_______________ANTON VODNIK: KAKOR ČOLNARJI...___________345 to, da bi Slovenci sprejeli «ilirsko službo božjo», zoper katero se je bil Kopitar že v svoji slovnici in pozneje tudi v dopisu na Pri-mica izrekel, češ: «De ritu Illvrico iam nosti ex mea Gram. ubi de mvsteriis latine celebrandis. Popi sunt rustici: qui latine discit, alia quoque discit humaniora. Ma^lrjLjiur_die, ..Staatssprache sla-visch. Religionssprache parum refert.» K tem Kopitarjevim besedam, k tej zanimivi cerkveni in narodnopolitični veroizpovedi humanista in državnega vernika, pristavlja Primic: «Jes pa menim, da bi ne bilo preilabo, ako bi duhovni po slovenfko mefhu-vali.»152 152 Istoč., II., str. 286 in 301. (Dalje prihodnjič.) ANTON VODNIK: KAKOR ČOLNARJI ... Kakor čolnarji stojimo na bregu večera. Z dlanjo nad čelom gledamo v deželo dneva, ki pod nami dogoreva kot neznani, tuji svet------- (Mogoče, da že davno kdaj smo s čolni se peljali mimo ...) Čez nekaj hipov spet — ko globlje še v večer skrivnostni ženejo nas jadra, od večerne zarje rdeča... in sami sebe v sijaju dneva zremo, motno, motneje kakor v poluspanju — (ah, vedno, vedno slajši je azur! ...) šepečemo: Kako smo čudno se izpremenili v teku nekaj nemih ur ... O, to mora biti silno daleč v večer iz dneva! ... /«\_e>€L^^, -w*-e/L?"itw, - y