„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol lota 2 gl. 20 kr.. za četert lota 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 'A gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 4 leta90 kr.. ako zadane na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popiej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 9. grudna, 1*92 List 50. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) XI. Poglavje. O kerščanskem nauku. 1. Jezus Kristus je podučil aposteljne v vseh resnicah, čijih razodenje se mu je potrebno zdelo za ljudi.*) Sv. Duh jih je razsvetlil in poterdil ravno v teh resnicah.*) Aposteljni so po zapovedi svojega Gospoda raz streh pridigali in oznanje-vali pred celim svetom sv. resnice, ktere jih je doma učil ali na samem*), ter ne zamolčali nobene k zveličanju potrebne. Vsak nauk tedaj, kteri je mlajši od poduka apostoljskega, in kteri ni doslednje iz njega pricvel, ni nikakor lik Kristusov, temuč novotarski je. 2. Cerkev v zborih ne snuje novih ukov, temuč stare le razlaga, razjasnuje in razvija. Tako n. pr. brezmadežno spočetje M. D. ali nezmotljivost papeževa niste novi verski resnici, ker vedno ste se verovali v sv. Cerkvi, temuč le bolj ste se pojasnili in razvili z njunim dotičnim ofclicanjem. „Kar se je poprej manj skerbno častilo, naj bi se potem bolj skerbno hvalilo." *) ♦t Omnia quae cumque audivi a patre meo nota feci vobis. Joan. 15. 1."». Verba, quae dedisti mihi, ded; eis. 17, 8. *) Paracletus autem Spiritus, quem mittet Pater in nomine meo. ille vo> docebit omnia et suggeret vobis omnia quaecumque dixero vobis. 14. 2(i. *) Quod dico vobis in tenebris. die te in lumine; et quod in aure auditis. praedieate super tecta. Matth. 10, 27. Uli (apostoiii autem profecti. praedieaverunt ubique. Domino cooperante et sermonem confirmante. sequentibus signis. Marc. 16. 20. *"> Denique. quid unquam aliud conciliorum decretis enisa est. nisi lit quod antea simpliciter eredebatur. hoc idem postea diligentius crederetur. quod antea lentius praedicabatur. hoc idem postea instaniius praedican-tur. quod ant»*a securius colebatur. lux; dem postea sollicitius exeob-retur V Vine. Corin. 3. Med resnico in redom je razloček. Red se utegne menjati po časnih in krajnih okoliščinahi: resnica je nemenljiva. Zato rabijo zborom tudi različni izrazi v njihovih dolokih glede vere in reda. Ko se je na Nicejskem zboru obravnavalo vprašanje: jeli se ima velika noč vselej v nedeljo obhajati, ali vedno štirnajstega sušca, bodisi kteri-koli dan v tednu, je očetom služil izraz: -pla-citum est,u doljubilo se nam je, ker je tu šlo za red: določivši pa versko resnico, so djali: it a čred i t catholica Kcclesia, tak veruje kat. Cerkev, naj že bi ta izraz svedočil, da ne mislijo, kaj novega vpeljati, temuč stari uk poterditi. 4. „Po svoji samovoljnosti ne smemo ničesa vpeljati, niti se česa poprijeti, kar kdo drugi iz samovoljnosti postavi. Aposteljne Gospodove imamo početnike, ki niso ničesa, kar bi vpeljali, si sami izmislili, temuč zvesto narodom le oznanjali, kar so sprejeli od J. Kristusa. Zato bi tudi drugač učečemu angelju nebeškemu naložili kazen izob-čitve." Tako je govoril Tertuljan. tako moramo misliti mi vsi.") f>. „O Timotej!" piše sv. Pavel svojemu učencu, „kar ti je izročeno, ohrani, in ogibaj se posvetnih novih besed in prepirov, napčno tako imenovane učenosti.1* "i Domišljavi modroslovci po svoji samo- *) Nobis veronihilex nostro arbitri«» induroro lic«-t. s«il nw eligere. quod ali«|iiis de arbitru» suo induxorit. A|M»st«»los Domini habemus autores. qui noc ipsi quidquam ex suo arbitri«». qu«Mi indiuerent. Hegerunt : sed an-eptam a Christo disciplinam lideliter nalionibus adsi^naverunt. Ila»|ii»' etiamsi angelus »¡o inmeam et falsum, (juod sit posterius iinnussum. TVrtul. "i itegula lidei una ouinino est: soia immobilis et irrefor-mabilis. Tertul. Veritas Domini manel in aeternum. Ps. 116. v presv. podzemeljsko betlehemsko štalico. Predragi, stopil sem osebno v pravo štalico betlehemsko, precej pri dohodu v presv. štalico in presv. mesto, na katerem je bil Jezus Kristus rojen z Marije Device. Sklonil sem se na obraz in poljubil okroglo mesto v sredinji zlate zvezde, katera ima v okrogu napis latinski, ki se glasi po naše: „Tukaj bil je rojen Kristus, iz Marije Device u Občutkov, navdihljejev, spoznanja in ganutja duše in serca na tem presv. kraju je nemogoče opisati in dostojno povedati. Vsaki naj živo pomisli sam, ako bi osebno došel z živovernim, skesanim, ponižnim in ljubečim sercem, osobito radovoljno ubožen ali siromašen, hrepeneče v presv. betlehemsko štalico; na blaženo mesto rojstva Kristusovega, da bi vsaj nekoliko spoznal, kedo je Kristus Jezus, kaj je postal, kam se je ponižal, kje se je rodil, kje je ležal perve dni, kakor Bog-človek na zemlji vidno in osebno bivajoč; in zakaj je On vse to storil?... V koncu štalice proti vzhodu je mala duplina in v tej duplini je Marija Devica rodila Sina živega Boga in svojega jedinoro-jenega in ga v plenice povila Nad tem presv. mestom je oltar, sedaj razkolnih gerkov, rusov in armencev. Katolikom so ga s spletkami in podkupljenjem in s silo odvzeli in ne pustijo jim maše vati na njem. No, pa tudi katoliki so mnogo sami kriv, da jim je popolno odvzet, osobito pa katoliške vlasti evropejske, kolikor se še tako imenovati po pravici smejo? Malo dalje v strani štalice je druga večja dup-ljina, ali pod molj, nekoliko niže od tala štalice, tu bile so revne, preproste dervene jaslice in sem je bi. Devica Marija prenesla Božje Dete in ga položila na slamo v jaslice. Ker je skalni podmolj prenizek, se nad presv. mestom jaslic Gospodovih ne more sv. maša opravljati, prav blizo nasproti je katoliški oltar, na mestu, kjer so trije modri — Kralji molili presv. Dete Jezusa, in tu se opravlja najsv. daritev v noči in po dnevu večkrat. Oh, v tem podzemeljskem kotičuje ležal večni, vsegamogočni, trikrat sveti Stvarnik vseh vidnih in nevidnih reči. včlovečeni Bog, kakor najsiromašneje dete na zemlji. O ponižnost! O ubožtvo Kralja večne slave na tem svet.u! — O napuhnjenec, ošabnež in oholi prevzetnjak — pridi sem in uči se dvojne ponižnosti! O lakoranež po blagu in denarju, o nezadovoljnež v siromašnem in srednjem stanu, pridi sem in uči se pravega dvojnega ubožtva v duhu in resnici! Nevstvarjeni, naj-vzvišeneji, najmodreji za nas tu rojeni Bog človek nas z izgledom in v djanju iz prerevnih jaslic, v preprosti štalici učp prave ponižnosti in pravega ubožtva, in koliko da naj vse svetovno minljivo cenimo. O nepopisljivo blaženi in srečni trenutki pervega mojega bivanja v presv. betlehemski štalici in na mestu, kjer je Kristus kot malo ljubo dete ležal na slamnici v jaslicah! Šel sem iz presv. štalice v katoliško, redovno in župnijsko cerkev sv. Katarine k slovesnim večer -nicam. Potem sem dobil oljkinega dreva rastočega blizo betlehemske štalice na samostanskem vertu in ga nesel v presv. štalico ter ga položil na ondotna najsv. mesta, da sem ga potem vzel seboj v sv. spomin. Začel sem duhovne vaje, s premišljevanjem vseh do-godb o rojstvu Jezusovem z vsemi dotičnimi svetimi skrivnostimi, resnicami, izgledi in nauki, v presveti štalici. Potem večerja. Zopet še dalje v noči v S ve- tišču štalice. Oh, v noči je čudovito prijetno čuti in moliti v betlehemski štalici, razsvitljeni po noči in po dnevi z mnogoštevilnimi srebernimi in zlatimi svetilkami, v kterih oljnate luči vedno gorijo. Mnogo časa bil sem sam v presv. štalici in pa turški vojak ma-homedan po veri, kateri stoji v Svetišču na straži, zbog sitnih Gerkov. Jeden vojak stoji na straži pri vhodu iz bazilike v štalico, drugi pa v presv. štalici, vsako uro se straža premeni z drugima vojakoma, straža ta je tu noč in dan. 0 nesrečni cerkveni razkol, da morajo med kristijani mahumedci red in mir vzder-žavati. Toda drugoverni, nekerščanski vojaki se tu prav lepo in dostojno zaderžijo. Drugo jutro vstal sem ob dveh popolnoči in šel v presv. štalico, ostal v nji premišljevaje čudovite reči in sv. skrivnosti, katere so se v tej revni in pri-prosti štalici dogodile in molil sem Boga-človeka, Božje Dete. Perva sv. maša začela se je o poli petih v jutro; med to sv. mašo prejel sem Njega, kateri se je nerazumljivo ponižal rojen b'ti v tej podzemeljski štalici in ležati tu v jaslicah na slamici; ravno tisto živo in bistveno Dete Jezusa Kristusa pod podobo kruha belega — in prejel ga prav na mestu, kjer je ležal v jaslicah. Se večji je ta milost in sreča, kakor so jo nekedaj imeli pobožni pastirji in trije Modri Kralji. Predragi, občutke, ganutja in navdihljeje duševne in serčne pri sv. obhajilu v pravi betlehemski presv. štalici je nemogoče dopovedati ali opisati. Po milosti Božji prizadeval sem se mnogokrat v življenju, osobito o Božiču, tako prejeti Jezusa v sv. obhajilu, kakor bi mi ga podala blažena deviška Mati Marija v podobi deteta iz sv. jaslic; v živi domišliji na vse, kar se je v presv. štalici godilo ono blaženo in sv. noč in nastopne dni potem. Ali tako ni še nikoli bilo, kakor sedaj, ko sem osebno in istinito bival v presv. štalici. Toraj prav in dobro je osebno obiskati znamenite, svete verske kraje in bivati v svetiščih, kjer so se godile sv. skrivnosti in dejanja naše sv. vere. (Dalje na si.) Sveti večer v družini. (Dalje.) (Micka vzame v roko knjigo in bfre od Jezusovega rojstva. Ko pride do mesta, kjer se pastirčki pogovarjajo med seboj iti v Betlehem, prično oče:) „No Janezek čuj : Pastirci so rekli, Hitimo, hitimo, In Dete molimo. So k jaslicam tekli, Še ti to spolnuj!" (Micka bere dalje in ko pride do mesta, kjer pastirci novorojeno Dete molijo, reko oče.) ao v življenji neki dnevi, Ko jih se spominja vsak; Isto v tugi ali v levi, Bodi knez, kot siromak. Pač enak trenotek tudi Bil pastirjem je presvet, Ko po božjem, skrivnem čudi Človek spon je bil otet. In v molitvi tihi, zbrani Se za Njega vnemajo. (Janezek pristavi v svoji priprostosti.) Prav gotovo Jezus mali Se pastirjev vstrašil je, Ki so taki pred Njim stali: — Srajce, čevlje delavne. — (Takoj ga zaverne Micka, rekoč.) Jezušček mali ni gledal na to, Kako je opravljeno njuno telo; A pazil na to je. če molijo kaj, In ali so dobri, pobožni sedaj. (Gašpar Micki, ki hoče bratcu še nekaj povedati.) Pusti ga, pusti, Da mede se sam ; Ti pesnico lično Odberi pa nam! (Oče Gašparju po strani.» Prav je prav. da tudi Gašpar Enkrat vsaj se oglasi; Mislil sem. da nič ne čuje, Da že sladko, terdno spi. (Gašpar pravi.) „Tega ne, predragi oče. Mislil sem na one koče Gori, kjer je sneg in plaz, Zima terda, led in mraz." „Kaj počno ti siromaki, Ki so noč in dan na tlaki, Da jim sneg ne stare hiš, Ali ne podere piš ?w (Janezek, ki se je od jaslic pomaknil proti materi in si že oči mane.) Debel zid naj naredč, Skal in hrastov navale, POtlej plaz ne bo jih vzel, Tudi sneg jih ne bo zamel. (Igra se z orehi in lešniki, ki so mu jih mati prinesli.) (Oče Gašparju.) „Gašpar res je. — Revno stanje, Nikdar brez skerbi njih spanje/ (Nato Gašper.) Gotovo bi radi dol' k maši prišli, A vreme nestalno in plaz jih straši. Mati Gašparju in Micki.) „Zato molita pa vidva, Ko k maši sveti pojdeta, Za one tudi, ki doma Tam gori sredi so snega! (Tu nekdo na vrata poterka; Janezek, ki se je med pogovorom sklonil in zaspal, se zbudi, in zmedeno poprašuje.) „Ali ste od maše že, — — Bo li kmalo ura dve, — — So li jaslice lepe. — Kake lučike gore V" i'Koiif-c nasl. Vojaške vaje. i K"ii»'c. » M<-so poželi zoper dulia. duh pa zoper meso. (jal. V. 17. S«-ene verste ljudi moramo omenjati, ki so med vojaškimi vajami tudi precej dela iineli. To so bili gostilničarji, prodajal niča rji. inarketendarji. Kako so znali gostilničarji in prodajalničarji ta čas porabiti! Nič niso čakali, češ. bomo pozneje prodajali: niso zdaj šli kamna por. tudi niso zdaj spali, temveč pridno so se sukali, dobro vede: zdaj je ura! In prav tako, da se dela, da se trudi samo da se pošteno dela in krivično ne žuli, ne odira Obemimo t«» na našo dušo. Kristjani! ali mi zmeraj tako porabljam«» čas. kedar je kupčija dobra za naš dušni blagor? Kedar je prilika iti k sv. maši, tudi ob delavnikih, kedar zvoni k kerščanskemu nauku, ko pride post. kedar pride advent, kaki posebni prazniki ? Kaj takrat delamo, kako se obnašamo? Morda spimo — morda se že skončavajo naše dušne vaje. pa se še ganili nismo. Predragi ! primerjajte nekoliko to dvojno skerb. skerb za telo — in skerb za dušo. Katera je več vredna? — Kako veseli so bili „botegarji", da so dosti kupovalcev imeli. Tako mora duhovnik vesel biti. kedar ima dosti poslušalcev, dosti spovedencev, d-.sti učenrev. sploh posla veliko. To je žetev njegova. takrat zaklade spravlja. Posebno pridni pa so bili še vojaški branjevci, merketendarji, ker so prišli tako daleč, iz Ljubljane, iz Tersta in celo iz Gradca. Tein se je zdelo doma zaslužka premalo, in so ga šli iskat drugam, kjer bi ga več dobili. Primerjal bi jih romarjem, ki tudi gredo na take kraje molit, kjer Bog več milosti skazuje. Pa zapomnijo naj se romarji, s kakim namenom so inarketendarji sem prišli, ne s tem. da bi R. videli in tudi ne s tem. da bi se zabavali tukaj, marveč — kakor smo rekli — da bi žepe in mošnjice z denarji napolnili. Če gredo romarji romat, skerbé naj, da bodo na teh romarskih potih na milosti božji obogateli, ne pa še tiste zapravili, s katero od doma gredô. Tako nas vojaške vaje sodijo in obsodijo, da se za duhovne vaje velikrat premalo brigamo. Katere vaje so več vredne? Katera zmaga je stanovitneja? Napoleon je bil mogočen cesar, pred katerim se je tresla vsa Evropa: nazadnje bil je revež, zapuščen od vsih. preživel je na samotnem otoku konec svojega življenja. Takrat je mož spoznal, da je res le eno potrebno, namreč za dušo skerbeti. Kedor se v različnih skušnjavah in borbah vedno tega spominja in po tem dela. kako vesel bo, ko se bo vernil z vojske domu. Dobro mi je še v spominu, s kakim slavljem s<» v Ljubljani sprejeli vojake povernivše se iz Bosne v svojo slovensko domovino. Pa veseli bomo tudi. da bo konec vojaških vaj, konec težav in zopernosti. katerih se nikdar ne manjka. To bo o sinertni uri. Vojak gotovo težko pričakuje dneva, o katerem dobi odpustnico iz vojaške služoe. Misli si : zdaj bom doma pri očetu, pri materi, pri otrocih svojih ... Tako bomo zamogli mi reči, kedaj, bomo dobili odpustnico svojo: zdaj pridemo k očetu in zdaj bomo pri materi — pri nebeškemu Očetu, pri nebeški Materi Rad sliši vojak pohvalo, da je zvesto in pošteno služil toliko in toliko let. Skerbimo toraj tudi mi. da slišimo tako pohvalo od večnega Sodnika. da smo zvesto in pošteno služili. Za plačilo nam niso obljubljene le zvezde, ampak celo nebesa same. J. M. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz 8ent-Vida nad Ljubljano, 6. grudna. Pazno in z nekakim veselim čutilom prebral sem dopis iz Maribora (spomin na Dobrovo pri Ljubljani) v zadnji številki „Zgodnje Danice," v katerem podaje nam g. pisatelj nekatere drobtine zgodovinske velikega altarja ondotne župnijske cerkve. Ker sem bival nad štiri leta kot duhovni pomočnik na Dobrovi, in vžival v tem času marsikaj duhovnega veselja v prijazni romarski cerkvi Matere Božje — osobito o milih „šmarnih mašah," katere mi ostanejo nepozabne v spominu, zanima me ta stvar. Jasno mi je do celega zdaj. od kod so toliko različni deli pri velikem altarji: Spodnji del altarja lep kamenit — gorenji del — lesen a pravilno izdelan, in — štirje velikani svetniki ob straneh altarja! S tem pojasnilom storjen je glavni načert, po katerem bi se morda kdaj izdelal novi veliki altar. Menim, ko bi kdaj do tega prišlo, (slišati je namreč, da za olepšavo farne dobrovske cerkve velezaslužni gospod župnik namerava se tega dela poprijeti), da bi gotovo ne bilo lahko boljega za napravo takega načerta dobiti, kakor je ravno pisatelj iz Maribora g. Miroslav Tomec, sedanji koralist pri ondotni stolnici. Umetelnik znan, ne le v slikarstvu, v glasbi, je tudi mojster v risanji. Izmed mnogih stavbinskih načertov, katere je že izdelal, naj omenim le zares krasni načert, po katerem je izdelal tudi domači, sedaj v Ljubljani bivajoči kamnoseški mojster Al. Vodnik, lep kameniti altar na Blokah. — Naj omenim pri tej priliki tudi ranjkega očeta Mat. Tomec-a ki je slovel o svojem času kot spretni umetni stavbar (arhitekt). Naredil je, kakor je meni znano, mnogo lepih altarjev. V naši cerkvi so vsi altarji prav lepo, okusno njegovo delo; včliki altar na Dobrovi; vsi altarji predmestne farne cerkve v Ternovem v Ljubljani; veliki altar na Ježici. — Res spodobilo bi se, da se postavi domačemu cerkvenemu umetniku z natančnejim popisom njegovega življenja in delovanja morda v „Drobtinicah" stalni spomenik. Domačemu umetniku, gosp. Miroslavu Tomcu, pa Bog daj obilno prijateljev, naročnikov, pospeše-vateljev lepe cerkvene umetnosti, ne le po zeleni Štajerski, marveč tudi po domači Kranjski. Podpirajmo domačo umetnost, oserčujmo umetnike! Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni. Nastopil je poslednji mesec tega leta 1892. Imenitno in velepomenljivo je to leto za vso Slovenijo rimo kato liško; kajti v tem letu obhajal se je I slovenski katoliški shod — Nekak preporod Sloveniji in Slovencem v pristnem in istinito slovenskem, rimo-katoliškem pomenu. V tem letu dala je Slovenija, osobito v slavni biskopiji Ljubljanski, na novo in odločno izraz in glas, da je ogromna večina nje naroda verno slovenska, rimo-katoliška; odloČilo se je, kateri Slovenci hočejo biti prav narodni, prav slovenski,otroci Kristusovi in Njegove jedino prave Cerkve rimo-katoliške. Hvala Bogu ! V tem mesecu, decembru, soje narodil Kralj nebeški — Bog-človek Jezus Kr.stus iz Marije vselej čiste Device. Kakor se je čitalo v ljubi „Zgodnji Danici;" bil je I slov. kat. shod nekako sličen betlehemski štalici pod gričkom, sličen rojstvu nebeškega Deteta, pa- stirjem, trijem Kraljem — zraven Herodeža in njegovih vojakov. Istina, slično je bilo! Ipak mlado dete — L slov. kat. shod — raste, vspeva in vedno močnejše prihaja; krivo liberalni herodeži in vse njihove sluge ga ne morejo končati in potreti. Hvala Bogu! Ta mesec december se opravljajo lepe in vzvišene pobožnosti. v čast Božjemu — betlehemskemu Detetu Kristusu Jezusu, osobito v Rimu in v Italiji. Tudi mi Slovenci rimo-katoliški, potrudimo se v ljubezni. ta mesec osobito premišljevati in častiti presv. Dete Jezusa, opraviti iskreno in verno devetdnevno pobožnost k Božiču v čast. Božjemu Detetu. Molimo in prosimo presv Dete Jezusa še posebno iskreno, ponižno in skesano, za obilne milosti in pomoči tako silno potrebne Slovencem rimo-katoliški m — za blagre in obilne dobre sadove I. slov. kat shoda, za spreobernjenje zmotenih, krivih bratov naših. Molimo in prosimo tega Božje Dete po Njegovi deviški Materi Mariji in po redniku Njegovem, sv. Jožefu. Vodite, verni slovenski-kerščansko-katoliški stariši in odgojitelji, otročiče svoje k ljubkim božičnim jaslicam — k podobi presv. Deteta Jezusa; navadite jih, naj povzdigujejo nedolžne ročice in čiste serčica svoje k milemu Božjemu Detetu in narekvajte jim serčne molitve in prošnje po ravno omenjenem namenu. In Božje Dete bo vse dalo, vse storilo in naklonilo, tako. da se bomo vnovič čudili milosti, dobroti in ljubezni Njegovi. ( Kouec nasl. i Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni. Ve lečastiti gospod umirovljeni župnik Anton Jakšič. ki so podarili velekrasni kelih cerkvi sv. Jožefa tukaj, so se velikodušno spomnili zopet zelo potrebne cerkve! Podarili so za zidavo terdne in dostojne hiše Božje, hrama sv. Jožefa na zemlji bosanski — Jugoslavenki 650 gld., 350 gld, pa za vstanovo trijeh sv. maš; 1 sv. maša pevana in potem „libera*1 za njihove pokojne stariše, po smerti dobrotnika, pa tudi za dušo njegovo; dve pa tihi sv. maši v prav dobre namene. Hvaljena bodi predobrotljiva previdnost Božja, ki je potem blagodušnem dobrotniku toliko pomoč naklonila za silno potrebno cerkev; res še manjka najmanj 7000 gld, ako se hoče količkaj dostojna cerkev postaviti; vender se zamorejo že zdaj pripravljati potrebne stavbine tvarine. Upamo pa v Božjo previdnost in pomoč Marije Device in sv. Jožefa, da se bodo še blagoserčni dobrotniki obudili in podelili milodarov, za to velepotrebno cerkev. V imenu Jezusa, Marije in sv. Jožefa terdim: dobro, da, veledobro so spome-nuti svečenik naložili oni veliki dar. ki bo donašal velike, raznoverstne in večne obresti: to pa tembolje, ker tu je malo kat. cerkva; pa še te koje so, so slabe derveno-blatno-slamnate barake; toraj je milodar na pravem, istinito potrebnem mestu. Pomagaj, o Marija in sprosi pri presv. Detetu Božjem in tvojem deviškem Sinu toliko pomoči, da bi mi tako silno potrebno vstanovo izgojišnice zanemarjenih dečkov z^mogli pridobiti, vrediti in spopolniti. O, koliko je teh revčekov! V poslednjem pismu sem sv. Miklavžu pri Vas nastavil. Bog daj, da bi našim revčkom — dečkom kaj prinesel! Priporočam vsa podvzetja in napore in delovanja, sirotinske dečke in sebe v sv. spomin. Svarilo. „Dolenjske Novice" pišejo: Dolenjcem in sploh Slovencem, kateri mislijo potovati v Ameriko, bodi priporočeno naslednje svarilo: Prevožnje družbe v Bremenu ne sprejemajo več potnikov za III. razred (Deck); ker tem potnikom je odkazala amerikanska vlada kvaranteno (t. j. dvajset dni morajo čakati na ladiji. predenj jih puste na suho > Družbe radi tega ne sprejemajo potnikov drugače, kakor da se vozijo v II. ali v. I. razredu. Dalje mori im«*ti vsak izseljenec, kadar stopi v Ameriki na kopno, lo dolarjev, t. j. 25 gld. našega denarja. Mnogokrat se tudi zgodi, da morajo ljudje po več dni čakati v Bremenu, in tam morajo plačati vsaki dan po marke (1 gld. 80 kr. našega denarja) za hrano in stan«.vanje brez vsacega ugovora. Z malo denarjem toraj ne gre potovati v Ameriko; pa tudi varovati se je raznih agentov, kateri ljudi v vozovih za živino odpošiljajo, da-si so plačali za lil. razred. Razgled po sveiu. Avstrija. (Stanj«* konservativcev» SI. .veči dr. Ebenhoch je nedavno do svojih volivcev imel prav t-diten govor o sedanjem politiškem stanji in kako se je katoliškem konservativcem ravnati v teh okoliščinah. Pred drugim je spregovoril o odstopu nekterih mož iz očitnosti in imenoval je Dunajevsk••ga. katoliškega Avstrijanca v naj boljšem pomenu, in o Praž iku je rekel, da je bil blizo konservativcev, sedanjo vlado imenoval je konservativn< » liberalno ali liberalno konservativno; kar pa nikakor ne more dolgo terpeti. To bližnje spremenjenje, je djal. mora biti kažipot katoliškim konservativcem oziroma na njih obnašanje. Konservativci in liberalci pravi Ebenho«-h, ne morejo nikoli in nikakor v enih vojnicah vleči. Ako pa vender v zboru pogosto delajo, večino P««ljci, konservativci in liberalci skupno, je to zato. da bi do vladinega djanja ne zgubili čisto vse^ra vpliva. Dalje meni, Ebenhoch. da v oziru na vlado naj konservativni katoličani v politiki ne bodo nepogojno odbijavni. oziroma na gospodarska vprašanja pa naj bode svoboda. S Poljci moramo ostati v prijaznosti, ker tudi mi kot politiška stranka imamo od njih naj večo podporo. Ud Mladočehov kot stranske nas odvrača njihovo sovraštvo do Nemcev in njihovo pro-stoiniselstvo v verskih vprašanjih Z liberalci ni nič opraviti. Antisemiti in kerščansko-socijalci se ne sramujejo za katoličane oglasiti se. ne boje se keršč.tnsko stranko družbo imenovati se in hočejo svojo ref-Tino na kerščanski podlagi. Njihovega radikalizma v po-močkih k cilju pa ne moremo deliti z njimi. Edinost z njimi pozdravljamo. V šolskem vprašanji, nič ne dvomim, da nas bodo podpirali. Sicer si v šolskem oziru v sedanjih okoliščinah nima upanja k:«j d« »seri. kakor tudi mora to obžalovati. rDokI"r ljubi Bog dopušča šibo narodnega prepira v naši domovini, dotlej se v tem oziru stalnega zboljšanja in nadjati. Zakaj jasno je. da narod, ki narodnost nad vero stavi, za vero ne gre v ogenj! Tako Ebenhoch in pristavlja, da tega vprašanja nikoli ne bodo pustili spre i oči in bodo iskali po vpravnein potu izpeljati, kar se ne dá storiti s postavo. Dalje še izpeljuje, da konservativcem nikakor ne kaže zapustiti H »h.mwartovega kluba, ker če ta razpade, gotovo nastopi nemško-li. beralna vlada. Taki glasi so se slišali še pred kratkim časom Zdaj v malo dneh že spet nekoliko drugi veter pdil,a „Slovenec" piše 2 grudna pod napisom „Verska šola" tole: Ko se je bila razbila nekdanja desni-a. je kazala. da je verska šola za dolgo izginila z dnevnega reda. Ali sedaj se pa že stvnri obračajo na bolje. Le-viea se začenja kujati in desnica dobiva večjo moč (kuja se namreč levica zato. ker je Taaffe Čehom ministra obljubil». S tem pa tudi raste upanje, da dobimo versko šolo. Levičarska glasila že razširjajo bojazen, da bede grof Taaffe moral privoliti desni-čarjem v njih želje, glede verske šole. .Slovenec" pravi dalje, da Avstrije še ni toliko prešinil katolišk duh. da bi mogli pričakovati, da se šola popolnoma verne Cerkvi in goji Kbenhochovo nado, da se nekaj saj že ne v predolgem času doseže. Komu je pripisovati to naglo zasukanje na bolje v Naj misli in reče kdo. kar mu je drago, mi smo prepričani, da to izrekujejo sv. Oče Leon XIII, po čegar ukazu se molitev sv. rožnega venca vedno nadaljuje. Koliko molitve se je storilo meseca oktobra in se j»., mnogih duhovnijah opravlja še zdaj. ko je zanje bolj vgoden čas. Ali pa Avstrija res še ne spozna, da je skrajna potreba, naj se šola Cerkvi poverne. Kdor tega ne spozna je slep. gluh in nem in mu je težko več pomagati. Od časa do časa dosti pogosto naznanja r Vaterland", da so zopet in zopet na Dunaju zasačili novo bando mladinskih pobalinskih tatov, roparjev in celo še kdaj morivcev. tolovajev, da molčimo o druži h hudobijah, pa da že golobradi, otročinski za-nikarneži iz prismojene pohlepnosti do druzega spola sami sebe ah tudi druge streljajo ali drugač končujejo in da se ta strašna kuga zmeraj bolj razširja. Kje je verska šola. kje so verske vaje da bi se mladina učila in znala premišljevati, kaj take hudodel-nike čaka v večnosti! Zakaj se v druzih in manj važnih rečeh posluša svet modrega sv. Očeta Leona XIII, in zakaj ne v tem, kar je najbolj potrebno in važno? Ali je treba čakati, da bo človeštvo do zadnje meje nesrečno in potem še le začelo k Bogu klicati, k sv. Cerkvi se spreobračati ? — Med tem so levičarji dobili nekako zmago v deržavnem zboru, ki jim ne bode nič koristila, naj-berž pa škodovala. S pomočjo mladočehov, mlado-hervatov in Sch<»nererjevo stranko so namreč dobili večino ko se je glasovalo za tako imenovani „dis-pozicijski zaklad." tisti denar, ki ga je sicer Taaffe dobival, da si je vladni politiki prijaznih časnikov pridobival in jih podpiral Levičarji sicer vriskajo, da so se tako zmaševali nad ministerskim predsednikom, ker je Cehom ministra obljubil, toda s tem so si pa tudi Taafiejevo zamiro nakopali, in on bo primoran se bolj k desničarjem nagibati. Bili so v deržavnem zboru one dni izredni hrupi in zelo hude borbe. Psev-doliberalni in narodnostni inalik sta velika dihurja vsega hudega. Bim. Bližnji konzistorij. kakor pišejo, bode v pervi polovici meseea januvarija. Izvolili bodo sv. <>če več kardinalov, med kteriini bodo tudi apost. nuneij na Dunaju, nadškof v Dublinu. knez in škof vratislavski idr. Bim. Častni predsednik pri odboru za papeževo zlato maš«» j«- kardinal Paror-hi Le-ta je 25. novembra ra/jioslal pismo d«, vsih šk«Tov. ktere prosi, da naj mu p< >lje;«» nar.inki popis priprav. kter<> snujejo po .-V'»jih šk<»iijah v čast ."»nletnice sv. Očeta oziroma na iij.h n-manja. njih čas itd. Kardinal Lavigerie ki je 2«; nov. v Algiru umeri, j»- bil p »jen :;l okt. 1 >_*."> Znano je njegovo veliko prizadevanje za odpravo sužnjogti pri zamurcih. Bog mu daj vrni mir. Bim in Amerika. Znano je že, da sv. Oče so razodeli voljo vdeležiti se velike Kolumbove razstave v Čikagi in znano je tudi dopisovanje med ameri-kanskim deržavnim tajnikom Posterjem in kardinalom deržavnim tajnikom Rampollam v tem oziru. Pisal je Foster 10. sept. t. 1. in zagotovil, da zedinjene amerikanske deržave bodo z naj večo zvestobo sker-bele za varnost predmetov, ktere bodo sv. Oče poslali na razstavo. Razstavljene bodo te reči v posebnem poslopji, ktero bode narejeno natanko po samostanu „La Rabida" na Španjskem. v kterem je Kolumb več let živel. Foster je sv. Očetu ponudil posebno vojno barko, ktera bode papeževe razstavne stvari prepeljala iz Rima v Ameriko in potem zopet nazaj v Rim. Kardinal Rampolla v odgovoru 28. sept. t. 1. do tajnika Fosterja v imenu sv. Očeta serčno zahvalo naznanja za toliko priljudno ponudbo in omenja, da sv. Oče imajo dovolj vzrokov ozirati se na Zedinjene deržave zarad prostosti, ktero ondi vživa katoliška Cerkev in po pravici občudujejo pogum in napredke amerikanske, odmenili so, da se bodo na Kolumbovi razstavi dali zastopati v osebi nadškofa Msr. Satolli-ja Prepričani so Nj. Svetost, da vlada bode z volit vijo tega prelata zadovoljna in da ga sprejme s priljudnostjo, kakor je njej lastno. Ali ni to lepo? Kdo pa bo pri tem pisano gledal ? ... Rusija. V Saratovu je bilo pred nekaj časom o pričetku kolere vstalo hudo rogovilstvo; vsled tega je ondotna vojna sodnija obsodila 28 deležnikov v smert. na vislicah, 38 na galeje k terdemu delu, in 18 v ječo, 75 zatoženih je izpuščenih. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostol j s t v a. Nameni za mesec december (gruden), a) Glavni namen: Katoliška Poljska dežela. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Ako pravi kardinal Maning o Irski, da je podedovala vse zlo, kar ga morejo kakemu ljudstvu nakopičiti stoletja verskih in ljudskih vojsk, velja nekaj enacega kacih 100 let ali več tudi o katoliški Poljski; tudi njeno terpljenje za sv. katoliško vero postalo je že obče znano. „Ljudstva hotel je Bog," kliče navdušen sin Poljskega ljudstva, „in v tvoji milosti, o Jezus Kristus, so spočeta. V vsakem ljudstvu nahaja se tehtna misel, ki prihaja od Tebe, ki zaznamuješ pota njegove osode. Nahajajo se pa taka ljudstva, ktera imajo poklic braniti resnico in lepoto nebeško, rešiti svet hudodelstev in mu dajati zgled evangeljske popolnosti s tem, da nosijo več let težki svoj križ po kervavih cestah, dokler ne vdihnejo v vzvišenem boju ljudem bolj božjih misli, svetejše ljubezni in priserčnega bratstva v povračilo za meč. kterega so jim v persi zasadili. Taka je Tvoja Poljska, o Jezus Kristus!" Zgodovina katoliške Poljske v resnici kakih 200 let ni druzega, ko kervavo. toda slavno mučeništvo. Četudi imajo katoliški Poljci v Avstriji pod milim Habsburškim žezlom milo ravnanje, in četudi je pritisk pojenjal na Pruskem po propadu Bismarkovem; vendar Ruska vedno nadaljuje terpinčiti svojih poljskih podložnikov t^r jih neprizanesljivo treti. Vsak trenutek naznanjajo nova žaljenja cerkvenih pravil, vsak trenutek dajo se na svitlo novi načerti za preganjanje Sploh pa ruskim vradnikom takih ukazov ni treba, ker ti mogočneži itak že svojevoljno odpravljajo župnije. zapirajo cerkve in svetišča, ktere cenijo za nepotrebne, ali jih premene v gerške ter podrede razkolu. ne zmeneč se za škofovske pravice in kakoršne koli cerkvene prostosti. In skoraj ne mine dan, da ne bi slišali o pregnanju katoliških duhovnov ali vernikov v Sibirijo. Celo neki francoski list kljubu veli-cemu navdušenju za rusko zvezo prizna, da je naj bolj bridka zveza, ktero si dopušča sedaj katoliška Francija, zaveza z Rusijo, ktera nadaljuje, najnesrain-niše se pehajojoč preslepiti sv. Stol, da je naj bolj kruta preganjavka Cekve na katoliškem Poljskem. Dolga zgodovina terpljenja katoliške Poljske pod nasilstvom razkolne Rusije da se primerjati razun temu. kar je preterpelo Irsko od protestanške Anglije, le še usodi Cerkve na Japonskem, kjer so skušali ugasiti luč sv. vere s potoki kervi in solz. Toda ravno ta dva vzgleda vživata naj našo nado za Poljsko, da se tudi tu ne bo posrečilo sovražniku svoje delo zveršiti Poljska, nekdaj z Ogersko ščit kerščanstva zoper Turke in Tartare. sedaj še naše predzidje in jez zoper razkol in barbarstvo, Sercu Jezusovemu tako draga Poljska naj bo ta mesec predmet naše posebne molitve. Draga je Poljska Sercu Jezusovemu vsled svoje verske zvestobe in posebno vsled svoje goreče želje v češčenju tega sv. Serca. Že iz pervih časov, ko se je bilo razodelo to češčenje Serca Jezusovega, začuli so se iz Poljske mnogobrojni glasovi za razširjanje tega češčenja, in na prošnjo vseh škofov Poljskega kraljestva sledilo je 1. 17*>5 dovoljenje, da se smč praznik Jezusovega Serca obhajati s posebno mašo in s posebnim oficijem. Sedaj cvete molitveno apostoljstvo med poljskimi katoličani tako, da šteje majhni poljski „Poslaniec" kljubu vredbam, ktere je napravila ruska vlada zoper, češ, deržavi nevarni listič o kugi in koleri. kakih 125.UOO iztisov. Poljska ni še zgubljena; dokler živi le še en Poljak. Poljska ni zgubljena! tako se pravi o politični Poljski, velja pa to tudi o katoliški Poljski, dokler se v nji še nahaja taki duh. „Ljudstvo," pravi neki francoski cerkveni predstojnik o Poljski, „kterega ni moglo premagati 200letno preganjanje, ljudstvo, kterega vera je neiztrebljiva, in poterjena, kakor njegova ljubezen do domovine, ali to ne dobiva očitne pomoči od zgoraj ? Ljudstvo junakov in mučenikov, vedno mučeno in vedno ohranjeno, dejal bi, maziljeno s svojo lastno kervjo; celo njegove rane dihajo moč življenja in zmage. Molitev. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije, Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat ua dan Leon XIII. 1885.) Posebno pa ti jih darujem za katoliško Poljsko deželo kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. O sladko Serce mojega Jezusa, daj, da to vedno bolj ljubim. Amen. i Vsnkrat 3oo dui ».dpu. 1. 1S7»; i Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakiat 300 dni odpustka. Pij IX 1S-V>.> Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca, prosi za nas. ( 100 dni odpustka enkrat ua dan Pij IX ls 74.» Sv. nadangelj Mihael, sv Bonifacij, zvel. Peter Kanizij, prosite za nas! b) Posebni na m e n i. 11. Tretja adventna oedeija. Pravi adventni in >i>okorni duh. Višje dekliške šole. Povernitev tujejra blaga in odvzete «asti. 12. S. Ottl ja. Boha časnih dobrot v čast liožjo m /ve!n".inje duš. Milost stanu primerne čistosti. Na očeh bolni. 13. S. Lucija. I'o spe -1 te Ij i molit ven»<:a aposioljslva. i:«dovi in njih predstojniki. Odvernjenje nesrečnih porok. Ver pravd. U S. Bertold Rezinški (Regensburški.) Bavarsko. Kdmost med voditelji kat. ljudstva. Brezvestni uradniki. Xe>re«"iie družine. lo. S. Kristijana. Severni misijoni. Kerščanska hiša delavk na Dunaju in vstanovljenje enakih naprav po družili mestih. 16. S. Evzeblj. Zadoščenje za oskrunjenje nedelj. Mlade dekleta v nevarnosti. Pisateljske zadeve. Nesrečni zakoni. 17. S. SturmiJ. Saksonija in llesija. Yr<«dno osk<-rl* «vanje Božje besede. Vineencijeve družbe. Naprave za božjastne. (Dalje nasl.» II. Bratovske zadeve N. 1J. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Sestra priporočuje na duhu bolnega za brata pomoč. — Za dušno pomoč neka bolna oseba na priprošnjo N. Ij. Oosp.- m sv. Antona. Zalivala. Pred dobrini letom meje začelo naenkrat boleli d«'sno oko. Zdravnik mi je odrekel vse upanje, da še kedaj ozdravim, rekoč, da kmalu preraste celo oko mrena. — V tej stiski jioiščem >i n.id-naturno pomoč pri Mariji-Pomagaj na Brezjah. - Neln-ški Devr i se izročim. njej se zaupam in jo prosim za zdravje. i> uu «:a dodeli, obljubila sem romati na Brezje in u>lišano prošnjo razglasiti v ..Danici." — Dobra Mali me ni zapustila. sp rosila mi je zdravje, tako da zopet vidim na desno oko. — Zahvalil >«m se ji šla na Gorenjsko, s temi verstieami izveršim tudi drugi del svoje obljube. Bes. ni še bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen. kd«T je Tebe na pomoč klical, o ljuba Marija. V Ljubljani. 3. decembra iS!»2. Kr. B. Listek za raznoterosti. Družba sv. Vincencija Pavljanskega obhaja društveni praznik brezmadežnega spočetja preč. bevire Marije s službo Božjo in skupnim sv. obhajilom n. t. m. zjutraj ob li 4 v cerkvi sv. Florijana. Dotični občni slu-i veršil so bode pa dne 13. t. m. zvečer ob 7. uri v katoliški družbi. Celovec. Po smerti č o And. Koblarja je v celovški b«>g« «slovnici postal vodja č. o. Maks. Huber, dosedanji podredja. pod vodja pa č. o. liud. Handman iz K.dksburga - vsi »S. J. Sedim: pripravljeni, zakaj po smerti je sodba! Zopet, dve nagli smerti: V soboto (3. t. m.) je kar nagloma na u!H uinerl krojaški pomočnik J. Poje; v ponedeljek < "i. t. m > pa ravno tako nenadoma osmoš'>1» c Pavel S^hemerl. lîog se duš usmili. Nevarno zbolel za pljučnico je č. g Jak. Pav-l'»včič. kapi. v Višnji gor;. Priporočen v molitev. Kolera. Iz Levo v a naznanjajo, da v huzjatinskem okraju seje pričela kolera: do poslednjih dni zbolelo 3o ljudi, uinerlo pa 13. Vročinska bolezen kakor poroča .Amer. Slovenec," hudo razsaja po nekterih krajih v Minnesoti in druzih Združenih deržavah ; v Ely u imajo povprečno na dan do bo bolnikov; v novih rudnikih v Mesabi so bolehali ljudje vse poletje: v Duluth-u jih leži navadno bolnih po 40—00; v Išpimingu. Mič., je zbolelo do začetka nov. 128 ljudi in njih več umerlo. — V Mili-vaukeji je 28. nov. strašen prizor razdjal 500 poslopji, škode je nad 5 milijonov dolarjev. Crosnod Fr. vitez Močnik, znani pisatelj matematičnih knjig za srednje šole itd., je 1. grudna v 79. letu svojega življenja umeri v Gradcu. Bog mu daj večni mir. Srečkanje rečne loterije v prid misijonske hiše oo. lazaristov v Kočevji se bode brez odloga veršilo ss. nedolžnih otročičev dan, t. j. 28. decembra 1892. I'rosi se. da bi se do tega časa z raznih krajev ver-nile srečke, ktere niso še oddane. Dobivajo se srečke teržne dni v sobi uršulinskega samostana, kjer so dobitki razstavljeni; sicer pa v loterijski pisarni v Vodnikovih ulicah št. 2. in po več trafikah: v špital-skih ulicah, ces Jož. tergu. v Šelenb. ulicah. V Št. Viški fari nad Ljubljano že davno gospoduje huda griža, zdaj pa je tudi pljučnica pritegnila. Podobn«» se sliši tudi od drugod. — Pokora, pokora j«' potrebna! Zoper epičarje. Gospod župnik kalniški Luka Turčič dal je na svitlo knjižico o začetku človeka o» porieklu čovjeka). po prirodoslovnih znanostih in sv. pisma. Knjiga šiba darvinistiške marnje hervaških priroduslovcev Brusina in Kišpatica ter jih zavrača z naj novejšimi rezultati prirodoslovnih m antropolo-giških znanosti. Delce stane 50 soldov. (Natis v Zagrebu pri Ant. Scholzu.) Missa pro populo. (il. T«r/.a-ki ^k»>lij>ki list od novembra. Missa pro populo, utpote ¿-nus'reale et persónate, appli -anda est ab ipso paruuho. deficiente causa canoniza. aut cu usa Vefae necessitatis. Nam dum cetera munera parochialia aliis com-mittuntur populus consequitur effectum; in oblatione vero sacrificii, nedum spectatur effectus. soH-liwkurt miaijunr: Neimen. 10 gld. za ljubo zdravje in p«'in«x" v dušnih potrebah. Zi *r