Jugoslovanski mladini Pretresujoče pojo danes zoonooi soojo žalostno pe$etn širom jugosloDnnske zemlje, turobno se oijejo črne zastaue o naših selih in mestih, oscpoosod je z&oludal& tuga in ieika botest. l ain, o srcu junaske Sumadije. na solnčnem Oplencu. polag&jo danes k oečnemu počitku zemeljske ostanke izoojeoalca naše soobode, klndioarja edinstou riašega naroda, neumornega graditelja njegooe bodočnosti. Pogrebni obredi katerim ziomtjeni in onenieli o duliu prisoRtoujenio, prieajo, da je uga&nilo riajdra! gocenejše iiuljenje med nami, da je za oedno prenehalo biii slooansko srce — srct plemenito in junaŠko, Pred solznimi ocmi soojega proorojenca, Kralja Petra II., blage Lraljice-matere Marije in naših neinih kraljeoičeu Tomistaoa in Andreja, obdan od najuišjiti čini-teljeo našega driavncga in narodnega iioljcnja ler predsiaonikon Dse/i kulturnih narodov, spremljan na sooji poslednji poti od ihtečega jugoslouanskega naroda, __ odkaja nai Jiteški Kralj Zedinitelj k- soojemu blagopokojnemu očeiu Kralju Petru l, Osooboditelju in Soojemu staonemu pradedu Karadordu, proemu glasniku naie soobode. Ko se za oedno zapirajo vrata Sjegovega groba, nam skrionostno udarjajo na ušesa Njegooe poslednje oladarske besede: >čuoajte mi Jugoslauijo!< Kratke so besede, ki jih je umirajoči Krali jedoa Še mogel z muko iztisniti iz Svojega kroaoečega telesa, in oendar nam razodeoajo oso ueličino misli, ki $o d po-slednjih trenutkih težile Njegouo ranjeno du&o. Jugoslaoiji, za katero se je rodil, žioel in umrl, je oeljala Njegoon. poslednja skrb, i\jegooa poslednja želja. Usioaril nam je Jugox[nmjo, nas soobodni dotn, in sedaj nam zapitšča ta dragoceni zaklad, ta simbol nasega ponosa in naše slaoe, da ga čuvamo pred oiharji, ki bi kdaj utegnill pretresati suet. Ko stujimo strti ob sueiem grobu našega Velikega Kralja-Mučenika, nam uh&ja spomin nazaj o osa razdobja Njegooega trudapolnega, oendar blagoslooljenega žio-Ijenja. V duhu vidimo nežnega dečka, ki daleč od kraljeoskega sijaja, žioeč o naj~ skromnejših rmmeTah, hodi o šole. da črpa tam znanja in modrosii za teike iiv-Ijenjske naloge, ki mu jih je namenila Bnžja Preoidnost. Pred nami stoji mlad kra-Ijenič v preprosti vojaški oblehi, podrejen osem trdotam oojaškega iioljenju. Saj ni oeč daleč čas, ko bodo zadonele bojne trombe, oznanjujoč soetu, da gre srbski narod o krDavo borbo za >krst častni i slobodu zlatnu<. In ie se pojaoi pred lisšimi duhoo-nimi očmi o osej sooji mladoslnosti in očarljivnsti Prestolonaslednik kraljeoine Srbije, obožeoani Vitez sooje ožje domooine ter up in nada oseh JugoslooanoD. Bliža se usodna ura odločitDe... jVa če/u SDOje junaske armade okoTaka 24-lptni Prestolo-naslednik Aleksander n Dušiinono Skoplje. Tužno Kosooo polje, polje naše narodm slaoe in gorja, je našlo soojega Osoelnika. Ne ustaoi $e še Njegooa noga, Njegoo pogled sega dalje proti jugu. Ob obalah deročega Vardarja se oijejo Intme Sjegovih nepremagljivih mtezoo, da tiresničijo sen kraljeoiča Marka in poslaoijo nooe, od prirode določene meje sooji domoDini. Aa čelu Soojih junakoo se vrača Zmagooalec d Svojo prestolnico, obdan od sreče in hoaležnosti Soojega mtroda, Srbija poslane naš Piemont in oČi oseh JugoslonanoD so obrnjene nanjo in na njenega mlaaega VojskoDodjo. Ves narod od Triglana do Kajmakčalana čuti, da se bližajo oeHki in strašni dogodki kot predhodniki njegooega Vstajetija. Ni šp minulo leio dni tnimega dela po krvaoo izoojeoani zmagi, že se zbirajo nad Enropo iemni obtaki, iz fcaferih. nastane sDefotma oojna, najoečja kesi snojim zaneznifcom ler siedeč klicu ča&ti in ponosd Soojega naroda w položi orožja. Daleč od Sunje domooine zbere Sooje junake in odide z njimi fi& Solun, kjer naj se dokončno odtoči usoda Eorope. V težkih in dolgolrajnih borbah mineoajo meseci in leta, ponižana Srbfja jvci pod strasnim jarmom okruinega zaDojeoalca. obup sc opaža usepoosod. V to mučno 74 .-.7' prodre tedaj kratko povelje Regenta Aleksandra Sjegooi uoj$ki: V zmago fteodoljioim zaletom ztomijo \jegooe čete soorainikoo odpor, prodirajo dalje ¦<', njihooega pohoda ne more ustaviti oeč nobena, sila. Saprej o domoDino, jj i ... s/aDi/o/ i zradoščena poidraolja srbska zemlja soojega Reiitelja, ki se drugič orača koi glavijvn Imagooalec o Sooje prestolno mesto Beograd. Tej zmagi arbskega orozja sledijo usodni dogodki na vseh eoropskih bojiičih. Sountšniki viteške Srbije polagajo orožje, topooi na bojnih poljanah utihnejo, nam osern pa zasije stoletja zaieleno in težko pričakouano solnce Soobode. slooenci. Ilroati in Srbi, sinoui enega jugoslooanskega naroda. izročimo oodstvo sooJL' usode najorednejšemu med nami: Sjegooemu Kratjeo&kemu Visočanfttou, Re-gentu Aieksandru. .Va zgodooinski dan 1. decembra 1918. proglasi On pred predstao-niki rclokupnega naroda zedinjenje jugoslovanskega naroda n soobndni kraljeuini Jugotlaoiji. \ooe dolžnosti m nooa bremena so morala sprejeti Sjegooa o nadčlooeskih borbah preizku&ena ramena. Oom, ki nam ga je po tolikih mukah postaoil, je bih treba urediti tako. da bosta o njem zaoiadaia mir in blagostanje, da bodo pod njegiion streho zadoooljni Slooenci, Hroati in Srbi. Pred to težko nalogo je zgodo-vinn postamla blagopokojnega Kralja Aleksandra l. \nmaj smo se zaoedli pridobljene soobode, ze so kot posledica naše nesrečne :>$ti jeli diojati notranji oiharji in ogražaii to, kar je bilo s krojo priborjeno, mučnih notranjih borbah oidimo Kralja Aleksandra neomajno na braniku iun-""">e suobode stoječegu in osem razdornim silam nettstrašno kljubujočega, Vse ostaii' more postaii predmet mirnega dogooora in bratskega sporazuma, samo edin- stvo driaoe in naroda mora ostati nedotakljioo, — to je temeljno načelo njegooega oladnrskega pojmooanja. Bili so d pruem petnajstletju časi, ko smo obitpaoali že sanii nad seboj, nad soojim Kraljem nismo obupali nikdar. On je sial kot granit sredi nizburkanih oalou in edino od Njega je narod pričakooal rešitoe iz ne- znosncga stanja. Oslonjen na nedeljeno zaupanje Svojega naroda je imel Kratj Aleksander pogum, t/a ozame usodo težko ogrožene domooine sam o sooje roke in z zgodo-oinskim šestojanuarskim mimifeslom pokaže narodu nooa pota, ki so se izkazala kot dobra in edino resilna. Samo Njemu je moramo zahoaliU, da je narod po iolikih zablodnh nasel mmega sebe, da je jugoslooansko držaono in narodno edinatuo postulo soetinja, katere ae ne bo odslej nihče oeč drznil osporuoati ali ce/q OTiimieieoati. \jegooo žioljenjsko delo pa s tem še ni bilo dokončano. Ko je zanladal o domo-vim notnmji niir, je usmeril Kralj Aleksander Suoja prizadeoanja za tetn, da pri-bori kraljeoini Jugoslaoiji o zun&njem soetu oni položaj, ki ji po njeni velikosti, vrednosti njenega prebioahloa in njeni slavni preieklosti pripada. Tesne zoeze, ki jih je sklenil z inogočnimi držaoami, so doignile oeljaoo in siooes jugoslooan-skega naroda v širšem suetu, o&em tem njegovim naporom pa je bila za podlago DZDiŠrna misel SDetoonega miru ter složnega sožitja med narodi. Temu oisokemu nanumu je služila njegooa nedaona pot u prestolnico bratskega bolgamkega naroda, njemn je bilo posoečeno potooanje o zaoezniško Francijo, s katerega se je vrnilo samo njegooo prestreljeno in izmučeno telo, da najde sooj oečni mir o soeli jugo-tlov.inski zemtji. Spremljali smo našega Mučenika na njegooih zgodovinskih potih in v glavnih poteznh očrtali lik tega nesmrtnega Kralja-člooeka, Kralja-junaka in Kralja-držau-nika. Vse človeske in vladnrske vrline so bile v Njem poosebljene o toliki meri, da g;i svet po osej praoici prišteoa najmočnejšim in najznačitnejsim osebnostim današnjr dobe. 7. močno roko, soetlim urnom in toplim srcem je oodil la praoijični Junnk ntiš narod o nrečo in slaoo in ko je bil na najoišjem vzponu, je moral pasli knt fragiČna žrteo zločinske roke propalih in prodanih izoržkoo člooeŠke družbe. \ad njegooim prezgodnjim grobom žaluje ves kuliurni soet, jugofilonanski narod kp pa s škripajoimi zobmi zoija o nepopisni tugi in neutešni bolesti. ligra-bili so nam skrbnega Očeia, ubili od Boga nam poslancga Vodnika, misleč, da s iem gmivnim zločinom zntšijo staobo, ki jo je sradil ose Sooje iiuljenje s srcem, umom in krnjo. Zadali so nam rano na naiobčiitljiDejšem mestu, ki nas neznosno skeli in peče. Ali kni ranjen leo bo užaljeni jugosloDanski narod na to podlo nakano odgo-oorit tnko, da bodo razočarani vsi tisti od blizu in daleč, ki so $i obetali sramotnih Utpehnv od iega peklenskega zločina. ln. vendar že pronica d tugo naše razžaloščene duše proi soetli žarek radosti. r" ;-okojni Kralj Zedinitelj nam zapušča tri Sooje Ijubtjence, Pelra, Tomislaoa Jreja, — kri Suoje kroi. Kdo ne pozna Ijubkih treh KmljemčeD-SokoliČev, ki 75 so prihajiili usako leio tako radi na slovensko zemljo, da se o raju naiih p/artin nasrkajo zdraoja in nauiijejo nedolžne tnladosti! Z njimi, ki jim je kruta ttsoda ozela najboljšega očeta. zalujemo osi, z njimi žatujejo Drhovi naših gora, naie bistre oode in nasi temni gozdoni. Oči nas osek so o teh pretresljioih trenutkih obrnjene na nemn obtičje našega Ijubljenega Peterčka, proorojema blagopokojnega Kralja-Mučenika. Z gantjioimj ocetovskimi bv&edami ga je njegov Kraljevski lioditelj pred mesecem dni napotil p daljno tujino, da ai razširi tam svoje obzorje ter prisooji znanje, izobrazbo in spo_ sobnost za težke in odgoporne nologe, ki ga čakajo o žtoljenju. V radnst in portttt soojih učiteljcu je mlndi naš Prestolonaalednik baš začel razoijati ose vrtine soojega urna in značaja, ko so mu morati spurečiti pretresljioo oest, da je konec -^jegooe toliku lei>ega obetajoče m[adosti, da polcrioa p 1em trenutku .\jegimo nchm glaoico xe težka, ali staona Kraljeuska krona Karudjordjeuičev. Brez odlaganja je zapuslU Sooje drage šolske tooariŠe in sledii klicu Domooine, ki ga je kot kralja Petra tt^ simjega najvišjega lladarja in Vodnika navdušcno sprejela o soojo sredo. Mlad Le pn leiih, a ovndar nam olioa o teh strašnih dnch, ki jih prežioljamo. ooljn, pngum m nezlomljioo sumozavest. Po Sjegooih iilah se prctaka kri Vetikegu kralja in Karadjordjeoicepa kri nikdar ne oara. \i preoarU priačkooanj naroda slmmt Kara-djordje, niti Velika Kralja Peter I. Osoooodtielj in Aleksander I. Zedinitelj, prao lako bo jugoslooanski narod imel o }ij. Vel. Kralju Petru II. Vladnrja, ki bo bedel nad njegooo soobodo in ga po stopinjah Soojih nemrtnih Prednikoo oodil o slaoo in srečo. 7. naŠim mladim Kraljem si tcsno pooezana zlasti Ti, jugoslovanska mladina. Z njini si se tako rekoč rodilu. i Aji/n dorašč&š in z jijirn boš doiioelu lepše in soctlejše dni. Sa današnji dan, ko je pokrila Iruplo Kralja Mučenika ranjena jugo-sloDunska zemlja, se o duhu zgrni okrog presfola ^jegooega Veličanstou Kralja, Petra //., in Mu prisezi, da si samo Njegooa, da Njemu odstopas sooja srca in sooje jeklene miUce. Doslojanstoen mir je zaoladal iirom razžaloščene jugoslooanske dotnooine. V veličini in groioti te ti&ine se čuje en sum utrip. ena suma dušu in eno srcv, srce težko ranjenegn, nli združenega in Čnrsto sklanjenega jugoslovanskega naroda, ki pozdrnolja o sDojem riooem Kralju glasnika in loorca srečne in slnone bodočnosti. --OitDajjp. nii Jufipsfiim-joN S (piiii benedami Si i/Mihtnl Si>ojo blago duŠo, nai Veliki Mučenik. ;\> satno čuoali, složno jo bomo gradili in delali, da postanc močna in silntt, da pošlane oeličanlen spomenik Toojega nesmrinega iiuljenjskcga dela. Pred prestolom Toojegu Proorojenega Sina se Ti laklinjamo. da bo Tuoja nedolžno prelifa kri maščeDana. Poiivuj mirno o Soojem hladnem Domu, naš nepozabni Gos]>odar! Ne boj s,. 7 oojo opnroko bomo izoršili! Jugosl&oija žioi tn bo Dečno iioelit, kukor bo oečno iivelo med jugo&looanskim narodom ime 1'iteskega Kralja Alek*andra /., AediniteJja. Viteiki Kralj Aleksander L, 7,edinitelj, je mrteo, naj iioi Kralj Peter II.! ': (" Ljubtjuni, na dan pogrebu Sjegooega Veličanstoa, llieškegit kralja »Aleksandra t. Zedinitelja (18. okiobra 1934). Dr, Drugo Marnšič. btm Dravske banooine. I iiKir«.- M. -fdeja 76