	z	racionalnim	računom	glede	pred­
nosti	in	pomanjkljivosti,	koristi	in	škode	takšnega	ravnanja	v	odnosu	do	zastav­
ljenega	cilja.51	Družbeni	interesi	in	strategije	delovanja	na	družbenih	poljih	so	
namreč	vpeti	v	»logiko	prakse«	ali	»praktični	čut«,	ki	v	osnovi	uravnava	ravnanja	
posameznikov	in	je	torej	tudi	v	jedru	družbene	dinamike.	V	tem	okviru	pa	pride	
do	izraza	socialno­psihološki	dejavnik	oblikovanja	in	delovanja	družbenih	praks,	
ki	ga	Bourdieu	skuša	zajeti	s	pojmom	habitus.52	
»Pojmi,	ki	sem	jih	počasi	razvil,	denimo	pojem	habitusa,«	pravi	Bourdieu,	»so	
se	porodili	iz	hotenja,	da	bi	opozoril,	da	so	poleg	izrecne	in	eksplicitne	norme	
ali	racionalnega	računa	še	druga	načela,	iz	katerih	se	porajajo	prakse.«53	Vztrajal	
je,	da	nas	pravzaprav	v	»večini	vsakdanjih	 ravnanj	vodijo	praktične	sheme,	 se	
pravi	'načela,	ki	vpeljujejo	red	v	dejanje',	in­formalne	sheme«.54	Gre	za	vprašanje,	
zakaj	se	ljudje	v	določenem	družbenem	kontekstu	vedejo	tako,	kot	se.	Habitus	je	
torej	za	Bourdieuja	lastnost	družbenih	agentov,	ki	nam	pomaga	pojasniti,	kako	
ti	delujejo	v	kompleksni	družbeni	resničnosti.	
49	 	 Bourdieu,	outLine of a theory of practice	(1977),	str.	183.
50	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	zlasti	str.	115–117.	»Načelo	častnih	obnašanj	je	ko­
rist,	za	katero	ekonomizem	ne	premore	imena	in	ki	bi	jo	bilo	treba	zato	imenovati	simbolna,	
čeprav	določa	dejanja,	ki	 so	neposredno	materialna.	Tako	kot	sicer	velja	za	poklice,	kot	sta	
notar	ali	zdravnik,	katerih	nosilci	morajo	biti,	kakor	pravimo,	»nad	slehernim	sumom«,	prav	
tako	je	tu	v	življenjskem	interesu	družine,	da	obdrži	svoj	kapital	časti,	se	pravi,	da	zavaruje	svoj	
kredit	častnosti	pred	slehernim	sumom.«	Bourdieu,	praktični čut i	(2002),	str.	207.	
51	 	 Swartz,	cuLture and poWer	(1997),	str.	70–71.	Ko	Bourdieu	govori	o	interesih	družbenih	agen­
tov,	se	skuša	pravzaprav	odmakniti	od	ekonomizma	in	utilitarizma.
52	 	 Bourdieu,	outLine of a theory of practice	(1977),	str.	72	in	nasl.
53	 	 Bourdieu,	socioLogija kot poLitika (2003),	str.	130.
54	 	 Prav	tam.
252
9/12 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
»Habitus	kot	pridobljeni	sistem	generativnih	shem	omogoča	svobodno	
proizvajanje	 vseh	misli,	 zaznavanj	 in	vseh	dejanj,	 vpisanih	v	meje,	 ki	
so	lastne	določenim	okoliščinam	tega	proizvajanja	–	a	samo	tem.	[…]	
Izdelek	zgodovine,	habitus,	proizvaja	individualne	in	kolektivne	prakse	
[…].	Te	pa	se	ujemajo	s	shemami,	ki	jih	je	zasnovala	zgodovina.	Habitus	
zagotavlja	dejavno	prisotnost	minulih	izkušenj;	te	izkušnje,	spravljene	
v	vsakem	organizmu,	skušajo	zagotoviti	v	obliki	shem	zaznavanja,	mi­
šljenja	in	dejanja	'pravilnost'	praks	in	njihove	nespremenljivosti	v	času	
zanesljiveje	kot	vsa	formalna	pravila	in	izrecne	norme.«55
Habitus	torej	označuje	sistem	notranjih,	pridobljenih	(privzgojenih)	dispozi-
cij	oziroma	nagnjenj	posameznika,	njegov	»čut	za	igro«,	ki	ima	odločilen	pomen	
za	njegovo	ravnanje	na	določenem	družbenem	polju.	Z	izpostavljanjem	tega,	da	
se	človek	v	izhodišču	ravna	po	nekakšnem	»čutu«,	hoče	Bourdieu	po	eni	strani	
pokazati,	da	 je	gibalo	družbene	dinamike	daleč	od	tega,	kar	predpostavlja	na	
primer	teorija	racionalne	izbire,56	oziroma	po	drugi	strani,	da	družbenih	praks	
ne	moremo	v	celoti	zajeti	z	bolj	ali	manj	izrecnimi	normami	ali	jih	razčleniti	
z	načeli	 formalne	 logike.	Bourdieu	opozarja,	da	 »praktična	 logika	pravzaprav	
ne	more	delovati	drugače	kot	 tako,	da	 si,	 kar	 zadeva	osnovna	načela	 logične	
logike,	dovoli	vsakovrstne	svoboščine«.57	»V	proizvodih	habitusa«,	po	njegovem	
mnenju,	»ne	smemo	iskati	več	koherentnosti,	kolikor	je	je:	logika	prakse	je,	da	
si	 logičen	do	tiste	točke,	ko	bi	biti	 logičen	pomenilo	ne	biti	več	praktičen.«58	
Te	miselne	sheme,	nagnjenja	so	proizvod	družbenega	konteksta,	v	katerem	so	
se	oblikovala,	in	obenem	ključni	dejavnik,	ki	(povratno)	prispeva	k	oblikovanju	
družbenega	konteksta	danes.
Habitus	je	torej	tisto,	kar	stoji	v	ozadju	posameznikovih	strategij	delovanja,	
je	 tisto,	 kar	 sooblikuje	 družbeno	 prakso,	 katere	 proizvod	 je	 pravzaprav	 tudi	
posameznik	sam.59	
Vendar	družbenih	praks	ne	moremo	pojasniti	izključno	z	delovanjem	habi­
tusa,	iz	katerega	bi	bilo	mogoče	družbeno	ravnanje	mehanično	izpeljati,	temveč	
s	 soočenjem	miselnih	 shem,	 tj.	 trajnih	 in	premestljivih	dispozicij	habitusa	 ter	
družbenih	okoliščin,	specifičnih	lastnosti	in	logike	družbenega	prostora	(druž­
benega	polja),	na	katerem	se	te	udejanjajo.	Družbene	prakse	so	torej	proizvod	
55	 	 Bourdieu,	praktični čut i	(2002),	str.	93–94.
56	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	str.	125.
57	 	 Bourdieu,	praktični čut ii	(2002),	str.	202.
58	 	 Bourdieu,	socioLogija kot poLitika	(2003),	str.	131.
59	 	 Pojma	habitus	torej	ni	mogoče	enostavno	zajeti	s	pojmom	pravna	zavest.	Prim.	Garcia­Villega,	
Symbolic	power	without	symbolic	violence?,	v:	Florida	Law	Review	55	(2003),	str.	172	in	nasl.
253
9/13tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
dinamičnega	razmerja	med	habitusom	in	družbenim	poljem.60	Z	obuditvijo	tega	
pojma	je	hotel	Bourdieu	namreč	na	eni	strani	uiti	subjektivistični	filozofiji,	ne	da	
bi	se	moral	hkrati	odreči	produktivni	vlogi	subjekta	oziroma	agenta	v	družbeni	
strukturi,	ter	na	drugi	strani	strukturalizmu	(objektivistični	filozofski	tradiciji),	
ne	da	bi	pri	tem	pozabil	vzeti	v	obzir,	kako	družbene	strukture	(povratno)	učin­
kujejo	na	subjekte	oziroma	prek	njih.61
Bourdieu	pravi,	da	sociologija	obravnava	»kot	identične	vse	biološke	posa­
meznike,	ki	so	glede	na	to,	da	so	proizvod	enakih	objektivnih	okoliščin,	deležni	
istih	habitusov«.62	S	tem	nakaže	prehod	od	osebnega	k	skupinskemu	(v	Bour­
dieujevem	 izrazju,	 razrednemu)	 habitusu,	 ki	 je	 pravzaprav	bistven	pri	 analizi­
ranju	posameznih	družbenih	polj.	Čeprav	 je	 nemogoče,	 da	bi	 vsi	 člani	 neke	
skupine	izhajali	iz	popolnoma	enakih	izhodiščnih	okoliščin	in	izkušenj,	Bourdi­
eu	poudarja,	da	bo	imel	vsak	član	te	skupine,	v	primerjavi	s	članom	katerekoli	
druge	skupine,	bistveno	večje	možnosti,	da	se	sooči	z	določeno	vrsto	problemov	
in	 se	nanje	na	določen	način	odzove.63	Čeprav	 se	največ	ukvarja	 s	primeri,	v	
katerih	se	odraža	habitus	določenega	družbenega	razreda	(v	ustaljenem	pomenu	
besede),	govori	Bourdieu,	ko	analizira	pravno	polje,	tudi	posebej	o	tako	imeno­
vanem	pravnem	habitusu,	pri	čemer	razpršeno	namiguje	na	posamezne	prvine	
tega	»sistema	trajnih	in	premestljivih	dispozicij«,	ki	porajajo	prakse	in	predstave	
v	povezavi	s	pravom.	
Tako	na	primer	agenti	na	pravnem	polju	prav	zaradi	enotnega	habitusa	naj	
ne	bi	imeli	posebnih	težav	sprejeti	stališče,	da	pravo	zagotavlja	svoje	lastne	teme­
lje	oziroma	da	izhaja	iz	temeljne	norme	(kot	je	na	primer	ustava),	iz	katere	je	mo­
goče	deducirati	vsa	pravila	in	načela	nižje	stopnje.64	Del	skupnega	habitusa	na	
tem	polju	je	po	Bourdieujevam	mnenju	tudi	izogibanje	ustvarjalni	drži	in	jeziku,	
ki	 spominjata	na	postavodajalca,	 in	posledično	nagnjenje	agentov	k	 temu,	da	
privzamejo	vlogo	»lektorja«	ter	svoje	delo	razumejo	in	prikazujejo	kot	razlaganje	
prava	in	njegovo	izvrševanje.65	V	habitusu	lahko	prepoznamo	tudi	izvor	posebne	
skrbi	za	predvidljivost	in	(medsebojno)	usklajenost	pravnih	odločitev	oziroma	
prava	kot	skupka	norm	v	celoti,	s	čimer	Bourdieu	povezuje	tudi	posebno	me­
60	 	 Glej	na	primer	Grenfell,	pierre bourdieu	(2008),	str.	51–52.
61	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	str.	121–122.
62	 	 Bourdieu,	praktični čut i	(2002),	str.	102.
63	 	 Bourdieu,	outLine of a theory of practice	(1977),	str.	85.	Razmerje	med	individualnim	in	
skupinskim	habitusom	Bourdieu	opredeli	kot	homologijo:	raznolikost	v	okviru	homogenosti	
družbenih	okoliščin	in	pogojev,	iz	katerih	izhajajo	posamezniki,	ki	tvorijo	isto	skupino.	Prav	
tam,	str.	86.	
64	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	819.
65	 	 Prav	tam,	str.	823–824.
254
9/14 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
sto,	ki	ga	ima	v	pravu	precedens.66	Za	agente,	ki	delujejo	na	pravnem	polju,	je	
značilno,	da	pri	svojem	delu	ohranjajo	tako	imenovano	nevtralizirajočo	razdaljo	
med	sabo,	tj.	svojimi	specifičnimi	interesi	 in	svojim	delom,	in	tistimi,	ki	so	v	
konkretnem	primeru	neposredno	vpleteni	oziroma	na	katere	se	pravo	nanaša.67	
Dinamika	pravnega	polja,	tj.	nastajanje	in	uporabljanje	prava	(kot	simbolne­
ga	reda),	je	torej	neločljivo	povezano	s	pravniki	kot	posebno	(čeprav	še	zdaleč	
ne	homogeno)	družbeno	skupino.68	Tako	Bourdieu	kot	prvo	potezo	pri	obli­
kovanju	pravnega	polja	 izpostavi	posebno	delitev	dela:	v	družbi	 se	postopno	
vzpostavi	ločnica	med	skupino	ljudi,	ki	je	poklicana,	posvečena	ali	usposobljena	
za	upravljanje	s	pravnimi	viri,	in	skupino	laikov,	ki	nima	dostopa	do	te	vrste	ka­
pitala.	Gre	za	vzpostavitev	posebne	skupine	družbenih	agentov,	ki	ima	monopol	
nad	razpolaganjem	s	pravom,	ki	temelji	na	posebnih	sposobnostih	ali	veščinah,	
tehničnem	obvladovanju	jezika	in	povsem	specifičnem	znanju,	na	podlagi	česar	
poteka	drugačno	popisovanje	in	razvrščanje	družbene	resničnosti	kot	brez	na­
našanja	na	pravni	kanon.	Kot	pravi	Bourdieu,	skratka,	je	»moč	profesionalcev	
v	tem,	da	upravljajo	s	pravnimi	željami	oziroma	prizadevanji	–	da	jih	ustvarijo	
v	nekaterih	primerih,	ojačijo	ali	odvrnejo	v	drugih«.69	S	tem	ko	pravni	agenti	
družbeno	življenje	pretvarjajo	v	pravno	izkustvo,	sami	skrbijo	za	ponudbo	in	
obenem	ustvarjajo	 tudi	povpraševanje	po	posebni	vrsti	proizvoda,	ki	omogo­
ča	enega	od	legitimnih	načinov	usmerjanja	družbe	in	reševanja	sporov.	V	tem	
smislu	je	pravo	torej	»proizvod	skupine	profesionalcev«,	ki	so	bili	izrecno	poo­
blaščeni	za	ustvarjanje	koherentnega	korpusa	pravnih	norm	in	za	zagotavljanje	
njegovega	uporabljanja,	zaradi	česar	jim	je	v	končni	instanci	zaupan	tudi	dostop	
do	prisile.70	
Ob	tem	ne	smemo	pozabiti,	da	so	tudi	pri	nastopanju	družbenih	agentov	
na	 pravnem	 polju	 v	 ozadju	 njihovi	 interesi,	 med	 katerimi	 Bourdieu	 posebej	
izpostavi	tiste,	povsem	specifične	(pravne)	interese,	ki	se	oblikujejo	v	razmerjih	
med	pravniki	kot	člani	iste	poklicne	družbene	skupine.71	Njihov	osrednji	skupin­
ski	interes	je	gotovo	kopičenje	(pravnega)	kapitala,	ki	jim	zagotavlja	ohranjanje	
66	 	 Prav	tam,	str.	832–833.
67	 	 Prav	tam,	str.	830.
68	 	 Banakar,	Travers,	an introduction	(2002),	str.	198–199.
69	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	833–834.
70	 	 Bourdieu,	outLine of a theory of practice	(1977),	str.	21.
71	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	834.	Primeroma	se	lahko	
v	 tem	kontekstu	navežemo	tudi	na	 tiste	poglede,	ki	 skušajo	motivacijo	 in	ravnanje	sodnika	
pojasniti	z	dejanskimi	ali	predpostavljenimi	odnosi	med	sodnikom	in	njegovim	avditorijem,	tj.	
posamezniki	ali	skupinami,	ki	jih	sodnik	pri	odločanju	pravzaprav	naslavlja,	ki	so	zanj	mero­
dajni	v	zvezi	z	vrednotenjem	njegovega	dela.	Baum,	judges and their audiences	(2006),	str.	21	
in	nasl.					
255
9/15tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
prevladujočega	položaja	v	odnosih	do	laikov	ter	uravnavanje	ponudbe	»pravnih	
storitev«.72	Kot	primer	manifestacije	tovrstnih	interesov	Bourdieu	omenja	različ­
ne	poskuse	omejevanja	vstopa	v	pravni	poklic.73							
Pri	preučevanju	pravnega	polja	 torej	ne	 zadostuje,	da	 se	osredotočimo	na	
simbolni	red	(tj.	pravna	pravila,	načela,	odločitve	sodišč	in	tako	naprej),	temveč	
se	moramo	osredotočiti	tudi	na	ustvarjalce	(ter	razlagalce,	ki	imajo	v	pravnem	
delovanju	posebno	mesto)	tega	simbolnega	reda	in	specifične	interese,	ki	jih	pri	
tem	vodijo.	Če	torej	hočemo	simbolne	sisteme	razumeti	celovito,	tj.	v	njihovi	
zgradbi,	razvoju	in	funkcijah,	ki	jih	opravljajo,	moramo	strukturalistični	način	
razmišljanja	aplicirati	ne	le	na	same	pravne	oblike,	temveč	tudi	na	sistem	agen­
tov	oziroma	položajev,	ki	jih	ti	agenti	zasedajo	v	boju	za	prevlado	na	pravnem	
polju.74				
2.5.	Pravno	polje	in	druga	družbena	področja
Različna	družbena	polja	so	strukturirana	okoli	različnih	oblik	kapitala,	pri­
znavajo	različne	vzvode	družbene	moči	in	imajo	specifične	mehanizme	razvo­
ja,	kar	nakazuje,	da	so	v	večji	ali	manjši	meri	avtonomna,	 torej	neodvisna	od	
posegov	z	drugih	družbenih	polj.	Bistven	poudarek,	ki	ga	daje	Bourdieu	v	tem	
kontekstu,	še	posebej	kadar	govori	o	pravnem	polju,	pa	je,	da	je	avtonomnost	
posameznih	polj	vedno	relativna.	75	Drugače	kot	pri	operativno	zaprtih,	drug	od	
drugega	jasno	ločenih	in	medsebojno	prirejenih	družbenih	(pod)sistemih	zasno­
va	»polja«	nakazuje,	da	gre	za	družbena	področja,	ki	so	relativno	odprta,	ki	se	v	
določenih	delih	prepletajo,	kjer	nenehno	prihaja	do	medsebojnih,	a	še	zdaleč	ne	
simetričnih	vplivov	enega	področja	na	drugo,	in	ki	navsezadnje	tekmujejo	glede	
uveljavljanja	svojega	zornega	kota	v	celotnem	družbenem	spektru.76
Pri	razvoju	avtonomnega	pravnega	polja	in	njegovem	delovanju	danes	ima	
najpomembnejšo	vlogo	brez	dvoma	tesno	navezovanje	na	splošno	polje	moči,77	
ki	 ga	Bourdieu	 enkrat	 bolj,	 drugič	manj	 sistematično	povezuje	 z	 delovanjem	
72	 	 Razčlenjevanje	 skupinskih	 interesov	 »evropskega	 uradništva«	 je	 konkreten	 primer	 uporabe	
Bourdieujeve	teorije	in	pojmovnega	aparata	v	tem	kontekstu,	glej	Sideri,	Questioning	the	Neu­
trality	of	Procedural	Law,	v:	European	Law	Journal	10	(2004)	1,	zlasti	str.	66–68.
73	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	835.
74	 	 Bourdieu,	Rethinking	the	State,	v:	Sociological	Theory	12	(1994)	1,	str.	16.
75	 	 Swartz,	cuLture and poWer	(1997),	str.	126–127.
76	 	 Glede	na	to	ni	presenetljivo,	da	je	eden	od	težjih	problemov,	s	katerim	se	je	moral	Bourdieu	
soočiti,	vprašanje	meja	posameznih	družbenih	polj.	Glej	na	primer	Bourdieu,	Wacquant,	an 
invitation	(1992),	str.	100–101.
77	 	 Natančneje	glej	Bourdieu,	state nobiLity	(1996),	str.	264–272.
256
9/16 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
države	in	njenega	uradništva.78	Kot	splošno	polje	moči	je	država	širok	družbe­
ni	prostor,	kjer	se	srečujejo	 in	prepletajo	različna	družbena	polja,	na	katerem	
potekajo	spopadi	za	monopol	nad	simbolnim	nasiljem,	tj.	močjo	postavljati	in	
uveljavljati	norme,	(raz)delitve,	vzorce	mišljenja	in	ravnanja,	ki	pa	so	v	družbi	
razumljeni	kot	univerzalni	in	splošno	sprejeti.79	Takšno	stanje	je	posledica	zgo­
dovinskega	razvoja,	v	katerem	se	je	država	uveljavila	kot	tisto	zbirno	mesto,	na	
katerem	je	prišlo	do	kopičenja	različnih	oblik	kapitala,	med	katerimi	je	kot	spe­
cifična	oblika	simbolnega	kapitala	tudi	pravni	kapital.80	Zato	družbenih	praks,	ki	
so	se	razvile	na	pravnem	polju,	ne	moremo	v	celoti	razumeti,	če	jih	ne	poveže­
mo	z	delovanjem	simbolne	moči	oziroma	simbolnega	nasilja,	ki	ga	je	v	sodobni	
družbi	v	pretežni	meri	uzurpirala	prav	država.
Znotraj	širokega	polja	moči	uživa	pravno	polje	manj	samostojnosti	kot	ne­
katera	druga	družbena	področja,	kot	sta	na	primer	znanost	in	umetnost,	ki	z	
izvrševanjem	simbolnega	nasilja	prav	tako	prispevata	k	vzdrževanju	družbenega	
reda.81	Bourdieu	govori	celo	o	nekakšni	dvoumnosti	celotnega	pravnega	polja,	
ki	se	primeroma	zrcali	v	vsaki	odločitvi	sodišča,	ki	po	njegovem	mnenju	dolguje	
svojo	učinkovitost	dejstvu,	da	se	hkrati	opira	na	notranjo	logiko	dveh	družbenih	
polj:	političnega,	kjer	gre	za	konfliktna	razmerja	med	nasprotniki,	ki	jih	ti	rešu­
jejo	neposredno	sami,	brez	pomoči	tretjega,	ter	znanstvenega,	kjer	je	v	ospred­
ju	 iskanje	 resnice,	ključne	odločitve	pa	so	zaupane	specializiranim	agentom.82	
Manjša	stopnja	avtonomnosti	je	po	Bourdieuju	torej	posledica	močnejše	odvis­
nosti	pravnega	polja	od	drugih	družbenih	področij	 (ekonomskega	in	še	zlasti	
političnega)	pri	vzpostavljanju	njegove	moči	in	zagotavljanju	simbolnih	učinkov	
oziroma	učinkovitosti	njegovih	proizvodov.83	Pravno	polje	 je	 tako	 strukturno	
gledano	bolj	dovzetno	za	vplive	z	drugih	družbenih	polj.	To	se	kaže	na	primer	
v	tem,	da	so	posamezna	vsebinska	področja	družbenega	življenja	pri	pravnem	
urejanju,	razlaganju	ali	raziskovanju	deležna	večje	pozornosti	in	ugleda	glede	na	
78	 	 Bourdieu,	Rethinking	the	State,	v:	Sociological	Theory	12	(1994)	1;	Lenoir,	Pierre	Bourdieu	and	
the	Law,	v:	Nordisk	juridisk	tidsskrift		29	(2006)	3/114,	str.	12–15;	Stankovič,	Praksa,	habitus	in	
polje,	v:	Teorija	in	praksa	36	(1999),	2,	str.	235−236.
79	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	str.	111–112.	Simbolno	nasilje	je	pravzaprav	način	
dominacije	 oziroma	 prevlade,	 kjer	 so	 določene	 povsem	 arbitrarne	 in	 zgodovinsko	 pogo­
jene	družbene	delitve	uspešno	prikazane	kot	samoumevne,	naravne	ali	univerzalne.	Zato	ga	
Bourdieu	 opredeljuje	 tudi	 kot	 »cenzurirano	 in	 ublaženo	nasilje,	 se	 pravi	 nerazpoznavno	 in	
ublaženo	nasilje«.	Bourdieu,	praktični čut i	(2002),	str.	219;	Grenfell,	pierre bourdieu	(2008),	
str.	183	in	nasl.	
80	 	 Bourdieu,	Rethinking	the	State,	v:	Sociological	Theory	12	(1994)	1,	str.	3	in	nasl.
81	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	850.
82	 	 Prav	tam,	str.	831.
83	 	 Swartz,	cuLture and poWer	(1997),	str.	38–40.
257
9/17tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
to,	kako	se	je	sčasoma	spreminjala	družbena	moč	oziroma	kapital	skupin,	ki	so	
s	temi	področji	povezane,	zlasti	na	ekonomskem	ali	političnem	polju.84
3.	Smeri	analiziranja	pravnega	polja:	ponazoritev
Pri	postavljanju	teoretičnih	temeljev	in	specifičnega	pojmovnega	aparata,	ki	
ga	je	uporabljal	pri	raziskovanju,	je	Bourdieu	vseskozi	izhajal	iz	konkretnih	druž­
benih	odnosov,	ki	so	bili	predmet	njegovih	socioloških,	antropoloških	in	etno­
loških	študij.	Zapletenost	njegove	sociološke	teorije	odseva	povsem	konkretne	
družbene	primere,	ki	mu	niso	služili	le	za	ponazoritve	pojmov,	ki	jih	je	vpeljal	
oziroma	obudil,	temveč	so	bili	v	prvi	vrsti	gradivo,	iz	katerega	je	črpal	pri	obli­
kovanju	le­teh.	Njegova	teoretična	in	metodološka	izhodišča	pa	so	lahko	podla­
ga	za	analiziranje	različnih	vidikov	družbene	stvarnosti,	ki	jih	imamo	pred	sabo	
danes.	V	nadaljevanju	bom	skušal	nakazati,	kako	nam	lahko	Bourdieujeva	teorija	
ponudi	ustrezen	okvir	pri	pojasnjevanju	družbene	dinamike,	kjer	se	kažejo	raz­
lične	razsežnosti	delovanja	pravnega	polja.	Kot	primer	bom	vzel	odločbo	Ustav­
nega	 sodišča	 Republike	 Slovenije	 U­I­114/11	 skupaj	 z	 njenim	 spremljevalnim	
kontekstom,	tj.	dogajanjem,	ki	je	do	te	odločbe	pripeljalo,	ter	odzivi	nanjo.85		
84	 	 Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	850.
85	 	 Leta	2008	je	bil	v	Državni	zbor	RS	vložen	predlog	za	začetek	postopka	za	ustanovitev	občine	
Ankaran,	 ki	 bi	 nastala	 z	 izločitvijo	 dela	 območja	Mestne	občine	Koper.	V	naslednjih	 letih	
je	Državni	 zbor	 potrdil,	 da	 območje	 izpolnjuje	 zakonske	 pogoje	 za	 ustanovitev	 občine,	 in	
na	 podlagi	 te	 ocene	 razpisal	 referendum	 za	 ugotovitev	 volje	 prebivalcev	 na	 tem	 območju.	
Na	 referendumu	 so	 prebivalci	 ustanovitev	 nove	 občine	 podprli,	 vendar	 Državnemu	 zboru	
v	nadaljevanju	kljub	temu	ni	uspelo	sprejeti	ustreznih	dopolnitev	zakonodaje,	 s	katerimi	bi	
ustanovil	samostojno	občino	Ankaran.	V	enem	od	poskusov	ustanovitve	je	večina	poslancev	v	
Državnem	zboru	predlog	zakona	sicer	podprla,	vendar	je	Državni	svet	na	to	odločitev	sprejel	
odložilni	veto,	ki	pri	ponovnem	glasovanju	v	Državnem	zboru	ni	bil	preglasovan.	Pobudniki	
nove	občine	so	se	leta	2010	obrnili	na	Ustavno	sodišče,	ki	je	z	odločbo	U­I­137/10,	z	dne	26.	
novembra	2010,	odločilo,	da	je	Državni	zbor,	ker	ni	ustanovil	občin	Ankaran	in	Mirna,	ravnal	
samovoljno.	 Po	 oceni	 Ustavnega	 sodišča	 je	 takšno	 ravnanje	 pomenilo	 kršitev	 načel	 pravne	
države	in	splošnega	načela	enakosti	pred	zakonom,	posledično	pa	tudi	kršitev	ustavnih	določb,	
ki	se	nanašajo	na	lokalno	samoupravo.	V	zvezi	s	tem	je	Ustavno	sodišče	Državnemu	zboru	
naložilo,	da	naj	ugotovljeno	protiustavnost	odpravi	v	roku	dveh	mesecev.	V	naslednjih	mesecih	
je	Državni	zbor	sicer	obravnaval	več	predlogov	dopolnitev	predmetne	zakonodaje,	s	katerimi	
bi	ustanovil	občino	Ankaran	in	tako	odpravil	ugotovljeno	kršitev	Ustave,	vendar	so	bili	vsi	
poskusi	neuspešni.	Na	koncu	je	gordijski	vozel	presekalo	Ustavno	sodišče,	ki	je	kljub	izrecni	
ustavni	določbi,	da	se	občina	ustanovi	z	zakonom	(139.	člen	Ustave	RS),	z	odločbo	U­I­114/11,	
z	dne	9.	junija	2011,	samo	ustanovilo	občino	Ankaran,	določilo	njen	obseg,	sedež	ter	število	
članov	občinskega	sveta	za	prve	volitve.	Ta	odločitev	Ustavnega	sodišča	pa	je	v	javnosti,	politiki	
in	stroki	sprožila	precej	različnih	odzivov.	
258
9/18 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
Če	se	opremo	na	 splošno	 strategijo	 raziskovanja	družbenih	polj,	kot	 jo	 je	
orisal	Bourdieu,86	se	lahko	tudi	pri	pojasnjevanju	družbene	dinamike	na	prav-
nem	polju	osredotočimo	na	tri	vidike:	(1)	analizo	povezav	med	pravnim	poljem	
in	splošnim	poljem	moči,	kot	najpomembnejšim,	krovnim	družbenim	poljem;	
(2)	opredelitev	trenutne	zgradbe	objektivnih	razmerij	med	ključnimi	položaji	na	
pravnem	polju,	ki	jih	zasedajo	družbeni	agenti;	(3)	analizo	skupinskih	ali	indivi­
dualnih	habitusov	različnih	agentov,	ki	nastopajo	na	pravnem	polju.	
Ko	govorimo	o	pravnem	polju,	imamo	torej	opravka	s	širšim	družbenim	pro­
storom,	ki	ga	opredeljujejo	razmerja	med	objektivnimi	(družbenimi)	položaji,	ki	
jih	zasedajo	posamezni	agenti.	V	obravnavanem	primeru	sta	glavna	protagonista	
zlasti	dve	instituciji,	Državni	zbor	in	Ustavno	sodišče,	ki	zasedata	dva	temeljna	
položaja	na	pravnem	polju:	postavodajalca,	ki	si	lasti	monopol	nad	ustvarjanjem	
prava	kot	simbolnega	reda,	a	je	pri	tem	vezan	na	določena	»pravila	igre«,	tj.	te­
meljni	okvir	tega	simbolnega	reda,	in	varuha	tega	temeljnega	pravnega	okvira,	ki	
presoja,	ali	pravni	igralci	spoštujejo	temeljna	»pravila	igre«.	V	konkretnem	pri­
meru	je	mogoče	analizo	razširiti	tudi	na	druge	objektivne	položaje,	ki	sestavljajo	
pravno	polje	in	so	odigrali	določeno	vlogo.	Gre	bodisi	za	položaje,	ki	jih	imajo	
nekatere	druge	institucije,	kot	so	v	tem	primeru	na	primer	Vlada	RS,87	Državni	
svet,88	občina	Koper	ali	krajevna	skupnost	Ankaran,89	bodisi	za	položaje,	ki	jih	
zasedajo	posamezni	 agenti,	 kot	 so	nekateri	poslanci,90	 zlasti	pa	del	 strokovne	
javnosti,91	ki	se	je	vključil	v	razpravo	po	sprejemu	odločbe	U­I­137/10.	Vsi	polo­
žaji	na	pravnem	polju	so	opredeljeni	glede	na	njihov	dostop	do	različnih	oblik	
pravnega	kapitala	in	glede	na	njihova	trenutna	medsebojna	razmerja	moči.	
86	 	 Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(1992),	str.	104–105;	Grenfell,	pierre bourdieu	(2008),	str.	
75.
87	 	 Vlada	 kot	 »odgovorni	 izvršilni	 organ	 za	 izvajanje	 koncepta	 lokalne	 samouprave«,	 glej	 U­I­
137/10,	26.	november	2010,	točka	2.
88	 	 Glej	sklep	Državnega	sveta	RS	št.	003­04/10–0030,	z	dne	6.	aprila	2010,	s	katerim	je	Državni	
svet	sprejel	odložilni	veto	na	Zakon	o	spremembah	in	dopolnitvah	zakona	o	ustanovitvi	občin	
ter	o	določitvi	njihovih	območij.
89	 	 Pri	omenjenih	odločbah	Ustavnega	sodišča	je	krajevna	skupnost	Ankaran	odigrala	vlogo	po­
budnika	za	presojo	ustavnosti.
90	 	 Tako	 je	 na	 primer	 eden	 od	 koalicijskih	 poslancev	 odločitev	 Ustavnega	 sodišča,	 s	 katero	 je	
bila	ustanovljena	občina	Ankaran,	komentiral,	da	je	šlo	pri	tem	za	»sodni	državni	udar«,	glej	
Ustavna	odločba	o	ustanovitvi	Občine	Ankaran	po	Jurijevem	mnenju	sodni	državni	udar,	STA,	
http://www.sta.si/vest.php?id=1646564.
91	 	 Primeroma	lahko	omenimo	obsežen	niz	člankov	v	reviji	Pravna	praksa,	katerih	so	profesorji	
prava,	nekdanji	ustavni	sodniki	in	tako	naprej	zastopali	različna	stališča	glede	pravnih	zapletov	
v	zvezi	z	ustanavljanjem	občine	Ankaran.	V	tem	kontekstu	glej	pregled	prispevkov	v:	Pravna	
praksa	30	(2011)	34,	str.	9.
259
9/19tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
V	 tem	 primeru	 je	 posebej	 izostrena	 tudi	 osnovna	 dinamika	 medsebojnih	
odnosov	obeh	protagonistov	in	drugih	agentov,	ki	so	bili	omenjeni	prej:	gre	za	
stalen	boj	oziroma	spopad	za	nadzor	nad	pravnimi	viri,	natančneje	nad	Ustavo,	
ki	opredeljuje	temeljna	pravila	igre.92	Pri	tem	vsaka	stran	mobilizira	nakopičen	
pravni	kapital	 (na	primer	 svoje	ustavne	pristojnosti	oziroma	pooblastila,	 svoj	
ugled	kot	nosilka	določene	veje	oblasti,	svoje	sposobnosti	oblikovanja	prepri­
čljive	pravne	argumentacije	in	podobno),	ki	na	tem	družbenem	področju	deluje	
kot	 valuta	 in	 obema	 zagotavlja	 (simbolno)	 moč,	 s	 katero	 v	 tem	 družbenem	
kontekstu	vsiljujeta	svoja	merila	vrednotenja	in	svojo	podobo	(pravnega)	sveta.93	
Na	eni	strani	je	torej	Državni	zbor	kot	nosilec	zakonodajne	veje	oblasti,	ki	skuša	
ohraniti	 svoj	 objektivni	 položaj	 primarnega	 postavodajalca,	 ki	 mu	 je	 Ustava	
med	drugim	prepustila	odločanje	o	ustanavljanju	novih	občin.	Pri	tem	se	opira	
zlasti	na	svojo	demokratično	legitimnost	in	s	tem	utrjuje	prevladujoče	(v	Bour­
dieujevi	terminologiji,	paradigmatično)	razumevanje	družbene	oziroma	državne	
organiziranosti	 v	 sodobni	družbi,	 ki	 temelji	na	 suverenosti	 ljudstva	 in	kjer	 je	
sprejemanje	ključnih	(pravnih)	odločitev	lahko	le	v	rokah	tistega	telesa,	ki	je	za	
to	dobilo	neposreden	in	izrecen	mandat.	Na	drugi	strani	stoji	Ustavno	sodišče,	
92	 	 Izbrani	primer	dobro	ponazarja,	kako	je	Bourdieu	dinamiko	spopada,	boja	ali	spora	razširil	na	
celotno	pravno	polje.	Pri	tem	pa	ni	odveč,	če	zaradi	jasnosti	posebej	opozorimo,	da	njegova	
teorija	ne	ostaja	v	običajnem	pravn(išk)em	okviru,	kjer	imamo,	kadar	govorimo	o	sporu,	pred	
očmi	triado,	ki	jo	sestavljata	stranki	spora,	ki	sta	pravno	v	prirejenem	položaju,	ter	razsodnik,	
ki	bo	o	sporu	med	strankama	avtoritativno	odločil.	Prim.	Stone	Sweet,	governing With judges 
(2000),	str.	12−16.	Bourdieu	se	je	hotel	pri	analiziranju	pravnih	problemov	izogniti	takšnemu	
uveljavljenemu	zornemu	kotu,	ki	zaznamuje	pravno	sfero.	Ker	pri	razčlenjevanju	konkretnega	
primera	 izhajamo	 iz	 Bourdieujevih	 izhodišč,	 Ustavnega	 sodišča	 tukaj	 ne	 obravnavamo	 kot	
razsodnika	v	spopadu	med	Državnim	zborom	in	ustavnim	pritožnikom,	temveč	kot	enega	od	
pravnih	igralcev,	ki	na	pravnem	polju	konkurira	za	nadzor	nad	pravnimi	viri.	Takšen	pristop	je	
v	omejenem	obsegu	tudi	povsem	smiseln:	s	tem	ko	bi	vztrajali,	da	je	na	Ustavno	sodišče	treba	
gledati	izključno	v	njegovi	pravni	razsežnosti	(torej	kot	na	objektivnega	razsodnika,	ki	je	dvig­
njen	nad	konkretni	spor),	bi	lahko	pustili	ob	strani	sicer	pomembne	(motivacijske,	družbene,	
sistemske	itd.)	dejavnike,	ki	zaznamujejo	zlasti	sklepni	del	dolgotrajnega	postopka	ustanavljanja	
občine	Ankaran	(tj.	odločitev	U­I­114/11),	kjer	je	dejanska	vloga	Ustavnega	sodišča	nekoliko	
bolj	nejasna	in	vsebuje	zametke	sodišča	kot	policy-makerja.		
93	 	 Bourdieu	torej	izhaja	iz	povsem	specifičnega	pogleda	na	pravno	dinamiko,	ker	želi	izpostaviti	
tisti	vidik	pravnega	življenja,	ki	pri	dogmatični	pravni	analizi	morda	ne	pride	povsem	do	iz­
raza.	Vztraja,	da	je	pri	nastopanju	na	pravnem	polju	eden	od	dejavnikov,	ki	usmerjajo	pravne	
igralce,	tudi	skrb	za	ohranitev	ali	okrepitev	lastnega	položaja.	To	pa	še	ne	pomeni,	da	moramo	
celotno	dejavnost	(in	motivacijo)	igralcev	na	pravnem	polju,	kot	sta	v	tem	primeru	Državni	
zbor	ali	Ustavno	sodišče,	razumeti	zgolj	kot	iskanje	priložnosti	za	kopičenje	lastnih	simbolnih	
dobičkov.	Bourdieu	poudari	to,	da	opravljanje	vlog,	ki	jih	imajo	igralci	v	pravnem	sistemu	(na	
primer	varovanje	temeljnih	človekovih	pravic	in	svoboščin	s	strani	Ustavnega	sodišča),	v	tem	
pogledu	nikoli	ni	povsem	nezaznamovano,	torej	prosto	zavednega	ali	nezavednega	ovredno­
tenja	situacije	glede	na	lasten	položaj.	
260
9/20 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
ki	zaseda	poseben	položaj	»najvišjega	organa	sodne	oblasti	za	varstvo	ustavnosti	
in	zakonitosti	ter	človekovih	pravic	in	temeljnih	svoboščin«.94	Tudi	Ustavno	so­
dišče	skuša	v	tem	spopadu	zaščititi	svoj	objektivni	položaj	na	pravnem	polju,	ki	
je	ogrožen	zaradi	nespoštovanja	njegovih	predhodnih	odločitev	v	tem	primeru.	
Z	odločbo	U­I­114/11	pa	prevzame	Ustavno	sodišče	»iniciativo«	v	svoje	roke	in	
skuša	svoj	položaj	varuha	ustave	dodatno	utrditi	s	tem,	da	razširi	razpon	možnih	
odzivov	v	primerih	nespoštovanja	njegovih	odločitev,	kar	v	konkreten	primeru	
pomeni	ustanovitev	občine	neposredno	z	odločbo	sodišča,	 in	ne	z	zakonom.	
S	tem	sodišče	vsaj	v	določenem	segmentu	poseže	v	prevladujoče	razumevanje	
ustavnopravnega	reda	in	skuša	na	novo	začrtati	razmerja	moči	glede	»obvlado­
vanja«	ustavnega	besedila	oziroma	izhodiščnih	pravil	igre.
Pri	 tem	 je	 osnovni	 način	 spopadov	 med	 Državnim	 zborom	 in	 Ustavnim	
sodiščem,	modus	operandi	 njunega	medsebojnega	obračunavanja,	vezan	prav	
na	domeno	pravnega	razlaganja.	Spor	se	namreč	v	pretežnem	delu	usmeri	na	
vprašanje,	kaj	pravzaprav	v	konkretnem	primeru	določa	Ustava.	Koliko	svobode	
pušča	ustavnopravni	okvir	(torej	zlasti	temeljni	ustavni	načeli	pravne	države	in	
enakosti	pred	zakonom	ter	ustavne	določbe	o	lokalni	samoupravi)	Državnemu	
zboru	 pri	 odločanju	 o	 tem,	 ali	 bo	 ustanovil	 občino,	 kadar	 so	 izpolnjeni	 vsi	
pogoji	za	njeno	ustanovitev?95	Ali	na	primer	ustavne	določbe	o	pravni	državi,	
načelu	delitve	oblasti,	demokratični	ureditvi	in	pristojnostih	Ustavnega	sodišča	
v	določenih	situacijah	le­temu	omogočajo,	da	sámo,	neposredno	s	svojo	odloč­
bo	ustanovi	novo	občino	ter	določi	njeno	območje,	kar	Ustava	sicer	 izrecno	
prepušča	zakonodajnemu	urejanju?96	Boj	med	obema	protagonistoma	v	zvezi	z	
ustanavljanjem	občine	Ankaran	je	torej	boj	za	pravilno	razlago	ustavnega	bese­
dila,	boj	za	ustreznejšo,	prepričljivejšo	razlago	temeljnih	pravil	igre.97		
94	 	 Glej	1.	člen	Zakona	o	ustavnem	sodišču	(ZUstS),	Ur.	l.	RS,	št.	64/2007	–	UPB.	
95	 	 Glej	U­I­137/10,	26.	november	2010,	točke	6–23.
96	 	 Glej	U­I­114/11,	točke	13–16.
97	 	 Čeprav	 glede	 razlaganja	Ustave	 načeloma	drži,	 kar	 je	 lepo	 ubesedil	 sodnik	Zobec,	 da	 »kot	
zadnji	in	dokončni	arbiter	stopi	na	sceno	Ustavno	sodišče	in	pove,	kaj	je	Ustava«	(glej	ločeno	
mnenje	k	odločitvi	Ustavnega	sodišča	U­I­209/09,	U­I­210/09,	z	dne	19.	5.	2011),	to	ne	pomeni	
samodejno,	da	bo	Ustavno	sodišče	s	svojo	razlago	dolgoročno	uspelo.	Zgolj	za	ponazoritev	
naj	v	tem	kontekstu	spomnim	na	nekatere	teoretike	argumentacije,	ki	v	domeni	pravnega	raz­
laganja	posebej	opozarjajo	na	vidik	sprejemljivosti	(angl.	acceptability)	neke	razlage,	s	čimer	
izpostavijo	 tudi	pomen	avditorija.	Tako	pravi	na	primer	Aarnio:	»Da	 je	 rezultat	 [razlaganja]	
sprejemljiv,	se	mora	ujemati	z	znanjem	in	vrednostnim	sistemom	pravne	skupnosti.«	Aarnio,	
the rationaL as reasonabLe (1987),	str.	190.	Brez	dolgoročne	stabilnosti,	ki	nikakor	ni	odvisna	
izključno	od	formalnih	pristojnosti	Ustavnega	sodišča	in	pravne	razsežnosti,	ostane	torej	nje­
gova	»zadnja	beseda«	pri	razlaganju	Ustave	bolj	pregovorna.	Podobno	ugotavlja	Pavčnik,	ko	
pravi,	da	lahko	skušajo	»prizadeti	subjekti	odločitev	Ustavnega	sodišča	pravno	nadigrati«,	pri	
čemer	ima	v	mislih	predvsem	ustavnorevizijski	postopek.	Glej	Pavčnik,	Pravni	in	ustavni	temelji	
261
9/21tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
V	ozir	moramo	vzeti	tudi	vlogo	habitusa.	Prav	tako	kot	uradna	pravila	igre,	
ki	jih	v	tem	primeru	predstavlja	zlasti	ustavnopravni	okvir,	je	za	Bourdieuja	pri	
pojasnjevanju	dinamike	pravnega	polja	pomemben	»čut	za	igro«,	ki	odločilno	
vpliva	na	oblikovanje	 individualnih	 in	kolektivnih	družbenih	praks.	 »Habitus	
kot	sistem	dispozicij	za	določeno	prakso	je	objektivni	temelj	s	pravili	urejenih	
ravnanj,	torej	regularnosti	vedenj;	prakse	[…]	lahko	predvidevamo	prav	zato,	ker	
habitus	agente,	ki	ga	imajo,	napeljuje,	da	se	v	določenih	okoliščinah	vedejo	na	
določen	način.«98		Tako	lahko	po	eni	strani	tudi	v	konkretnem	primeru	vsaj	na	
nekaterih	mestih	prepoznamo	že	omenjene	prvine	splošnega	habitusa	agentov,	
ki	nastopajo	na	pravnem	polju.	Gre	na	primer	za	stališče,	da	je	mogoče	vsako	
pravno	odločitev	vedno	utemeljiti	s	hierarhično	višjo	pravno	normo,	in	s	tem	
povezano	izogibanje	videzu	»prostega«	ustvarjanja	prava	v	nasprotju	z	»omeje­
no«	ustvarjalno	močjo	pravnega	razlaganja.	Podobno	je	v	tem	primeru	razviden	
poseben	poudarek,	ki	ga	agenti	na	pravnem	polju	dajejo	predvidljivosti	in	konsi­
stentnosti,	ki	sta	pravzaprav	v	samem	jedru	problema	ustanavljanja	nove	občine	
Ankaran.99	Po	drugi	strani	pa	je	konkretni	primer	tudi	dobra	ponazoritev,	kako	
težko	je	pravzaprav	posamezna	ravnanja	agentov	pojasnjevati	oziroma	jih	oce­
njevati	v	odnosu	do	skupnega	habitusa	pravnega	polja.	Kot	bi	lahko	danes	za	
del	pravnega	habitusa	morda	šteli	načelo,	ki	se	zrcali	v	večnem	vprašanju	quis	
custodiet	custodes,	da	torej	tisti,	ki	pravo	postavlja,	ne	more	obenem	razsojati	o	
njegovi	ustreznosti,	bi	lahko	iz	istega	vira	črpali	tudi	stališče,	da	pravičnost	brez	
učinkovitega	varstva	pravzaprav	sploh	ni	pravičnost.	Kako	torej	razumeti	konč­
no	odločitev	Ustavnega	sodišča,	da	samo	neposredno	s	svojo	odločbo	ustanovi	
novo	občino,	če	 lahko	v	njej	prepoznamo	različni	dispoziciji	 istega	habitusa?	
Stvari	se	dodatno	zapletejo	tudi	zato,	ker	Bourdieu	dopušča	možnost,	ki	se	na­
kazuje	v	konkretnem	primeru,	da	namreč	habitus	in	(nove)	okoliščine,	v	katerih	
se	le­ta	udejanja,	niso	(več)	»sinhronizirane«.100	
prava,	v:	ustavno sodstvo (2000),	str.	421–422.	Zato	v	nekoliko	širši,	pravnosociološki	analizi,	
kakršna	je	tudi	Bourdieujeva,	Ustavno	sodišče	nastopa	kot	eden	od	 igralcev	pri	oblikovanju	
pomena	pravnih	besedil	–	v	tem	primeru	Ustave.
98	 	 Bourdieu,	socioLogija kot poLitika (2003),	str.	129.
99	 	 Glavni	vsebinski	očitek	Ustavnega	sodišča	Državnemu	zboru	je	bil	prav	arbitrarnost	odločanja:	
»Iz	načel	pravne	države	 (2.	člen	Ustave)	 izhaja,	da	zakonodajalec	mora	spoštovati	zakonsko	
ureditev,	ki	jo	je	sam	sprejel,	obenem	pa	drugi	odstavek	14.	člena	Ustave	od	njega	terja	tudi	
enako	 obravnavanje	 vseh	 prebivalcev,	 ki	 želijo	 na	 določenem	območju	 in	 po	 predpisanem	
postopku	ustanoviti	občino.	Splošno	ustavno	načelo	enakosti	zahteva	od	Državnega	zbora,	da	
predpisane	pogoje	uporablja	v	vseh	primerih	enako.	Če	ugotovi,	da	določeno	območje	izpol­
njuje	zakonske	pogoje,	potem	mora	ravnati	tako,	kot	je	ravnal	v	drugih	primerih,	v	katerih	je	
ugotovil,	da	so	bili	pogoji	izpolnjeni.«	Glej	U­I­114/11,	točka	10.
100	 	Bourdieu	v	tem	kontekstu	govori	o	učinku	histereze.	Glej	na	primer	Bourdieu,	outLine of a 
theory of practice	(1977),	str.	83.	To	je	Bourdieujev	osrednji	pojem	pri	pojasnjevanju	družbenih	
262
9/22 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
Ključni	del	raziskovanja	v	tem	segmentu	pa	mora	biti	usmerjen	še	nekoliko	
ožje	in	se	mora	osredotočiti	na	razčlenjevanje	individualnih	habitusov	posamez­
nih	družbenih	agentov	–	na	primer	ustavnih	sodnikov.	Ena	od	bistvenih	stvari	
za	ugotavljanje	individualnega	habitusa	ustavnega	sodnika	je	gotovo	vprašanje,	
ali	je	na	to	mesto	prišel	po	(dolgoletni)	karieri	v	sistemu	(rednega)	sodstva	ali	
iz	 akademskega	oziroma	 raziskovalnega	področja	 in	 tako	naprej.	Podobno	bi	
lahko	kot	pomembne	dejavnike	pri	oblikovanju	habitusa	šteli	njegovo	svetov­
nonazorsko	opredelitev,	politično	prepričanje,	njegovo	izobrazbo	ali	naklonje­
nost	določeni	pravnoteoretski	smeri	oziroma	paradigmi	in	podobno.	Takšni	in	
podobni	dejavniki	nam	lahko	tudi	v	konkretnem	primeru	pomagajo	razložiti	
razlike	med	odločitvami	posameznih	sodnikov	pri	odločanju	o	istem	primeru,	
čeprav	v	preseku	njihovih	stališč	odseva	skupni	habitus,	ki	 se	 je	oblikoval	na	
pravnem	polju.101	
Zaplet	v	zvezi	z	ustanavljanjem	občine	Ankaran	je	navsezadnje	tudi	dober	
primer	 za	 ponazoritev,	 kako	 je	 delovanje	 na	 pravnem	 polju	 zaznamovano	 z	
razmerjem	le­tega	z	drugimi	družbenimi	področji.	V	tem	primeru	gre	namreč	za	
razmerja	moči	med	položaji,	ki	 jih	obenem	opredeljujejo	silnice	na	splošnem	
polju	moči	oziroma	v	državi,	kjer	je	pravni	kapital	le	ena	od	oblik	kapitala,	ki	
so	v	igri.	Eno	od	ključnih	vprašanj	v	tem	kontekstu	bi	bilo	na	primer,	v	kolikšni	
meri	je	spor	glede	ustanovitve	občine	pravzaprav	potekal	v	pravni	razsežnosti,	
ali	drugače,	kako	so	druge	oblike	kapitala	in	širši	interesi,	povezani	z	delovanjem	
državnega	aparata,	zaznamovali	konkretni	pravni	spopad	za	nadzor	nad	določe­
nimi	pravnimi	upravičenji,	ki	jih	daje	Ustava?	Nadalje	so	v	tem	spopadu	nekateri	
agenti	bolj,	drugi	manj	tesno	vpeti	predvsem	v	delovanje	na	političnem	polju.	
Tako	so	na	primer	 interesi	 in	 ravnanja	enega	od	protagonistov,	 tj.	Državnega	
zbora,	 vsaj	 v	 določeni	meri	 oblikovani	 neposredno	 pod	 vplivom	političnega	
kapitala,	ki	ga	premorejo	politične	stranke	s	 sedeži	v	Državnem	zboru.	Vpliv	
političnega	in	državno­birokratskega	polja	na	delovanje	pravnega	polja	bi	bilo	
mogoče	v	kontekstu	tega	primera	razčleniti	tudi	z	vsebinskega	vidika:	v	kolikšni	
meri	je	sama	normativna	ureditev	(tj.	pravo	kot	simbolni	red),	v	navezovanju	na	
katero	je	potekal	spopad	glede	ustanovitve	občine	Ankaran,	proizvod	interesov	
in	razmerij	moči	na	političnem	polju	ali	v	okviru	organizacije	državne	oblasti?	
Podobno	kot	veže	Bourdieu	na	primer	nastanek	in	krepitev	načela	socialne	dr­
sprememb	 oziroma	družbenega	 razvoja:	 gre	 za	 neusklajenost	 habitusa	 s	 spreminjajočimi	 se	
družbenimi	razmerami,	kar	počasi,	a	neizogibno	pripelje	do	njegovega	prilagajanja,	hkrati	pa	
habitus	ves	čas	povratno	vpliva	na	(novi)	družbeni	kontekst.	Za	ponazoritev	učinka	histereze	
je	Bourdieu	uporabljal	tudi	podobo	Don	Kihota.	Podrobneje	glej	Grenfell,	pierre bourdieu	
(2008),	zlasti	str.	134	in	nasl.			
101	 	Odločitev	v	zadevi	U­I­114/11	je	bila	namreč	sprejeta	z	večino	7	proti	1.
263
9/23tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
žave	ter	večjo	diferenciacijo	in	pomen	s	tem	povezanih	pravnih	panog	na	vzpon	
sindikatov	na	širšem	družbenem	področju,102	bi	lahko	povezali	razvoj	»koncepta	
lokalne	samouprave«	ali	oblikovanje	standardov	za	ustanavljanje	novih	občin	z	
lokalnimi	političnimi	interesi	ali	organizacijsko­funkcionalnimi	pomisleki	vrha	
državnega	aparata	glede	normalnega	delovanja	lokalnih	skupnosti	oziroma	ne­
motenega	opravljanja	njihovih	nalog.103	
4.	Sklep
Bourdieu	je	v	enem	od	svojih	esejev	med	drugim	zapisal:	»Da	se	uskladimo	s	
pravilom,	moramo	dodobra	poznati	pravilo,	nasprotnike,	igro.«104	Njegova	misel	
lepo	ponazori	tisto,	kar	sem	izpostavil	že	v	uvodu:	Bourdieu	je	v	prvi	vrsti	socio-
log,	ki	vztraja	pri	tem,	da	moramo	k	preučevanju	simbolnih	sistemov,	kakršen	
je	tudi	pravo,	pristopiti	iz	nekoliko	širšega	zornega	kota.	Notranje	zakonitosti	
zgradbe	in	delovanja	prava,	ki	jih	zasleduje	pravna	dogmatika,	so	vezane	na	do­
ločen	družbeni	kontekst,	ki	jih	osmišlja	in	na	katerega	tudi	povratno	učinkujejo.	
Zato	lahko	celovito	podobo	pravne	dinamike	ustvarimo	le,	če	stopimo	korak	
nazaj	in	v	analizo	vključimo	tudi	družbene	dejavnike,	ki	nastajanje,	uporablja­
nje	in	razlaganje	prava	odločilno	zaznamujejo.	Če	je	za	dogmatika	pravo	bog,	
v	prispodobi	ugotavlja	Carbonnier,	 je	sociolog	zavezan	praksi	metodološkega	
ateizma.105			
Bourdieu	nam	torej,	opirajoč	se	na	pojem	(družbeno)	polje,	ponudi	alterna­
tivno	izhodišče,	iz	katerega	se	lahko	lotimo	preučevanja	prava.	Ključno	vpraša­
nje	pa	je,	v	kolikšni	meri	je	to	izhodišče	primerno	za	analizo	pravnih	problemov.	
Ali	lahko	preučevanje	prava,	ki	temelji	na	njegovih	metodoloških	in	vsebinskih	
postulatih,	 celovito	 zajame	 in	ustrezno	pojasni	povsem	 specifične	 značilnosti	
pravnega	 delovanja,	 ki	 utemeljujejo	 spoznanje,	 da	 pravo	 običajno	 razumemo	
kot	poseben	vidik	družbenega	življenja,	ločen	od	moralnega,	znanstvenega,	po­
litičnega	diskurza,	in	tako	naprej?	V	tem	vprašanju	se	skriva	pomislek,	ki	zadeva	
predvsem	Bourdieujevo	izhodiščno	namero:	ponuditi	takšno	zasnovo	razumeva­
nja	prava,	ki	bi	se	izognila	tako	pravnemu	formalizmu	kot	pravnemu	instrumen­
102	 	Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	850.
103	 	Glej	na	primer	U­I­137/10,	26.	november	2010,	točka	3:	»Vlada	v	mnenju	poudarja,	da	je	proces	
oblikovanja	občin	privedel	do	za	Slovenijo	velikega	števila	občin,	zato	ne	podpira	njihovega	
nadaljnjega	ustanavljanja.	Z	nadaljnjim	drobljenjem	občin	bi	 se	 še	poslabševala	 sposobnost	
uresničevanja	njihovih	nalog	v	skladu	z	načelom	funkcionalne	in	finančne	avtonomije,	ki	je	ne	
izpolnjujejo	zlasti	zelo	majhne	občine.«
104	 	Bourdieu,	socioLogija kot poLitika	(2003),	str.	130.
105	 	Carbonnier,	pravna socioLogija (1992),	str.	12.
264
9/24 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
talizmu.	Glede	na	to,	da	je	ključna	ost	njegovih	razmišljanj	o	pravu	usmerjana	v	
to,	kako	dojemanje	prava	kontekstualizirati,	s	čimer	jasno	nakaže	odmik	od	for­
malizma,	je	mogoče	njegovi	»pravni	misli«	morda	upravičeno	očitati	zlasti	to,	da	
se	pretirano	spogleduje	z	instrumentalnim	pristopom	k	pojasnjevanju	prava,	ki	
omejuje	njegovo	avtonomijo	v	razmerju	do	drugih	družbenih	polj	in	dinamiko	
pravnega	polja	veže	zlasti	na	delovanje	določenih	družbenih	skupin	(na	primer	
pravnih	strokovnjakov)	in	njihove	interese.
Tovrstnim	pomislekom	je	treba	po	eni	strani	pritrditi.	Bourdieu	očitno	daje	
poudarke	predvsem	nekaterim	družbenim	vidikom	pravnega	življenja,	kot	je	na	
primer	monopolizacija	vzvodov	pravne	moči	s	strani	skupine	poklicnih	pravni­
kov,	medtem	ko	premalo	natančno	obravnava	tiste	probleme,	ki	odločilno	za­
znamujejo	delovanje	prava	kot	simbolnega	sistema,	tj.	sistema	pravil	in	načel,	za	
katerega	je	značilno,	da	(lahko)	poseže	v	družbeno	delovanje,	ne	ozirajoč	se	na	
razmerja	družbene	moči,	neformalne	pritiske	ali	osebne	interese,	ki	silijo	v	ospred­
je	 v	konkretnih	primerih.	Tako	 se	Bourdieu	na	primer	pri	 vprašanju	pravnega	
razlaganja,	ki	je	sicer	eden	od	vogelnih	kamnov	njegove	pravne	misli,	loti	le	poja­
snjevanja	vloge	te	dejavnosti	v	dinamiki	pravnega	polja,	ob	strani	pa	pušča	vpra­
šanja,	kot	je	na	primer,	ali	ima	pravno	razlaganje	(v	konkretnem	primeru)	tudi	
svoje	objektivne	meje	oziroma	kje	se	neha	razlaganje	in	začne	ustvarjanje	prava.		
Po	drugi	strani	pa	Bourdieu	pravu	ni	a	priori	odrekel	notranje	skladnosti	in	
drugih	značilnosti,	zaradi	katerih	po	navadi	govorimo	o	pravnem	sistemu.	Opo­
zoril	je,	da	notranja,	rigorozna	in	brezčasna	logika	prava,	ki	spominja	na	delova­
nje	sistema,	sama	nikakor	ni	nujno	proizvod	delovanja	(družbenega)	sistema.106	
Z	drugimi	besedami,	družbenega	konteksta,	v	katerem	pravo	nastaja	in	se	ude­
janja,	ni	treba	razumeti	kot	družbeni	mehanizem,	kjer	tečejo	stvari	tako	rekoč	
samodejno	in	kjer	vsak	element	opravlja	svojo	funkcijo,	ki	prispeva	k	integraciji	
sistema.	Bourdieu	svojega	»pravnega	polja«	ni	zasnoval	kot	opredelitev	pojma	
pravo,107	temveč	je	skušal	z	njim	opredeliti	in	razčleniti	(družbeno)	okolje,	v	ka­
terem	se	pravo	udejanja.	To	družbeno	okolje	pa	je	prostor	konkurence,	ki	ga	od­
ločilno	zaznamujejo	spopadi	za	nadzor	nad	pravom	(kot	simbolnim	sistemom),	
v	ozadju	katerega	stojijo	interesi	pravnih	igralcev,	podprti	s	pravnim	kapitalom.	
Čeprav	takšna	opredelitev	daje	slutiti,	da	je	pravo,	ki	nastaja	v	takšnem	okolju,	
v	osnovi	le	orodje	v	rokah	pravnih	igralcev,	ki	razpolagajo	z	družbeno	močjo,	
ne	smemo	prehitro	sklepati,	da	Bourdieu	v	celoti	zapade	v	pravni	instrumenta­
lizem,	ki	se	mu	je	pravzaprav	hotel	izogniti.	
Bourdieuju	namreč	težko	upravičeno	pripišemo	misel,	da	je	pravo	le	odraz	
bojev	za	družbeno	moč,	 specifičnih	 interesov	 in	kapitala	 različnih	družbenih	
106	 	Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(2002),	str.	103.
107	 	Prim.	na	primer	Hart,	the concept of LaW	(1994),	str.	9,	23.
265
9/25tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
agentov,	ki	nastopajo	na	pravnem	polju.	Jedru	njegovega	premišljevanja	o	pravu	
se	po	mojem	mnenju	bolj	približamo,	če	rečemo,	da	je	pravo	tudi	odraz	druž­
bene	moči	in	kapitala,	s	katerim	razpolagajo	pravni	igralci.	Kot	pravi	Bourdieu,	
je	dogajanje	na	(pravnem)	polju	preveč	zapleteno,	da	bi	ga	bilo	mogoče	obrav­
navati	bodisi	kot	čisti	aritmetični	seštevek	povsem	naključnih	dejanj	bodisi	kot	
rezultat	nekakšnega	orkestriranega	ideološkega	načrta.108	Kot	sem	nakazal	v	tem	
prispevku,	ravnanja	agentov,	ki	delujejo	na	pravnem	polju,	in	njihove	interese	
uravnavajo	dejavniki,	ki	jih	ti	ne	morejo	samovoljno	in	hipno	prilagajati	svojim	
potrebam.	Pri	 tem	imam	v	mislih	zlasti	vlogo,	ki	 jo	odigra	habitus,	družbeni	
konstrukt,	 skupni	proizvod	vseh,	ki	nastopajo	na	pravnem	polju,	 in	obenem	
tisto,	kar	pogojuje	njihove	interese	in	ravnanja	na	pravnem	polju	ter	tako	ome­
juje	posamezne	pravne	igralce.	Habitus	kot	»čut	za	igro«	dopolnjuje	izhodiščna	
pravila	igre	in	njihovo	relativno	avtonomijo	glede	na	druge	ter	prispeva	k	temu,	
da	prava	kot	simbolnega	sistema	ne	moremo	v	celoti	instrumentalizirati	oziroma	
ga	enoznačno	podrediti	posameznim	družbenim	dejavnikom.	
Bourdieuju	lahko	le	pritrdimo,	ko	ugotavlja,	da	pravno	polje	ne	more	biti	
povsem	 imuno	 na	 vplive	 z	 drugih	 družbenih	 področij,	 in	 skuša	 zato	 takšne	
vplive,	ki	pogosto	ostanejo	prikriti	za	masko	objektivnosti,	zaznati	oziroma	jih	
vključiti	v	svoj	raziskovalni	domet.	Mislim,	da	mu	le	zaradi	te	razširitve	zornega	
kota	ne	moremo	očitati,	da	pravo	instrumentalizira,	saj	 je	prav	v	tej	razširitvi	
smisel	analize,	ki	hoče	delovanje	prava	pogledati	od	zunaj	in	osvetliti,	kje,	kako	
in	v	kolikšnem	obsegu	se	navezuje	na	širši	družbeni	kontekst.
Bourdieu	seveda	ni	ne	prvi	ne	edini,	ki	je	opozoril,	da	je	pravo	vedno	del	do­
ločenega	družbenega	okolja,	kar	ima	posledice	za	njegovo	preučevanje.	Njegov	
pristop	ni	zanimiv	le	zato,	ker	se	skuša	izogniti	nevarnosti,	da	bi	pojasnjevanje	
prava	ostalo	zaprto	v	svoje	lastne	pojme,	temveč	tudi	zato,	ker	zahteva,	da	se	
radikalnemu	dvomu	in	preizpraševanju	izpostavi	tudi	sama	sociologija	s	svoji­
mi	 teoretičnimi	predpostavkami	o	družbi	 in	pojmovnim	aparatom,	 s	katerim	
jo	 preučuje.	 Bourdieu	 pravi,	 da	 konstrukcija	 vsakega	 znanstvenega	 predmeta	
najprej	zahteva	prelom	z	»zdravo	pametjo«,	tj.	s	samoumevnimi	podobami,	ki	
so	skupne	vsem,	pa	naj	bodo	del	neuradne	folklore	ali	uradne	doktrine.109	Ta	
refleksivna	drža110	je	tudi	glavni	vir	tako	njene	potencialne	moči	kot	tudi	nespo­
razumov,	do	katerih	lahko	pripelje.	Ali	kot	je	zapisal	sam	avtor:
108	 	Bourdieu,	The	Force	of	Law,	v:	The	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	852.
109	 	Bourdieu,	Wacquant,	an invitation	(2002),	str.	235.
110	 	Natančneje	o	Bourdieujevem	metodološkem	postulatu	refleksivnosti	glej	na	primer	Bourdieu, 
Znanost o Znanosti in refLeksivnost (2004),	str.	139	in	nasl.;	Grenfell,	pierre bourdieu	(2008),	
str.	199	in	nasl.
266
9/26 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
»Nesreča	sociologije	je,	da	odkriva	arbitrarnost,	naključje	tam,	kjer	radi	
vidimo	nujnost	ali	naravo	[…];	in	da	odkriva	nujnost,	družbeno	prisilo	
tam,	kjer	bi	 radi	 videli	 izbiro,	 svobodno	voljo.	 […]	 Sociologija	 stvari	
historizira,	in	jih	s	tem	denaturalizira,	defatalizira.	Zato	pa	ji	očitajo,	da	
spodbuja	cinično	razočaranje.«111
111	 	Bourdieu,	socioLogija kot poLitika	(2003),	str.	20.
267
9/27tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
Literatura
Aarnio,	Aulis:	the rationaL as reasonabLe: a treatise on LegaL justification,	
D.	Reidl	Publishing	Company,	Dordrecht,	Boston,	Lancaster,	Tokyo	
1987.
Auersperger	Matić,	Andrej:	Kaj	je	pravni	formalizem?,	v:	ZZR	LXIV	(2004),	str.	
55–77.
Baum,	Lawrence:	judges and their audiences: a perspective on judiciaL beha-
vior,	Princeton	University	Press,	Princeton,	Oxford	2006.
Bourdieu,	Pierre:	Language and symboLic poWer	 (ur.	J.	B.	Thompson),	Polity	
Press,	Cambridge	1991.
Bourdieu,	Pierre:	outLine of a theory of practice	(prev.	Richard	Nice),	Cam­
bridge	University	Press,	Cambridge,	New	York,	Melbourne	1977.
Bourdieu,	Pierre:	praktični čut i	(prev.	Jelka	Kernev	Štrajn),	Studia	humanitatis,	
Ljubljana	2002.
Bourdieu,	Pierre:	praktični čut ii	(prev.	Jelka	Kernev	Štrajn),	Studia	humanita­
tis,	Ljubljana	2002.
Bourdieu,	Pierre:	Rethinking	 the	State:	Genesis	and	Structure	of	Bureaucratic	
Filed,	v:	Sociological	Theory	12	(1994)	1,	str.	1–18.
Bourdieu,	Pierre:	socioLogija kot poLitika,	Založba	CF,	Ljubljana	2003.
Bourdieu,	Pierre:	state nobiLity: eLite schooLs in the fieLd of poWer,	Polity	
Press,	Cambridge	1996.
Bourdieu,	Pierre:	The	Force	of	Law	–	Toward	a	Sociology	of	the	Juridical	Field,	
v:	The	Hastings	Law	Journal	38	(1987),	str.	805–853.
Bourdieu,	Pierre;	Wacquant,	Loïc	J.	D.:	an invitation to refLeXive socioLogy,	
University	Of	Chicago	Press,	Chicago,	London	1992.
Bourdieu,	Pierre:	Znanost o Znanosti in refLeksivnost	(prev.	Braco	Rotar),	Libe­
ralna	akademija,	Ljubljana	2004.
Carbonnier,	Jean:	pravna socioLogija	(prev.	Mileva	Filipović),	Izdavačka	knji­
žarnica	Zorana	Stojanovića,	Sremski	Karlovci,	Novi	Sad	1992.
García­Villegas,	Mauricio:	On	Bourdieu’s	legal	thought,	v:	Droit	et	société	56­57	
(2004)	1,	str.	57–70.
Garcia­Villegas,	Mauricio:	Symbolic	power	without	symbolic	violence?,	v:	Flori­
da	Law	Review	55	(2003),	str.	157–190.
García­Villegas,	Mauricio:	Comparative	 Sociology	 of	 Law:	 Legal	 Fields,	 Legal	
Scholarships,	and	Social	Sciences	in	Europe	and	the	United	States,	v:	
Law	and	Social	Inquiry	31	(2006)	2,	str.	343–382.
Grenfell,	Michael	(ur.):	pierre bourdieu: key concepts,	Acumen,	UK	2008.
268
9/28 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
Haralambos,	Michael;	Holborn,	Martin:	socioLogija. teme in pogLedi (prev.	M.	
Makarovič,	1.	izdaja),	DZS,	Ljubljana	1999.
Hart,	H.	L.	A:	the concept of LaW	(ur.	P.	Bulloch	in	J.	Raz,	2.	izdaja),	Oxford	
University	Press,	Oxford,	New	York	1994.
Igličar,	Albin:	pogLedi socioLogije prava,	GV	Založba,	Ljubljana	2009.
Kelsen,	Hans:	čista teorija prava: uvod v probLematiko pravne Znanosti,	Cankar­
jeva	založba,	Ljubljana	2005.
Van	Krieken,	Robert:	Legal	Reasoning	as	a	Field	of	Knowledge	Production:	Luh­
mann,	Bourdieu	and	Law’s	Autonomy,	v:	Annual	Meeting	of	the	Law	
and	Society	Association	(2004),	str.	1–38.
Lenoir,	Rémi:	Pierre	Bourdieu	and	the	Law:	An	Intellectual	and	Personnal	En­
counter,	v:	Nordisk	juridisk	tidsskrift	29	(2006)	3/114,	str.	7–22.
Madsen,	Mikael	R.;	Dezalay,	Yves:	The	power	of	the	legal	field:	Pierre	Bourdieu	
and	the	law,	v:	an introduction to LaW and sociaL theory (ur. r. 
Banakar	in	M.	Travers),	Hart	Publishing,	Oxford,	Portland	2002.
Marcoulatos,	Iordanis:	John	Searle	and	Pierre	Bourdieu:	Divergent	Perspectives	
on	Intentionality	and	Social	Ontology,	v:	Human	Studies	26	(2003)	
1,	str.	67–96.
Noreau,	Pierre;	Arnaud,	Andre­Jean:	The	Sociology	of	Law	 in	France:	Trends	
and	Paradigms,	v:	Journal	of	Law	and	Society	25	(1998)	2,	str.	257–283.
Pavčnik,	Marijan:	Argumentacija v pravu: od živLjenjskega primera do pravne 
odLočitve,	Cankarjeva	založba,	Ljubljana	2004.
Pavčnik,	Marijan:	Pravni	 in	ustavni	 temelji	prava.	Glose	k	nekaterim	ustavno­
pravnim	argumentom,	v:	ustavno sodstvo	(ur.	M.	Pavčnik,	A.	Mav­
čič),	Cankarjeva	založba,	Ljubljana	2000,	str.	391–435.
Pildes,	Richard	H.:	Forms	of	Formalism,	v:	University	of	Chicago	Law	Review	
66	(1999)	3,	str.	607–621.
Schauer,	Frederick:	Formalism,	v:	The	Yale	Law	Journal	97	(1988)	4,	str.	509–548.
Sideri,	Katerina:	Questioning	the	Neutrality	of	Procedural	Law:	Internet	Regula­
tion	in	Europe	through	the	Lenses	of	Bourdieu’s	Notion	of	Symbolic	
Capital,	v:	European	Law	Journal	10	(2004)	1,	str.	61–86.
Stankovič,	 Peter:	 Praksa,	 habitus	 in	 polje:	 delo	 Pierra	 Bourdieuja	 kot	 poskus	
teoretske	sinteze	v	sociološki	teoriji,	v:	Teorija	in	praksa	36	(1999)	2,	
str.	230–242.
Stone	Sweet,	Alec:	governing With judges: constitutionaL poLitics in europe,	
Oxford	University	Press,	Oxford,	New	York	2000.
Swartz,	David:	cuLture and poWer: the socioLogy of pierre bourdieu,	Univer­
sity	of	Chicago	Press,	Chicago,	London	1997.
269
9/29tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
Škerlep,	Andrej:	komunikacija v družbi, družba v komunikaciji. anaLiZa družbe-
nega konteksta komunikacije prek Luhmannove in habermasove teo-
rije družbe,	Fakulteta	za	družbene	vede,	Ljubljana	1997.
Tamanaha,	Brian	Z.:	LaW as a means to an end: threat to the ruLe of LaW, 
Cambridge	University	Press,	Cambridge,	New	York	2006.
Valverde,	Mariana:	The	Sociology	of	Law	as	a	‘Means	against	Struggle	Itself ’,	v:	
Social	and	Legal	Studies	15	(2006),	str.	591–597.
270
9/30 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
From	the	Legal	System	to	the	Juridical	Field:	Bourdieu's	
Contribution	to	the	Understanding	of	Law
Summary
The	 article	 tries	 to	 outline	 the	 foundations	 of	 the	 sociological	 theory	 of	
Pierre	Bourdieu	(1930−2002),	one	of	the	most	prominent	French	intellectuals	of	
the	last	decades	of	the	20th	century,	and	indicate	how	his	methodological	princi­
ples	and	the	specific	conceptual	apparatus	he	uses	for	analysing	social	relations	
can	help	us	in	examining	the	dynamics	of	the	legal	sphere.	How	can	Bourdieu’s	
reflections	enrich	classical	understanding	of	law	as	a	system	of	legal	rules	and	
principles	or	sociologically	oriented	theories	that	try	to	impose	the	“logic	of	the	
system”	on	the	functioning	of	the	society	as	a	whole?	Can	Bourdieu’s	reflexive	
sociology,	at	least	in	certain	cases,	provide	a	valuable	framework	for	explaining	
legal	phenomena?	
The	focus	is	on	the	concept	of	the	social	(and	juridical)	field,	i.e.	a	structured	
social	space	in	which	individual	players	who	occupy	different	social	positions	
are	struggling	for	the	control	over	a	specific	type	of	capital	which	functions	as	
a	currency	in	a	particular	field	and	provides	legitimacy	to	existing	or	potential	
power	relations	within	the	field.	In	addressing	the	key	features	of	the	juridical	
field,	the	discussion	also	extends	to	other	concepts	such	as	habitus,	capital,	sym­
bolic	power	and	so	on	which	are	of	fundamental	importance	for	understanding	
Bourdieu’s	theory	of	social	and	legal	practices.
Bourdieu’s	concept	of	the	(social)	field	signifies	an	area	where	different	so-
cial	positions	are	arranged	in	relations	of	subordination.	Every	social	field	(the	
juridical	field	is	no	exception)	is	thus	defined	as	a	state	of	permanent	inequality,	
i.e.	a	social	space	where	there	 is	a	constant	 imbalance	among	different	social	
positions	regarding	the	possession	of	different	forms	of	capital.	The	latter	is	a	
concept	 to	which	Bourdieu	attributes	a	 specific	meaning:	with	 it	he	 seeks	 to	
include/encompass	all	formal	and	informal,	material	and	symbolic	resources	or	
mechanisms	which	function	as	leverage	or	means	of	power	in	a	certain	social	
context.	Thus,	 among	others,	Bourdieu	 speaks	 also	of	 juridical	 capital,	 i.e.	 a	
specific	form	of	cultural	(not	economic)	capital,	which	exerts	certain	symbolic	
effects.	And	the	characteristic	that	all	forms	of	juridical	capital	have	in	common	
is	that	they	provide	to	their	holders	access	to	and	control	of	legal	texts,	i.e.	legal	
sources.	 Such	 allows	 them	 to	 reinforce	 or	 improve	 their	 position	within	 the	
juridical	field	(relative	to	other	positions),	 since	the	control	of	 law	opens	the	
door	to	one	of	the	fundamental	forms	of	social	power,	namely	symbolic	power.
271
9/31tiLen štajnpihLer – od pravnega sistema k pravnemu poLju: bourdieujev …
The	elementary	state	of	inequality	and	imbalance	between	key	social	posi­
tions	on	a	given	field	shows	that	every	social	field,	including	the	juridical	field,	
is	basically	an	area	of	struggle	for	a	specific	type	of	capital	which	functions	as	
a	currency	in	a	particular	field	and	provides	legitimacy	to	existing	or	potential	
power	relations	within	that	field.	The	fundamental	dynamics	of	social	fields	are	
then,	according	to	Bourdieu,	that	of	conflict,	struggle	or	combat.	
A	social	field	imposes	specific	forms	or	modes	of	struggle	on	its	agents.	The	
power	struggles	for	a	specific	kind	of	capital	are	then	limited	only	to	specific	
types	of	 social	 activities	 that	 are	 considered	 legitimate	 in	 this	 social	 context.	
There	are	only	certain	ways	in	which	agents	can	defend	or	try	to	improve	their	
current	positions	within	a	certain	field.	And	Bourdieu	exposes	the	activity	of	
legal	interpretation	as	the	central	modus	operandi	on	the	juridical	field,	i.e.	the	
central	form	of	struggling	for	juridical	capital.
Bourdieu	defines	social	fields	as	configurations	or	networks	of	relations	be­
tween	objective	social	positions,	however,	he	also	recognizes	the	role	of	social	
agents	(they	can	be	both	individuals	and	institutions)	who	occupy	these	posi­
tions.	In	the	background	of	all	the	struggles	for	capital	in	a	given	field	Bourdieu	
sees	the	specific,	personal	or	wider,	class	interests	of	social	agents.	But	although	
the	behaviour	of	agents	is	always	interest­dependent,	it	should	not	be	automati­
cally	associated	with	a	rational	calculation	of	the	advantages	and	disadvantages,	
costs	and	benefits	of	such	conduct	in	light	of	a	certain	goal.	In	this	context,	
the	 socio­psychological	momentum	of	 social	practices	 that	Bourdieu	 tries	 to	
capture	with	 the	concept	of	habitus	 is	of	crucial	 importance.	With	 this	con­
cept	Bourdieu	refers	to	the	agents’	system	of	dispositions,	tendencies	or	inclina­
tions	which	generate	perceptions,	appreciations	and	practices.	These	generative	
schemes	are	a	product	of	one’s	conditions	of	existence	and	produce	practices,	
beliefs,	perceptions,	feelings	and	so	forth	in	accordance	with	their	own	structure.
This	focus	on	the	role	of	agents	along	with	their	interests	and	dispositions	
is	also	observable	in	the	dynamics	of	the	juridical	field.	The	creation	and	ap­
plication	of	law	(as	a	symbolic	order)	is	inseparable	from	the	activities	of	the	
professional	group	of	jurists	which	have	a	monopoly	on	managing	the	law	based	
on	their	specific	abilities	or	skills,	technical	mastery	of	the	legal	language	and	so	
on.	Relying	on	the	law,	the	jurists	classify	and	catalogue	social	reality	in	a	very	
specific	manner	and	thus	establish	a	unique	legal	point	of	view	which	becomes	
an	official	way	of	understanding	and	communication	in	the	juridical	field.
Bourdieu	considers	social	fields	as	more	or	 less	autonomous,	 i.e.	 indepen­
dent	 from	interference	from	other	social	fields.	However,	when	talking	about	
the	juridical	field,	he	emphasises	its	autonomy	is	somewhat	limited,	relative.	The	
juridical	field	is	structurally	somewhat	susceptible	to	interferences	form	other	
272
9/32 Zbornik Znanstvenih raZprav – LXXii. Letnik, 2012
social	fields.	According	to	Bourdieu,	the	lesser	degree	of	autonomy	of	the	juridi­
cal	field	 is	a	consequence	of	 its	 stronger	dependence	on	other	 social	 spheres	
(for	example	the	economic	and	especially	the	political	sphere)	in	consolidating	
its	power	and	providing	symbolic	efficiency	of	its	product.	Despite	its	specific	
forms	and	internal	logic	the	functioning	of	the	juridical	field	cannot	be	fully	
explained	without	considering	 foremost	 the	close	connection	of	 the	 juridical	
field	to	the	general	field	of	power	which	Bourdieu	closely	associates	with	the	
state	and	its	bureaucracy.		
Bourdieu’s	concept	of	juridical	field	and	his	theoretical	and	methodological	
principles	provide	us	with	a	useful	framework	for	analysing	various	aspects	of	
social	reality	that	we	face	daily.	Using	a	decision	of	the	Constitutional	Court	of	
the	Republic	of	Slovenia	U­I­114/11	as	example,	the	article	attempts	to	indicate	
how	Bourdieu’s	theory	can	be	used	to	explain	the	social	dynamics	in	the	juridi­
cal	field.	
In	conclusion,	it	is	acknowledged	that	Bourdieu	was	of	course	neither	the	
first	nor	the	only	one	who	pointed	out	that	the	law	is	always	part	of	a	particular	
social	context	which	has	implications	for	its	study.	His	approach	is,	however,	
interesting	not	only	because	it	tries	to	avoid	the	danger	of	explaining	the	law	
exclusively	in	its	own	terms,	but	also	because	it	requires	that	sociology	itself	be	
exposed	 to	a	 radical	doubt	and	questioning	 regarding	 its	 theoretical	 assump­
tions	and	the	conceptual	apparatus	through	which	it	examines	society	and	law.	
He	also	cautions	that	the	social	context	in	which	law,	with	its	internal,	rigorous	
and	timeless	logic	of	a	functioning	system,	is	created	and	interpreted	does	not	
necessarily	have	to	be	understood	as	a	social	mechanism	in	which	things	run	
virtually	automatically	and	where	each	element	performs	its	function,	contribut­
ing	to	the	coherence	of	the	social	world.	When	Bourdieu	seeks	to	explain	social	
action	with	the	help	of	the	concept	of	the	(social)	field,	he	offers	an	alternative	
starting	point	for	understanding	social	reality	and	its	dynamics,	from	which	we	
can	also	analyse	the	legal	domain.