ZA NEKAJ ^ *
ob i vate
nahoda'
ro ^ ° IrUVNOST NA DOM (izvzet.	^edelj in praznikov)
čitajteT k/ zanima
GLAS NARODA
__- List slovenskih delavcev y Ameriki -
Rreoteml u Seroad Clmm Matt«- September 15th 1940 at the Post Office at New Ywfc. N. Y-, under Act of Cmcim of Marcb 1871.
Tel: CHelsea 3-1242
A wa* HALF won ...
?r /
1
Xo. 1248 — Stev. 248 — VOLUME LIL — LETNIK LQ.
NEW YORK THURSDAY, DECEMBER 21, 1944 — ČETRTEK, 21. DECEMBRA, 1944
OFENZIVA JE MOČNEJŠA1
Velika nemška ofenziva v Belgiji in Luksenburški še vedno narašča v svoji silovitosti. Pet do šest tančnili divizij in o^em do devet infanterijskih divizij se vali skozi 45 milj široko odprtino v ameriški črti, toda poročila s fronte naznanjajo, da ameriški odpor stalno narašča na obeli krilih sovražnega prodiranja.

"V EXTRA WAR BONDS
Položaj je zelo resen in včeraj je postal še tem resnejši, ko zavezniški aeroplani zaradi go-*te megle ni»o mogli pomagati tepenim divizijam generala Courtney aH. Hodgesa. Bombniki so bili v mogli privezani na leta lisea, ko so se nemški tanki vnlno <l>olj zajedali v a-merisko črto v Belgiji in Luk-seuburšlii.
Sovra/ni oddelki drvijo po pokrajin, in cepijo ameriške skupine v majhne oddelke, ki .hi nas ko branijo.
Ofenziva je izgubila svoj krajevni značaj, kajti ogroža varnost t/m cele armade in ves vojni značaj na zapadu. V zadnjih 24 urah so Nemci precej napredovali in mogoče VkkIo se več. Zavezniško poveljstvo u-krepa v*e potrebno, da vstavi nemško prodiranje in slednjič more vdariti nazaj s tako silo, da se bodo morali Nemci vstaviti.
Feldmaršal von Manstedt je v to ofenzivo vrgel vse sile, ki tih je imel na razpolago. Vsak dan prileti »nad ameriško armado več: letečih bomb, kot jja jih je kak dan priletelo nad London poleti. Von Rundstedt vporablja tmdi neko novo o-rožje, eecrnr značaj še ni znan, in novih grenadirskih divizij, ki so po večini infanterijske.
Tak je <bil položaj v ponedeljek popoldne. Vojaška cen-7.ura ne dovoljuje poročevati, kako so se dogodki na fronti razvijali dalje.
Toda od tedaj naprej so
Nemci zopet napredovali in so zavzeli Consdorf v Luksenburški, 13 milj severno od glavnega mesta Lukseraburga ler so pustili moean oddelek, da obkoli Amerikanee, ki branijo obmejno mesto Eohternacli, v čegar bližini je sovražnik vdrl na Luk^enbunsko.
Nemški odddlki, ki ]> rod i rajo skozi Consdorf proti zapadu, hitijo proti križiščem železnic in cest, ki peljejo proti severu in jutru skozi Luksenbur-ško. Consdorf je pet milj od meje. Dva tančna oddelka «1a vda rila ičez mejo v Belgijo ter hitita proti S-t. Vi tira.
Medtem ko zavezniški poročevalci ne smejo poročati o poteku bojev, je nemški radijski komentator Laidwig Sartorius poročal, da so Nemci še dalje napredovalli, da pa posta.ia a-meriški odpor vedno večji.
Nemška poročila trdijo, da so Nemci od nedelje vjeli 10 tisoč Amerikaneev. Ime nemškega poveljnika v tej ofenzivi ni znano, toda po njegovi ta'ktiki je mogoče sklepati, da je to nekdanji Ronunelov prijatelj general Hassel Eocard v. Manteuffel, ker se poslužuje Rommelove taktike in ki je bil poveljnik pete oklopne armade na zapadni fronti. Zato je mogoče domnevati, da je nalčrt za to ofenzivo pod vrhovnim poveljstvom feldmanšala v. Rundstedt a izdelal general v. Man-teuffel in tudi ofenzivo vodi.
Slovenski Partizani
Prizor iz gozdne pokrajine v Sloveniji, kjer }t*aik slovenski bojevnik skuša libiti kar največ Nemcev, ki so zasedli Slovenijo.
SESTAVLJANJE JUGOSLOV. VLADE
BOJI JUŽNO OD BOLOGNE
Ameriška armada je zapletena v vroče boje z Nemci v okolici Tossignano, poljske in indijske čete pa so skoro popolnoma zlomile sovražni odpor južno od reke Senio na vhodni strani jtaljanske fronte.
Ameriške straže, ki so se splazile v Tossignano, so spo-rovile, da so Nemci po vseli u-licah zgradili močne barikade in da močne nemške straže stoje na vseh cestali v okolici.
Se v« rovzJiodno od Faenze hO pol >ko in indijske čete angleške osme armade nekoliko napredovale v nemški devet milj ši oki podaljsefc med Fa-enzo in Bagnaoavallo. Na ta kraj so Nemci spravili mnogo tankov n artilerije ter trdno branijo svoje postojanke ob za-1 padnem bregma reke Limone.
Dl> Jadranu so Angleži potisnili arloboko v nemško črto proti Vil h di Comaoehio severno od 'vavenne. Zavezniška armada, k prodira proti zapadli od Ravenne, se približuje Bagnacavalli, ki je oddaljena 10 milj.
treba je darovalcev krvi!
Plazma RDEČEGA KRIŽA rešuje življenja sto in sto ranjenih vojakov in mornarjev. — Toda potrebnih je fte na tisoče darovalcev krvi. Dajte pint krvi, da rešite življenje.
Atlantski carter ni podpisan
Predsednik Roosevelt se je vfteraj vrnil s tritedenskih počitnic na jugu v Washingtonu in popoldne je že imel običajno časnikarsko konferenco. — Predsednika so časnikarji obmetavali z raamimi vprašanji, na kamera je po svoji navadi odgovarjal bodici šaljivo. V>di-resno, ali pa izogibno.
Xa> vprašanje nekega časnikarja, kje je Atlantski čarter, je pre<lsednik odgovoril, da pravi Atlantski čarter sploh nikdar ni bil sestavljen in ga tudi on in Cliurdill nista podpisala, pač pa si je vsak zapihal poamezne točke čartorja in ga tudi vsalk sam zs sebe lira t Pri vsem tem pa ostane
Brezžični brzojav — star 43 let	, m v^em
I)n£ 12. t. m. je minolo 43 carter v veljavi
l«t, odkar posluje brezžični br-j ---
zojav. Dne 12. deeentbra, 1901 je namreč izumitelj, Giglielmo Marioni, ustanovil prvo brezžično 'brzojavno zvezo med tne-afaom Poldiiu v Angliji, in mestom St. Johns, na otoku Now Fo midland t Severni Ameriki.
Dr. Ivan Šnbašič. ki »kusa dobiti od angleške vlade odobren je za načrt, ki ga je že odobril martšal Stalin, za novo jugoslovansko federalno vlado, je razložil svoj načrt vnanjemu ministru Anthony Edenu. Pričakuje tudi, da bo videl Win-stona Churchilla še ta teden in da se bo kmalu vrnil v Beograd, da sestavi vlado.
Kot je rekel minister Eden,
od strani angleške vlade ne £x> nobenega nasprotstva proti sporazumu med dr. Šubašičem in maršalom Titom glede nove jugo»lovatiske vlade.
Angleški diplomatski krogi tudi upajo, da ho sprejet Šu-bašič-Titov predlog za regent-stvo do ljudskega glasovanja navzlic temu, da se temu proti vi jo kralj Peter in njegovi pristaši.
Rusi prodirajo v Slovaško
Ruska motorizirana infanterija je vdarila sedem milj dalje v Če-lioslovaško ter se je v velikemu križišču eest in železnic Lncenu približala na 17 milj. Berlin pa poroea, da so ruski fanki pričeli z močnimi napadi, da bi vdarili na planjavo, ki pelje proti Bratislavi.
Nemška časnikarska age n tura DN13 poroča, da so ruski tzyični oddelki napredovali pet milj ob severnem bregu Donave in so dospeli v Nagymaros,
hroč okoli Košic. kjer se stekat Navzlic temu obupnim B
10 cest in železnic.
Ru -ka poročila ne poročajo o poteku bojev za Koš ice, toda druga ukrajinska armada mar-šala MalinovsJkega je rartegni-
gtfanovim trditvam pa se Pa-veličeva vlada ne počuti varno in mnogi kvizlingi svojo iatnino zamenjujejo za tuji denar in se pripravljajo na beg.
od koder bodo najbrže skušali!}a *yoje oporišče za'PadneiB!
premostiti Donavo in zapreti
35 milj široko odprtino, ki je se edina, po kateri se morejo
bregu Slane ter je zavzela	las rfšil
življenje štirim
t r src v in va^i.
Severno od velikega kolena
VOJAKOM
Nemci umakniti iz Budimpe- Donave 50 v teku veliki boii.j Življenje štirih vojakov na
j Močni ruski in neruski tančui I francoski fronti je dobesedno
•Moskovski radio naznanja J	sox.2aPleteni ^ ^cčej^elo na lasu kajti dolg, im
da so Nemci v zadnjih dveh b°fr Nag>JnaTO?a'	^ ^ - ?	lzLoild^a
dncJh izvedli nič manj kot 60 Mf.Wa Poroca' da ^ MaU- Je rešil življenje štirim ranje-
protinapadov oroti ruskim po- ™v?hJfiva armada navzlic mo-hum vojakom
.. ' ■ - - . 1 lenemu sovražnemu odporu zad-i	mez WiUiani buch de-
ja dva tedna vjela 10C0 Nem- la v neki bolnišnici v Franci-?v in Madžarov povprečno na ^ in Je	sporcK'il, ka-
an. •	ko je njen las rešil življenje
—---------------štirim vninVnm V imfliln cu -i.i
napadi <xilii?ti in da dve ruski armadi vedno bolj zožujeta o-
Hrvatski kvizlingi se
nemci drvijo v pogubo
Po mnenju vojaških izvedencev v Washin^tonai drvi Nemčija, ker je pričela svojo veliko ofenzivo z nezadostnimi vojaškimi potrebščinami, v ero-tovo pogubo in bo mogoče vsled tega tudi prej zlomljen nemški odpor.
V sedam jo ofenzivo so N«jm-ci vrgli od 10 do 12 divizij. Vojaški izvedenci pravijo, da s tako silo morejo Nemci prodreti natjveč 50 do 75 milj v Francijo in odrezati nekaj a-meriške armade pred Kolinom.
Prišli ]>a so iz moK-nega o-brambnega pči^u v odprt svet, kjer morajo imeti velikanske armade, če hočejo doseči ka!k
velik zračni napad NA TOKIO
O-siška porodila naznanjajo, da so sinoči ameriški super-bombniki B-lM) s Saipana prileteli nad Tokio in so ga Obsipali z vžiga ln i m i bombami, 'ki so zanetile več velikih požarov.
Tokijsko poročilo pravi, da so bomfbniki ]>rileteli z Maria-nov in so ponoči leteli nad Tokiom ter metali vžiga 1 ne bombe, ki so zanetile več požarov, ki pa -šo bili kmalu pogašeni.
Japonske ladje gredo na dno
Admiral Nimitz je sporočil, da so ameriški bombniki z matičnih ladij okoli Luzina 13.,
Grof Sforza ne mara poslaništva
Formalno in z obžalovanjem je včeraj, kot pravi poročilo iz Kima, grof Carlo Sforza odklonil, da bi šel kot poslanik v Washington.
V pismu na premiera Iva-noc Bonomija pravi, da misli, da je napad angleškega vna-niega ministra Anthony Ede-11a in premiera AVinetona Churchilla na njegovo osebo vstvarila položaj, v katerem bi bilo za ameriški državni department mučno, ako bi sedaj šel v Washington. Bo tega 1 vate prepričati, da so neodvi sklepa je prišel po dolgem raz- sni in da žive v neodvisni dr-
ko je njen las rešil življenje štirim vojakom. Zgodilo se jo tako-le:
M.
.	V bolnišnico so pripeljali sti-
pfipravijajo lla be^r ri ranjene vojake, katerim je
— Nek Švicarski list v furi-'strel iz P^6 aIi Pa Grapnel hu poroča, da v Eimu prlpra-, Plezal živce. Zdravniki so izvijajo sodiiijsko postopanje	da Jim JG mogoče rešiti proti hrvaškemu kvrilimru po- živIJenje samo na ta način, da glavniku dr. Ante Paveliču j'im za^je1'° raztrgane živce, pod otl>dolžbo, da. je zasnoval!toda to Je bil° nemogoče, ker zaroto in podpiral zarotnike, ni bil° na razPo]ago dovolj ki so umorili kralja Aieksan-; tan';e nitL Svila bila Prede" dra in francoskega vnanjesa' bcla" Zdravniki so rekli, da ;e ministra Barthonsa v Marseil- 7a to Potreben človeški las. _ le^u leta 1934. Premerili so lase vsem bolni-Švicarski list dalje pravi, aajčarkam v bolnišnici, pa so bili na Hrvaškem vre in da je tam \ Pretanki-	Pa se Such še vedno nekaj plačanih a<gita-»fiPOITmi' da ima hranjenih ne-
torjev, kot propagandni ravnatelj Ivo Bogdan, ki skuša Hr-
kaj las svoje žene ter jih ponudi zdravnikom. Zdravniki so lase premerili in so bili ravno prav debeli ter so vojakom
misijevanju šele včeraj in po žavi in da Nemci v deželi niso V3^	Suchrva žor.a
razgovora z ameriškim posla- osvojitelji, temveč osvobodite- }Q ^gasilno vesela, ko ji
■»i 1 1» v—v nt A 1 ^ _ 1 —. ___I/" * _T_—__ M	TA Af* A t A*M -»»VA	1
nikom Alexandrom Kirkom. Iji.
Pomoč je nujno potrebna!
Ladja, ki bo peljala oflbleko in drugo blago v Jugoslavijo, siccr še ni dospela v New York, toda neka druga ladja bo nekaj tega blaga odpeljala prihodnji teden. Celo pošilja-
phiji, je počil leta 1835, ko so ž njim zvonili f»mi*tno uro za vrhovnega sodnika John a Marsha lla.
večji uspeh. Zavezniki bodo se- in doceiribra ]Xvtopili 41
Zakaj ni cigaret?
V Goldcreek. Mont., se je etirijUvlaik in pri tem je pričel goreti tovorni voz, v katerem je ibilo 108,204,000 cigaret, ki so vse zgorele.
veda pvtaviii novo obrambno črto in kadar pridejo Nemci do nje, tedaj se bo pričela bitka, ki ibo zahtevala velikanske izgube, katerih nemške armade ne l>odo mogle prenesti, ^e manj pa nadomestiti.
Namesto, da bi nad zavetniki izvojevali veliko zmago, so samo prebili zavezniško črto, obenem pa bodo tudi v svoji črti pustili veliko odprtino katero /bodo porabili Amerikanoi i nNemci bodo doživeli velikanski poraz.
Kupite en 4' extraM bond ta teden!
japonskih ladij. Poznejše poro-ročilo dostavlja, da je bilo poškodovanih nadaljnih G6 ladij. Ameriške izguibe znašajo 27 aeroplanov.
Angleži hočejo popraviti Zvon svobode
Londonski list Times" je sporočil, da se je Whitechapel Bell Foundry, ki je vlila ameriški Zvon svobode (Liberty Bell) leta 1752, ponudila, da popraivi razpoko zvona, ki je simbol ameriške neodvisnosti, ii> sicer brezplačno ter iz prijateljstva do Amerike.
'Zvon, ki je visel v zvoniku Independence Hall v Philadel-
tev je treba pripraviti, tako da jo bo mogoče hitro prepeljati na ladjo. Delavcev pa primanjkuje. Kdor bi tedaj utegnil le neka j ur na dan pomagati, naj jre v skladišče na 161 Perry St., New tork. — Vprašajte za Yugoslav Warehouse.
Pomoč je nujno potrebna, zato priskočite na pomoči
je mož o tem sporočil.
vojna odškodnina
Kot poroča moskovski radio, je bil izdelan natančen načrt«, po katerem bo Finska plačala Rusiji vojno odškodnino v znesku $300,000,000 in sicer v blasru. Ta odškodnina je bila določena v pogojih za premir je med Rusijo in Finsko.
Plačevanje se je pričelo 19. septemlbra 1944, ko je bilo premirje podpisano in bo trajalo do 19. septembra 1950. '
Najlepše božično darilo je bond Šestega* vojnega posojila!
"GLAS NAKODA'-t<IW YOU
=
GLAS NARODA"
("TOICK OP THE PBOPLS")
Owned and PvfeUatked by Slorenlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Satan, Prnaideot; Ignac Bude. Treasurer; Joseph Lopaha, Sec. rtaoa of butne« of the coporatlon and addresses of abore officer«:
_ 218 west i«th street, new tork 11. n. x.
:: 51st YEAR :: _ ....

"Glaa Naroda- la i^Kied arery day except Saturdays, Sao day a — •	and Holidays.
8ubacripUon Yearly $7.	Advertisement on A*re«nmit.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
$7.— : ZA POL LETA $3.50; ZA OETHT LETA f2.—L "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lavsemil sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." 21« WEST 1Mb STREET, NEW YORK 11, N. I. Telephone: CHelsem 3—1841
Božične misli
Prav nit* prijetne misli uas ne obhajajo letošnji Božič, k;njti nase pričakovanje 111 upanje, da bo v tem času zavladal mir na zemlji* »e ni uresničilo.
Se teče kri cveta mladine skoro vseli narodov po proti ranrli »bojnih poljanah in nikogar ni, ki bi nam mogel le približno povedati, ktlaj 'bo konec lemn strašnemu uečlove-sKcnro klanju.
Odkar se piše zgodovina človeštva, so bile vojne in uaj-Marejši predniki človcfca so se pdbiyali med seboj, kajti življenje je vst varjeno na ]>odlagi zatona, da se mora eno živo bitje umakniti drugemu, da more živeti. Ce se ne umakne z naravno smrtjo, se mora umakniti z nasilno. Tako je v najnižjem rastlinstvu, to je v živalstvu od najnižje do najvišje Mopnjc in žaliibog, si je ta zakon narave kot svojo pravico vzel tudi človek. V boju za obstanek je hodil človek po poti ubijanja človeka.
Po naši pameti pa od početka sveta klanje med človekom Iti bilo nikdar potrebno, 'kajti zemlje je še veduo dovolj za dvakrat, trikrat toliko ljudi, kot je imamo.
Vzrdk vojn ui treba nikdar iskati v pomanjkanju zemlje, temveč v novoščljivosti med človeškimi plemeni. Pa tudi ne moremo reči, da *o si človeška plemena med seboj Sovražna, tako sovražna, da hlepe po krvi enega drugega. iVojne delajo voditelji človeških plemen, rodov in narodov. Želja takih voditeljev po nadmdči nad drugimi narodi dovede do vojne, kar je prav posebno vzrok v sedanji vojni, ki v krvoločnosti nima primera v agodoviui. Vsa*ka vojna je i-mela pri N-*oj svoji krutosti vendar nekaj človeškega na sebi, tedanja vojna je do skrajnosti 'krvoločna, in neusmiljena.
V prejšnjih vojnah so se vouaki pobijali med seboj in ljudje, ki so ostali doma, so bili dbvarovani saj deloma velikih strahot. Sedaj pa v mnogih »lučajih največje gorje prenaša ravno civilno prebivalstvo;
Vojna na Kitajskem je že osem let. Poljsko je Nemčija napadla pred petimi leti, Jugoslavijo pred tremi leti. Japonska je napadla Pearl Haiflx>r prod tremi leti.
Vojna vihra divja dalje in nobenih znakov se ui, da bi bila kaj kmalu končana.
Zima! Kaj je strašnejsega kot zima v vojni! In zla&ti v sedanji vojni! Poleti še gre, ko se morejo ljudje, kot zlasti v sedanji vojni, skrivati po gozdovih in jih ne zebe; toda po-eimi pride na nje vsa groza strupenega mraza in si vsled nevarnosti pred sovražnikom niti ne upajo zapaliti ognja.
Že pet, šest zim gredo narodi skozi vojno, naš -slovenski 3 ■ ar od je nastopil četrto zimo. Koliko jih je v teh letih pomrlo vsled gladu in trpinčenja po 'koncentracijskih taJbori-šcih, po vaseh, ki so jih zavzeli krvoloki, toda koliko več jih je poibrala zima !
Saj ne moremo niti pojmiti vsega trpljenja, ki ga morajo v sedanji vojni prenašati narodi m še najbolj, kot 'bi bil preklet, naš slovenski narod. — Nemec je izgubil dušo in neusmiljeno trpinči podjarmi jene narode.
Slab Bq£ič imajo naši bratje in sestre v naši rojstni deželi. Koliko izmed njih bo obhajalo Novo leto? Koliko njih lio dočakalo pomladi ?
Za božične praznike ne bodo imeli pečenke in potic, kot so jih imeli, ko so živeli zadovoljno v miru, dasi v revščini. Božič za nje ne bo čas veselja.
Mi, ki smo tukaj v deželi, kjer navzlic vojni še obstoji blagostanje, bon 10 sedeli ob bogato obloženih mizah 111 bomo naravnim potrebam zadostili mnogo več, kot je potrebiio.
Mislimo tedaj na naše brate in sestre in naj se nam zasmilijo. Zbira jino ob (božičnih praznikih pomoč za nje, da jo |Kj:Ujemo, kadar pride barka, ki se že vozi po morju sko ro dva meseca, pa je se ni od nikoder in — zaradi vojne tajnosti—tudi ni dovoljeno povedati, kod jo premetavajo uiOl-r-ki valovi.
Toda prišla bo—tako so obljuibili—in tedaj glejmo, da j»» bomo napolnili in glejmo tudi, da nam «l>o ostalo še limono blaga, Iki ga Ibonio mogli poslati z drago barko, *ki bo prišla po pomoč. '	'* '
Vsem pa vesel Božič 111 srečno Novo leto! -
Mislite vodno na svoje brate in sestre, ki so lačui in vas
.prosijo poiRgčjV ^	gfe. r^	i&Stk
V TAKO pomembnem Času, t katerem se odločujejo usode narodov in tudi usoda siovero&etga naroda in ko
v mnogih hišah v srcih težko leži misel na onega, ti je <taleč na bojni poljani, želimo vsem. da oMiajajo božične praznike v kar najboljšem razpoloženj n' in v tipanju, da bo požar, ki ie objel ve« sveft, prihodnje leto ugasnil in se Ibo y na* vse vrnilo zadovoljstvo.
THURSDAY, DECMBER 21, 1944
Kmalo bo zvonilo...
BOŽIČNA POVEST — SPISAL F. S.
V8TANOVUEN L. 1893
Bilo je pred Božičem I. 1897.
Zunaj je snežilo; mati je pripravljala jaslice. Jaz sem igral in zgago delal.
11 'Mama, ali smem letos k pol nočni cam ? * *
"No, zakaj pa ne; prihodnji mesec boš deset let star in kd</ ve, če bom prihodnja loto ~e živa. Le pojdi, če bi res tako rad šet"
4'Ja, kaj pa oče!" vprašam bojazljivo.
Mati malo pomolči, >e do brohotno nasmehne in reče prijazno:
"Nič mu ne omenim; čistil tiho bodK Imamo za Božič nekaj vina. žganje bom (pa menda id Kukovičevili dobila". Položila je prst na usta in smehljaje zagrozila:
44Pa da mi boš čisto tiho. drugače ne bo nič!"
"Raj bom, mama", in držal som obljubo, dasi nisem razumel, kaj namerava.
Sveti večer. Oster veter je podil bele snežinke po pobočju v snegu pol»eljenega Pohorja. Oče je prirobantil proti 7. uri od nekod. V predsobi se jo stepal in zbijal sneg z velikih škornjev. Pri tem je, kakor je imel navado, 'krekpo preklinjal. To nra je bilo tem lažje, ker je to z glave znal in se mu ni bilo treba učiti. Stopi V iz bo, gulji ušesa in razgraja:
•"Prokleti veter! Kakor da bi mu kdo ušesu rezal", se je lin d oval.
Mati pravi: "Pa vsaj ne preklinjaj: mar ne ves. da je Sveti večer* Na. pij. in se <po-grej".
"Ah, baba. z utiraj tvojo staro pridigo v petek aH sve-tek*\. rohni oče, zgrabi čašo z vinom in v dušku izpije.
4'Kako to gieje!" seže po steklenici, si ponovno natoči izrpije in poredno zapoje z svo-jim h renčečim glasom:
"-Kar po grlu dol zdrči.
To človeka gor drži".
Matii: "Je dobro to vino?"
Oče: "l>obro, dobro; pa močno kot šnops".
Mati se hudomušno nasmehne, malo pomežikne in mi reče dobrohotno:
"Spat pojdi, Francek, drem-1 ješ, truden si!*'
Nisem bil posebno truden, tudi dremal nisem, vendar sem slutil mateiino nedolžno prevaro in sem ubogal, se hitro stekel in zlezel v njeno postelj. Kimajo «em sladko s"pal. ★
Začutim rahelj tresljaj na glavi in odprem oči. Ob postelji stoji mati- Z eno roko mi ljuheznjivo gladi lase, z drugo drži svečo, ki je le slabotno brlela.
"tfumilo bo z v on HI o; vstani, če hočeš k polnočnicam. Kola rjev Tone že čaka na tebe v kuhinji; kmalo bo enajsta ura".
Bliskoma sem skočil s postelje. Mama namigne na posodo z vodo. So nikdar si nisem tako hitro izm.il spanca iz oei, kakor isti večer.' Mati je pripravila kavo in peciva. Meni, kakor Tonetu, je izborilo dišalo. Zdaj sem se spoin* nil starega.
"Kaj pa oče.'" vprašam plaho.
"Ali ne slišiš. ka"ko smrči tam na klopi, kakor bi drva žagal? Z žganjem: krščeno vino ima čudovito moc. Nič se m- boj, Franeek. pred četrto ali peto uro zjutraj se ne bo zbudil. No, le pojdita zdaj v božjem -imenu".
Stopila s\a v mrzlo noč. No Fpomifnjam se. ali jo svetila luna. Mislim. #a ne. ker nekateri možje in fantje so svetili v. gorečimi ba ki jam i.
Veličastno jo odmeval glas zimo ženiti, itd. Sicer male okorno, vendar dobro in po večini nepokvarjeno pohorsko ljudstvo, se je, kakor vsafeo loto, polagoma vrnilo na svo j« skromno domove.
S Kolarjevim Tonetom in Kukovičevian Jožetoni smo krenili na stransko pot proti domu. Gremo mimo prijaznega vita proti lepi hiši na griču. To je bil dom starega Novaka, ki je bil znan kot največji skopuh v treh far ali. Iz meni neznanega vzroka, je bil z menoj veduo zelo prijazen, zmi-ra j je imel kako malenkost za mene, dostikrat tudi kaj boljšega.
Novak isto noč ni bil pri polnočnicah. Stal je ob vogalu hiše in vidno zainisljen zrl v daljavo. Ko nas zagleda, me pokliče in vsi smo krenili pro ti njemu.
"Dober večer, stric! Mrzlo jv in prehladili se boste ko kai Lzvonov v sinjo noč. Stopimo v sicer majhno farno cerkev sv. Mar trn a, ki pa se je moji otroški fantaziji takrat zdela večja, kakor katedrala v Gradcu, na Dam a ju, Milanu, Koel-nu, Frankfurtu in nekaterih drugih mestih, ki sem jih i-del leta pozneje. Organih' in pevci' na "kom so se izredno potrudili in blagodejno je donela pesem:
41 Kakor svečo zdaj gorijo.
Naj goreče naše srce bo.
Zvonci glasno naj zvonijo.
Orgle z nami pojejo".
Polnočna maša je minila. Kakor običajno, so se nekateri še malo pomudili pred cerkvijo. da pokramljajo o tem in onem. Koga letos ui več, kdo je pri vojakih, kdo se misli to tako zunaj stojite", ga pozdravimo-
"Mrzlo, mrzlo! Zato pa pojil i te v hišo, 7>objo, da se ogrejete". iu že nas je potisnil skozi vrata enega za drugim.
"No, le sodit«*, kako je bilo pri polnočrircali?" nas pobara in odgovarjali smo kakor smo pač vedeli in znali.
Miza je bila lepo pogrnjena. Kmalo je nanesla stara Barba, ki mu je že leta vzor-
JASLICE
"ilotana!" angelski zbori pojo ... Za pesmijo kralji brez kron. pastirji brez čred gredo, vsakemu posebej se je razgorel v skiiat Tvojega uboštva majestat.
Tako stojimo krog podob, okorno rezanih v I"*, in v barvah živili, kričečih, v marsikaterem licu manjka še zadnja rez in na robovih pla;čev visečih.
V>a zemlja z mesti, gozdovi in s prapori v bojih pn-tala jr Betlehem.
v>n zemlja ureja -e tiho ob ja»lieuh Tvojih, radostna v žalostnem času tem.
Ne manjka >vatb in pogrebov in smeha in >olznili oči v tem dolgem, predolgem sprevodu, še smrt jezdi v njem in mrzle zaspance budi ob Tvojem porodu.
* Ilo.-ana!" angelski zbori pojo . . . Za pesmijo kralji brez kron, pastirji brez čred« gredo, vsakemu po.<el>ej se ie razgorel v -krlat Tvojega uboštva majestat.
(Jan Zahradnirch, poslovenil Tim- Ih-lH-ljak.)
no gospodinjila, segretega vina, peciva in ribe. Tovarišema, ki še nista bila nikdar v isti hiši, se j«' lo š(» bolj čudno zdelo kakor meni, najmlajšemu.
* No, zdaj pa le sezite in so okiiepčajto. saj domov še imate skoraj celo uro".
Kukovičev Jože, ki jo bil najstarejši in najbolj zgovo ren, se ojunači in vpraša:
"Pričakujete Poldeta, ka; ne, ali s-e je zakasnil* Ni mo-
goče, da ste te dobrote za nas nočnice
je dajal korajžo. Zapazili smo, da mu ni šlo v sla-t-
Poslovili smo >e in šli domov. Kukovčev Jože je 'krenil v stransko pot. Kolarjev To ne me je spremil prav do vrat domače hi<o.
"Za božjo voljo, kje si pa bil tako dolgo?" me vpraša mati boječe. Povedal sem. da pi i Novaku in kako je bilo. To jo je vznemirilo, hitro me je slekla in spravila V postelj. Take -o bile mojo prvo pol
proravili".	■ (Konec prihodnjič.)
"Poldeta ne bo nazaj in naj-	-
brž nikdar več", odgovori mož Trgovine bodo poslovale tudi žalostno, "na, pa bori". Vzame s polico odprto pismo in
ga vrže na mizo. Jože čita in	- i . - -i - •
odloži pismo. "No. tO ni tako - T" l'T ^
'iz vseh mest pro.-irane Kana-
i de, bodo ostale vse trgovine.
^ .j	, .z°Vf^:razun grocerij, odprte za po-
te ni mogel priti zda ; • 4 , ,	' ,
r. R^-t-,, ,	... .	slovanje tokom bozn-nosa tetl-
o rSozieu. bo pa o ^ oliki noč „ i	^ T ♦
nrlioi ** . « t » . .	na. do pozne ure. I udi trgo-
pnsel . ieee Jože tolažilno.
"O že vem, kako je, če enega, kot on, v tak Spita
hudo. v gainisonsšpitaln je v Ljubljani. Kmalo zdrav.
zvečer tekom božičnega tedna v Kanadi
v,. .	i----- po-
šljejo. To ni kakor, da je le
4 m a rod'. Tz špitala ga bodo
vine. ki ><» inače ob sredah popoldne zaprte, ostanejo te kom božičnega tedna, oziroma v<e do -7. decembra, odpre, tako tin >e n»- bodo zaniogel nili-
*,,'tII«iJlt**''>ttf|iji|W,"*ll||jjslH*tH»f||-«||lMI	......................................Hlllllhi,, ,|1IIHI|,tlrl,n"
>nii'|l|U;iuMinln[il|ll|iii,'iii;tti||M»''ii;llli,lll|(!:itnnil||!'i|l||)|.....Iiitt,;.-i,,Iltč'tiiiil<t,,>lnti,i|lt>ft>|MMt,,MtittB'iiu<,,,.lti8»ftu
Ifllllll
lili
.	»—	-	-	'O
nosi: tja, odkoder se nobeden izgovarjati, da ni zamogel ne vrne. Kmalo pa pojdem tu-'
Božič na terenu
V	borni koči—stiskala Se je kopica otrok.
Mrzli so, raztrgani in lačni, Da br se jih usmilil Bog.
Sešli so se; Prej "bili izgubljeni. Le tu iu tam— Se mati in oči.' omeni; Vsi so razkropljeni.
Les moker— * Poka v črni peči. Ni loncev—ne gorkote, Le obrazki hrepeneči.
Snežinke bele— Zasipajo jim okna ; In tiho, kot solze— Se počasi cedi v izbo, $koz napol segnita, Z ledom krita okna.
Želodčki skrčeni so— In prazni.
Jezile suh, kot skorja. Dolgo niso siti bili; Prava jed—jim je le stor'ja.
Noč počasi jih— Zapira v temo. Ni -strah— T išče se skupaj; In zro v okna nemo.
Med to gorje nedolžnih; Prihaja glas, iz farne cerkve. Glas zvona, iu — Oznanja nov porod.
Ta glas zvona, Ki sega v vas in
V	vsalko ®>orno kočo . . .
In vse povsod, Kar živega je tod.
Od kadila dim—
Se vije med snežnim zrakom,
Kot ovijal bi
Življenje s sivim trakom.
Tiho vabi—
V	misel svetega Božiča. Iu opozarja
Na rojstvo, nedolžnega otročiča.
Brez ghisii-
Le s tihim vonjem 'kliče : Očeta, mater, hlapce, dekle. Revne iu bogate: Fante in deklice.
Iz belih hiš—
In revnih koč;
Kjer tuli prš— <
Zakriva noč;
Iz vasi in mest.
In skrivil ill gnezd.
Kjer se britka solza toči.
Večer je svet— Le pojdite in častite: Njega, ki rodil se je, Potem trpel, Da svet nesrečni Bi otel.
Nove dni z Njim začnimo,
V	pravo smer se ob r nuno. Otrok, ki se je n'coj rodil, Nas je le—dobrote učil.
Otroci so se po sebi ozrli,
V	peli? tesneje so se oprli, Sladak spomin, jim objema
obraz — In zunaj pa pritiska mfrt**.-
Odpro se kar naenkrat vrata; Zaslišali so ženski glas: "Kje pa ste ubožčki moji? Oh, kako imate mraz!
»Prinesla sem vam gorke kaše, Poleg tega, kruha kos. Kada bi vam, kaj za obleci dala,
A moj lastni otrok je bos.
Revčki moji. Le nikar se ne trosite. Ker dan vstajenja, bliža se. LT,p v srcu, živ nosite; Prišel bo boljši dan, za vse.
Slišali ste govorico. Ki jo zvonovi govore— Za vse nas—ki smo še živi. In za one, ki mrtvi spe.
Zvezda, ki nocoj se dviga, Ima čudno moč. <\» le hi* jo znali razumeti. Bi nam pregnala noč.
Tolmačimo, jo vsak po svoje, Hvaležni smo ji vsak zase; Pri tem pa mislimo po svoje, Ne na druzga—samo na »e.
A krivice bodo poravnane; Oče vrnil se bo spet; Mati pride iž tujine. In brat bo brat«—brat vnet.
Jedli Ikuuo «e potico —-Streha spet bo nad glavo; Zeli se bom pernico — Ko tiran bo vzel slovo.
— Ignac Mu&ich
d i jaz za njim".
"Le pospravite vse, škoda zavreči", nam je prijazno prigovarjal Novak. Sam je zaužil le malo, s*anio toliko, da nam
nakupiti potrebnih božičnih daril za svoje sorodnike, prijatelje in znanoe.
Kupite en "extra" bond danes!
* i
JASLICE SV. FRANČIŠKA
i Božični prazniki bi morali I bi'i dnevi veselja iu družinske j sfšeče. V tem času—osobito na j sveti večer — bi morala biti j pozabljena vsa nesoglasja in mehkoba bi se morala naseliti v vsaiko sive. . . .
Sta riši z radostjo gledajo na cvetoče otroke, ki ogledn-• jejo razsvetljeno božično dre-j vesce in IfjuSbke jaslice. Tiha jpobožnost nas navdaja, pose-jbno pri pogledu na hlevček z I božjim Detetom, njegovo materjo in rednikom. Pa tudi pa-stirci s svojimi čredami in nebeškim angelom nas spominjajo na prihod Kešenika sveta. Jaslice so najznačilnejši znak božične dobe.
Od nekdaj je bila navada, posamezne cerkvene praznike tudi upodabljati.
V desetem stoletju so prirejali velikonočne igre in trdi so, da so v enajstem stoletju predstavljali vernikom dejansko skrivnost svete noči. Poročila 'z trinajstega stoleja pričajo, da so postavljali pri božičnih igrah tudi jaisliee. Postavljali so jih za oltar, a na oltarju jo bila podoba Maitere Božje, pred oltarjem pa je * v angela preoblečen deček oznanjal rojstvo Gospodovo. Novorojenčka je prišlo molit pet pastirjev, s kora pa so se ouli ot roški glasovi, pojoči pesem: "Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji!"
PH*. Frančišek Asišiki se je odločil, na se praznuje skriv-
nost božične noči v gozdu pri (irecii. Tam so postavili jasli, vanje položili speče dete, k jaslim pa privezali vola in osla. Iz bližnje okolice so prihiteli pobožni prebivalci > prižganimi lučmi ter peli svete pesmi novorojenemu Detet n. Sv. Frančišek je bral o polnoči molitve ter govoril o ljubezni Betlehemskega Deteta, do trpečega človeštva.
Ta dogodek je prav lepo naslikal IjiDbljansiki frančiškan p. Blaž Farčnik v cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
V trinajstem stoletju *o bili o božiču v navadi tudi obhodi s petjem. Poročila iz sedenu-najstega stoletja pričajo, da so predstavljali pri teh obhodili zaraVli priljubljenosti tudi jaslice. V sprevodu sta šla Marija in sv. Jožef, pogo-sto pa tudi trije kralji, ki so nosili zvezdo. Ostanek te nade so današnji koledniki, oziroma so bili koledniki.
Postavljanje jaslie po eer-kvaii na današnji način traja že okoli tristo left. Ljudstvo pa je hotelo imeti ta sunbol božičnih praznikov tudi doma, zato so so Slovencem udomačile v osemnajstem stoletju tudi po hišah in družinah. Jaslice predstavljajo plastično skriv-nosit svete noči in želje, da bi so uresničil angelov 'klic:
"Slava Bogu na višavah in mir ljudem ita zemlji, ki so dobre voljje!"
%
"QIAM NARODA" — NEW YORK
THURSDAY, DECMBER 21, 1944
VSTANOVLJEN L. IMS
Vesti iz slovenskih naselbini
Dopisi m nu TeiM d>br»WB, ne nk fiUtdJa la m i njivi m rekoč ated icjkj
KAKO NAPREDUJEMO ZA POMOČ REVEŽEM V JUGOSLAVIJI
Brooklyn. X. V. — Pred par lfcuidaue
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO	New York in okolico, ink.
ioMd rojak«? ali rojakinj ie ni *l*a lesa društva, naj rpra-«a uvjecm prijatelja all prijateijiro ali pa caeca izmed odbornikov o jasni la. V neurji ne ieie pozna, kaj pomeni biti tlan drnštva.	m
TKKOM 32 LETNEGA POSLOVANJA je društvo izplačalo fll.JOO. Mmrtnim* in $18.8rj. boiuiuo iti iuiu v blagajui z 31. det-einbroin. 1JM3 $17.439. ITI.
Nalueeui deuar je;
$	U. S. Sttviug* Douds
S O.U00.U0 LKfeuse Bouds $ 4.i:j9llS naložen v banka
Skupno: »17.43U.2n Odbor zh leto 1944:
Pro*wdalk: MIHAEL. U
l|k» Wyckuff A v*., Brooklyn. K. T.
TTin <t —-----1
i (M pf * OAen
Tajnik: JUtfUPH POGACHMK MO L.lb*rty Amua Wiaiaton Park. U L
ANDREJ IVAN Sli) K 2U Linden St, B klyn, N. T.
Blagakk:
ANTHONY C V GTKOV1CH »S3 Bnsca Avenu« Brooklyn. N. T. Nadzorniki:
1. FRED VELIPK	li. VINKO ZALOKAft
71J» — «7th Plač«	71-t» — «»th rftraat
GI«»d»U. L. L .	Cl«a4al«. L. L
ID. JOHS TURKA8
1714 Putnajn Ave., Brooklyn, S. T. ArWwr: JOSEPH POOACHN1K, 110 Liberty Am., Willis ton Park. L. I.
»Mk* e*«rte Mbota * avojlh druitv«nlh prostorih
Asnsricsn Vsvonla« Auditorium, at Irving Ave., •rooklyn,. H. Y.

1 .. I I
§ Pošljite za ! na naslov;------
GLAS NA R O D A "
216 West IStli Street, New York 11, X. Y.
mesece ''Glas Naroda*'
Moje ime je: Moj naslov:
j Tukaj priložim M. 0. za $-j Pričnite pošiljati due--
i Za 4 mesece $2.50; za pol leta $o.50; za celo leto $7. j
RAZGLEDNIH
odlomki iz domač
Nevvvoršiki "World - Tele-gram se bavi v svojem član-' n ku glede nove fraiieosko-so-J vi, vjeLske varnostne pogodbe z' ta vprašanjem glede bodočega1 kii miru, in pravi da slednja po-',";i menja za vse Francoze brez t,, razlike strank, večjo varnost ob iztočni meji Francije. Lstodo-jV; Jbno pa tudi pristavlja, da ako!
fram-oska komunistična stranka ne'bode podpirala DeGaulle-jeve vlade, ostanejo tudi naj-| močnejše trdnjave v Franeiji
—'brez poiuma . . .
*
"Journal-American''* v New Yorku javlja, da je Anglija pričela z posredovanjem na Grškem šele tedaj, ko je dobila nekoliko *4pomoči" od rodbine banka rjev imenom Ham-J>ro. katera rodbina ima nalo-
vcega Časopisja
Mesečnik "American Mercury" objavlja v tozadevnem članku, da se prebivalstvo 1-talije pripravlja na revolucijo, kajti vse prebivalstvo je razočarano glede zaveznikov, kateri niso storili prav ničesar, kar bi odstranilo zatiranje navad nega ljudstva in tudi stra danji* prebivalstva. Kadi te^a —tako pravi dotični članka r. — Saiora priti tamkaj do spremembe, kajti ljudje imajo sedaj že dovolj neizpolnjenih ob-Ijijib. Storili bodo toraj potrebne korake, ne da 'bi pri t«*in potrebovali katedra političnega vodjo ali kako politično stranko . . .
*
Bostonski ''Globe" poroča, da je pomanjkanje plenic še mnogo večje, kakor pomanjka-žene velikanske svote denarja Hje cigaret, kajti dosedai se Še na Grškem. 'Pri vsem "posre- n\ starišem posrečilo pregovoriti dojenčke, da se od reko— slabim navadam . . ,
posredovanju" na Grškem .se gre le za bodočo varnost teli denarnih vlog. . . +
HELP WANTED
DELAVKE IŠČEJO
HELP WANTED
The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
BINDERY
EXPERIENCED FOOT XI'MBEMNG
AL&O TABLE WORK Dobra ptaf-a. 40 ur iu naduruo delo, prijetne delavske razmere. Vprašajte:
JOHN BINDERY 4U9 PEARL ST.	N. V. C.
(342— _'48>
Kako je Danec rešil 4 mili« jone Amerikaneev
Einar Bolboell. danski poštni uradnik. Ko je delal dolge ure. ko je sortiral božirun pošto, je mislil, kako bi pomagal MoveStvu ... in leta l»t>4 je prijel prodajati božične aiemke za pobijanje jetike. V Ameriki so bile iiVHjeiif h»ta 1907 in so pomagale znižati umrljivost za jetiko 75% in so pomagale ohraniti 4.000,000 življenj.
Toda jetUcR Se r«Jno umori ref ljudi med 15 in 45 let kot katerakoli j drujra bolezen. Vaši dolarji so nujno r*otret>nl. PoSjite mroj prispevek Se danes—proximo.
.j Jtupitr Božične ZnAmke!
The National. State and Ixtial Tuberculosis Association iu t be
United States.
GIRLS for STOCK ROOM
GOOD SALARY — 44 HOIKS VACATION WITH PAY
Apply
METROPOLITAN TOWEL CO. 1047 — 48tb AVE. LONG ISLAND CITY
1247—233»
SlVALKE 11a KORZETIH
iKvežbaiu* ali ueizvežbane ua oblekah v PRODAJALNI KORZETOV Stalno delo, prijetne delavske razmere Vprašajte: MOLLYS CORSET SHOP 23!) EAST 14th ST.	N. Y. C.
(24«—-JT>4»
RELIEF-GIRL
H O M K FOR THE A G K L) IN N. Y. CITY — GOOD SALARY AND FULL MAINTENANCE—YOUR OWN PRIVATE ROOM—PLEASANT SURROUNDINGS AND I D E A L WORKING CONDITIONS. — CALL SLTT. SA 3-8397
CJ4:i—
DEKLETA — GIRLS
LIGHT FACTORY WORK UOBBA PliAi^A — NAUI KNO 1)KIX> Stslna bodueuost Prijetna okolit-a Lahka vožnja — Zplasite se pri:
MR. BI.AI*. 1« KAST TTtli ST., N\Y.t\ sill Flo..!- or Phone G k 7-KX.V,
ŠIVALKE NA ROKE
$24 NA TEDEN
FLOOR GIRLS — 5 DNI NA TKDEN — .17^ URE TUDI NEIZKUŠENE Vprašajte pri: ARELL CO.
WEST 21th ST.	N. Y. C.
(242— 248»
FINGER WAVER MANICURIST
4.*; ur, stalno delo. dobra plu&i. prijetne delavske razmere. — Ob sredah zaprto Vprašajte: LARRY and LAURA 71*07 AUSTEN ST. FOREST HILLS. L. I. Phone BO S-15J»7
—	(243—249)
SALES GIRLS
COUNTER GIRLS Auionir pleassmt, clean sourrouudiujrs Uood pay —- Chance for Advancement with a bright peace time future
W. T. GRANT CO.
102 17 JAMAICA AVE.. JAMAICA. L. I.	(',»44—250>
STEAMER and CUTTER
ODLIČNO PODJETJE — 1M »Bit A PLAČA — IZVRSTNA BODOČNOST LAHKA VOŽNJA MRK. RKICHER. JR.
Tclofoniniiti- GL .144:17
(-'44-250;
Wasliingrton Star" v Wa-^hiiigtouu, D. C.. pra\*i. da so politične potežkoče v Evropi tako velike, da je vprašanje miiii od dneva do dneva vedno bolj dvomljive vrednosti. ★
*4Herald'' v Bostonu, Mass., se d i vi dogodkom na evropski iztočni fronti, in pristavlja, dci so ti dogodki divni radi te-.ga, ker ima Nemčija več nego polovico svoje vojske na fcvoii
fronti proti — Ku»iji . . . *
"Washington Post" se bavi z francoskimi liikami, katere so še vedno zasedene pa Nemčiji, in pristavlja, da se te lu-ke toliko časa tako vztrajno izpirajo zaveznikom, -ker dobivajo vse 'kar potrebujejo, — iz
nevtralne Španske ... *
''Washington Star*' v Wash! ngt o nu, D. C., javlja, da je v 'Ixmdonu zavladala vzruja-no>*t radi rusflco-franoosko zveze, kajti ta jamči, da bode ruska kontrola Evrope segala vse od Rusije do Anglije . . .
Brooklyn, X. V. — Pred pai U'dni sem sporočila, kako de-■ Ju jemo tu v Bvookl vini v po-w moč našiin unežem v starem kraju, v naši .lugoslaviji. Torej v prvi pošiljatvi smo odposlali na <lol<ičeiio mesto pet t soč funtov d obrv, čiste in popravljene obleke* iu sedem bojev čevljev. V soboto 9. decembra pa diii^o jiošilatev 3,9^3 funtov obleke, 115 funtov mila iu 104 funtov vsakovrstne groeerije, <m! katere je največ podarila Miss Mary lVnkler, ter 10 zabojev vako vrstnega »obuvala.
lV>h:,*i ideja, tmiroma prav Mimaritatiska, ee bi med nami začeli zbirati še jest vine, iui-1«) ali <inige potrebne stvari, kadar kupujete zase, š<» par stvari več, takrat se domislimo, da te sirote nimajo kje in kuj kupiti, honvo pa nni tukaj Kanje kupili, ki imamo precej vsega dovolj. Saj veste, da so jim tudi letošnje pridelke vse pobrali, kam naj >-e obrnejo, odkod naj pričakujejo, če ne od nas? Se v mirnem času jim je bilo večina vsepovsod za-idomba Amerika! Toliko bolj moramo zdaj skrbeti zanje, ki ima jo \ so tolažl>o in upanje v nas in našo blago deželo, ki ^ vedno deli in podpira.
Ne, ne sim<mo jih zdaj varati, temveč ponuigajmo jih oble eii in nasititi, kajti nagi in lačni so!
Koda j ko je Božič pi>-d vratni i posebno sj>omninw» na nj": zdaj bolj kot kateri dmgi va - mlprinio naša srca, prine-siiiK> jim kot božih"«no darilo. if bo pra \ IhiIj pozno, lio vse-<tio <loltro d oš] o!	naš
|^pn»>t<ir	je čisto izpraznil
zdaj! \aša želja in prošnja do vas vseh je, da nam ftomagatei '/opet nu]M>lniti. Treba je hu j do veliko obleke predno je pet tisoč fantov. Med nami je še veliko Slovencev, ki s«. š<. niso ni - odzvali naši ptnuožni ak-eiji v nobenem ozirti. Potem so ljudje, ki ne verjamejo, da ImnI«» naši tam sploh kdaj dobili. To vendar ni majhna stvar. v-m» to ptfsiljatev mola biti odobreno skozi Washington in tam lie gre tako na-|gl<» in, kolikor vemo <lo zdaj. predno l>o ta dopis v natisu, l»odo že odposlali, kar je nujno potrebno naprej, kar ne Imi-mo zvedel i prej, kot kadar pride od zaželjenega eilja.
T&ČE SE—KDO VE ZANJ
Bra4 ranje JOHAXE GASPARI, Mr. KEXIK, ki >e nahaja nekje v Penua, naj >e priglasi podpisa nem a radi zapuščine zgoraj imenovane njegove sestre poročene Oašpari. t - Airton Grditia, 10.V> East (j-J Street, Cleveland, ."?, OIho.
l)andaues je \ >e ^military > te ret". Z v-e&eljem bomo prejel: novice, kadar zvemo, tla -o -dobili našo pošiljatev, in vsem bo v veliko zadovoljnost. Kaj pa <mi, ki so pozabili na' nje, ali ko št. vedno tičijo sa mo za svoje. Ali vas- ne Im> vaša \est malo s}Hmiuila, češ, 11 M) j i ljudje so dobili, mL nismo pa nič tukaj pi i<)>omogli 1
•In. to m* čisto lahko zgodi! Kajti res tako stvar stoji se-1 daj, da bo minulo precej časa,! predno ho odprta pošiiljatev med nami. Zato pa donašajmo -kupaj vsi v eno veliko kopico — in kadar bo ta razdelje-! „ ..... ., |
iiu, če mo j i ljudje ne dobijo | naj dobi moj so-ed; je ravno tako potreben; on je tudi naš!
V	kratkem času se bo naša' [akcija razširila po vsem Xew jVorku, ne samo med Slovenci, nuirveč v splošnem [povsod. O znan jen i bo po cerkvali. pr vseh organizacijah, po radio tako, da bo vsaka oseba imela i •priložnost kaj darovati za te'' hrabre junake, ki bodo ostali! v večni zgodovini'. Kar je pa. nas tu v Združenih država?i.|. smo vsi ponosni na nje in da suhi tudi mi Jugoslovani!
V	'zadnjem mojem dopisu sem izpust Ha, se ve nehote, na- ' šega narodnega delavca iu do- j brp dušo, Mr. Rado Va\potic, ki nam je tudi daroval $5 za ^ naše >trosike pri popravljanju obleke. Mi je prav žal, Mr. VavpotK*. in upam, da nas zo- ^ pet obišeete pri našemu delu kei' marsikatera vpraša jhi f va>. posebno kadar burja tr- * k« na okno. Mogoče se l>o dalo ,
d«»biti še skodelico kave, ka
i ■ i *. 1
oar prinete....	,
Naj omoiiim naše vstraj- j
ne sotlelavce kot Mr. Jerrv ,
Cuiel, Mr. C. Majd i č. Mr. Mike |
Pirnat, ki gredo vse<povsotl }k> '
obleko, tako daleč, wi na
la-tne stroške. Velika zasluga ^
ure tudi Mr. T. Mušiču, ki nam
zo]!«^ lahko vklndamo zbrano ^
Pie skrbel nam je zaboje. <la
/opet lahko \ kladanio zbrano 1 . i obleko. Veliko nam prijiomore ^
Mrs. Jennie Kjovačič; nobeno j
delo ni pretežko za njo, vse
iz dobre vol,je. Saj s<» ljudje
tlobri, usmiljeni, ( itam <<o]>i- ?
>e, kak<» se jwnsod trudijo «po
vseh naselbinah in koliko na- '
redi dobra volja in ljubezen 1
do >vojega naroda.
Združimo se in delajmo še bolj kot smo dozdaj; darujmo 'r več kot. moremo! Vsak dar, še tako majhen, bo pomoč domovini, kjer je tudi nam tekla naša zibelka, —- zdaj je pa ta-k 1>< hI na in poteptana, okradc- J na vsega let>ega. pa vendar je še zmfirom nasa!.. • •
y>em čitateljem želim ve- \ sel Božič in srečno Novo leto!
Mrs. Frank Padar. ]
SILVESTROVA ZABAVA DRUŠTVA "DOMOVINA"
V BROOKLYNU
Brooklyn, X. Y. — Bližajoč! s>* koncu tega dramatičnega leta-v pogledu človečans-tva v luubi proti tiranskim zatiral ceiiu celi svet gleda v bodoč-' nost z upali jem in korajžo, da' 1h» v prihodnjem novem letu! vstala zarja uove dobe. katera bo obvladala svet - preljubim, trajnim m uro m in upanjem v' sivih \ seli narodov, ilo prave-} giu do-tojuega in srečnega ž:-j vljenja.
Stem v mislili, odlior in! članstvo pevskega iu drama-j tičnega društva ** iMumovina" kar čaka do zaključka tega leta. da zapečati za vekomaj V| preteklost dogodke v teh težavnih dneh, dasiravno nam jo hnla naklonjena zmaga nad sovražnikom. iu da proslavi
sprejem novega poluo-upnega | in veselega leta 1945, tekom ka«tere,ga. uif«»nio, <la naklonje-J nost zmage vseh zatiranih na j ,rodov se ho končno uresničila' s popolno zmago nad vsemi so-! vražn i kk
Zato zgoraj omenjeni društveni otltbor Se pripravlja za' ,prire<litev Silvrst rovesra veče-' ! ra na 31. decembra v dvorani i |SXL) na 253 living Avenue,; !Bjxiokl\Ti, in na kateri, bodite' • uverjeni, »la 1m» vsak narraoč i imel zelo prijeten itn veseli večer.
Torej vsi v SXD na Silves-jt.rov večer, kjer zabava društva "IXmiovinavam Iki nudila zabave tht skrajne meje!
Z bratski nipozdravom.
Odbor.
PO ODHODU IZ NEW Y0RKA
v It-»nauu,	- V l ujtllll 11-jI
redništvo *%01as Xanxla" naj ] : nii oprosti, da >e nisem ogla- i l^ila poprej. Pozna je moja zalivala, ki sem jo dolžna osobju v uredništvu "G. N." Ko sem l^la obiskat sina Hermana v ' 'natii, da ga vidim fpreden gre na motnje, kar se pa žalibog ni zgotlilo, bila sem prepozna: je že odšel. Kaj sedaj* Mogoče se da še kaj storiti in zvedeti, kje tla je? Obrnem se do uredništva 4'G. N.", katero mri je drage volje pomagalo tako, da " sem še des^'t dni živela v upa-nju, da ga vidim, kar tudi ne- ^ kaj zaleže- Vsa prizadeVanja so bila zaman; je že odšel. Srčna lrvala za vaš trud. Med teni časom sem se v družbi Mr. Anthony Svet, njegove žene Ančke, in njegove matere, ] Mrs. Jennie Svet. vdeležila 40-lctnice SX'PJ -lavnostnega > koncerta. vpri«o rje nega od 1 društva št. "Slovenija** in 1 društva št. 140 "Brat>ka Zve- 1 za" v SXf> v BrooklyniL, X. V. jZfclo mi je ugajal na-top pev- ] skega zboia *4Slovan". Vsa ( kemu članu tega zbora bereš -na obrazu, da je navdušen pevec in pod spretnim vodstvom, j Njih pevovodja, Tgnatz Hude, ] lahko nastopa pred najboljšo ameriško javnost, in je <ponoiy slovenskega na i oda. Zbor je j sedaj obhajal -vojo 'JOletilico ^ obstoja. Živi- vas Bog, in da bi , učakali še 50-letnico (ali Še več-!)________j
Izven red no lepe glasove po- . set i ujeta Ann Kepic in Olga J Tu-rfeovjeh. Nastopile so \ due- j tu in osvojiel srca vseh — in < tudi into je.	^
Prav lepo je zapel mešan ( zbor "TJbmovnia". po<l vodstvom Anton ftubeljna, več pe- j srni, njed katerimi je bila zame najlepša Gregorčičeva — V je tega ptica tožba.
Nastopil je tudi Anton Su-lH'lj in. saj Aeste, kadar on ]>oje, se moraš jokati in sme- . jati; ljudstvo ga kar naprej , na otler kliče. Lep in poln užitka je bil za me ta dan.
Še pesmi sem si privoščila in šla z isto družbo v nedeljo 22- oktobra v Arlington dvorano na East- 8th Street, na koncert hrvatskega pevskega ] zbora fiJedinstvo*'. Tukaj zopet toliko lepega petja, plesal- i ska irrupa; vse tako urejeno. 1 kot da smo v kakšni slovanski j vasi. gledamo, ko mladina raja in se veseli. Nekaj zame ] novega so bile partizanske pesmi s Titovo sliko v ozadju, i Pečeni' 4 4 Ide voz", in " Pa rt i- 1 zanka" s harmoniko sprem- \ ljana (kolo vmies), tako ljnb- r
ko in slovansko je bilo vse, da 1
• .t mi nikdar ne gre iz spomina. }
Ogle<lala sem si nekaj zani- r
mivosti, s katerimi se New ^
York ponaša. V uradu "G.N." 1
r
sem nabrala nekaj* slovenskih n pesni if in se poslovila od dobrih rojakov z obljubo, da kmalu zopet pridem- Saj so
j in i rekli mati Svetova, da naj' pridem kot domov. H"\ala. mar ti Svetova.
Listu "Glas Naroda", katerega l>erein že ,'»8 let in se mi zdi čedalje boljši, želim srečno Novo leto 194T>.
Frances lic.
RAZNO IZ MUNISINGr. MICH
Zopet se oglasim, ker prijateljice me nas"0\ arjajo, da naj še kaj sporočim v "Glas Naroda". č*asa imamo dosti pi- , sati", ali nimam nič kaj dobrih 1 novic.
Kar se tiče dela, to seveda ga je dosti.	<
Mr. Jack Mikulich je srečno * prestal operacijo. Povedali so mi. tla se je Mrs. Frank Ober- ' star nudo opekla »po nogi. z vrelo vodo, tako da mora biti v postelji. Želim ji, »la se kmalu ozdravi.
Slovenski fautje prihajajo na dopust, eni pa odhajajo. Na ■ dopustu je bil Joe, sin Mr. in Mrs. John Mahne. Lep vojak i je. — Xa dopustu je bi Hudi Loui-s, sin Mr. hi Mrs. diaries l^aurich. — Kili so pa ranjeni. John Zbačnik, sin Mr. in Mrs. (John Zbačnik. je bil ranjen nekje v Franciji. — Tudi moj sin Viktor je bil ranjen nekje V Franciji dne 9. no\ eanbra. 1 12. novembra je pi>al. da do i biva "Penicillin shots'*, in ko jih dobi 50. da bo odpeljan v drugo bolnišnico. Bil je pri-pe- i Ijau v Anglijo z aeroplanom 20. novembra, in pi^f, da bo ■ tam v bolnišnic? tako dolgo, , dokler se mu rane zacelijo. Misli, da bo šel kmalu nazaj na fronto; on je a* "infantry".
Pozdrav vsem naročnikom.
Mrs. A. Kordish.
PISMO SLOVENSKEGA UJENIKA IZ DRŽAVE NEW YORK
Draga gospa Zirpee:
Ravnokar sem prejel od va« nepričakovano cenjeno pisnuc z darrloni. A' zavitku so bile knjige in nekaj slaščic; najlepši vam hvala. Nadalje, gospa, vam je znano, kako sem tukaj, in drugi moji tovariši. Hrano imamo prav dobro, drugače je pa treba potrpeti; taka je usoda! r.pam vendar, da pride enkrat svoltoda naše Slovenije ]>od vodstvom slavnega maršala Tita- Vaši brati, gospa Zupec, so gotovo kje u-jeti, ali pa v vojski naše Slovenije. Jaz riiuuim nič pisanja od mojih dragih že 21 mesecev, vsled tega sem zelo v skrbeh, da se kar poj*»dem ob mi -di. Sem vojni ujetnik, ali se imam dobro; seveda v družb* z Lahi mi ni jako všeč. ker ui->o moje kivi. Zelo rad čitam slovensko ob večerih, ker po dnevi delamo vsak dan in de lo ni težko. Vsaki; dan prejemam časopis "Glas Naroda*' in tedirk "Xova Ooba". Tako «lan do dneva pričakujem zaželjenega mira. Zdravje mi služi se dobro, tako tudi vam želim, kakor svoji materi, za katero ne vem. kje so. Prejmite moj najlepši pozdrav in vaša družina ter vaši znanci v Ely-
France Trebeč.
SLOVENSKI VOJAK ODLI KOVAN ZA HRABROST
.Mrs. Franci- Zupec v Chandler naselbini jc prejela sporočilo, da je bil njen sin, korpo-ral Jo.-. F. Zupec, odlikovan z brona-to zvezdo za njegovo odlično vodstvo na dan invazije v Noiinandijo, kjer je z svojim oddelkom z strojnicami dospel na višino liriba, da je tako prizadel sovražniku velike izgube, ter na ta način pripomogel za v-pob invazije. Mladenvu rojaku in njegovi materi čestitamo za pripozna-nje za hrabrost.
IZ MECHANICSBURG. PA
Cenjeni:
Naročnina na list "Glas Narodami bo potekla ob novem letu. "Money Order" sza $7 je za celo prihodnje leto naročnina. Nr se vam treba truditi s pošiljanjem potrdila. Najlepša vam hvala za trud in sitnosti, katere ste imeli z menoj z spremevanjem mojega naslova tolikokrat.
Želim vam srečne in vesele praznike in Novo leto! Lepa hvala za vse!
Ostajam z spoštovanjem, Dfiana Magajna.
"GLAS NARODA*
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
(34)
Od tiatihdofb, (ko ji je bila mačeha prepovedala, da se ne me več shajati z Nejčetom in da ne sme lioditi več k eose-•loviin v vas, se je čutila še Iboij osamljeno, že (bolj nesrečno. \ ms drugo bi bila iboJj laihko prenašala nego to. Njena o-i roška duša je čutila, da so ji sosedovi dobri in zato jih je udi ona tako rada imela. Marsikdaj, kadar je bila žalostna, wtdar ji je (bilo doma neznosno, se je zatekla tja in vselej je dobilo tam njeno otožno srce razvedrila. V prejšnjih časih «olo pa, !ko je bila še njena mati živa, je 'bila pri sosedovih wtkor doma. (Z Nejčetom sta bila od rane mladosti vedno skupaj. Kakor bratec in sestrica sta se imela rada in če ni bila •« na pri sosedovih, je bil pa Nejče pri njih. Navadila sta se i ila drug na drugega in mič čudno ni bilo torej, da ga je <daj tako pogrešala. Trdosrčnost mačeliina je segala tako ialeč, da ji niti tega ni dovolila, da bi (bila smela v šolo ali iz šole hoditi ž njim. Morala se ga je povsod izogibati in ako jO je kdaj v šolo ali iz šole grede ogovoril, je bežala pred ujiin, ker je Tonica pazila nanjo in se je -bala, da bi je ta i ie založila pri materi.
Dane« se je bila že neikolikokrat spomnila Nejčeta. Bog * kom se igra! Morda celo s Tonico! Nanjo pa se £e /.misli ne! Skoro huda je bila nanj pri tej misli. Ah, zakaj, ;ikaj ne »me tudi ona tja med druge otroke, zakaj se ne sme •• ona veseliti, kakor se vesele drugi? . . .
Cim dalje tečje ji je postajalo pri srcm. Ciin dalje kurijo so postajale njene želje, da bi mogla vstran, vstran od od . . . Koprneče so se vpirali njeni pogledi proti nebu. akor bi za trdno upala, da pride pomote od tam gori . . . Kar jo pokliče nekdo za njenim hrbtom po imenu. Bila je <ko zatopljena v svoje misli, da je le na pol slišala in da i i spoznala glasu. Preplašena skoči po "koncu.
Mlakarjevo posestvo je delil od sosedovega plot iz smre-ivih rant. Nejček, ki je vedel, da se ga Anica samo zaradi i r-ga izogiblje, ker ee mora, se je bil priplazil po tihem do .Iota, pota'knil glavo med 'kola ter jo poklical.
"Kaj pa delaš tukaj jo je vprašal, ko se je bila zasukala na okoli.
Anico pa je prešinil še večji strah, ko se prepričala, da jo Nejček. S tresočim glasom ga začne prositi:
"Oh, Nejče, pojdi no vstran! Kaj ti nketn že povedali. da ne <smem govoriti s teboj? Bog ne daj, če bi videli • ati! Tepli bi me in tebe tudi, če bi te dolbili, zato pojdi!"
Deklici je bilo na jok, a Nejče je bil danes jako svoje-v.laven. Ni je ubo^ral, ampak je odgovoril:
"Kaj misliš, da se jaz kaj bojimf Veš, tisto tvojo ma-.■r bi jaz natepol, če bi jo mogel! Pa jo tudi ibom, kadar bom liik. Zato jo bom, ker me je bila udarila tistikrat po glavi u ker tribe zmeraj tepe!"'
"Oh, molči, Nejče, pa beži, beži od tod!" "Saj pojdem precej, toda malo moram vendar govorici s teboj, ko že tako dolgo nisem. Veš, Anica, v &olo in iz »le bi pa vendar lahko hodila z mano! Saj nisva skregava!"
4 4 Da bi me Tonica zatožila!"
1 Tisto Tonioo bom tudi še po hrbtu na!bunkal enkrat!" "Bog varuj!"
"Bom jo, bom! . . . Kaj bi se tako bala tiste tvoje ma-« re, ki tvoja prava mati še ni ne!"
"Oh jej, molči vendar! £e bi slišal kdo!" V niča se je tresla po vsem životu od strahu, Nejee pa se i menil za njeno bojazen in ni odjenjaL
"Ni ne tvoja prava mati!" ponovi odločno. "Pa vpra-kogar hočeš, da ni! Samo pisana mati in mačeha je in ato nima nobene pravice, tepsti te; talko so naš oče rekli T1-"Nejče, prosim te, pojdi!" "Kh, kaj, saj nihče ne vidi!"
AH komaj je bil Nejče izgovoril te besede, pa je uzrl Mlakarico, ki se je (bližala urnih korakov od hiše sem. Malo ^ zaa*-rmel in prvi hip ni vedel, kaj mu je storiti. Toda zave ee kmalu.
"Boži, Anica!T' zakliče in jo odkuri proti domu. Anici pa ni prišlo na um, da Ibi bila bežala. Tega ni bila avajena. Saj bi ji ne bilo nič pomagalo. Mačeha bi bila pa »ozneje znesla nad njo svojo jezo. No, zdaj bi 'bežati ne bila riagla, tudi če bi hotela. Otrpnili so ji bili vsi udje, ko je ila ugledala mačeho in kakor okamenela je stala na svojem mestu ter čakala, kaj jo doleti.
Za Mlakarico pa je bilo dovolj, da je videla Anico z \"ejčetom skupaj. Živela je še vedno v zmoti, da se da srčno agnjenje pregnati s silo, računila je še vedno na to, da bo Xejee sklenil z njeno hčerjo prijateljstvo, akoravno se je -ak dan -lahfko prepričala, da je ne mara. Opustiti ni mogla i sli, da nastane iz otroškega prijateljstva pozneje kaj dru-iu njena jeza na Anico je bila tem večja, ker je bila ! repričana, da t>i se Nejče oprijel Tonice, če bi njene pa-^orke ne bilo.
Od daleč že je dvigala pesti, lica pa so ji bila zariplje-a in iz oči ji je švigal srd, da jo je bilo grozno videti. Ani-< a je vedela, da jo čakajo novi udarci, a premaknila ee ni in črhnila ni not)ene besedice. Tudi jokala ni. Ne solze, ne prošnje bi ne bile ganile trdo srčne mačehe, zato je čakala \ dano kakor jagnje, ki se ne ustavlja, ko ga ženejo v mesni-« 0. Samo njeno srce je trepetalo, trepetalo v grozni bridkosti. In-1* dušna bo* ufooge deklice je bila tolika, da skoro še • utila ni, ko ji je segla kruta mačeha z levico v lase, z de-snioo pa jo bila po licih, po ustih in kamor je priletelo.
^ (Dalje prihodnjič.)
Ukradeni Jezušček.. • Božična povest
:: Spisal Jakob Kneip ::
Lenika je bila mlajša ko jaz in je v šoli sedela za nekaj klopi za menoj. Njene velike dči, njena temna polt, njena hoja in njene kretnje niso bile take kakor pri drugih. Lenka je sedela 11a koncu klopi in če se je nagloma Sklonila iz klopi, če so ji njene debele, rjave kite padle po hrbtu, nisem mogel odmakniti oči od nje.
Se rajši sem jo gledal pri 1-gri. Nobena ni bila tasko priročna in poskočna, nobena se ni tako divje in razposajeno i-grala ko ona. A časih so se ji sredi igre vlile solze in zaihtela je in divje je cepetala z nogami. Resnično, Lenka je bila svoj ska deklica in meni se je zdela lepša tot vse druge deklice v vasi. A učitelj je prav strogo ravnal z njo; zakaj, Lenka je bila brez Očeta in njena mati, ki je bila dninarica, ni utegnila paziti nanjo. Večkrat pa sem opazil, da je učitelj preveč strog z njo. Kadar jo je pokaral in kaznoval, je po več ur, molče in trmasto sedela v .svoji klopi in nobene besedo ni bilo moči spraviti iz nje. A'h, učitelj ni razumel nobene šale! Saj, ali ni bila Lenka najboljša v šoli? Kdo je znal tako pravilno in točno odgovarjati na vsa vprašanja ko ona? Vedno je imela izbrano družbo prijateljic krog sebe, ki so se je zvesto držale in jo slnšale, ko da <bi bila starejša ali vi-šjt»cra stanu.
Župnik, molčeč star gospod, ki mu je njegov obraz ličil po dobi nebeškega Očeta nad velikim oltarjem, je bil jako do-l>er Lenki in se je večkrat prisrčno smejal njenim posebnim vprašanjem in odgovorom. Videti je bilo, da mu je Lenka prav posobno prirasla k srcu.
Prijel je pa dan, ki moramo govoriti o njem. Tega dne se je nekaj tako čudovitega ugodilo z Lenko, da imam tisto uro še danes vso živo pred >eboj.
Župnik je za božič pripravil veliko presenečenje za vso vas : vo smo prišli v cerkev k pol-nočniei, je stal v kotu poleg glavnega oltarja betlebemski hlevček z jaslieami. Marija in Jožef sta bila skoraj naravne velikosti, a v jaslih, na otepu slame, je ležal Jezušček in svetel žarek z velike zvezde je sijal prav v hlevček, naravnost, v jasli. Tudi ovčke so bile kro" jasli in glavi vola in osliča sta zvedavo gledali skozi dvoje lukenj v steni nizdol na Dete. Za-^aj za hlevom pa so bili pa-dtirci. ki so hiteli po poti med palmami proti hlevcu. Stara Barba, pobožna vdova brez o-trok, je na svoji smrtni postelji, kar se je pozneje zvedelo, zapustila cerkvi denar za ta čudež. In vse »to je bilo tako lepo in -za,našo vas nekaj tako izredno novega^ da te polnoč-nice ne bodo nikoli pozabili ljudje, ki so bili ko jaz tedaj, tisti božič v cerkvi.
lieah. Kar naenkrat ga ni bilo veti*. Nihče ne vem, kam je izginil.
Mi fantje smo takoj zdreve-li navkreber in v cerkvico. Zakaj, ta novica se nam je zdela tako strašna, da je nismo mogli razumeti in smo se hoteli prepričati, ali je resničua. Ko smo dospeli do cerkve, je pravkar stekel cerkovnik brez klobuka na jrlavi preko poko-pališa v šolo. Ob cerkvenih vratih pa smo dobili nekaj žensk, ki so se razburjeno raz-govarjale.
Stopili smo v cerkev in smo z grozo spoznali, da so bile jaslice zares prazne. Slekli smo v šolo, kjer se je na stopnicah pravkar pojavil učitelj 3 cerkovnikom. Veliko otrok je že čakalo pred šolo: dekleta in žene so radovedno prihajale iz hiš. Tedaj pa je iznenada priteklo nekaj otrok, ki so zakričali:
"Lenka sedi v seniku zadaj za napajalisčem in ima Jc-mščka v naročju."
Strašno me je zadelo: ko da 5>i mene samega zalotili pri takem dejanju. Vroče in mrzlo
nazaj k cerkvi! Kazen boš že dobila."
In ko je Lenka še zmeraj nepremično stala pred nami, jo je cerkovnik močno zgraibil za roko in jo potegnil naprej. Videl sem le njeno sklonjeno glavo in njen bledi, prestrase ni obrazek. Jako sem se pa čudil, da nisem videl nobene solze. Nasprotno—njeno lice je bilo ko okorelo in kot bi bila mrtva, se je spustila vleči cerkovniku po stezi.
Ko smo bili blizu vasi, smo videli ljudi, ki so stali ob ce sti in so nas pričakovali. Otroci so irovorili o hudih kaznih, ki bodo brez dvoma zadele Lenko.
Tedaj se je zgodilo nekaj ne pričakovanega: s steze, .ki vodi od župnišča navkreber v vas, je stopil župnik. Videl sem, kako je kar obstal, a se nam nato počasi bližal.
.Sprevod se jo u^ta^il in žu-jjnik je vprašal s svojim spokojnim glasom:
"Kaj pa imate? Ali se je mali kaj z,godiloT*
4 Zgodilo. Nič,'1 je za vpil cerkovnik. "Hudoben, ničvreden otrok je to. Vsa šola, vsa vas bo radi nje na slabem glasu."
In zdaj sta poročala o vsem' 7daj učitelj, zdaj cerkovnik. —-Meni je ves čas divje utripalo srce prav do vratu in moje o-či so pozorno strmele v župni-
me je sp role t aval o in od gro-!kov	Videl sem, kako so
^ I (bile njegove poteze spočetka resne in žalostne. A ko je nato
BOŽIČNO VOŠČILO
vsem mojim dragim faranom, sorodnikom, prija tel jem jn znancem, posebno pa slovenskim fantom po logerijih in pa pevskim zborom, želim blagoslovljene božične praznike in skorajšnji mir v Novem letu.
Rev. Pius J. Petric, župnik
New York, N. Y.
j
kakor da iišče pomoči. In ničesar drugega ni bilo videti ko to zbegano, onemoglo ročico, ki je iskala varstva. Za hip je bilo vse tiho, nato je župnik položil svojo roko Lenki na glavo in (Jejal;
"Kaj si pa mislila storiti z Jezuiščkom, Lenika ? Zakaj si ga pa vzela iz hleva V'
Tedaj so se prve solze poto-čile iz Lenkinih oči in ihte je povedala, držeč, se opiroč za talar: "Jaz sem se — hotela —<z Jezutščakom — samo malo — igrati — ajatuttaja — pa ga dati — spet — nazaj . .
Župnik je prikimal in smehljaj se je spremenil v radosten in glasen smeh.
"Mislim," je dejal cerkovniku in učitelju, "da ta stvar ni tako huda, kalkor je videti. Le prepustite meni vso zadevo. Lenka bo nekoič prav dobra mamica, ki ji bo Bog podaril mnogo otrok, s katerim se bo mog-Ia igrati ajatutaja. Ne dajmo si lepega, božičnega praz-
nika motiti s tem razburjenjem ! *'
Pristopil je k cerkovniku, mu vzel Jezušeka iz rok in rekel:
"Tako! Zdaj naj Lenka nese Jezuščka spet nazaj k Mariji in Jožefu iu naj ga položi v jaslice."
Potem ga je dal Lenki v roko, jo prijel za drugo roko in šel z njo skozi vas in v cerkev.
Molče in Obotavljajo sta šla cerkovnik in učitelj za njima. Mi otroci smo bili pa kar veselo ganjeni. Zakaj, župni-kove besede so nam bile ko e-vaugelij "111 čebljali smo vso pot ju šli z njima, nazaj do cerkve. Ko srno stopili vanjo, smo utihnili in oJ>čuiili smo svečan praznik. Zakaj, videli smo, kako je župnik vodil Lenko k hlevcu. kako je T^enka pokleknila in položila Jezuščka na slamnato posteljico. Nato je bilo njeno lice vse srečno in Uažo-no.
Na sveti dan popoldne smo šli, ko vsako leto, dol v žrapno cerkev, kjer so bile litanije. A radi novih jaslic so bile še ve černice v naši cerkvici. Mi, o-troci, naj bi stali krog jaslic in peli, a godbeniki naj nas spremljajo na klarinete, trobente in vijoline.
Ko je fbilo konec litanij v živpni cerkvi, so že po vsej žrup-niji govorili o jaslicah in mnogo ljudi je tistega jasnega, milega zimskega popoldne romalo v našo malo cerkvico k svečanim večerni cam.
Tedaj pa, ko smo vsi veseli hiteli k cerkvici, nam je pritekla nasproti pasti*jeva % in je kriknila:	1
'1Jeznščko so ukradli!" "JewueckaT"
ze sem se tresel, kajle se zgodilo z Lenko.
"Ali ste jo videli na lastne oči?" je vprašal učitelj otroke.
44Videli — vsi štirje. I11 pri nje.i so Lizika, Špela in Klara."
4 4 Kaj takega je pač samo Lenki podobno," je dejal učitelj. "Saj sem zmeraj trdil, da je satan v tem dekletu." In strahotna grožnja se mu je pojavila na obrazu.
Nato se je odpravil kar sprevod k napajališčn, prva sta bila učitelj in cerkovnik. Tudi jaz sem stopal zadaj s fanti, a meni je bilo, ko da bi me peljali k obc>odbi. Že vnaprej sem se bal, kaj bomo zagledali v seniku.
A ko smo prišli tjakaj, smo slišali, da so dekleta pela in potem smo videli Lenko, kako je sedela na leseni kladi sredi senika in njene tri prijateljice so bile zraven nje. Mahoma pa so deklice utihnile: brez dvoma so zagledale sprevod, ki so je grozeče pomikal po polju proti njim. Razkropile so se in zibežale za senik.
-In tako je obsedela Lenka sama na kladi in je strmela v nas. Pravkar je zahajalo sonce. Skrlatasto rdeče so padali žarki čez njive. In senik, senena kopica in Lenka, ki je sklonjene glave sedela na kladi—vse je bilo preplavljeno z rdečo lučjo.
Videl sem, kako so obstale Leukine oči in se povečale. I11 mahoma je naglo pokrila predpasnikom nekaj, kar je držala v naročju in je hotela zbežati z drugimi deklicami vred. A tedaj je bil že učitelj za njo.
"Sfcoj!" je zavpil, "stoj t Ne boš nam ušla!" In že je bil cerkovnik tik nje, zgrabil jo je za roko in ji potegnil golega Jezuščka izpod predpasnika.
Vsi smo se strnili krog Lenke, ki je stala pred nami povešenih rok in oči.
Vse slabo sem ti že prisodil, Lenka," je rekel u&telj, šgia "a da »i tako bodobna, ven-dai
Učitelj povedal, kako je Lenka z Jezuščlkom v naročju sedela v seniku na kladi in kako so one tri prenevaje skakale krog nje, je na žuipnPkovo lice legel veder smehljaj. I11 potem sem nenadoma zagledal, kako se je mala, ibela Lenkina ročica oprijela črnega talarja,
HELP WANTED
Slovensko Pevsko in Dramatično Društvo.
"Do 111 o v i n a " VAS VABI NA
ZABAVO na SILVESTROV VEČER
(V NEDELJO, 31. DECEMBRA, 1944) V SLOVENSKEM DOMU, 253 Irving Avenue,1
Brooklyn, N. Y.
ZA PLES BO IGRAL IZVRSTEN ORKESTER I


Vstopnina $1.—, Tax je vključen. Se priporoča —
'Domovina'
DELAVCE IŠČEJO
HELP WANTED
The War Man Power Commission has ruled that no one tn this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
rle nisem mislil. To navaden zločinski ibožji Top, rop vpričo Najsvetejšega, kar
WOODTURNERS CABINETMAKERS
Stalno delo sedaj in po vojni—dobra plača—tO ur na teden—podruga plača čez -K) ur—prijazne delavske razmere
C A It M I C H A E L 141 \V. ^Oth ST.	X. T. C.
(24+—250)
FIREMAN — PORTER
XA TEDEN IN SOBA Stalno, Prijetne delavske razmere Vprašajte: .3150 ROCHAMBEAU AVE., BRONX
! Phona OL 5-775G
j ,___(248)
SHEET METAL WORKER
EXP'D. BLOWER-TYPE WORK PLEASANT WOKING CONDITIONS STEADY Phone After C P. M. GR 7-8326
(244—207)
SUPERINTENDENT
ZA APARTMENT HOUSE Dobra piaCn. stalno delo. prijazne
delavske razmere Vprašujte: ARLEIGH OFFICE 29-19 — 21at AVE.. ASTORIA, U 1.
Phone RA 8-4311 ___________(244—250)
MEN WANTED for FACTORY WORK
narodno poznana družba ponuja lahko ali
TEŽKO DELO
doi.ra plača in dobre
DELAVSKE RAZMERE PRILOŽNOST ZA NAPREDEK POVOJNA BODOČNOST Apply
OAKITE PRODUCTS INC.
22 thamex st. brooklyn. n. y. __(247—253)
UPHOLSTERER
FOR CUSTOM WORK TO TAKE CHARGE OF SMALL SHOP — FINE OPPORTUNITY Apply: II. R. C O O N S 31C EAST (ilst ST.	N. Y. C.
(242-—248)
STRONG YOUNG MEN
FACTORY WORK 75e Hr. to Start — 40 Hrs. ^Veek
Chance for Advancement Apply Only Monday to Friday RELIABLE LITHOGRAPH PLATE CO., 17 VANDEWATER ST.
N. Y. C.	(242—248)
MILLHAXDS — MIXERS
f POROČENI) TOVARNA ZA TISKARSKO ČRNILO
Visoka plača — Nadurno delo Izborna bodočnost Apply Manhatan Office for USES Release
JOHN P. CARLSON INC.
420 carroll st.	b'kltn
(244—250)
NEW YORK WAR FUND
«7
VACUUM CLEANER MEN
We can use a Mechanic, Buffer,.. Handle Man, Assembler.—Must have experience. Vacation with pay, steady work with a good salary and pleasant working conditions. METROPOLITAN VACCUM CLEANER CO.. 1686 BOSTON RD., Bronx Phone I)A 3-7854 or DA 3-4057
(244—250)
PRESSMAN
Vseskozi izkušen na VERTICAL in KLtTGE PRESSES
MAKE V P Izvrstna boduč-nost Dobra pla«:a SOLHAR PRINTING CO GREENWICH ST.	N. Y. C. Please see MIL BERGMAN _ (24 S—251 t
FACTORY HELPERS — TRUCK HELPERS—ESSENTIAL INDUSTRY
Dobra plača — Nadurno delo — Staln^ delo — Izvrstna bodočnost — Prijetna okolica. H. M. RUBIN CO. IOth STREET & 38th AVE., L. I. City Vprašajte za Mr. Sacks. Ph. ST 4-4200. ___(244—250)
YOUNG M E N SOME HIGH SCHOOL EDUCATION Learn one pf the best paying trades in America
"OFFSET PRINTING''
Full Pay While Learning — 40 Hours 1 Vi All OVER
PIJILO. 460 W. 34th ST. N. Y. C
(244—250»
AUTO MECHANIC
SVOJE ORODJE Stalno delo — Povojna priložnost DOBRA PLAČA za PRAVEGA MOŽA
PILGRIM GAS STATION 1041 CONEY ISLAND AVE., Cor. Foster. — BMT Train to Newkirk St.
Phone MA 6-4700
(240-248)
PRVOVRSTNO DELO ZA PRVO-. VRSTNE MOŽE
SHEETMETAL — IRONWORKERS
MECHANICS in za HELPERS Priložnost za učenje dobre stroke. D»v bra plača in lep prostor za delo in bodočnost v mirnem C-asu. FRIED STEEL 528 E. 119th ST.	N. Y. C.
(244—250)
WIRE ROPE SPLICERS
Stalna delo — Visoka plača FOR SLINGS AND CARGO NETS
ESSENTIAL Vojno delo z bodočnostjo v mir. času
GENERAL FABRICATORS 2357 E. 19th ST.	B KLYN
Brighton Liue to Neck Road Station Phone DE 2-4432	(244—250»
I O H
Jezosdka, 3d je ležal v jas- si ti zagrešila. Zdaj pa moraš
fmmmmmum
MEN for STOCK ROOM
DOBRA PLAČA— 5 DNI NA TEDEN POČITNICE S PLAČO-
_ Vprašajte-
METROPOLITAN TOWEL CO. 1047 — 48th AVE. LONG ISLAND • CITY
- ~ <247—253)
MULDERS — MACHINE HANDS LUMBER HANDLERS
ODLIČNA DELAVNICA ZA LESNE
IZDELKE Visoka plača. Mnogo nadurnega dela lavn*na bodočnost, Prijazna okolica
ECKENROTH 901 EAST Stih ST. n. Y. C. _____(245—251)
GENERAL
MAINTENANCE MAN
, PRIROČEN Z ORODJEM
Visoka pleča« priložnost za delo v mirnem času. — Vprašajte*
P h i 1 o
460 W. 34tb ST.	N. Y. C
(24*-230)