KZ "DRAVSKO POLJE" LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU TELEFON: 062/790-010, 790-006 Hranilno - kreditna služba Lovrenc na Dravskem polju p.o. KZ "DRAVSKO POLJE" Lovrenc na Dravskem polju se priporoča za nakupe v naših trgovinah Šikole (tel.: 792-266), Cirkovce (tel.: 792-001, Lovrenc (tel.: 790-141) in Sele (tel.: 781-266), kjer Vam bomo ponudili vse vrste semenskega materiala, kakor tudi ostalega repromateriala za kmetijstvo. Prav tako vršimo tudi odkup živine in kmetijskih pridelkov. Se priporočamo! Iz tokratne vsebine • Uvodnik: "Neobremenjen s preteklostjo, delam za prihodnost" • Delo Občinskega sveta • Zupanove misli • Okolje in prostor Vzgoja in izobraževanje • Napotki za pridobitev gradbenega dovoljenja • Ekskurzija po ZDA • Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega • Memorialno tekmovanje veteranov v Lovrencu • Gasilska zveza • Prihrumeli so v Kidričevo -rodil se je klub • Karate • Klopotci pojejo • Obnovljena notranjost cerkve Svete Kunigunde v Kungoti Izdajatelj glasila poziva vse zainteresirane posameznike, društva in podjetja, da sodelujete s svojimi prispevki in reklamami ter nam s tem pomagate oblikovati naše in vaše glasilo. Prispevke pošljite na naslov : OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo, p.p. 38, s pripisom “ ZA GLASILO ”. Izdajatelj: OBČINA KIDRIČEVO. Sodelavci: Odbor za informiranje občine Kidričevo in drugi avtorji prispevkov. Jezikovni pregled: Dušanka Dobnik Jaki Oblikovanje in tehnično urejanje: Anita Čelan s.p., Prepolje Izdano v nakladi 2600 izvodov. Glasilo je brezplačno. Ponatis prepovedan. Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo plačuje 8% DDV. AKTUALNO Spoštovani! Relativno mirno poletno obdobje je za nami. Če pozabimo tistih nekaj zapletov okoli občinskega statuta in če iz nekaj na novo počrnelih cest ne delamo slona, se ni zgodilo veliko pretresljivega. Pa se je dogajalo oz. se še dogaja, pa ne pred nami pa tudi pred vami ne, spoštovani soobčani, temveč za nami in tudi za vami... Tako so nekateri poskušali, na srečo samo poskušali ustanoviti politično občinsko turistično društvo. Ni jim 'ratalo'; večina jim je kar hitro povedala, da politika, posebno strankarska, nima kaj iskati v turističnem društvu. Oni pa so se bolj ogreli, češ da naj bo turizem ekonomija in da bi bilo dobro, ko bi od tega turizma tudi kaj imeli. Predlog ptujskega župana, drugače spoštovanja vrednega človeka, da bi zagate okrog delitve skupnega premoženja bivše občine Ptuj preprosto rešili tako, da bi mestna občina nemestnim namenila nekaj cekinov, ki bi jih te radodarno odstopile za izgradnjo reševalne postaje, je dogodek številka dva. Pameten ali butast, presodite sami... Da je tudi butasto lahko pametno, vam poskušajo te dni povedati protagonisti tako imenovanega projekta termične obdelave odpadkov, naprave, ki naj bi stala sredi naših polj in bi veselo kurila smeti celotnega severovzhodnega dela naše domovine. Zamisel, da te kap! Ne pravi Fredi zaman, da 'največ kozlov ustrelijo osli'. Pa brez zamere in lepo pozdravljeni! Vaš Vlado Forbici po£je ~ Uvodnik - Vinko Mlakar SKD NEOBREMENJEN S PRETEKLOSTJO DELAM ZA PRIHODNOST Kot svetnik občine Kidričevo sem srečen, da sta po daljšem premoru zagledali luč sveta novi številki občinskega glasila Ravno polje. Novo izvoljenemu odboru za informiranje ter predvsem odgovornemu uredniku glasila želimo več sreče kot predhodnikom. Barvni tisk popestri glasili in upamo, da ga bodo občani občine Kidričevo bolj kot do sedaj koristili za objavljanje novosti in informacij iz svojega okolja. Pozdravljam takšno možnost oglaševanja, ker je to edina oblika informiranja naših občanov, ko lahko predstavimo svoje delo in aktivnosti v občinskem svetu. Kmalu bo leto dni, odkar sem bil izvoljen na listi SKD. Če naredim inventuro, lahko povem, da občinski svet deluje dokaj enotno. Vedno bom pripravljen za dialog z drugimi svetniki, nikoli ne bom deloval samovšečno in podpiral bom projekte, ki bodo prinašali v občino višjo kakovost življenja za občane, pa čeravno bo prišel predlog z nasprotne politične opcije. Ker imam dolg do volilcev in stranke, ki me je kandidirala, se bom zavzemal za uresničitev naslednjega programa: 1. Organizirati občinsko upravo tako, da bo nepotratna in čimbolj približana ljudem. 2. Skrb za povečanje delovnih mest v občini, pomoč pri samozaposlovanju in ustanavljanju novih malih podjetij. 3. Pospešiti in izboljšati delovanje zdravstvene oskrbe v celotni občini. 4. Pospešeno nadaljevati program za ohranitev malih kmetij in poseljenost podeželja. 5. Omogočiti široko podporo mladini, šolstvu, kulturi in športu. Povečati aktivnosti za izgradnjo večnamenske dvorane v Kidričevem in Cirkovcah. 6. Pomagati mladim in socialno šibkim družinam in ostarelim občanom. 7. Zavzemati se za čim hitrejšo pripravo projektov za izboljšanje infrastrukture: kanalizacije in plinifikacije. 8. Povečati aktivnosti za ohranitev podtalnice tako, da bodo naši otroci imeli zdravo pitno vodo. Smo občina s 500 milijonskim proračunom in mnogi mislijo, da lahko ta denar delimo svetniki. Za delitev večjega deleža proračuna je poskrbela država z zakoni. Torej ostane malo sredstev za želje in apetite v 18-ih naseljih naše občine. Najprej je potrebno realizirati projekte, ki jih je sprejel prejšnji občinski svet s področja šolstva, kulture ter športa in nato pripraviti projekte s področja infrastrukture za gospodarstvo, obrt ter socialno skrbstvo. Največ pozornosti bomo morali nameniti ekološkemu urejanju našega okolja. Svetniki bomo morali biti zelo pazljivi pri razpravi in pripravi študije o sežigalnici v Kidričevem. Potrebno se bo zavedati, da zažiganje odpadkov ne pomeni odpravo le-teh, ampak le zmanjšanje fizične količine. Kljub zagotovilu nosilca projekta o čistoči proizvodnje sežigalnice, bo v prihodnosti predmet raznih razprav in najverjetneje bo moral biti referendum, ki bo zavezujoč tudi za nas, svetnike. Kako pa razmišljam o družabnem življenju v občini. V občini delujejo mnoga društva zelo uspešn, to predvsem gasilska, športna in folklorno društvo. Skoda je, da so tako malo aktivna prosvetna društva. Imam občutek, da družabno življenje izgublja svoj dosedanji pomen. Da pa ne bo vse tako črno na področju družabnega druženja, smo organizirali v soboto, 3. julija, enodnevni izlet na Gorenjsko. Najprej smo se ustavili na gorskem prelazu Vršič in od tam so hrabri nadaljevali hojo preko Slemenove špice do planinskega doma v dolini Tamar. Med vračanjem domov smo se ustavili pod velikanko v Planici. Nato smo se ustavili ob izviru Save Dolinke, od koder nas je vožnja vodila k Marijini cerkvi na Brezju. Skupaj s farnim župnikom Sv. Lovrenca g. Karlom Pavličem smo opravili mašo za domovino. Nabirko smo namenili sirotam, pregnanim iz Kosova. Po maši smo se ustavili v bližnji gostilni na Brezju, kjer smo imeli organizirano skupno kosilo. Kako lahko ocenimo izlet? 95 udeležencev izleta si je ogledalo bisere slovenskega alpskega sveta in na koncu enega izmed največjih biserov, Marijino romarsko cerkev na Brezju. Vanjo so pogosto romali naši starši ter prosili za zdravje in srečo svojih otrok. Kljub fizični izčrpanosti od naporne hoje in vožnje nam je bilo lepo in večina izletnikov je povprašala, kdaj bo naslednji izlet. SKD Kidričevo obljubljamo, da bo to v začetku julija leta 2000. Upamo, da bomo ponudili program izleta, ki bo zanimiv tudi mladini. Vinko Mlakar Delo občinskega sveta Dragi bralci! Minili so poletni meseci in z njimi dopustniško mrtvilo. Vendar se je tudi v tem času premaknilo kar nekaj stvari na občini. Zasedali so skoraj vsi odbori in komisije in da ne naštevam preveč, bi omenil samo nekaj najpomembnejših. Odbor za gospodarstvo je razdelil sredstva kreditov, odbor za varstvo okolja in požarno varnost se je ukvarjal predvsem z aktivnostmi okrog morebitne sežigalnice, odbor za infrastrukturo pa je speljal akcijo preplastitve občinskih cest. Dobili smo kar nekaj kilometrov novega asfalta. Kar nekajkrat so se sestale tudi svetniške skupine. Ra preidimo na osnovno temo - sejo občinskega sveta dne 30.09.1999. 1. Za razpis zborov krajanov je bil potreben in se je po hitrem postopku sprejel odlok o območjih in delu krajevnih odborov. 2. Nov odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Kidričevo smo dali v javno obravnavo. 3. Da se bodo lahko nadaljevale aktivnosti okrog projekta OŠ Cirkovce, dvorane in igrišč, smo sprejeli sklep o zagotovitvi lastnih sredstev za gradnjo le-teh. 4. Zavrnili smo predlog, ki je prišel z Mestne občine Ptuj, o delitveni bilanci in predlagali, da bi bila to tema za eno od izrednih sej, saj je stvari po tolikem času le potrebno boljše pripraviti. 5. Na predlog o povišanju cen odvajanja odplak na področju občine Kidričevo je večina svetnikov reagirala odklonilno. Predlog smo umaknili z dnevnega reda, oz. preložili do priprave bolj argumentirane oblike. 6. Rod to točko smo potrdili predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja novega člana nadzornega sveta in člane komisije za opravljanje z občinskim premoženjem. 7. in 8. Gradivo pod tema dvema točkama je župan po kar nekaj časa trajajoči razpravi in neplodnih proceduralnih zapletih umaknil z dnevnega reda. 9. Ker informacij o projektu izgradnje objekta termične obdelave odpadkov še ni bilo mogoče dobiti, smo sprejeli nekaj stališč: a. V kratki obliki smo na predlog župana odgovorili na vprašalnik projektne skupine in podali odgovore, ki v večini izražajo naše odklonilno stališče do sežigalnice. b. Nujno bo sklicana seja samo za obravnavo tega problema. c. Pridobili bomo vse možne informacije okrog projekta. Že na sami seji pa smo pregledali nekaj gradiva, ki prikazuje negativni vpliv na okolje. Pripravil ga je gospod Feguš. 10. Ker pod točko 4. obravnavana delitvena bilanca še ni dogovorjena, tudi na to točko obravnavana tema o prenosu soustanoviteljskih pravic do Javnega zavoda Ljudska univerza Ptuj na Mestno občino Ptuj ni dobila zelene luči. 11. Pod točko pobude in vprašanja so odgovore zahtevali g. Rajher, ga. Pinterič, g. Mlakar, v razpravo pa se je vljučilo še nekaj drugih svetnikov, predvsem na teme lokalnih zadev. Do prihodnje številke glasila lep pozdrav! Podžupan Zvonko Holc OBVESTILO Občane Občine Kidričevo obveščamo, da bo odvoz kosovnih odpadkov, 25.10.1999 za območje občine. Občane prosimo, da kosovne odpadke odložijo na mestih, kjer imajo posode za redni odvoz gospodinjskih odpadkov. V primeru, ko ne bodo odloženi na določenem mestu, jih ne bodo odpeljali. Občina Kidričevo fta&fe - Županove misli Spoštovane občanke, spoštovani občani! Časovno kolo se je zavrtelo v zadnje četrtletje, ki ga imenujemo jesen. Jesen je čas pobiranja pridelkov, čas priprave na naslednje leto in čas pregleda dela za preteklo leto. Pri preverjanju naše uspešnosti za nazaj me obdajajo mešani občutki. Na začetku leta oziroma mandata se je zdelo, kakor da je bil časomer naš nasprotnik. Dnevi in meseci so kar preveč hitro minevali pri sprejemanju aktov in pozneje imenovanju raznih komisij in odborov. Vendar, če se ozremo malo po drugih občinah, smo lahko kar zadovoljni z dinamiko našega dela na tem področju. Seveda, nekaj težav smo imeli s statutom, kar pa sem že pojasnil v prejšnjem glasilu . Skratka, politično delo v začetni fazi konstituiranja je zahtevalo svoj čas. Na področju opravljanja javnih zadev lokalnega pomena so opravila potekala zadovoljivo, prav tako na področju investicij in na vzdrževalnih delih. Namenoma ne bom našteval podrobnosti pri realizaciji opravljenih nalog. Zanje skrbijo stalni odbori pri občinskem svetu preko svojih predsednikov, ki potem pripravijo podrobne informacije o realizaciji določenih programov. Svoje razmišljanje želim usmeriti v pripravo in izvedbo zborov občanov. Določene zadržke za izvedbo zborov občanov v zvezi z ustanavljanjem krajevnih odborov sem pojasnil že v prejšnji številki našega glasila. Sedaj želim usmeriti pozornost in misli v pripravo zborov občanov, kar je zelo pomembno opravilo za naše nadaljnje delo. Pomembno je, da se pri kandidiranju za člane krajevnih odborov s predlaganim kandidatom predhodno pogovorimo, ali je sploh pripravljen sodelovati in delati v odboru, ker le na osnovi osebne pripravljenosti posameznikov lahko pričakujemo dobro kolektivno delo odborov v posameznih okoljih. Prednost dajemo tistim, ki so se s svojim delom v preteklosti že dokazali in so pripravljeni tudi v prihodnje dati svoj prispevek za določeno okolje. Še nekaj misli o pripravi zborov občanov. Malo sem v skrbeh, ali bodo sklicani zbori občanov lahko sploh zakonito odločali. Naj takoj pojasnim, zakaj ta strah. V Statutu občine Kidričevo smo v VII. poglavju, ki nosi naslov: NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI pri 1. točki Zbor občanov v 70. členu v drugem odstavku zapisali: 'Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 10 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Zaradi tega določila in zaradi vaše dolžnosti, spoštovane občanke in občani, Vas še enkrat dobronamerno vabim, da povabilo vzamete resno in se udeležite zborov na svojem območju. Zaradi boljšega razumevanja navedenega citata 70. člena Statuta občine Kidričevo dajem pojasnilo, kaj to v številkah pomeni za posamezna območja po (abecednem redu): - za območje Apač je potrebna udeležba 63-ih volivcev, - za območje Cirkovc, Dragonje vasi, Mihovc, Sp. in Zg. Jablan je potrebna udeležba 98-ih volivcev, - za območje Kidričevega je potrebna udeležba 110-ih volivcev, - za območje Kungote pri Ptuju je potrebna udeležba 32-ih volivcev, - za območje Lovrenca na Dr. polju, Pleterj in Župečje vasi je potrebna udeležba 96-ih volivcev, - za območje Njiverc je potrebna udeležba 49-ih volivcev, - za območje Starošinc je potrebna udeležba 18-ih volivcev, - za območje Strnišča je potrebna udeležba 10-ih volivcev, - za območje Šikol, Pongrc, Stražgojnjc in Sp. Gaja pri Pragerskem je potrebna udeležba 64-ih volivcev, Da ne bo pomote, prej omenjena skrb za zagotavljanje sklepčnosti na zborih je splošna ocena glede na udeležbo na sedanjih zborih občanov. Zaradi vsega povedanega je prav, da se vsi skupaj zavzamemo in prispevamo svoj delež k pripravi in izvedbi zborov občanov. Še posebej nagovarjam tiste občane, ki jim ni vseeno, kako delamo in živimo v naši občini in kakšne projekte nam pripravljajo drugi v našem prostoru. Trasa avtoceste Fram - Ptuj še vedno ni dogovorjena. Študija termične obdelave trdih odpadkov iz naselij SV Slovenije in deponiranje preostankov odpadkov po sežigu, ki bo tudi dala odgovor na izbor lokacije (ponudbi lokacije sta dve: IC Tezno Maribor in Talum Kidričevo) je pripravljena in bo v kratkem predstavljena javnosti. Mnogo pomembnih odločitev bo v kratkem sprejetih, zato je potrebno tudi Vaše sodelovanje - pridite na zbore. Menim, da sem Vam s temi svojimi mislimi dal dovolj za Vaše poglobljeno razmišljanje in sodelovanje pri razreševanju naših skupnih problemov. Vidimo in slišimo se na zborih. Vas pozdravlja Alojz Šprah, župan Občine Kidričevo Skrb za žlvljensko okolje S pričujočim razmišljanjem poskušam opozoriti, da je človek del narave, ki pa nima prihodnosti, če ne bo ohranil narave in naravnih virov. Kako torej odgovorno ohraniti naravo zase in za naše potomce. Ena od poti je razvoj okoljske zavesti. Zadnja desetletja so na področju okoljskega ozaveščanja zelo plodna, res pa je tudi, da ob kompleksnosti vseh mogočih in nakopičenih problemov še vedno ni izoblikovane strategije za njihovo reševanje. Naše znanje o problemih okolja sicer raste, prav tako pa raste tudi občutek nemoči in odtujenosti, da bi jih reševali. Pri tem naletimo seveda na nasprotnosti, ki izhajajo iz napredka in ohranitve okolja. To je razvoj in proces, ki temelji na spoštovanju možnih nosilnih zmogljivosti našega okolja in celotnega planeta. Seveda pa takšno razmišljanje ni dovolj in ne zadostuje. Hitro bomo morali svojo dejavnost, predvsem v kakovostnem vidiku, nadaljevati. Verjamem, da je vsem nam skupen interes, da živimo v okolju, ki omogoča dostojno življenje in ki bo to omogočalo tudi prihodnjim rodovom. V nadaljevanju bi posredoval svoj splošni pogled oz. strategijo razmišljanja in reševanja okolja, predvsem na ožji lokalni ravni. Republika Slovenija je sprejela že lepo število zakonov in predpisov s področja varovanja okolja. Vsi ti dokumenti pa so še vedno vse preveč oddaljeni v zavesti posameznikov, ki so še vedno samo opazovalci skrbi za okolje, v katerem živijo. Živeti bi morali v mejah zmogljivosti, ki nam jih daje okolje, ter izbrati takšen način življenja, ki spoštuje meje narave. Zelo pomembna je tudi pot razvoja, ki mora delovati znotraj teh meja. Novi pristop pri reševanju okoljske problematike morajo temeljiti na etiki trajnostnega življenja in zadrževanju človekove aktivnosti v mejah zmogljivosti okolja. Etika trajnostnega življenja vsebuje kar nekaj načel in predlogov: spoštovati življenje in skrbeti zanj, potrebno je izboljšati njegovo kakovost, ohraniti pestrost življenja, spremniti ravnanja in osebne odnose ter poskrbeti za povezovanje razvoja z ohranitvijo narave. Iz tega seveda izhajajo ukrepi za realizacijo načel. To so: problematika energije, industrija, trgovina, naselja, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in vodni ekosistem, teh področij je še nekaj, ki pa niso tako bistveni na lokalni ravni. Načela trajnostnega življenja Spoštovanje in skrb za življenje Ko govorimo etiki trajnostnega življenja, mislim na medsebojno spoštovanje, skrb za druge ljudi in skrb za okolje. Ne sme pa seveda prizadeti drugih skupin oz. kasnejših generacij in ne sme ogrožati obstoja drugih vrst. Vse življenje Zemlji (tla, voda, zrak) predstavlja med seboj odvisen sistem - biosfero. Že motnje v enem samem delu lahko vplivajo na celoto. Ker je naše preživetje odvisno od drugih vrst, moramo zagotoviti njihovo preživetje in jih varovati. Izboljšanje kakovosti življenja Razvoj prinaša seveda različne posledice. Le-te so lahko pozitivne ali negativne. Cilj je seveda izboljšati kvaliteto človekovega življenja. Pri tem moramo polno razviti svoje potenciale in dostojanstveno življenje. Ker smo dežela z višjim dohodkom, je potrebno zmanjšati porabo virov, energije in negativnih učinkov na okolje, hkrati pa vsem zagotoviti dostojno kvaliteto življenja. Ohranjanje pestrosti življenja Napredek mora biti zasnovan na ohranjanju delovanja in pestrosti naravnih sistemov, saj smo od njih odvisni. Ti ekološki procesi ustvarjajo potrebe oz. ustrezne pogoje in razmere za življenje. Pozitivno vplivajo na zrak, vodo, tla in na obnavljanje ekosistemov. Sem spada tudi ohranjanje biološke pestrosti. Prav tako mora biti zagotovljena trajnost obnovljivosti virov. Ti viri so tla, gozdovi, pašniki, obdelovalne površine in vodni ekosistemi. Trajnost virov je zagotovljena, če ni presežena sposobnost obnavljanja vira. Za dosego teh ciljev je potrebno preprečiti onesnaževanje. Potrebno je kar najbolj preprečiti uhajanje škodljivih snov, ki so ali so lahko nevarne. Seveda morajo pri tem sodelovati vsi, od občin, komunalnih podjetij do kmetijstva in industrije. Osebni odnos in ravnanje do problemov okolja ter usposabljanje za zaščito okolja Če hočemo do okolja spremniti svoj odnos, moramo najprej preveriti svoje vrednote in spremeniti lastno vedenje. Prav tako mora družba pospeševati tiste vrednote, ki podpirajo etična ravnanja, preprečevati pa tiste, ki niso v skladu s temi vrednotami. Spreminjanje odnosa in ravnanja ljudi pa zahteva prave informacije. Na občinskem oz. lokalnem nivoju je potrebno pripraviti načrte, kako ljudi motivirati, vzgojiti in izobraziti. Pri tem je potrebno izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva obveščanja, ki so nam na voljo. Okoljska vzgoja je formalno že vključena v izobraževanje otrok in mladine v šolah, več bi se moralo narediti na področju izobraževanja odraslih. Temu procesu bo potrebno dati več podpore. Občine in krajevne skupnosti so najbolj primerne poti, kjer ljudje lahko ukrepajo in izražajo interese pri varstvu okolja. Zato je potrebno več ukrepov: Lokalna skupnost mora poskrbeti za učinkovit nadzor nad lastnimi zadevami, dostop do virov in njihovim upravljanjem. Skupnost mora zadostiti osnovnim potrebam in obenem ohranjati svoje okolje. Pomembna sestavina tega procesa je informiranje, izmenjava informacij, tehnologij in znanj. Krajevna uprava mora postati enakopraven partner z drugimi subjekti, kadar gre za odločitve k strategiji, projektih in planih, ki direktno zadevajo njo, njeno okolje in vire. Lokalne uprave in skupnosti je potrebno usposobiti ter jim dati moč, da bodo lahko odigrale svojo vlogo v skrbi za okolje. Skrb za okolje v najširšem pomenu besede postaja vse bolj pomemben človekov dejavnik. Za veliko stvari je že prepozno in danes moramo reševati, kar se še da rešiti. Pomembno je, da v prihodnje ne bomo delali velikih napak. Nam bo uspelo? Prispevek je napisan na osnovi povzetka SKRB ZA ZEMLJO, to je dokument, za katerim stoje dolgoletne izkušnje in moralni kapital prizadevanj, da bi človek odgovorno ohranil naravo zase in za svoje potomce. Slavko Feguš Turistično društvo bo! Občanom občine Kidričevo sporočamo, da ustanavljamo Turistično društvo občine Kidriče\’o. Pobudi za ustanovitev društva, ki je prišla iz strani občinskega sveta, smo se v večini vsi, ki so nas povabili k sodelovanju, z veseljem odzvali. Prvič smo se sestali 16.9.1999. Ugotovili smo, da bi se na področju turizma lahko marsikaj premaknilo na bolje. Posebej so bile izpostavljene želje po lepši urejenosti našega kraja in naših vasi, postavitvi pozdravnih tabel ob prihodu v našo občino, ohranjanju običajev, ohranjanju zgodovinskih in naravnih znamenitosti, organiziranju raznih prireditev in drugo. Na drugem sestanku 23.9.1999 smo se seznanili s pogoji za registracijo društva, pregledali pravilnik o delovanju društev in ga prilagodili našim potrebam, imenovali strto iniciativni odbor za ustanovitev Turističnega društva občine Kidričevo. Iniciativni odbor se je nato sestal še dvakrat, in sicer 27.9. in 4.10.1999. Na teh sestankih smo še enkrat pregledali pravilnik pripravili pristopne izjave, sestavili sezname ljudi, ki smo jih naknadno še posebej povabili k sodelovanju v društvu, in določili, da bo: ustanovni občni zbor Turističnega društva občine Kidričevo 29.10.1999 ob 19.00 v prostorih gostilne Pri lipi v Lovrencu na Dravskem polju. Želimo poudariti, da je društvo strankarsko neopredeljeno. Eden izmed cilje\’je tudi zbliževanje občanov in zato nikakor ne želimo biti povod za kakršnekoli medstrankarske spore. Torej ste vsi, ki bi želeli biti član društva in ki bi radi sodelovali pri razslojil turiztna v občini vabljeni, da se nam pridruuite. Iniciativni odbor za ustanovitev Turističneg društ\>a občine Kidričevo BODOČNOST ŠOLE V CIRKOVCAH V davnem letu 1786 so v Cirkovcah prvič organizirano sedli k pouku razposajeni otroci cirkovške fare. Urediti jih v disciplinirano celoto je bila naporna naloga. Iz enega razreda se je šola kmalu razvila v večrazrednico. Vse tesnejši so postajali zidovi in stara zgradba sredi vasi si je oddahnila, ko je bila v letu 1900 zgrajena nova, za tiste čase mogočna in lepa šola. Stala je na robu vasi, tik ob cesti. V šolo je hodilo do 350 učencev na leto. Na šoli so poučevali izvrstni učitelji, ki so tudi v svojem prostem času prosvetljevali okoliške vaščane. Pevski zbori in igre so bile njihove stalne delovne navade. Da o množici tečajev ne govorim. Bili so pač časi, polni narodnega zagona in čara. Globoko spoštovanje čutim do naših predhodnikov, ki so znali s sto načini varovati rod, domačo slovensko besedo in narodno zavest. Hote in zavestno so poganjali z domačini korenine slovenstva v domači košček zemlje. S tem se je vraščala šola v vse gube njihove biti in postajala naša, njihova. Nikakor ne smemo pozabiti njihove borbe za lastno bit in s spoštovanjem smo dolžni graditi napredek na malem, a ljubljenem koščku domače grudi. Nenehna rast domače šole pomeni domačemu okolju ognjišče domačega napredka in stabilno rast zavesti o pripadnosti in vraščenosti med svoje. Tudi mlajše generacije učiteljev se na svoj način trudijo obdržati domačo šolo na ugledni višini. Ni več borbe za obstoj in domačo govorico, je pa borba za samobitnost, za kvaliteto in nenehno rast. To smo počeli ves čas zadnjih desetletij. Velika pridobitev je bila v letih 1975-1978 nova telovadnica. Za četrt stoletja je bila bleščeča in nam nadvse dragocena pridobitev, saj smo jo gradili dobesedno sami -vsi krajani takratne KS Cirkovce s samoprispevkom in premnogi z veliko lastnega dela. Veliko učencev šole se še spominja, kako so prelagali opeko za novo telovadnico, a telovadili so lahko le ob rekreacijskih urah, ko so bili že starejši. No, mlajšim generacijam je dala nova telovadnica z jedilnico in novo kuhinjo mnogo kulturnih in športnih radosti. A čas kalopira nezadržno dalje. Nove ideje ob devetletni šoli porajajo nove zahteve. Slovenska šola stopa korak naprej. Postaja enako dobra za vse otroke Slovenije. To je vrhunska kvaliteta našega demokratičnega časa. Tega smo si stalno želeli tudi v Cirkovcah. Enake delovne in učne pogoje za vse učence, ne glede, kje prebivajo in kako bogati so. Nadvse sem vesel, da prihaja ta radostni napredek v našo šolo, k našim učencem in učiteljem. Potrjeno je in v srcih vseh naših krajanov je zarisan bodoči napredek. Prihodnje leto začnemo s prenovo naše cirkovške šole. S prostorsko in učno prenovo. Pripravljati se začnemo na prihajajočo devetletko, ki bo pomladila delo v šoli, ga naredila še bolj prijaznega in razmišljujočega in še kvalitetnejšega, usmerjenega v novo tisočletje. Brez delovnih pogojev za tako delo pač ne gre. Zato bomo v Cirkovcah najprej dozidali novo telovadnico. Veliko vprašanj in tudi boleče nostalgije je bilo za sedanjo, sedaj že staro telovadnico. Je pač najbolj naša in čustveno prirastla k srcu vsem tistim, ki so dali svoj delovni žar in elan v to staro telovadnico. A čas in nove potrebe zahtevajo svoje. V stari telovadnici bi bili po novem razredi, kajti v devetletki potrebujemo za normalno delo več prostorov, saj bo pri pouku veliko različnih skupin, pač po interesih in usmeritvah učencev. Nujni so prostori za najmlajše, kajti prihod šestletnikov v šolo zahteva nove pedagoške prijeme, prijetne in primerne prostore. Taki prostori bodo zagotovljeni pod streho sedanje telovadnice. Nova telovadnica bo primerno večja, ohranila pa bo vse potrebe in še stare pridobitve tudi na kulturnem področju naših občanov. Zgrajen bo tudi oder z vsemi spremljevalnimi prostori za potrebe razgibanega kulturnega življenja naših ljudi. Naši starejši športniki bodo dobili primerne prostore za rekreacijo in tudi za kakšno ligaško tekmovanje. V dvorani bo dovolj sedežev za spremljanje tekem in veliko več sedežev za razne prireditve, ki so v kraju pogoste in kvalitetne. Zakaj najprej nova dvorana? V ničemer ne smemo in ne želimo motiti sedanjega poteka pouka. V stari telovadnici se bo ves čas odvijalo delo naprej nemoteno, ko pa bo zgrajena nova, ki bo uredila hkratno telovadbo višji in nižji stopnji učencev, bomo lahko začeli s prezidavo stare telovadnice. Nazadnje bo še adaptirana stara šolska zgradba, ki bo praznovala ravno takrat stoletnico. Načrti so v končni fazi in iskrena hvala dobro mislečim svetnikom in županu za razumevanje. Prav je, da krajani, ki pošiljate otroke v šolo v Cirkovce, zaslutite napredek v naslednjih letih, že kar v tretjem tisočletju. Da vidite korake, ki nas peljejo k zares lepšim dnevom, ki nas uvrščajo v napredno in mogočno Evropo, kamor tudi sodimo po svoji delavnosti in kulturi, kljub veliko pomislekom in mnogim odrekanjem, v smislu, da vztrajno korakamo po poti napredka za nas in še bolj za naslednje generacije, ki so naše zaresno upanje. Nikar ne dopuščajte, da se nevarno krčimo. Smeh otrok je naše življenje. In čim več naj ga bo. Ravnatelj Bogomir Jurtela feotfa - Vzgoja in izobraževanje OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK Starše predšolskih otrok obveščamo, da bomo v mesecu oktobru pričeli zbirati vloge za znižano plačilo vrtca za leto 2000. Vloge bomo zbirali na občinski upravi Občine Kidričevo v času od 20. oktobra do vključno 19. novembra 1999, in sicer v času uradnih ur: - od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure, - ob sredah pa še od 14.00 do 16.30 ure. Obvestilo velja za vse starše, katerih otroci obiskujejo vrtec in imajo stalno prebivališče v naši občini ter želijo uveljaviti znižano plačilo. Starši, ki do 19. novembra 1999 ne bodo oddali vlog za znižano plačilo vrtca, bodo sl. 1. 2000. leta plačevali 80 % cene programa vrtca, v katerega je otrok vključen. Za uveljavitev plačila programa vrtca potrebujete: - natančno izpolnjeno vlogo VRT/1, ki jo kupite v Mladinski knjigi, - odločbo o odmeri dohodnine za leto 1998, za obrtnike pa še odločbo o odmeri davka za leto 1998, v kolikor so bili starši vse leto zaposleni. Starši, ki niso bili zaposleni vse leto, pa dostavijo še potrdilo o bruto plači v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, v primeru brezposelnosti pa še dokazilo pristojne območne enote RS za zaposlovanje o statusu iskalca zaposlitve in morebitnih prejemkih iz naslova denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, - prejemniki denarne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu odločbo pristojnega Centra za socialno delo o upravičenosti do te pomoči, - za otroke, ki živijo le z enim staršem, je potrebno priložiti odločbo oz. sklep o uveljavitvi preživnine. Dokumentacijo lahko vloži tudi kot fotokopija, vendar bo potrebno uradni osebi omogočiti vpogled v original. Za vse morebitne nejasnosti lahko pokličete gospo Zdenko Frank, tel. (062) 7990613. Občinska uprava Droga, drugačen stil življenja Včasih se nam dozdeva, da živimo sredi polja, posutega s sončničnimi semeni. Poskušamo čutiti njihovo rast, biti veter, ki jim z nam neslišnim šepetom odpira vrata proti nebu. In še preden se zavemo, da to ni pravljica za lahko noč, spoznamo, da so nas sončni cvetovi že zdavnaj prerasli. Samo za trenutek, ki ga morda sploh ni bilo, smo pozabili na šum vetra in sončnice so postale vse prej kot cvetje sonca... Želimo, da bi bilo takih "trenutkov pozabe" čim manj. Ljudje pa naj bi se ozavestili, da obstajajo in se lahko dogodijo vsakemu izmed nas. Da bi poskusili prikazati, kako jih vsaj nadzorovati, če že ne popolnoma odpraviti, smo člani kulturne sekcije mladih, ki deluje pod okriljem DPD Svobode Kidričevo, organizirali okroglo mizo. Glavna tema pogovora je bila odvisnost - nanjo kar nas opozarja že naslov okrogle mize: Droga, drugačen stil življenja. K sodelovanju smo povabili strokovnjake, katerih delo je posredno ali neposredno povezano z odkrivanjem oziroma reševanjem problema odvisnosti pri nas. Vabilu so se prijazno odzvali: ga. Rozalija Ojsteršek, g. Aleksander Solajev, g. dr. Roman Oravec, g. Tomaž Veler, predstavniki OŠ Kidričevo, vrtca iz Kidričevega, Zdravstvenega centra, Centra interesnih dejavnosti... Pogrešali pa smo predstavnika OŠ Cirkovce, Občine Kidričevo, g. župana, ter tudi predstavnika odbora za družbene dejavnosti. Naša razprava bi ob njihovi prisotnosti lahko bila konstruktivna in po naši zamisli popolna. Na srečanju so bili navedeni številni vzroki, ki tako ali drugače vplivajo na ravnanje predvsem mladih (tukaj bi omenila pomanjkanje komunikacije v družini). Zelo zanimivo je bilo slišati tudi mnenje drugih prisotnih. Predstavnica vrtca Kidričevo gospa Jožica Raca je v ospredje postavila problem prepuščanja otrok "samim sebi". Veliko je otrok, ki večino dni preživijo sami v različnih zabaviščnih parkih, medtem ko njihovih staršev ne zanima, kje in s kom so ter kaj so tam počeli. Strah vzbujajoči so tudi statistični podatki, s katerimi je postregel predstavnik policije - g. Tomaž Veler (čeprav se na zunaj morda niti ne opazi, se je te vrste kriminal tudi v naši ožji okolici že močno razširil). Razpravo smo zaključili z izpostavitvijo naslednjih sklepov oziroma spoznanj: - v Kidričevem ni organizacije, ki bi kakorkoli aktivirala mlade iz naselja in okolice (v občini deluje veliko različnih društev in zanimivo bi bilo izvedeti, kako je poskrbljeno za animacijo mladih, kako se stranke trudijo pri delu z mladimi, koliko sredstev občina namenja zanje...); - povečati bi se moralo sodelovanje mladih s šolo (okrogle mize, predavanja, srečanja, vodeni razgovori za mlade... kot stalna oblika izmenjave izkušenj naj ostanejo in se ponudijo tudi staršem, učencem 6., 7., 8. razredov oziroma vsem zainteresiranim v tej populaciji); - mladim je nujno zagotoviti prostor, kjer bodo aktivno izrabili prosti čas (različne prostočasovne dejavnosti, mladinske delavnice, šahovski tečaji, dramski krožki..., kjer bi se lahko družili); - potrebna je pomoč mladim družinam, saj so le-te mnogokrat v težavah ne le zaradi denarnih stisk, temveč tudi zaradi problematike starševstva; - okroglih miz s podobno tematiko bi moralo biti več, tako v naselju kot okolici, saj so lete dober način ozaveščanja ljudi z najrazličnejšimi problemi, ki se dogajajo v neposredni okolici; - ker ima večina političnih strank v svojem programu vključeno tudi reševanje omenjenih problemov, bo potrebno sodelovanje strank na tem področju; - reševanje zgoraj navedenih problemov ne zahteva visokih finančnih sredstev, zato bi se morala predvsem občina ukvarjati s to problematiko, saj bi lahko sofinancirala razne delavnice, klube... in tako vzpodbudila mlade k sodelovanju, komunikaciji in nenazadnje k ostajanju v domačem kraju. Kot je bilo že omenjeno, opredeljeni načini reševanja problematike nezdravega načina življenja ne zahtevajo visokih finančnih sredstev, kot povračilo pa nam dajo ogromno oz. vse: - nižanje števila učnih neuspehov; - nižanje negativnega uveljavljanja mladih; - zniža se število kaznivih dejani; - gradi se primerna samopodoba mladih; - širša je splošna poučenost ljudi; - končni rezultat je ZDRAVO ŽIVLIENIE. V imenu kulturne sekcije mladih Kidričevega bi se iskreno zahvalila gospe Majdi Vodušek - predsednici DPD Svobode Kidričevo, brez katere bi okrogla miza bila le še en sončni žarek, ki skozi gosto vejevje breze ne more podreti na piano... Nataša Muršec NAPOTKI ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA Na splošno velja ocena, da je "letanje za papirji", ki so potrebni za gradbeno dovoljenje, en sam križev pot. To neugledno mnenje pa je razširjeno tudi zato, ker ljudje ne poznajo postopka pridobivanja in razlogov za cel kup zahtevanih listin, o katerih še morda niti slišali niso. Da je potrebno toliko dokumentov, je krivo tudi dejstvo, da ne gradimo v urejenih področjih po več hiš skupaj, ampak strašno razpršeno - kar je verjetno posledica splošne razvitosti naše družbe - in je zato potrebno za vsako parcelo posebej ugotavljati pogoje za gradnjo. To bi sicer ugotavljali za večje področje in več hiš naenkrat pa bi tako bilo vse skupaj enostavnejše in cenejše. Organ, ki dovoljenje izda, mora trdno stati za svojo odločitvijo, kajti ko hiša enkrat stoji, bi jo bilo res nerodno porušiti, še posebej, če bi tega žalostnega posega bil kriv organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Pogosto je v zvezi z gradnjo slišati besedo lokacija, kar pomeni položaj zgradbe na parceli. Izraz dobra lokacija pomeni, da je parcela v pravem okolju. Da ni blizu kakšne ropotajoče in zakajene tovarne, da ima dovolj sonca, da ima ugodno cestno povezavo, da je pri roki telefon, vodovod, elektrika, kanalizacija ter morda še kaj. In verjetno bo držalo, kar je neki oče svetoval sinu: "Če boš gradil hišo,vedi, da so pri gradnji najvažnejše tri stvari. Prvič: lokacija, drugič, lokacija in tretjič: lokacija." Naj pogostejši način pridobivanja gradbenega dovoljenja je v postopnem pridobivanju naslednjih listin: 1. Preveritev možnosti gradnje. 2. Lokacijsko dovoljenje. 3. Gradbeno dovoljenje. 3.a Enotno dovoljenje za gradnjo-združeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje. K 1. točki Preveritev možnosti gradnje Z občinskimi odloki ( občinska zakonodaja ) je načelno določeno, kje in kaj lahko gradimo v naši občini. Graditelj mora zato podati vlogo na občini in ji priložiti mapno kopijo parcele. Če parcela leži v področju, ki ga Prostorsko ureditveni pogoji (v nadaljevanju PUP) opredeljujejo kot gradbeno območje, bo gradnja verjetno možna, sicer pa ne. Če je gradnja možna, vas s potrdilom napotijo na pridobivanje lokacijske dokumentacije, ki je glavna priloga za lokacijsko dovoljenje. S tem je preveritev možnosti gradnje opravljena. K 2. točki Lokacijsko dovoljenje Imenuje se lahko tudi lokacijska odločba, izda pa jo Upravna enota Ptuj, ki ni več občinski organ, ampak državni. LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA še ni lokacijsko dovoljenje, ampak šele ena izmed prilog k lokacijskemu dovoljenju. V Ptuju jo lahko naročite na Projektni inženiring, d.o.o.(Trstenjakova ulica - tam, kjer je lekarna) in na TMD inženiring, d.o.o.(Prešernova ulica). Lokacijska dokumentacija je podrobnejša predstavitev parcele in predvidene hiše, narisan pa je tudi električni vod, vodovod, cesta in morda še kaj, kar je za hišo pomembno. Zato tudi izdelovalci pridejo na parcelo in si jo skupaj z vami ogledajo. Takrat se lahko dogovorite o položaju hiše in še o čem. Lokacijsko dokumentacijo sestavljajo predvsem naslednje listine: * geodetski posnetek terena; geometri na novo izmerijo parcelo, tudi višinsko, tako da je videna konfiguracija terena, * situacija komunalnih naprav; k lokacijski dokumentaciji se pridobi: * mnenje Elektro podjetja Ptuj, ki postavlja svoje pogoje ( odmiki od njihovih vodov in drugo), * mnenje Komunalnega podjetja, ki da svoje pogoje za priključitev na vodovod in kanalizacijo, če le ta je, * soglasje Telekoma, ki da svoje pogoje in podatke o telefonskih kablih, da jih ne bi presekali ob izkopih. Včasih je treba imeti še kakšno drugo soglasje. Sosedje morajo v principu soglašati, če je hiša bližje njihovi meji kot 4m. Če je hiša v varstvenem pasu ceste, železnice, plinovoda, potoka, če je v gozdu, če mora imeti novi priključek na cesto ( posebej, če je to na kakšnem nepreglednem ovinku ) in še bi se kaj našlo, za kar mora biti ustrezna listina, ki mora biti priložena k lokacijski dokumentaciji. Mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti na področjih, ki so pod njihovo kontrolo. V starih naseljih naj bi bile tudi nove hiše malo podobne starim - in tako zahteva tudi predpis, ki so ga sprejeli tisti, ki smo jih izvolili. Pa tudi v Evropi je tako. Na vseh teh listinah so navedeni pogoji, ki jih je potrebno pri gradnji upoštevati. Preden vse te listine zberemo, lahko traja kar nekaj časa. Ko imate lokacijsko dokumentacijo, napravite vlogo za lokacijsko dovoljenje. Informacije o tem dobite na Upravni enoti Ptuj, pri referentu za lokacijske in gradbene zadeve. Na upravni enoti pregledajo lokacijsko dokumentacijo, včasih opravijo tudi ogled parcele (na kraju samem), ter povabijo sosede, če imajo morda še oni kakšne pripombe. Tako morda ugotovijo, če še kaj manjka. Kajti, ko je lokacijsko dovoljenje izdano in če bi, recimo, na Upravni enoti pozabili, da je preko predvidene nove hiše služnostna pravica vožnje, že lahko imajo na upravni enoti težave s prizadetimi. Lokacijsko dovoljenje v spornih primerih vročijo tudi sosedom, da se ti lahko v zakonitem roku pritožijo. Če pritožbe ne morejo rešiti na upravni enoti, gre stvar v Ljubljano, če pa še tam ne, svoje mnenje poda sodišče. Če pritožbe ni, postane lokacijsko dovoljenje pravnomočno in pritožba ni več možna. Zraven lokacijskega dovoljenja vam odmerijo še prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v gradbeno zemljišče, kajti skoraj vsa zemljišča, ki niso pozidana, so kmetijska, vi pa ga boste pozidali in tako uničili kmetijsko zemljišče. S tem denarjem naj bi država in občina iz kakšnega močvirja ali podobnega nerodovitnega terena nato napravila njive. Ta prispevek se plača za površino, kjer bo hiša stala in še približno 4m okoli hiše, pa še pot do hiše je šteta zraven. Koliko je to denarja, je odvisno tudi od kvalitete zemljišča, ki jo imajo zabeleženo na Geodetski upravi, kar pa včasih ne ustreza resničnemu stanju na terenu. Za njivo je denar znatno večji kot za kakšen pašnik. Prispevek je potrebno plačati po položnici pred izdajo gradbenega dovoljenja. Z lokacijskim dovoljenjem je ugotovljeno, da je na določeni parceli možna gradnja hiše pod določenimi pogoji in da ob tem niso prizadeti nikogaršnji interesi. Ko je lokacijsko dovoljenje izdano, je papirjev nekaj manj, pač pa še denar večji. K 3. točki Gradbeno dovoljenje Vlogo za gradbeno dovoljenje podamo tudi na Upravni enoti na Ptuju. Priložiti je potrebno: * lokacijsko dovoljenje, * načrt, * elektroenergetsko soglasje, * potrdilo o plačanem prispevku za spremembo namembnosti zemljišča (položnica) in morda še kaj (kar ugotovijo na osnovi predpisa). Elektroenergetsko soglasje je pravzaprav pogodba med vami in Elektrom Ptuj, ki med drugim določa, koliko morate takoj plačati, da vam bodo dali elektriko. Višina plačila je odvisna od moči varovalk, ki jih boste imeli, kar pa je razvidno iz načrta. Zdaj pa načrti. Do zdaj so svoje rekli predvsem drugi, zdaj pa lahko nekaj malega odločite tudi vi. Kako naj vaša hiša izgleda, je pretežno določeno že v lokacijskem dovoljenju in lokacijski dokumentaciji, kot je na primer oblika hiše v vaških okoljih. Hiša naj ne bi imela nadstropja, temveč le klet (če klet želite, seveda, oziroma če ni podtalna voda previsoka), pritličje in mansardo (podstrešne bivalne prostore). Nadalje je predpisan naklon strehe, ki naj bo od 35 do 45 stopinj (kot med stropom in špirovci). Zid od plošče do kapne lege (obloge) naj ne bi bil višji kot 40 do 60 cm. Hiša naj bi bila bolj podolgovata, lahko pa je tudi na L (atrijska, kot pravijo nekateri, nikakor pa se ne reče na atriks, kot je tudi slišati). Predpisana je opečna ali podobna kritina, okna ne prevelika in pokončna, fasada zaglajena in pobarvana. Skratka, hiša naj bi na vasi bila vsaj malo podobna kmečkim hišam, kot so jih zidali naši dedje. Večkotni izzidki v obliki kapelic v vaških okoljih niso zaželjeni, čeprav mnogi graditelji želijo ravno to. Načrt lahko na osnovi lokacijskega dovoljenja in lokacijske dokumentacije naročite pri zato registriranem izdelovalcu-tipski načrt. Lahko pa naročite tudi načrt po vaših željah (v okviru pogojev lokacijskega dovoljenja), ki pa je znatno dražji, pa tudi izdelava traja več časa. Na upravni enoti nato vse to pregledajo. Če je potrebno, dajo načrte v presojo Zavodu za naravno in kulturno dediščino in vam morda še kaj naročijo. En izvod načrta pa morate skupaj z gradbenim dovoljenjem skrbno varovati, ker še včasih po 40-ih letih pride prav. Pa tudi nekatere druge listine je dobro hraniti, kot so potrdila o vplačilih, elektroenergetsko soglasje, in še kaj. Koristno je tudi, da gradbeno dovoljenje preberete. - Varstvo okolja K točki 3.a Enotno dovoljenje za gradnjo - združeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje Zakon dovoljuje, da lahko graditelj poda vlogo za enotno dovoljenje, to je združeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje v enem dovoljenju. V tem primeru morajo biti priložene vse priloge (lokacijska dokumentacija, soglasja in drugo) kot bi morale biti priložene k lokacijskemu in nato gradbenemu dovoljenju. Enotno dovoljenje vsebuje tudi vsa določila oziroma obveznosti graditelja, kot bi jih vsebovalo lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ta oblika je primerna predvsem za področja, za katera so izdelani zazidalni načrti in so tako vsi lokacijski pogoji že znani. V drugih področjih pa je lahko ta oblika kočljiva, ker lahko spregledamo kakšen dokument, ki bi moral biti priložen, oziroma ne upoštevamo določil, ki jih manjkajoča listina zahteva. Z naknadnim urejanjem teh zadev pa se lahko postopek zavleče še bolj, kot če bi zahtevali najprej lokacijsko in nato gradbeno dovoljenje. Gradnja na črno Reče se ji nedovoljena gradnja - tako se uradno imenuje in se verjetno ne izplača. Prej ko slej vas "zasačijo", kajti hišo je težko skriti. Sploh pa se s sosedom lahko hitro skregaš in ima on tem primeru vsekakor krepkega aduta v roki. Potem pa sledijo vabila k inšpektorju pa zapisniki in vabila k sodniku za prekrške. Pa kazen, in prepoved nadaljnje gradnje, dokler si ne uredite vseh papirjev, o katerih je bilo govora. In še nekaj jih naenkrat pride zrven. V tem primeru ne velja tipski načrt, temveč mora biti natančno takšen, kot je vaša črna gradnja. Elektrike in vode na črno gradnjo ne smejo priklopiti. V skrajnem primeru lahko gradbeni inšpektor odredi posebno presojo stabilnosti objekta, ki ga lahko opravi le pooblaščena organizacija, kar pa niso zanemarljivi stroški. Lahko se celo zgodi, da na črno gradite na kakšnem zavarovanem območju. Zna se tudi zgoditi, da boste morali - bog obvarji - še kaj porušiti. Nekateri mislijo, eh, bom tisto kazen plačal, pa bo mir. Pa ne drži, ponavadi je križev pot še hujši. Zdaj pa povemo še kakšno besedo o načrtih. Bistvenega pomena je verjetno cena hiše v primerjavi z našimi dohodki. Morda je boljše do konca dograditi manjšo hišo, pa nato po potrebi kaj prizidati, kot pa že kar takoj napol napraviti sobe za vse otroke, ki jih morda še niti ni, fasada in klet pa ostaneta neometani. Tudi računati na to, da bi poročeni otroci živeli v isti hiši, verjetno ni najboljše. Če se potem odženijo ali odmožijo drugam ali pa gredo na svoje, imamo prostora preveč. Če pa res z družino živijo doma, so si potem Staroslovenci in Mladoslovenci ponavadi preveč navzkriž. Stari so tečni, starokopitni, ne razumejo mladih, stiskaški in sploh, mladi pa trmasti, ne vedo, kako trdo je bilo življenje prej, in ne poslušajo. Seveda pa to ni pravilo. S prostori v hiši pa je marsikdaj tudi tako, da so nekatere družine v bloku na 50nr še nekako shajale, zdaj pa imajo hišo z 250 m2 pa skoraj ni prostora za kolesa. Da imajo v Avstriji pretežno manjše hiše kot pri nas, verjetno ni stvar standarda, ampak modrosti. Obstojajo načrti, ki so zasnovani tako, da zgradimo najprej najnujnejše. Kuhinja, dnevna soba, shramba, sanitarije in kurilnica v pritličju, v mansardi pa dve sobi. Nato je možno prigraditi nadstrešnico ali garažo. Če je otrok več ali če prideta k vam stara mama in ata, je možno brez težav prizidati še dve do štiri sobe. Tudi umestnost kleti je treba premisliti, saj v prostor 2mx2m lahko na primerne police zložimo vso ozimnico pa še sodček vina. Hiše na L ali tako imenovane atrijske hiše so mične zaradi polzaprte terase, ki se pojavi s takšno obliko hiše. Če je terasa dovolj zakrita tujim pogledom, je lahko bivanje na terasi zelo sproščeno in zato morda ni smiselno, da je ta obrnjena proti cesti in da je glavni vhod preko terase, ker pač to lepo izgleda. V splošnem velja, da naj bi bila dnevna soba na jugozahod, spalnice na vzhod, sanitarije pa na sever, seveda, se to da urediti. Strešne hišice ali frčade, kukrli, oslice so pretežno dovoljeni, so pa verjetno smiselni le, če so tudi uporabni in ne le za okras. Stalno pa še velja' nekje prebrana misel, da je končno vaša hiša zrcalo vas samih, pa si to želite ali ne. Janko Baštevc Ekskurzija po ZDA Z vstopanjem naše dežele v Evropo se tudi nam odpirajo možnosti za ogled različnosti in lepot sveta. Preko firme Pioneer smo se tako odpravili na ogled kmetijstva v ZDA. Bili smo kar pisana druščina, saj se je ekskurzije udeležilo 13 direktorjev in strokovnjakov iz zavodov za poljedelstvo ter 43 kmetov iz vse Slovenije. Preko luže smo se odpeljali iz Zuricha. Pristali smo v Chicagu, ki smo si ga prvi dan ogledali. Chicago, kot eno večjih ameriških mest, je čudovito mesto, zelo moderno in zanimivo, zelo razdeljeno. Predeli, kjer stanujejo belci, so praviloma ločeni od črnskih četrti. Tu smo opazili tudi tipično ameriško razdeljenost. Četrti črncev so bile neprimerno revnejše kot belski okoliši. Center mesta je seveda poln ogromnih nebotičnikov. Popeljali smo se na vrh najvišje stavbe na svetu - Sears tovver. Kot kontrast našim krajem bi omenil tudi nekaj zakonov in navad, ki vladajo v Illinoisu (državica, v kateri smo bili). Mladi naprimer so polnoletni komaj pri 21 -ih, do tedaj pa jim je dostop do diskotek prepovedan. Na ulicah je prepovedano pitje alkohola. Če policija v lokalu naleti na pijanega mladoletnika, lahko lastniku lokala vzamejo licenco za obratovanje, mladoletnika pa primerno kaznujejo. Kadilcev v mestu skoraj ni opaziti. Red in urejenost sta opazni na vsakem koraku, mesto je tudi v nočnih urah mirno in na tolpe lahko naletiš zgolj v sumljivih delih mesta, včasih pa tudi v podzemni. Z udobnim avtobusom smo si ogledali dve državi, lovvo in linois. lovva je predvsem ravninska dežela. Ceste, ki so zanimivo - betonske, se vijejo v nedogled in večinoma so brez ovinkov, zgolj pot, ki nenehno teče med ogromnimi koruznimi in sojinimi polji. Polja so ogromna, nekateri nasadi koruze imajo tudi po več sto hektarjev. Pokrajina je povsod čudovito urejena, vsi obcestni jarki so pokošeni, med sosednjimi njivami so mejice lepo urejene. Pravi zgled za Slovenijo! Kmetije so ogromne. Prvi dan smo bili na posestvu, kjer letno vzredijo 2000 bikov, imajo pa 1300 hektarjev zemlje! Mlade teličke kupijo na borzi, kjer jih potem tudi prodajo. Živali niso v hlevu, ampak kar na prostem, ograjene kot v filmih. Krma za živino je večinoma sestavljena iz koruze in lucerne. V ZDA se nenehno trudijo dobiti boljše vrste koruze, tako da je eksperimentalnih polj veliko. Ukvarjajo se s semensko proizvodnjo koruze, soje, pšenice, travnatih mešanic... V ZDA je največje zanimanje za semena Pioneer, ki pokrivajo 70-80% trga. Ogledali smo si njihove pridelovalne obrate, kar je bilo res zanimivo. Pokazali so nam celoten postopek pridobitve kvalitetnega semena. Na kmetijskem zavodu smo bili deležni strokovnega predavanja. Ogled naslednje kmetije je bil na moč zanimiv. Njihov način pridelovanja koruze je vsekakor nenavaden za naše kraje. Sploh ne obdelujejo tal na navaden način, koruzo pa sadijo z metrsko razdaljo med vrstama. V jesenskem času obdelujejo zemljo v globini 30 cm, pozno v jeseni dognojujejo, spomladi pa v pripravljeno zemljo sadijo. Če po koruzi sadijo sojo, polja ne orjejo in branajo, za vse poskrbi kvalitetna sejalnica. Pogoj je seveda to, da je zemlja zelo kvalitetna, veliko bolj kot npr. pri nas. Pri nas bomo morali s takšno prakso še malo počakati. Zanimivo s stališča medsosedskih odnosov pa je, da noben sosed ni sprt s svojim sosedom. No, včasih so sosedje oddaljeni tudi 2-5 kilometrov. Kmetije so večinoma preproste, ne vlagajo veliko v poslopja, vse je večinoma leseno (farme, hiše, garaže, lope). Farma za 4000 svinj je kar na prostem. Po drugi strani pa veliko vlagajo v stroje in zemljo. Okoli kmetije je ponavadi vse lepo urejeno, nikjer pa nismo videli kakšnega sadnega drevja ali zelenjavnih vrtov. Prevladujejo okrasna drevesa in zelenice. Po sedemdnevnem potovanju smo vsi že komaj čakali, da bi se vrnili domov v našo ljubo Slovenijo. Naša lepa dežela in Amerika si nista preveč podobni. Ljudje tam so drugačni, mislim pa, da je življenje pri nas lepše. Ogledi takšne vrste so v nas le še utrdili prepričanje, da se splača potruditi za našo deželo, jo delati lepšo in bogatejšo, kajti možnosti nimamo slabih. Naj zaključim z lepim ljudskim sloganom: "Lepo je iti, najlepše nazaj priti." Milan Unuk ^<5twz» fi&Cfe - Nekoč in danes IZ ZGODOVINE STRNIŠČA IN KIDRIČEVEGA Strnišče leži na Dravskem polju in je od Ptuja proti jugozahodu oddaljeno 7,5 km. Od leta 1953 se imenuje KIDRIČEVO in je znano po tovarni glinice in aluminija, dograjeni leta 1954. Zgodovina kraja je nenavadna. Odločilno sta nanjo vplivali dve človeški tragediji - prva in druga svetovna vojna. Taborišča v Strnišču med prvo svetovno vojno Naselje Strnišče (Sterntal) med železniško progo in cesto Ptuj-Pragersko se je razvilo ob gradiču, ki ga je sezidal grof Scoendorf okoli leta 1870. Bilo je naselje poljskih delavcev in grajskih stanovalcev. Sprva je štelo okrog šestdeset prebivalcev. Leta 1896 je posestvo in gradič kupil Franc von Hellin iz Ptuja. Med prvo svetovno vojno so leta 1915 zgradile avstroogrske vojaške oblasti v bližini strniškega gradiča najprej taborišče za vojne ujetnike, nato pa še pet velikih ograjenih taborišč z barakami. Vseh pet taborišč je služilo za rezervne vojaške bolnišnice. Dogradili so tudi pralnico, pekarno, delavnice in velika skladišča za bencin in seno. Postavili so tudi elektrarno in barako z vodnimi črpalkami. V načrtu taborišča iz leta 1915 je vrisanih 295 lesenih barak. V 151 spalnih barakah je bilo po načrtu sodeč 14.147 ležišč. Taborišče je bilo opremljeno s kanalizacijo, vodovodom in električno razsvetljavo. Med taborišči pa je bila speljana ozkotirna železnica. O zasedbi rezervnih vojaških bolnišnic v Strnišču je ohranjenih le nekaj dokumentov. Dopisi vojaških oblasti omenjajo različne zasedbe rezervnih bolnišnic v Strnišču, ki pričajo, da taborišča niso bila polno zasedena. Po dopisih lahko sklepamo, da je bilo v Strnišču običajno od 14.000 do 15.000 prebivalcev: bolnih vojakov, vojnih ujetnikov, upravnega in zdravstvenega osebja, tehničnega osebja, orožniških in gasilskih enot. V taborišču za vojne ujetnike je bilo 2400 ležišč. V njem so bili najprej ruski vojni ujetniki, nato pa italijanski. Vojaško pokopališče Vojaško pokopališče v Strnišču je bilo zgrajeno leta 1915. O številu pokopanih na njem ni točnih podatkov. Ohranjeni mrliški matični knjigi v Lovrencu na Dravskem polju vojaških rezervnih bolnišnic Mlade Boleslave in KI atova beležita skupaj 464 umrlih. Po umrljivosti v obeh bolnišnicah sodeč lahko sklepamo, da je v vseh rezervnih bolnišnicah umrlo okoli 2340 vojakov. Po prvi svetovni vojni so na strniškem vojaškem pokopališču pokopali še 128 umrlih v begunskem taborišču primorskih Slovencev in 12 ruskih kadetov. Med drugo svetovno vojno je našlo tu svoj zadnji dom 18 umrlih v delovnem taborišču v Strnišču, od avgusta do decembra 1945 pa 43 umrlih nemških vojnih ujetnikov iz taborišča na Hajdini. Grobove so po letu 1945 izravnali v travnato preprogo. Ohranjene so še nekdanje poti, pokopališka zidana ograja ter kapela, ki so jo gradili v letih 1916 in 1917 in je tedaj zanjo naslikal tri oljne slike akademski slikar Franc Hlaedik. Begunci iz slovenskega Primorja Avstroogrska vojaška uprava je zapustila strniška taborišča po končani prvi svetovni vojni ob koncu oktobra 1918. V taborišču je ostal le slovenski zdravnik dr. Franc Toplak z nekaterimi hujšimi bolniki. Od novembra 1918 pa do jeseni 1919 se je v strniške barake naselilo okoli 4600 primorskih Slovencev, ki so pribežali iz krajev, ki so jih zasedli Italijani. V Strnišču so begunci ustanovili pletarsko zadrugo ter mizarsko-kovinarsko zadrugo. Strniške begunce je oskrbovalo poverjeništvo za socialno skrbstvo deželne vlade Slovenije in je bilo tudi pokrovitelj zadrug. Deželna vlada Slovenije je ustanovila že v šolskem letu 1918-1919 strniško ljudsko šolo v eni izmed velikih barak. Jeseni 1919 se je v šolo vpisalo 919 otrok. Z izselitvijo beguncev med šolskim letom je bilo na koncu šolskega leta 1919-1920 le še 311 šolarjev. Število se je nato iz leta v leto manjšalo. Leta 1928 so šolo ukinili. Deželna vlada Slovenije je nakazovala upravi begunskega taborišča v Strnišču 140.000 kron mesečno za vzdrževanje brezposelnih beguncev. 1.1.1922 je bilo v Strnišču 1541 prebivalcev (186 domačinov, 32 železničarjev, 819 ruskih beguncev in 503 begunci iz slovenske Primorske in Istre ter en Italijan). Podporo so potrebovali 303 brezposelni primorski begunci. Ko so brezposelnim beguncem 31.1.1922 ukinili podporo, je v taborišču zavladala lakota. 15.2.1922 jo je prekinilo nakazilo v znesku 500.000 kron. Poslala ga je komisija deželne vlade za stvarno demobilizacijo v Ljubljani. Marca se je odselilo nad 200 primorskih Slovencev v Prekmurje, kjer jim je deželna vlada podarila zemljišča. V Strnišču jih je ostalo 73. Avgusta 1922 je begunska uprava Strnišče zapustila. Rusko begunsko taborišče 23.12.1920 sta se v bivšem taborišču Klatovo v Strnišču naselila dva kadetska korpusa ruskih beguncev. Korpusa je ustanovil belogardistični general Vrangel po zlomu bele armade. V Strnišču sta ustanovila vojaško šolo. Krimski korpus je zasedel trinajst, donski pa tri barake. Nekaj barak je bilo skupnih. V krimskem korpusu je bilo 650 gojencev, 39 pedagogov in 8 uradnikov. V Donskem je bilo okoli 150 gojencev in 13 pedagogov. Rusko begunsko naselje v Strnišču je štelo leta 1021 okrog 1300 prebivalcev. Slabi življenjski pogoji v Strnišču so silili ruske begunce k selitvi v boljša bivališča. Prvi je decembra 1921 zapustil Strnišče donski kadetski korpus. Po njegovem odhodu je ostalo v Strnišču še 819 ruskih beguncev, ki so se 28.1.1920 preselili v Belo Cerkev. V Strnišču je umrlo 12 ruskih beguncev. Gospodarska podjetja v Strnišču od 1919 do 1928 Po končani prvi svetovni vojni je Nemec Franc von Hellin prodal strniško posestvo z gradičem ptujskemu sPUb : V žicl -i: vinskemu trgovcu in posestniku Francu Čučku in njegovi ženi Antoniji. Barake in vso drugo opremo bivših taborišč v Strnišču pa je prevzela v upravo komisija za stvarno demobilizacijo pri Deželni vladi Slovenije v Ljubljani. Franc Čuček je poskušal s pomočjo sovlagateljev postaviti veliko tovarno in uporabiti, kar je Strnišče ponujalo: barake, kanalizacijo, vodovod, lastno termoelektrarno, železnico. Ni mu uspelo. Posrečilo se mu je ustanoviti le več manjših podjetij od leta 1922-1924, ki pa so bila skoraj vsa gospodarsko pasivna. V obratih je delalo skupaj okoli 90 rednih in 90 sezonskih delavcev. Leta 1926 so strniška podjetja propadla in največja upnica, Ljudska posojilnica v Ljubljani, je do leta 1931 razprodala vso strniško premoženje. S propadom strniških podjetij so kraj zapustili njeni prebivalci. Obljudeno je ostalo le še grajsko posestvo z okoli petdesetimi prebivalci in hiše ob železniški postaji Strnišče. Med drugo svetovno vojno Ko je aprila 1941 v Jugoslavijo vdrla nemška - Nekoč in danes nacistična vojska, se je v strniškem gradu naselilo nemško poveljstvo in pričelo s pripravami za gradnjo vojaškega ujetniškega taborišča. Leta 1942 je zraslo v Strnišču približno tisoč metrov južno od železniške proge delovno taborišče za gradnjo tovarne glinice na prostoru, velikem okoli 27 hektarjev. Strniško grajsko posest so Nemci preknjižili na novega lastnika v zemljiški knjigi ptujskega sodišča, ki je bil državni komisar za ureditev nemštva na Sp. Štajerskem. V delovnem taborišču v Strnišču je bilo 47 barak z 4500 ležišči. Taborišče je bilo opremljeno z vodovodom, kanalizacijo in električno razsvetljavo. Za gradnjo tovarne so izbrali prostor severno od delovnega taborišča in južno do železniške proge. Gradbeni načrt je predvideval predelavo visoko kremenčevih boksitov in boksitnega prahu za 90.000 ton glinice letne proizvodnje v prvi fazi gradnje, v drugi pa za 160 do 180 tisoč ton. Tovarno je gradil nemški trust Vereinigte Aluminium VVerke (VAW). Leta 1942 so bili v strniškem delovnem taborišču nastanjeni vojni ujetniki, svobodni delavci in kaznjenci. 26.1.1943 je bilo zaposlenih pri gradnji tovarne 1076 delavcev, uradnikov in strokovnjakov, 185 kaznjencev in 89 vojnih ujetnikov. Leta 1943 so uredili tri barake za posebne delovne obveznike. To so bili tisti prebivalci Štajerske, ki jih zaradi rasnih, političnih ali asocialnih vzrokov niso sprejeli v Štajersko domovinsko zvezo. Ker niso bili vojni ujetniki, so morali odslužiti leto dni delovne obveze, če niso bili politično osumljeni. Politično osumljeni pa so morali delati za nedoločen čas, to je več kot leto dni. V kazenskem taborišču in taborišču posebnih delovnih obveznikov so bile razmere podobne tistim v nemških koncentracijskih taboriščih. Zato je od tu veliko taboriščnikov zbežalo s pomočjo aktivistov Osvobodilne fronte iz Lovrenca na Dravskem polju in drugih bližnjih vasi. Tudi iz taborišča svobodnih delavcev je zbežalo več zaposlenih. Večina beguncev se je vključila v NOV. Dograditev tovarne Po končani drugi svetovni vojni je bilo v Strnišču dograjenih 70 odstotkov gradbenih del za tovarno glinice in zanjo pripravljenih 5 odstotkov opreme. Leta 1947 so gradnjo tovarne v Strnišču nadaljevali s sklepom zvezne vlade, da zgradijo v Strnišču tudi tovarno aluminija. Spomladi leta 1954 so pridelali prvo glinico, novembra istega leta pa prvi aluminij. Uradno so tovarno odprli 21.11.1954. V letu dni je zmogla pridelati 45.000 ton glinice in 15.000 aluminija. Tovarna je doživela velik razvoj z modernizacijo svojih obratov. Do leta 1965 so ves pridelani aluminij porabili v Jugoslaviji, nato je izvoz dosegel do leta 1969 že 45 odstotkov letne proizvodnje. Tovarno glinice in aluminija TGA v Strnišču so skupaj s krajem poimenovali I. 1953 po tedaj umrlem gospodarstveniku in politiku Borisu Kidriču. Naselje Kidričevo Vzporedno z gradnjo tovarne je raslo tudi tovarniško delavsko naselje v Strnišču na kraju nekdanjih taborišč med prvo svetovno vojno, to je med železniško progo in cesto Ptuj-Pragersko. Od leta 1947 do leta 1954 so zgradili 37 stanovanjskih stavb s 400 stanovanji in stavbami za javne namene. Tovarna je svojim delavcem namenila tudi 115 parcel za gradnjo hiš v Njivercah pri Kidričevem. V Kidričevem so po letu 1954 zgradili šolsko poslopje za polno osemletko, odprli zdravstveni dom, lekarno, jasli in otroški vrtec. Zgradili so še veliko prireditveno dvorano s 400 sedeži in ob njej delavsko restavracijo. Uredili so pekarno, trgovino, kopališče z dvema bazenoma, katerih vodo grejejo tovarniške grelne naprave. Povzeto po: Roji c Vida, ČZN, Maribor, let.84,št.1. Društva - j&očfe MEMORIALNO TEKMOVANJE VETERANOV V LOVRENCU | etos je minila že Ldruga obletnica smrti našega zaslužnega gasilca veterana Franca Dolenca st. iz Lovrenca. Na občnem zboru je bila dana pobuda, da vsako leto organiziramo gasilsko veteransko tekmovanje v njegov spomin. Tako smo 29. avgusta na nogometnem igrišču v Lovrencu organizirali drugo meddruštveno m e m o r i a I n o tekmovanje starejših gasilk in gasilcev -veteranov. Predsednik PGD Lovrenc Jožef Medved je pred začetkom tekmovanja spregovoril nekaj besed o delu Franca Dolenca st.. Med drugim je poudaril, da skoraj ni bilo akcije, pri kateri ne bi sodeloval. Bil je s srcem in dušo predan gasilstvu, kar se odraža v samem društvu. Na koncu pa je Jožef Medved vsem desetinam zaželel veliko uspeha in tekmovalne sreče. Desetine, ki so se borile za čim boljša mesta, so tekmovale v vaji s hidrantom in v vaji raznoternosti. Nastopilo je 20 ekip, od tega 17 moških desetin in 3 ženske desetine. Pri veteranih je 1. mesto osvojila ekipa PGD Šinkov Turn, drugo mesto je osvojila PGD Oplotnica in tretje PGD Matke. Pri ženskih desetinah je prvo mesto osvojila ekipa PGD Šmartno ob Paki, drugo mesto ekipa PGD Bevče in tretje PGD Šalek. Nagrade za prva tri mesta ekipno v moški in ženski konkurenci so bili pokali v trajno last, ostale ekipe pa so prejele spominske diplome. Ekipi, ki sta letos osvojili prvo mesto, sta prejeli prehodni pokal že drugič v začasno last. Če bosta naslednje leto zopet zmagali, bosta prejeli pokal v trajno last. Zelo pohvalno je to, da si tekmovanje ogleda vsako leto več gledalcev. PGS Lovrenc pa poskrbi za čim boljšo organizacijo in izvedbo tekmovanja. To potrjujejo desetine, katere se vedno znova rade vračajo med nas. Ena izmed zanimivosti tekmovanja je bil sodelujoči veteran, član ekipe PGD Šinkov Turn, ki z 93-imi leti starosti še zmeraj tekmuje in se udeležuje tekmovanj. Sam pravi, da se bo tekmovanj udeleževal tako dolgo, kot bo le mogel. Upam, da se naslednje leto zopet vidimo. To je ena izmed številnih aktivnosti, ki smo jih organizirali letos v PGD Lovrenc. V avgustu - za Lovrenčevo - smo uspešno organizirali tradicionalni turnir v curkometu z veselico. Tudi ta turnir je dobro uspel. Prehodni pokal in pokal za prvo mesto je osvojila ekipa PGD Majšperk. Na občinskem tekmovanju, ki je bilo letos v Lovrencu, smo sodelovali z osmimi desetinami, od tega sedaj 5 pokalov krasi vitrine našega društva. Ekipa veteranov PGD Lovrenc, ki je sodelovala na regijskem tekmovanju, ki je bilo v Bukovcih, se je domov vrnila s pokalom za tretje mesto. Veterani se udeležujejo tekmovanj širom po Sloveniji, od koder pa se vračajo z lepimi rezultati. Vsi ti uspehi so dokaz dobrega dela mentorjev in desetin, ki se skozi vse leto pripravljajo na tekmovanje. Na koncu pa jim je rezultat v ponos in vzpodbuda za še boljše delo. Tajnik PGD Lovrenc Slavko Krajnc OKTOBER - MESEC POŽARNE VA1 fiotfe - Društva PRIDOBILI NOVA ZNANJA IN IZKUŠNJE V okviru Gasilske zveze Kidričevo, ki združuje osem prostovoljnih gasilskih društev, smo v mesecu novembru 1998 pričeli z izobraževanjem gasilcev za pridobitev naziva Gasilski nižji častnik - vodja enote. Na tečaj se je prijavilo 55 kandidatov, ki so predhodno opravili testiranje in po uspešnem opravljenem testu so lahko obiskovali tečaj. Predavanja so potekala ob petkih zvečer ter ob sobotah in nedeljah dopoldan do konca meseca marca. Teoretični del tečaja je uspešno končalo 43 kandidatov, med njimi tudi sedem članic. Uradni zaključek je bil 12. junija, ko so se vsi tečajniki udeležili praktičnih vaj v izobraževalnem centru v Igu. Tam so lahko uporabili znanje, ki so ga pridobili v tečaju. Listine o napredovanju v naziv Gasilski nižji častnik bodo prejeli ob dnevu Gasilcev GZ Kidričevo. V poletnih mesecih smo gasilci pripravili tekmovanje Gasilske zveze ob praznovanju praznika naše občine v Lovrencu, tekmovanje v Apačah, v Jablanah, Šikolah in Lovrencu. Tekmovanja podravske regije, ki je bilo 11.09.1999 v Bukovcih, smo se udeležili z 12-imi desetinami, na katerem sta desetini članov B iz PGD Lovrenc zasedli 3. mesto in se tako uvrstili na državno tekmovanje GZ Slovenije. Tajnik GZ Kidričevo Franc FRANGEŽ OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI KAKO IZBRATI NAJUSTREZNEJŠI GASILNIK: Najbolj so razširjeni gasilniki na prah ABC. Črke ABC pomenijo vrsto snovi, ki jo lahko pogasimo z gasilnikom: A-trdne snovi, B-vnetljive tekočine, C-vnetljivi plini. Poznamo gasilnike z 1, 2, 3, 4, 6, 9 in 12 kg prahu. Za pogasitev osebnih vozil v prvih sekundah običajno zadoščajo že aparati z 1 ali 2 kg prahu, vendar priporočamo večje gasilnike. Za gašenje notranjosti vozila je veliko primernejši gasilnik na C02. VZDRŽEVANJE IN MONTAŽA GASILNIKA V VOZILO: Gasilniku je priloženo tudi navodilo za vzdrževanje in montažo. Paziti moramo, da bo gasilnik lahko dosegljiv in nikoli založen. Le tako bo hitro dostopen, ko ga bomo potrebovali. Varovati ga moramo pred vremenskimi vplivi in pred mehanskimi poškodbami in ga periodično servisirati v pooblaščenih servisih v skladu z navodili. KAKO GASIMO Z GASILNIKOM: Ko na vozilu opazimo znake, ki bi lahko pomenili požar (dim ali vonj po zažganem), moramo vozilo takoj ustaviti. Potnikom pomagamo, da čim prej zapustijo vozilo. Nato s pripravljenim gasilnikom poiščemo mesto nastanka požara. Aktiviramo ga v skladu z navodili proizvajalca in začnemo z gašenjem tako, da curek gasilnega sredstva usmerimo v jedro požara, dokler le-ta ne ugasne. Pri požarih v prostoru motorja vozila najprej malo dvignemo pokrov in ko odkrijemo žarišče, začnemo z gašenjem. Pri dvigovanju pokrova moramo biti pozorni na zublje plamena, ki nas lahko pri razvitem požaru presenetijo in poškodujejo. Iztekajoče gorivo, ki se je vnelo, začnemo gasiti od zgoraj navzdol. Najprej pogasimo mesto iztekanja goriva in s curkom gasilnega sredstva napredujemo na gorečo površino na tleh. Razlite tekočine gasimo cik-cak od sprednjega roba do končnega roba požara na razliti tekočini. Gašenje takih požarov je najuspešnejše pri hkratnem gašenju z dvema ali več gasilniki hkrati. Seveda pa velja pravilo, da ob razvitejših požarih čim prej obvestimo gasilce na telefon ko številko 11 2. Društva - PRIHRUMELI SO V KIDRIČEVO - RODIL SE IE KLUB Bilo je deževno majsko jutro, ko so z vseh koncev Slovenije prihrumeli ljubitelji starih avtomobilov in motorjev. še v sanjah si ne bi mislil, da bo prav to srečanje oldtimerjev obrodilo tako bogate sadove. Po srečanju so me z vseh koncev klicali ljudje, da bi se radi včlanili v moj klub. Težko sem jim dopovedal, da nimam kljuba, da je to srečanje bila moja zamisel in da sem s svojo vztrajnostjo in trmo tudi uspel. Seveda pa so mi stali trdno ob strani glavni sponzorji; brez njih tega ne bi bilo. In tako se je iz vseh the pohval in čestitk za uspelo srečanje rodila nova zamisel. LENART iz Gaja, blagajnik TEODOR DEČMAN iz Ptuja in gospodar kluba FRANC GOJČIČ iz Ptuja. In ker se železo kuje, dokler je vroče, smo že začeli delovati in sodelovati na prireditvah in razstavah. Tako sodelujemo na PUCHOVI razstavi na Ptuju v trgovskem centru DOMINO. Na povabilo Društva prijateljev mladine Ptuj, smo sodelovali na priredutvi JESENSKI ŽIVŽAV, ki je bila 3.10. Na Ptujskem gradu. Razmišljamo pa že o našem drugem srečanju oldtimerjev v I. 2000, ki bo v Kidričevem. Kdaj in kako, pa bomo še objavili. Zato vabim tudi vse zanesenjake, ki imajo enake misli in želje, da se nam pridružijo na naš naslov: KLUB LJUBITELJEV KLASIČNIH KIDRIČEVO TOVARNIŠKA 10, KIDRIČEVO. Informacije dobite na na tel.: IN ŠPORTNIH VOZIL Zbrali smo se vsi zanesenjaki starih vozil in prišli do ideje, da bi ustanovili svoj klub. Tako smo 20. Septembra ustanovili KLUB LJUBITELJEV KLASIČNIH IN ŠPORTNIH VOZIL KIDRIČEVO. Na podlagi delovnega predsedstva, ki ga je vodil mag. Danilo Toplek, smo sprejeli pravila in določili vodstvo, kluba. Za predsednika so izbrali mene, STANKA KORESA, iz sp. Jablan, tajnik je SILVO RIHTARIČ iz Župečje vasi, Podpredesednik ŠTEFAN g. RIHTARIČ SILVO 790-106 g. KORES STANKO 792-137 Seveda pa se v kratkem pripravlja izlet za vse člane, saj bo to kot spoznavni izlet in piknik vseh članov. Lep pozdrav Predsednik kluba Stanko Kores IN MEMORIAM Ni je bilo dejavnosti, ki se je Vlado ŠERC ne bi lotil, zato njegova smrt ne pomeni zgolj boleče izgube za družino in prijatelje, temveč tudi za oiroo skupnost, ki ji je z vsem srcem pripadal. Bil je eden prvih snemalcev slovenske televizije in prvi, ki je z živo sliko širši slovenski javnosti predstavil Kidričevo, njeno tovarno in ljudi, ki tukaj živijo in delajo. Ni bil samo snemalec, bil je tudi slikar, humorist, karikaturist, radioamater, ribič, pilot in tudi igralec amaterskih odrov. Aktivno se je vključil v dogajanja osamosvojitve dežele in bil eden prvih predsednikov krajevnega odbora Kidričevo v naši občini. Spoštovani Vlado, iskrena ti hvala za tvoj prispevek in v miru počivaj v naši slovenski zemlji, ki si jo tako neizmerno spoštoval in ji pripadal. VLADO ŠERC ^.eiwt