GRADBENI VESTNIK junij 2004 Poštnina plačana pri pošti GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE 102 L Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije (MSG IZS), ob podpori Ministrstva RS za šolstvo, znanost in šport. Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 2800 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 100 USD. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Gradbeni vestnik • GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 0 5 :6 2 5 ; ISSN 0017-2774 Ljubljana, junij 2004, letnik 53, str. 125-144 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih ,tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: kniiae: založba: revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; zadruge vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2 ,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents Članki • Papers 1 stran 126 Angelo Žigon, univ, dipl. inž. grad., Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad. PROJEKTIRANJE PREDORSKEGA SISTEMA ŠENTVID - POKRITI VKOP ŠENTVID ŠENTVID TUNNEL SYSTEM DESIGN - CUT & COVER ŠENTVID stran 134 mag. Vladim ir Gumilar, univ. dipl. inž. grad., MBA SLOVENSKI GRADBENI GROZD - POVEZOVANJE ZA RAZVOJ, KONKURENČNOST IN RAST CONSTRUCTION CLUSTER OF SLOVENIA - PARTNERING FOR DEVELOPMENT, COMPETITIVENESS AND GROWTH stran 138 Igor Krupič, univ. dipl. inž. prom., doc. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad. DEMONTAŽA ARMIRANOBETONSKIH MONTAŽNIH HAL DISMANTLING OF REINFORCED CONCRETE PREFABRICATED HALLS Novi diplomanti gradbeništva J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Pokriti vkop Šentvid, foto Elea ic PROJEKTIRANJE PREDORSKEGA SISTEMA ŠENTVID - POKRITI VKOP ŠENTVID ŠENTVID TUNNEL SYSTEM DESIGN - CUT & COVER ŠENTVID Angelo Žigon, univ. dipl. inž. grad., strokovni članek udk Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad., 624191+625 7 i i 3 ELEAiC d.o.o., Dunajska 21, 1000 Liubliana. ime.Dhimek@elea.si www.elea.si Povzetek I Konec maja 2 004 se je končala 1. faza gradnje pokritega vkopa Šentvid, s čimer se je pričela gradnja predorskega sistema Šentvid kot ključnega objek­ ta na navezavi gorenjske avtoceste A2 odsek Šentvid - Koseze na avtocestni križ Slo­ venije in Ljubljansko obvoznico. Prispevek je prvi del zaključene celote treh prispevkov, s katerimi predstavljamo tehnične rešitve pri projektiranju predorskega sistema Šentvid. V prvem delu se osredotočam o na zasnovo in izvedbo 170 m dolgega dvocevnega dvo- pasovnega pokritega vkopa Šentvid, ki poteka med vstopno-izstopnima klančinama gorenjske avtoceste. Projektiranje in izgradnja vkopa sta potekala v pestrih geoloških in zahtevnih prometno urbanih razmerah z izredno ambiciozno načrtovanim časovno- finančnim planom. Premišljena tehnologija izgradnje in uspešno sodelovanje z nad­ zornikom ter izvajalcem je botrovalo hitri izvedbi projekta, saj je od pričetka projektiranja do zaključka izvedbe minilo manj kot 14 mesecev. Summary | By the end of May 2004, the firs t stage of cut & cover Šentvid as a part of building a new tunnel system Šentvid, wh ich w ill in the future link the northwestern highway system from Karavanke tunnel to the Slovenian highway system and the ring around the Slovenian capital, w as completed. This paper is the first part of a trilogy which will introduce technical solutions implemented in design of the tunnel system Šentvid. The firs t part w ill focus on design and construction of the 170 m long double tube two-lane cu t & cover section. Design and construction works took place in very di­ verse geotechnical conditions under dem anding traffic and urban circum stances with highly ambitious tim e and financial schedule. Thoroughly studied construction techno­ logy and efficient collaboration w ith supervisor and contractor brought the project to the quick completion. Only 14 months were needed from the idea to the completion. Objekt: Naročnik: Projektant: POKRITI VKOP ŠENTVID DARS d.đ„ Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Celje ELEAiC d.o.o., projektiranje, inženiring in trženje, Ljubljana, Angelo Žigon, univ. dipl. inž. grad., Marko Žibert, univ. dipl. inž. grad., Dipl. Ing. Ralf Vergeiner - iC - Consulenten, Dipl, Ing. Josef Daller - iC - Gonsulenten, Bojan Štembal, gr. teh. in drugi zunanji sodelavci Izvajalec del: SCT d.d„ projekt Ljubljana; Mihael Prah, univ. dipl. inž. grad. Nadzor: Revizija: J.V. ZPC, Ljubljana, mag. Jože Jenko, univ. dipl. inž. grad., Milan Črepinšek, univ. dipl. inž. grad. DDC d.o.o., Ljubljana; prof. dr. Milenko Pržulj, univ. dipl. inž. grad,, Ivan Sečkar, univ. dipl. inž. grad., prof. dr. Janko Logar, univ. dipl. inž. (UL-FGG) 1 • UVOD Odsek med gorenjsko avtocesto pri Šentvidu in zahodno ljubljansko obvoznico pri Kosezah je edina manjkajoča navezava prestolnice na slovenski avtocestni križ. Zahodna obvoznica je s 25000 vozili dnevno najbolj obremenjen slovenski cestni odsek. Večina tega prometa se odvede na Celovško cesto in nadalje proti Gorenjski, zato je bila z vstopom v Evropsko unijo nujna takojšnja preusmeritev prometa z ljubljanske vpadnice na nov AC odsek Šentvid - Koseze. Trasa poteka od priključka Brod do spreme­ njenega priključka na obvoznico pri Kosezah (Rakovnik). Trasa na severnem delu podni- vojsko prečka območje Šentvida (slika 1) in Celovške ceste ter se nadaljuje skozi skrajni vzhodni greben Polhograjskih Dolomitov do izhoda na Pržanu, južno od šentviškega hriba (Gradišče). Delno prečkanje Šentvida je že izvedeno z obstoječo galerijo v skupni dolžini 247,7 m, izvedba nadaljevanja do navezave na predor pa seje tedaj preložila v prihodnost. Zato je bila v prvi fazi izgradnje odseka, pred pričetkom del na predoru, načrtovana izvedba omenjene povezave. Celotna dolžina trase je 5540 m, od tega je podzemni del dolg 1471,3 m. Sestavljajo ga 1055 m dolg predor, 168,6 m dolg pokriti vkop in 247,7 m dolga obstoječa galerija. 2 • IZBIRA ZASNOVE Ideja povezave med gorenjsko avtocesto in ljubljansko obvoznico skozi šentviški hrib je stara že vsaj trideset let. Prvotna zamisel iz­ vedbe pokritega vkopa v območju prečkanja Celovške ceste sledi zasnovi, ki je bila upo­ rabljena pri izvedbi šentviške galerije. Ta je zgrajena po principu odprtega izkopa. V odprti IZVOZ IZ CELOVŠKE CESTE gradbeni jami so se na licu mesta izvedle dve stranski in sredinska stena dvoceličnega profi­ la, preko katerih nalggajo montažni nosilci T prereza. Nosilci so povezani s tlačno ploščo in v celoti zaščiteni s črno hidroizolacijo. Prvotni projekti iz leta 1984 predvidevajo izvedbo v celotni dolžini, vendar pa so bili izvedeni zaradi UVOZ NA CELOVŠKO CESTO Slika 1 • Situacija predorskega sistema Šentvid zagatna stena ab pokrov d=80cm vzdolžna drenaža ob pokrovu DESNA CEVLEVA CEV armirana notranja obloga polnilni betonPLEISTOCENSKI SEDIMENTI ab talna plošča d=50cm piloti d = 100cm / 2m PERMOKARBONSKE PLASTI MULJEVEC, GLINASTI SKRIUEVEC Slika 2 • Prečni prerez pokritega vkopa j LI Ani finančno-organizacijskih zapletov le do kam- pade 14, ki se konča 12 m južneje od zaključ­ ka galerije v smeri trase avtoceste. Od tedaj pa do danes so se bistveno spremenili urba­ nistični, prometni, ekološki in ostali faktorji na tem območju, zato ni bilo mogoče slediti prvot­ ni zasnovi galerije. Ker je naročnik postavil stroge finančne, ča­ sovne in kakovostne okvire, je v fazi idejnega projekta projektantska skupina iC-Consulen- ten, pod vodstvom inž. Dallerja, preverila šte­ vilne variante. Variante z rudarskim podkopa- vanjem ali podrivanjem pod Celovško cesto v obratovanju so se ob upoštevanju tveganosti izvedbe in možnosti poškodovanja komunalne infrastrukture izkazale za finančno in časovno neustrezne. Vsem zahtevam pa je ustrezala izbrana ideja z začasno prestavitvijo Celovške ceste in spremljajočih komunalnih vodov in gradnjo pokritega vkopa s površine. Ideja v svetu že večkrat preizkušene metode je, da se s površine izvede samo pokrov oziroma zgornja plošča pokritega vkopa na predhodno izvedenih AB pilotih. Vsa izkopna dela pod pokrovom se izvedejo kasneje, ko se na po­ vršju že vzpostavi prvotno stanje. V primeru pokritega vkopa Šentvid je bilo zaradi komunalne infrastrukture, dvigovanja nivelete uvoznih ramp vzdolž trase in prečkanja Prušnikove ulice potrebno nivo pokrova spustiti ca. 6,00 m pod koto Ce­ lovške ceste. Nivo spodnje plošče pod vo­ ziščem poje 6,18 m pod spodnjo koto pokro­ va, tj. ca. 12,00 m pod niveleto Celovške ceste. Prosta širina profila je ca. 9,10 m in se prilagaja meram obstoječe galerije in zahte­ vam prostega profila v avstrijskih oz. naših smernicah (slika 2). Relativno enostavna konstrukcijska rešitev pokritega vkopa se je v fazi izvedbe izkazala za izredno učinkovito metodo, ki omogoča hitro napredovanje del, majhno število de­ lovnih faz in, kar je najpomembnejše, hitro prestavitev Celovške ceste nazaj v prvotno stanje. 3 • OPIS KONSTRUKCIJE OBJEKTA Kot je bilo že omenjeno, gre konstrukcijsko za dvoladij- sko okvirno konstrukcijo. Zgoraj ležeči pokrov, debel od 80 do 90 cm, leži na srednji vrsti pilotov in je pre­ ko robnega venca višine 130 cm togo vpet v stranski vrsti pilotov. Pokrov poleg navpične obtežbe zaradi nasutja prevzema tudi tlač­ ne osne sile zaradi razpira­ nja stranskih pilotov ob iz­ kopu pod pokrovom. Okvir pod voziščem zapira talna plošča debeline 50 cm, kije togo vpeta v stranske pilote. Vsi piloti so vpeti najmanj 3 m v trdo hribinsko podla­ go meljevih skrilavcev. Da bi bil zagotovljen ustrezen prosti profil ob majhni osni Slika 3 • Prehod iz pokritega vkopa v predor Vsi stranski piloti imajo premer 100 cm na razdalji 200 cm. Prostor med slednjimi je takoj po izkopu zaščiten z armiranim brizganim be­ tonom v plitkem loku, tako da se celotna obre­ menitev zaledne hribine prenaša na AB pilote. Objekt je v grobem razdeljen v dve ločeni eno­ ti. Prva, daljša poteka od obstoječe galerije Šentvid na stacionaži km 0.9 +11.70 do kole­ sarske steze, južno od Celovške ceste, druga faza pa poteka od Celovške ceste do vstopa predor na km 1.0 + 80.00 (slika 3). Skupna dolžina n vkopa je ca. 168,60 m (odvisno od izbrane osi) in v večjem delu poteka med rahlo razmaknjenima uvoz- no-izvoznima rampama za avtocesto. PILOTI fi 125cm TEKTONIZIRANA CONA razdalji predorskih cevi, so sredinski piloti pre­ mera 80 cm postavljeni na razdalji 150 cm. V južnem delu, po prehodu Prušnikove ulice, se osna razdalja predorskih cevi poveča, zato so na teh mestih izvedeni piloti premera 100 cm. PROTIPOŽARNA NIŽA AB PLOŠČA PERMO KARBONSKA PLAST 0 5 10m d-80cm POKRITI VKOP ^ ±0 ,000 RUDARSKI DEL PREDORA AB PLOŠČA d-50cm 4 »TEHNIČNI PODATKI Niveleta cestišča in AB pokrova potekata višin­ sko vzporedno in sledita prehodnemu radiju iz vzdolžne preme v konstanten naklon 2,2 %. Velikost prečnega prereza vkopa je določena z definiranim prostim profilom po avstrijskih smernicah RVS za cestne predore, le na stiku z obstoječo galerijo je bilo zaradi drugačne konstrukcijske zasnove galerije Šentvid potreb­ no zmanjšati prosti profil na še sprejemljivo mero. Širina vozišča znaša 7,50 m, z dvema voznima pasovoma širine 3,50 m in oboje­ stranskima robnima pasovoma širine 0,25 m. Skupaj z notranjim (0,75 m) in zunanjim (0,85 m) vzdrževalnim hodnikom je normalni prečni prerez v pokritem vkopu širok 9,10 m. Višina prostega profila znaša 4,70 m. Zaradi vzdrževanja in nujnih primerov sta na vsaki strani vozišča predvidena hodnika, ki sta 0,15 m dvignjena nad površino ceste, z nagi­ bom 2 % proti vozišču. Najmanjša pohodna dvignjena širina hodnikov je 1,10 m, prosta višina pa 2,0 m. Prosti profil nad hodnikom je sestavljen iz varnostnega pasu 0,30 m ter 0,70 m širokega pasu višine 2,0 m. Z upoštevanjem horizontalnega radija trase je določen najmanjši prečni sklon vozišča, ki znaša 2,5 %. Višina nad in poleg prostega pro­ fila zadošča za namestitev prezračevalnih naprav in osvetlitve predora. Zgornji ustroj vozišča v vkopu je sestavljen iz treh slojev: - 24 cm betona, - 5 cm bitudrobirja in - 20 cm cementne stabilizacije. 5 »GEOTEHNIČNE OSNOVE Med izkopom se je izkazalo, da je bila napo­ ved geomehanskih razmer ustrezna. Relativno heterogeno območje je bilo sestavljeno iz vrhnjega sloja umetnega nasutja iz apnen­ čevega proda z oglatimi kosi betona v peščeni do glinasti matrici ter kvartarnih sedimentov na neprepereli hribinski osnovi. Kvartarne se­ dimente sestavlja rjavo siva meljasta glina z nekaj oblimi delci skrilavca, melja in kre­ menčevega peščenjaka ter rjav zaglinjen do meljev prod s permokarbonskimi delci (skri­ lavec, melj in peščenjak). Vsi našteti materiali so zelo heterogeno razporejeni, zato so bili iz praktičnih razlogov upoštevani za geološko enotne. Trdo hribinsko podlago predstavlja temno siva do črna masivna glina, melj in zaglinjen skri­ lavec z dodatkom od nekaj mm pa do več m debelim slojem drobnozrnatega permokar- bonskega peščenjaka. Na območju južno od Celovške ceste je bila na globini ca. 15,00 m zabeležena močno tektonizirana plast hribine. Debelina zgornjih dveh slojev se zmanjšuje proti jugu. Večji del objekta se nahaja v ob­ močju teh dveh slojev in je globoko temeljen v območje nepreperele hribine, le na območju Celovške ceste zasledimo hribinsko podlago že v območju izkopa Večji del podtalne vode se lokalno preceja med posameznimi zaglinjenimi plastmi kvar­ tarnih sedimentov. Skupno takšen lokalni pritok na konstrukcijo ni presegel 1 l/s na posamezno lokacijo. Opaziti je bilo, da gre večinoma za odvajanje meteorne vode iz šentviškega hriba. Višina stalne podtalnice je bila ugotovljena na koti 290,0 m n.m., kar je pod projektirano talno ploščo predorske cevi. 6 • FUNKCIONALNA OPREMA Eden pomembnejših sklopov načrtovanja pre­ dora Šentvid je oprema, ki omogoča varno in trajno delovanje objekta. Vsa oprema za ce­ loten predorski sistem je bila načrtovana v skladu z avstrijskimi smernicami RVS za cestne predore. Opremo lahko v grobem razdelimo na odvodnjo hribinske vode, odvodnjo cesti- ščne vode, požarnovarnostni sistem, sistem prezračevanja, klica v sili, izhoda v sili, ozem­ ljitve in ne nazadnje električni napajalni sistem. Za vodenje in krmiljenje zgoraj navedenih si­ stemov je bilo potrebno na območju pokritega vkopa načrtovati po dve niši za klic v sili, dvojno nišo s hidrantom v sredinski vrsti pilo­ tov, prečnik s požarnimi vrati za pešce ter dve revizijski niši za kontrolo odvodnje hribinske vode. Za učinkovito odvajanje hribinske vode je pred­ viden vzdolžni in navpični drenažni sistem. Vzdolžno dreniranje se izvaja preko štirih raudril cevi premera 200 mm, nameščenih na stranskih robovih pokrova in pod talno ploščo ob stranskih pilotih. Slednje se prečno na vsakih 65 m ste­ kajo v PVC zbirno cev premera 300 mm, ki po­ teka v bližini osi obeh predorskih cevi (slika 4). Navpični drenažni sistem sestavljajo zaledne navpične gibljive drenažne cevi, nameščene neposredno pred betonskim obrizgom, nada­ lje čepasta folija, ki nalega na betonskem obrizgu in drenažni beton v območju talne plo­ šče, ki navezuje navpični sistem v vzdolžnega. Cestiščna voda se odvaja s pomočjo montažnih AB votlih robnikov ob desnem robu v smeri vožnje. Poleg naštetih osnovnih dveh sistemov odvod­ nje je bilo potrebno zaradi vijačenja trase ob prehodu v predor in odvodnje priključnih pre­ dorov načrtovati še odvajalni sistem z re­ vizijskimi jaški v območju polnih montažnih robnikov. Sistem požarne varnosti je zagotovljen z na­ pajanjem tlačnega cevovoda v levi kineti vsake predorske cevi in protipožarnimi ni­ šami. Preostali prostor v kinetah na obeh straneh vozišča je zapolnjen z vodi, potreb­ nimi za električno napajanje predorske opreme, in dodatnimi komercialnimi vodi (ptt, visokonapetostni,...). Vse kinete omogočajo lahek dostop in enostavno vzdrževanje vo­ dov. Prezračevanje poteka preko reverzibilnih venti­ latorjev, ki so nameščeni v zgornjih štirih vo­ galih. m em ber of iC group Slika 4 • Nekateri detajli konstrukcije in opreme H D P E fo il w ith s tu d s ( te fo n d o r te fo n d p lus) č e p a s ta fo li ja ( te fo n d a li te fo n d p lu s) p o ly m e r c e m e n t c o a t p o lim e rn i c e m e n tn i pre m a z s h e e t p ile z a g a tn a s te n a p o ro u s c o n c re te d re n a ž n i b e to n s h o tc re te 1 5 c m b r iz g a n b e to n 15 c m d ra in a g e m e m b ra n e d re n a ž n a fo li ja s h o tc re te 15 c m b r iz g a n b e to n 1 5 c m m esh Q 1 8 9 , 1 layer pro tective co n c re te 8 cm PU fle e c e 5 0 0 g PCV 2 m m fle e c e 5 0 0 g reinf. c on c re te s lab 8 8 -9 8 cm w ith inc line fo rm w ork 19 m m - rem oved b lin d ing co n c re te 8 -2 0 c m - rem oved m reža Q 18 9 , 1 lega zaščitn i be ton 8 cm PU file 5 0 0 g PCV 2 mm , file 5 0 0 g arm . be to nska p lo šča 8 8 - 9 8 cm z naklonom opažne p lo šča 19 m m - se od stran ijo I izravnalni be ton 8 -2 0 cm - se od s tran ijo | P V C c e v 0 2 0 0 re in f . c o n c re te s la b 5 0 c m a rm . b e to n s k a p lo š č a 5 0 c m b lin d in g re in f . c o n c re te 18 c m p o d lo ž n i a rm ira n b e to n 1 8 c m p ile s 0 1 0 0 / 2 0 0 c m p ilo t i 0 1 0 0 / 2 0 0 c m p o ln iln i b e to n M B 15 p o ro u s c o n c re te d re n a ž n i b e to n P V C L p ro f ile P V C L p ro f il I- L p o ln iln i b e to n d ra in a g e predora 7 • GRADNJA Gradnja vkopa je potekala v naslednjih fazah gradnje: - predhodna dela (planiranje delovnega plato­ ja ter izvedba prvih pilotov) - prestavitev uvozno-izvoznih klančin - izkop do spodnje kote pokrova in varovanje gradbene jame do Prušnikove ulice - prestavitev Celovške ceste na začasno traso - izvedba AB pokrova in podhoda 3-1 ter za­ sutje - prestavitev Celovške na prvotno traso - izkop pod AB pokrovom V nadaljevanju je opisan potek nekaterih faz gradnje. 7.1 • IZVEDBA PILOTOV Pilote se je izvajalo postopno v smeri sever- jug, pri čemer je bila najprej izvedena srednja vrsta pilotov do podhoda Prušnikove ulice, nato pa sta se izvedli z dvema garnitura­ ma obe stranski vrsti pilotov (slika 5). Piloti so bili zabetonirani do višine 1 m nad koto spodnje površine pokrova, ostali jalovi del izkopa pa je bil zapolnjen s prepustnim ma­ terialom. Piloti so bili izvedeni po Benotto teh­ nologiji, ki je omogočala hitro napredovanje v območjih kvartarnih sedimentov in nekaj težavnejši ter zato počasnejši izkop v hri- binski podlagi. Dolžina pilotov se spreminja glede na geo­ loško situacijo in geometrijo objekta, v sploš­ nem pa se dolžine pilotov krajšajo od galerije (20 m) proti Celovški cesti (10 m). Vsi piloti segajo v hribinsko podlago najmanj 3 m, v območju tanjših plasti sedimentov pod Ce­ lovško cesto pa tudi več. Izvedbena toleranca pilotov je na površini +/- 2 cm v vsako smer in na dnu 1 % globine izkopa. Zaradi zaglinjenosti materiala se je izkazalo, da premer pilotov bistveno ne pre­ sega projektirane vrednosti. razdalji 5,0 m. Na mestu podhoda za pešce na Prušnikovi cesti je bil izveden delovni stik za stene opornika podhoda (slika 14). Ob prestavljeni Celovški cesti je bila izvedena kolenčna stena z višino ca. 3,0 m za prevzem zemeljskih pritiskov zaradi zasutja pod Ce­ lovško cesto. Nad pokrovom so nato bili izvedeni nasipi pri­ ključnih klančin (slika 15). 7.4«IZKOP POD POKROVOM Priprave na izkop so se pričele izvajati v skladu z napredovanjem del na površini. Ob zasutju prvih kampad pokrova so se pričela pripravljal­ na dela za izkop in rušitvena dela za odstra­ nitev čelne stene ob koncu galerije. V razpisni dokumentaciji je bilo predvideno sprotno razpiranje pilotov na najnižji koti iz­ kopa, vendar smo z implementacijo strogega programa geotehničnih meritev pomikov omo­ gočili časovno nekoliko zamaknjeno izvajanje betonerskih del. Slika 5 • Zaradi omejenega prostora je bilo treba izvesti premišljeno organizacijo gradbišča Slika 6 • Gradnja je potekala brez zastojev kljub neugodnim vremenskim razmeram 7.2«VAROVANJE GRADBENE JAME Za potrebe izvedbe pokrova se je izvedel iz­ kop gradbene jame v območju med obema rampama (slika 6). Zaradi prostorske stiske je bilo potrebno izvesti začasno varovanje gradbene jame. Namesto berlinskega zidu z vgradnjo jeklenih profilov v pilote po PZR pro­ jektu se je izvajalec odločil za uporabo si­ dranih zagatnih sten z zabitimi jeklenimi pro­ fili. Ta način izvedbe je omogočal še boljšo izrabo prostora med objektom in uvoznima rampama (slika 7). Globina potrebnega iz­ kopa se je gibala med 3,8 m in 5,9 m ob Ce­ lovški cesti. Večji del zagatne stene je bil si­ dran pod klančinama v temelje obstoječega opornega zidu oz. v kontra zagatne stene iz­ ven gradbene jame. Sidranje je bilo izvedeno s sistemom DOKA Schalungankersystem s sidrne matice na predhodno privarjena profila UNP 240. 7.3«IZVEDBA AB POKROVA Površina tal pod pokrovom je bila najprej komprimirana do 95 % po Proctorju in naknad­ no izravnana s podložnim betonom MB15.Taje bil zaradi razmočenosti tal ponekod tudi debe­ lejši (slika 8). Zato, da bi dosegli ustrezni končni videz spodnje površine pokrova, so bile za opaženje uporabljene vezane opažne plošče, ki so bile ob izkopu odstranjene podobno kot pri običajnem opaženju (slike 9 do 11). Pred betoniranjem so bile glave pilotov pre­ mazane s polimernim cementnim hidroizo- lacijskim slojem debeline, ki onemogoča pre­ hod vlage v predorsko cev. Zgornja površina betonskega pokrova je iz­ vedena v naklonu, nanj je pritrjena PVC folija debeline 2,0 mm, ki je zaščitena s slojem armi­ ranega povoznega betona. Hidroizolacija se konča pod robnim vencem, kjer je predvidena vzdolžna drenaža (sliki 12 in 13). Betoniranje je potekalo po kampadah dolžine 23,60 m. Navidezne rege so bile izvedene na Meritve so vključevale dnevna spremljanja zad­ njih treh merskih profilov pred čelom izkopa, dvakrat tedensko merjenje profilov na odda­ ljenosti 30 m od čela izkopa in enkrat tedensko za profile do oddaljenosti 50 m od čela izkopa. Meritve ostalih profilov so potekale enkrat na dva tedna. Tudi po zaključku izkopa je bilo potrebno do konca gradnje meritve izvajati en­ krat tedensko na izbranih profilih. Ob morebitnih kritičnih pomikih bi bilo potrebno uvesti sprotno razpiranje s talno ploščo, dokler bi izkop potekal v slabših geomehanskih pogojih. Slika 7 • Rušenje obstoječega podhoda Prušnikove ulice v gradbeni jami, zaščiteni z jeklenimi zagatnicami j CI Ani Slika 8 • Zaradi razmočenosti tal je bil ponekod potreben debelejši podložni beton Slika 9 • Glave pilotov pod robnim vencem med montažo stremen robnega venca Slika 10 • Opaž spodnje površine AB pokrova Slika 11 • Betoniranje pokrova pokritega vkopa Slika 12 * Hidroizolacija AB pokrova Slika 13 «Zaščitni beton nad hidroizolacijo pokrova in zasip med jeklenimi zagatnicami in pokrovom 'iX Slika 14«Stene novega podhoda Slika 15 • Nasipi priključnih klančin Izkop v desni cevi je sledil izkopu v levi cevi ali obratno, z največjim zamikanjem čela izkopa 10 m. Torej je bila dolžina koraka napredova­ nja največ 20 m na posamezno cev. Neposredno po izkopu je bilo potrebno v pro­ stor med piloti v stranski steni vstaviti nav­ pično drenažno cev in zavarovati površine pred zasutjem s plastjo brizganega betona. Po izvedenem izkopu so se izvajala vsa za­ ključna dela vzporedno z inštalacijami in be- tonerskimi deli. 8 «SKLEP Projektiranje in izgradnja vkopa sta potekala v pestrih geoloških in zahtevnih prometno-ur- banih razmerah z izredno ambiciozno načr­ tovanim časovno finančnim planom. Objekti, katerih gradnja je dnevno izpostavlje- nja očem množične javnosti, zahtevajo več razmisleka pri zasnovi in načrtovanju tehno­ loških postopkov. Zato je potrebno več truda in odrekanja projektanta in več natančnosti, organiziranosti in strokovnega znanja izvajal­ ca. Za vsakim projektom na avtocestnem pro­ gramu stoji naročnik s svojim pooblaščencem, ki nudi vsem vpletenim strokovno podporo in konstruktivno reševanje problemov. Ob uspeš­ no izvedenem objektu se vsem naštetim za­ hvaljujemo za sodelovanje od ideje do zaključ­ ka gradnje. SLOVENSKI GRADBENI GROZD - POVEZOVANJE ZA RAZVOJ, KONKURENČNOST IN RAST CONSTRUCTION CLUSTER OF SLOVENIA - PARTNERING FOR DEVELOPMENT, COMPETITIVENESS AND GROWTH [ mag. Vladimir Gumilar, univ. dipl. inž. grad., MBA strokovni članek GRADBENI GROZD, gospodarsko interesno združenje, UDK 334.764:624 Dimičeva 9,1000 LJUBLJANA Povzetek | V prispevku je predstavljena ustanovitev GRADBENEGA GROZDA, go­ spodarskega interesnega združenja kot nacionalnega gradbenega grozda. Predstavljen je koncept grozdenja in koristi, ki jih sodelovanje v grozdu predstavlja. Opisana je raz­ vojna strategija, program in organizacija grozda. Predstavljene so tudi možnosti za včlanitev ter pogoji za uspešnost realizacije projektov grozda. Summary 1 The paper reviews the establishm ent of the CONSTRUCTION CLUSTER OF SLOVENIA as a national business association of the Slovenian construction industry. A cluster initiative is presented along with the benefits for the cluster members and part­ ners. The m ission of the cluster, the program o f activities, the organisation, the member­ ship and success factors of cluster development are described. 1 • UVOD Grozd kot oblika spodbujanja gospodarskega razvoja je sodoben način spodbujanja pove­ zovanja med podjetji, razvojnimi in drugimi in­ stitucijami za uresničevanje razvojnih načrtov podjetij, njihovo konkurenčnost in rast (Porter, 1990). Grozdenje je uveljavljena strategija (strateškega) poslovnega razvoja in lahko konkurira kapitalskemu povezovanju podjetij. Spodbujanje medpodjetniškega povezovanja je eno prednostnih področij v razvojnem pro­ gramu za povečanje konkurenčnosti sloven­ ske industrije, ki ga izvaja Ministrstvo za go­ spodarstvo. Temu programu so namenjena pomembna sredstva subvencij, zaradi česar so bili v zadnjih letih v Sloveniji ustanovljeni številni grozdi na vseh področjih gospodarskih dejavnosti. V okviru tega programa smo začeli z ustanav­ ljanjem gradbenega grozda. Na podlagi pre­ jete subvencije Ministrstva za gospodarstvo za 1. fazo razvoja grozda smo aktivnosti v letu 2003 usmerili v vzpostavljanje komunikacije grozda, organizacije in opredeljevanja razvoj­ ne strategije za leto 2004-2005. Rezultat prvega leta delovanja grozda je vzpostavitev skupne razvojne enote GRADBENEGA GROZ­ DA, gospodarskega interesnega združenja. V Prispevek je namenjen tudi podjetjem, ki se prvič srečujejo s pojmom »grozda«, zato v nad­ aljevanju navajamo nekaj ključnih opisov na­ menov in ciljev vzpostavljanja grozdov oziro­ ma Slovenskega gradbenega grozda. Več informacij lahko dobite na spletni strani Mini­ strstva za gospodarstvo RS (MG RS, 2003), pri vodji razvoja in drugih sodelujočih podjetjih. Pri vsebinski opredelitvi slovenskega gradbe­ nega grozda smo uporabili definicijo, ki je za sodelovanju s članicami grozda smo za dve­ letno obdobje 2004-2005 (2. faza razvoja grozda) pripravili program aktualnih razvojnih projektov, ki jih bomo začeli izvajati v letu 2004. Rdeča nit programa grozda je pove­ zovanje za konkurenčnost in rast podjetij v luči izzivov, kijih prinaša EU tržišče (TCI, 2003). Za izvedbo projektov smo tudi za to 2. fazo raz­ voja grozda pridobili pomembno subvencijo Ministrstva za gospodarstvo. grozde (ang. clusters) opisana v poročilu sku­ pine strokovnjakov o podjetniških grozdih in mrežah (Sölvell, 2003) Slovenski gradbeni grozd sestavljajo medse­ bojno neodvisna podjetja in sodelujoče in­ štitucije: • ki sodelujejo in tekmujejo (grozd se ne omejuje samo na med seboj »prijateljska« in sodelujoča podjetja, vsa podjetja so priprav- 2 • PREDSTAVITEV KONCEPTA GROZDA Ijena sodelovati za večjo konkurenčnost in uspešnost) • so geografsko koncentrirana (izhodiščno znotraj Slovenije, vendar dolgoročno brez po­ sebnih omejitev) • ki se navezujejo na graditev objektov (jih družijo tehnologije in sposobnosti, povezane z graditvijo) • ki so razvojno naravnana (imajo razvojne vizije in cilje, ki vključujejo inovativnost in razvoj novih tehnologij ter znanj kot ključne konku­ renčne prednosti) • njihovo sodelovanje in povezovanje je in­ stitucionalizirano (predvidevajo ustanovitev skupne razvojne enote/organizacije). Slovenski gradbeni grozd je nacionalni grozd. Namenjen je podjetjem, ki v aktivnostih sodelo­ vanja po principu grozdenja vidijo svoje razvoj­ ne usmeritve in so pri tem pripravljena aktivno sodelovati. V grozd se lahko tako vključijo pod­ jetja in institucije s področja graditeljstva, ki vključuje: gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala, tehnično svetovanje in projektiranje, raziskave in tehnološki razvoj, kontrolo kakovo­ sti, izobraževanje, bančno in investicijsko sve­ tovanje, nepremičninsko svetovanje in posre­ dovanje, upravljanje in vzdrževanje zgradb, ipd. Člani grozda zagotavljajo kritično maso zna­ nja, tehnologij, virov in sredstev, pomembnih za krepitev konkurenčnosti posameznih sode­ lujočih podjetij in grozda kot celote. Delovanje grozda oziroma razvojno sodelovanje na nivo­ ju graditve lahko prinese sinergijske učinke v povečani dodani vrednosti za končnega na­ ročnika, specializaciji in racionalizaciji poslo­ vanja v dobavni verigi, v povečani domači in mednarodni konkurenčnosti sodelujočih pod­ jetij, v cenejših novih znanjih, tehnologijah in know-howu. V razvojno strategijo smo tako vključili različne oblike in namene sodelovanja, tako na nivoju celotnega grozda (npr. področje izobraževanja) ali po razvojno-poslovnih pro­ jektih, v katerih sodelujejo posamezne skupine podjetij (npr. razvoj celovitih rešitev za po­ samezne segmente investitorjev). Slovenski gradbeni grozd ni namenjen zgolj članicam grozda, ampak želimo vzpostaviti sodelovanje tudi z drugimi grozdi, ki že delujejo v Sloveniji in EU. Ključni dejavnik uspešnosti oziroma ne­ uspešnosti je angažirano delo ožje projektne skupine, predvsem vodje grozda (t.i. cluster- preneurja) ter aktivno vključevanje podjetij, tako pri pripravi programa kot pri sodelovanju pri njegovi izvedbi. 3 • STRATEGIJA RAZVOJA GROZDA Vizija Slovenski gradbeni grozd bo s svojimi članicami postal mreža podjetij, ki bo specializirana in konkurenčna dobaviteljica celovitih rešitev na področju graditve v EU. Dolgoročno konku­ renčnost bo gradil na temeljih tehnološke in organizacijske inovativnosti, razvoja in kakovosti. Namen grozda je torej graditi dolgoročno konkurenčnost podjetij. Članice grozda ostaja­ jo samostojna podjetja, ki samostojno nasto­ pajo na domačem in tujih trgih. Na podlagi aktivnosti v grozdu vsako podjetje postaja konkurenčnejše na svojem področju delova­ nja. Lahko pa nastopajo tudi skupaj, pod last­ nimi ali blagovno znamko grozda, ki jo želimo razviti v okviru razvoja metodologije skupnih nastopov. V nekaj letih pa lahko podjetja določene poslovne funkcije (koordinacijo raz­ vojnih aktivnosti, raziskave trga) prenesejo tudi na grozd ali ustanovijo skupno podjetje za nastope predvsem na tujih trgih (EU, JV Evro­ pa...). Gradbeni grozd, gospodarsko interesno združenje, ni namenjeno pridobivanju in izved­ bi poslov na področju graditve objektov. Poslanstvo • povečevanje produktivnosti in poslovne učinkovitosti • povečevanje inovativnosti, razvoj tehnologij in dobrih praks • rast in razvoj konkurenčnosti z uporabo načel grozdenja • učinkovitejše pridobivanje znanj in kadrov, • medsebojno poslovno in drugo sodelovanje v verigah vrednosti • iskanje in pridobivanje novih poslovnih priložnosti v Sloveniji, EU in globalno • medsebojno sodelovanje in skupne nastope na EU in globalnem trgu • zagotovitev interesov in sodelovanja z državnimi in drugimi javnimi institucijami, raz­ iskovalno sfero in finančnimi organizacijami • vključevanje v mednarodno raziskovalno in razvojno okolje, sodelovanje s tujimi grozdi in podjetji. Prednosti povezovanja Vključitev v grozd predstavlja za posamezno podjetje vložek, investicijo v svoj razvoj. Pro­ gram grozda se bo prilagajal konkretnim ciljem in interesom podjetjem, zato je vse učinke in koristi v tej začetni fazi težko opisati. Predvidevamo pa naslednje koristi: • cenejši razvoj, tehnologij in pridobivanje znanja • cenejša rast tehnološke zahtevnosti pro­ izvodnje (npr. z uporabo IT) • hitrejši prenos najzahtevnejših tehnologij in dobrih praks v poslovanje lastnega podjetja • možnost razvoja partnerskih odnosov in skupnih nastopov s partnerskimi podjetji groz­ da • možnosti za učinkovitejše lobiranje in vpliv na regulativo • večja specializacija in hkrati fleksibilnost ponudbe • večja gkonomičnost in rentabilnost poslo­ vanja • boljše zadovoljevanje potreb ključnih kup­ cev • večja možnost prilagajanja trenutnim zahte­ vam trga • stalnost in rast obsega naročil • cenejše raziskave tujih trgov (EU) • cenejša promocija in vstop na tuje trge • rast dodane vrednosti na zaposlenega. Slovenski gradbeni grozd bo svojim članicam s svojo infrastrukturo (komunikacijsko, infor­ macijsko, tehnično in administrativno, lahko tudi skupno raziskovalno, preskuševalno ipd.), storitvami (svetovanje, koordiniranje aktivno­ sti, vodenje evidenc, pridobivanje podatkov o tujih trgih, vodenje razvojnih projektov) ter koordiniranjem razvojnih projektov ustvarjal pogoje za: 4 • PROGRAM IN FINANCIRANJE Projekti razvoja gradbenega grozda za leto 2004-2005 sodijo v dve skupini: 1. projekti razvoja skupne infrastrukture - sofi­ nanciranje iz sredstev članarine, večinoma s sofinanciranjem zaintesiranih članic in iz sub­ vencije, 2. skupni raziskovalni in razvojni projekti. Med infrastrukturnimi aktivnostmi v letu 2004 bodo najvažnejši naslednji projekti: vzposta­ vitev pisarne grozda in delovanja združenja, razvoj informacijskega portala in promocijske aktivnosti, vključno z razvojem skupne bla­ govne znamke. Med aktualne skupne razvojne projekte pa sodijo: • Vzpostavitev nacionalnega sistema gradbe­ nih klasifikacij • E-gradbišče • Analiza kreditne politike • Razvoj dobre prakse skupnih nastopov • Raziskave trgov EU, V Evrope in Rusije, JV Evrope • Računalniško podprto vodenje poslovnih procesov v gradbeništvu • Promocija gradbeniških poklicev. Člani GRADBENEGA GROZDA, gospodarskega interesnega združenja zagotavljajo sredstva za izvajanje dejavnosti združenja v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom. Sredstva za poslovanje grozda in projektov se bodo zagotavljala z: • letnimi članarinami (glede na velikost pod­ jetja po ZGD): 5 «ORGANIZACIJA GROZDA Slovenski gradbeni grozd je organiziran kot Gospodarsko interesno združenje v skladu z ZGD. Članice združenja so lahko pravne osebe ali fizične osebe s področja graditve objektov in drugih, z graditvijo povezanih področjih. Slovenski gradbeni grozd je odprt za nove člane, podjetja in institucije s področja gra­ diteljstva. Upravljanje GIZ SGG Notranja organiziranost in delo združenja temelji na principih grozdov, to je sodelovanja in povezovanja za uresničitev skupnih intere­ sov. Razvojne aktivnosti potekajo projektno. Storitve in infrastrukturo združenja lahko upo­ rabljajo vse članice. Glede na interes članov združenja in skladno s potrebo po učinkovi­ tejšem opravljanju in pospeševanju dejavnosti grozda lahko delujejo člani po principu sekcij. Pod pogoji, kijih določajo splošni akti družbe, lahko storitve in infrastrukturo uporabljajo tudi podjetja, organizacije in posamezniki, ki niso člani SGG. Nečlanice se lahko kot sofinancerji in izvajalci vključujejo v posamezne projekte SGG. Podjetja in organizacije, ki se vključujejo kotsonaročniki (sofinancerji) projektov ali pri­ marni izvajalci, so dolžni za čas sodelovanja pri projektu plačati članarino grozda kot kom­ penzacijo za uporabo storitev in infrastrukture grozda. Organi GIZ SGG Združenje upravljajo člani preko svojih po­ slancev v organih združenja, v katere je lahko izvoljen vsak član združenja pod pogoji in na način, določen v pogodbi o ustanovitvi in dru­ gih splošnih aktih združenja. Stalni organi združenja so: • skupščina Združenja • predsednik skupščine Združenja • upravni odbor Združenja • direktor. Nestalni oziroma občasni organi so odbori, strokovne skupine, sekcije in projektne sku­ pine. V prvem letu delovanja grozda predvide­ vamo dva redno zaposlena (direktor, poslovna sekretarka) v združenju. Poleg sodelovanja pri organih upravljanja grozda se podjetja v delo in projekte grozda vključujejo na naslednje načine: 6 «SKLEP GRADBENI GROZD, gospodarsko interesno združenje, je pobuda podjetij, ki prinaša na po­ dročje graditeljstva nove izzive sodelovanja in povezovanja po načelih grozdenja, ki presega individualne poslovne povezave v okviru posameznih projektov gradnje ali povezave v dobavni verigi (izvajalci, podizvajalci, doba­ vitelji). Prinaša možnosti za iskanje novih raz­ vojnih in poslovnih priložnosti sodelovanja med podjetji, razvojnimi, raziskovalnimi, javni- mi/državnimi institucijami ter združenjem kot povezovalno organizacijo. Slovenski gradbeni grozd ima za cilj konkurenčnost članic grozda na EU tržišču in širše. Vse te možnosti pa se lahko realizirajo samo, če v grozd vključena podjetja aktivno sode­ - 200.000 SIT mala podjetja - 400.000 SIT srednja podjetja - 600.000 SIT velika podjetja • s plačilom za storitve • s prispevki v naravi (prostor, oprema, delo - sodelovanje pri izvedbi projektov) • financiranjem RR in RTR projektov • s subvencijami in drugimi javnimi viri (Sl in EU subvencije posameznih projektov). Projekti razvoja skupne infrastrukture se sofi­ nancirajo iz sredstev članarine, večinoma s sofinanciranjem zaintesiranih članic, in iz sub­ vencije. • projektne skupine - sodelovanje pri izvedbi projektov • pisarna - komunikacijsko središče • sestanki članic združenja (redno sestajanje) • spletna stran / portal grozda - INTRANET/ EXTRANET, forumi...) • sekcijski odbori (npr. za pristope k novim trgom) • individualno kumuniciranje preko elektron­ skih medijev, s sestanki in srečanji. Pristop novih članic GRADBENI GROZD je interesno združenje. Na podlagi izkušenj in vedenj o učinkovitosti groz­ dov smo predvideli odprtost grozda. Novi člani se v grozd lahko vključijo na podlagi pristopne izjave, ki opredeljuje pogoje za včlanitev. Pri­ stop potrdi upravni odbor združenja ali skup­ ščina združenja. Pogoji za pristop določa razvojna strategija grozda (interesno povezovanje, aktivno sode­ lovanje, združevanje kompentenčnih sposob­ nosti članic: znanja, informacije, know-how, socialni kapital...). Grozd zato ne bo omejeval članstva oziroma bo v okviru razvojnih projek­ tov sodeloval s podobnimi grozdi, podjetji ali inštitucijami doma in v tujini. lujejo pri pripravi in izvedbi programa. To je ključni element uspešnosti grozdenja. Poleg finančnega vložka v obliki članarine podjetja prispevajo tudi druge vložke: kompetence na njihovem strokovnem področju delovanja, know-how, informacije, pobude, socialni ka­ pital. Zato je poleg jasno definiranih ciljev in rezultatov, kakovostno pripravljenih projekt­ nih nalog, jasno določenih pogodb in učinko­ vitega vodenja projekta potrebno zagotoviti pomembno mero medsebojnega zaupanja. 7 • LITERATURA MG RS, Ministrstvo za gospodarstvo RS, http://www.mg-rs.si/razvoj_podjetniskega_sektorja, 2003. Porter, M. E., The Competitive Advantage of Nations, Macmillian, 1990. Sölvell, Ö., Lindquist, G„ Ketels, C„ The Cluster Initiative Greenbook, publikacija, http://www.competitiveness.org, 2003. TCI, The Competitiveness Institute, The cluster practitioners network, httD://www.comDetitiveness.ora. 2003. Kje nas najdete: GRADBENI GROZD, gospodarsko interesno združenje, Dimičeva 9 1000 Ljubljana Davčna št. 99993465, Matična št. 1924606 TR: 05100 3011805765 ABANKA VIPA Tel. 01 2808184; Fax 01 2808187 E-maii: §&: ■Taradbeniarozd-aiz.si. http://www.aradbeniarozd-aiz.si Člani GRADBENEGA GROZDA - GIZ dne 17. 3. 2004: Oznako po podjetje naslov pošta kraj VEGRAD-DD VEGRAD d.d. GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE Prešernova 9a 3320 VELENJE KRASKI-ZIDAR SGP KRAŠKI ZIDAR d.d. Kolodvorska ulica 1 6210 SEŽANA MARMOR-H MARMOR HOTAVLJE, d.d. Hotavlje 40 4224 GORENJA VAS VARIŠ VARIŠ LENDAVA d.d. Industrijska 4/B 9220 LENDAVA INGRAD-KON INGRAD KONCERN d.d. Lava 7 3000 CELJE VEGRAD-PB VEGRAD Projektivni biro d.o.o. Stari trg 35 3320 VELENJE GRAS GRAS d.o.o. Dimičeva 12 1000 Ljubljana GRAMOZ GRAMOZ, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO IN POSLOVNE STORITVE D.O.O. Trimlini 2f 9220 LENDAVA M1NS MINS No 1 d.o.o. Cesta Simona Blatnika 18 3320 VELENJE GRADNJE-ŽVEPLAN GRADNJE ŽVEPLAN d.o.o. Ulica heroja Lacka 8 3000 CELJE UL-FGG UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2, p.p. 3422 1001 LJUBLJANA GI-ZRMK Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Dimičeva 12 1000 LJUBLJANA IRMA IRMA d.o.o. Slovenčeva ulica 95 1000 LJUBLJANA CIMBA CIMBA - Consortium Institute for Management and Business Analysis - Inštitut za mednarodno poslovno izobraževanje d.o.o. Tivolska 48 1000 LJUBLJANA EPIC EPIC D.O.O. POSTOJNA Kraška ulica 14 6230 POSTOJNA GRADIS-PBMB GRADIS BIRO ZA PROJEKTIRANJE MARIBOR d.o.o. Lavričeva ul.3 2000 MARIBOR UM-FG UM, Fakulteta za gradbeništvo FG Smetanova ulica 17 2000 MARIBOR GRADIS-GP-LJ GRADIS, GP LJUBLJANA, D.D. Ulica Gradnikove brigade 11 1000 LJUBLJANA GRADIS-INŽ Gradis inženiring d.d. Letališka 33 1000 LJUBLJANA GRADIS-TEO GRADIS TEO D.D. Šmartinska 134a 1000 LJUBLJANA DEMONTAŽA ARMIRANOBETONSKIH MONTAŽNIH HAL DISMANTLING OF REINFORCED CONCRETE PREFABRICATED HALLS j Igor Krupić, univ. dipl. inž. prom., SGP Konstruktor, Sernčeva ulica 8 ,2000 Maribor doc. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad.. Fakulteta za gradbeništvo, Smetanova ulica 17, 2000 MARIBOR Strokovni članek UDK 691.32.057 + 69.059.64 Povzetek | V prispevku so prikazani postopki demontaže armiranobetonske montažne konstrukcije iz proizvodnega programa podjetja SGP Konstruktor Ma­ ribor, ki jo je kasneje možno ponovno uporabiti. Naloge se je potrebno lotiti ko­ ordinirano z vključitvijo več pripravljalnih in izvedbenih aktivnosti. Podlaga za tak­ šno delo je priprava strokovnega elaborata, ki vsebuje opis pripomočkov in pripravljalnih aktivnosti, ki so potrebne za varno izvedbo del ter zaščito objekta, opreme in ljudi. Za vsak element je opisan postopek varne demontaže, stabiliza­ cija še nedemontiranih delov hale ter odlaganja in varovanja elementov pred poškodbami na začasni deponiji. Na koncu so opisani ukrepi, potrebni za obno­ vitev elementov, da bi jih lahko ponovno uporabili. S u m m a r y i In the paper the disassembling procedure of the prefabricated reinforced concrete hall from the manufacture program of the costruction com ­ pany Konstruktor Maribor is presented. This procedure should be performed very carefully so that the disassembled parts can be used again. The assignment should be done collaborating in several preparatory and executive activities. The base for this kind of work is a preparation of professional elaborate that includes the description of resources and preparatory activities being necessary for the safe execution of work and also for the protection of the object, equipment and people. For each element the proceedings of a safe dismantling, the stabilization of the rest o f the hall, the depositing and the protection of elements in case of damage respectively demolition on a tem porary tip are described. At the end, some necessary activities of the renovation of elements for their safe re-using are presented. 1 • UVOD V današnjem času se gradbeniki pri de­ poniranju gradbenih odpadkov pogosto sreču­ jemo s problemom varstva okolja. Pri rušenju hal ostajajo velike količine armiranobetonskih odpadkov, kijih ne moremo reciklirati oziroma ponovno uporabiti. Deponije nerade sprejema­ jo takšne odpadke, saj jim zavzamejo veliko površine, zato moramo težiti k temu, da jih je čimmanj. Koristno bi bilo razmisliti, kakšne so možnosti uporabe demontiranih elementov hal, kar je bilo do sedaj redka praksa. V pri­ spevku je prikazana ena od možnosti de­ montaže armiranobetonske hale in priprave elementov za ponovno montažo za primer konstrukcije, ki jo proizvaja SGP Konstruktor iz Maribora (slika 1), (Konstruktor, 1999). Po­ stopek ni tako enostaven, kot je videti na prvi pogled. Obstaja veliko tveganje porušitve delno demontirane konstrukcije oziroma na­ stanek večjih deformacij posameznih elemen­ tov. Za uspešno demontažo hale se je potreb­ no koordinirano lotiti več pripravljalnih in izvedbenih aktivnosti. Osnova za takšno delo je priprava strokovnega elaborata demontaže in vključevanje odgovornih in ustrezno šolanih sodelavcev. Slika 1 • Primer armiranobetonske hale iz programa SGP Konstruktor 2 • PRIPRAVLJALNA DELA Pred demontažo montažnih elementov je potrebno sprostiti stike med montažnimi ele­ menti (slika 2). Najprej se z vrtanjem in dletenjem odstrani zalitje okrog trnov, s ka­ terimi so povezani elementi. Šele ko se odstrani zalivni beton, je možno pričeti z demontažo posameznih montažnih elemen­ tov. Najprej se demontirajo krajna korita, nato sekundarni in primarni nosilci, na koncu pa stebri. Že med odstranjevanjem zalivnega betona pride tudi do lokalnih poškodb montažnih elementov. Manjše poškodbe je možno sanirati s specialnimi materiali že na začasni deponiji, pri večjih pa je potrebno posamezne elemente nadomestiti z novimi. Vsekakor je potrebno vse nosilce na deponiji pregledati glede uporabnosti za ponovno vgradnjo. in Slika 2 • Stik primarnega nosilca, stebra in čelnega nosilca oziroma korita ter sekundarnega 3 • DEMONTAŽA KORIT Armirano betonska korita so položena na obeh robovih hale pravokotno na primarne nosilce. Stiki na ležiščih so izvedeni z arma­ turnimi trni in so bili naknadno zaliti z visoko- vrednim drobnozrnatim betonom. Ta zalivni beton je potrebno strojno odstraniti. Dela se opravljajo z delovnega odra. Ko je beton odstranjen, je potrebno odrezati armaturo, ki onemogoča demontažo. Šele ko sta obe ležišči sproščeni, se korito dvigne z avtodvi- galom. Če ima izvajalec primerne dvižne jarme, se korita z dvema jarmoma dvigne z ležišča, in sicer tako, da so previsi korita obojestransko do 2,00 m. Če izvajalec jarmov nima, je treba v stene korit izvrtati štiri okrogle odprtine premera 40 mm, skoznje potisniti svornike iz visokovrednega jekla in nato s klju­ kami nanje pritrditi dvižne vrvi avtodvigala. Dvigovati je potrebno mirno, brez sunkov ter preprečiti, da bi se z elementi zadeli v dele ob­ stoječe hale. Korita se odložijo vzporedno prvotni legi, najbolje je obojestransko ob hali. Največja nevarnost, da pride do lokalnih poškodb, grozi na ležiščih krajnih korit. Stik KRAJNO KORITO KK,VMESNO KORITO VK t lo r is -j— ^-A-A I