PoStnina plačana t gotovtnL ^ Leto IX., St. 46 („JUTRO"xvin.,8t.z66a) Ljubljana, ponedeljek 15. novembra 1937 UjtiiovuuWu ujuDijaotk tinaJljeva 6 — ieieton ftt 3122. 3123. 3124, 8125. 1L26. -eratru xldeieK: Ljubljana, Selen-ourgova tli - rel 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica oeije noeenova ulica 3. — feletoo St 190 Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42 Podružnica rrbovlje: v USi dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Dir Uredništvo: LJubljana: Knafljeva uuca 5. reieton St 3122, 3123 3124. 3125 U» 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj - Na rofta se posebej uj velja po poŠto prejemana Din 4.-. po raznašal-. db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon St 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MIROVNA OFENZIVA ANGLIJE Nov val britanske diplomatske aktivnosti - Sporedna pogajanja z Nemčijo in Italijo London, 14. nov. d. Predsednik angleškega državnega 6vela lord Halifax bo prispel v četrtek na tridnevni obisk v Berlin- Kakor je bilo napovedano, ne bo obiskal samo lovske razstave v Berlinu in se udeležil lova v šleziji, temveč se bo sestal tudi s kan-celarjem Hitlerjem, zunanjim ministrom Neurathom in pruskim min. predsednikom Goringom. Zanimanje za Halifasovo pot v Nemčijo je po uradnem priznanju o domenjenem razgovora s Hitlerjem posebno veliko V poučenih krogih so prepričani, da se bosta Halifas in Hitler pogovorila o vseh perečih mednarodnih vprašanjih, še posebej pa o onih, ki zadevajo medsebojne odnošaje obeh velesil. Ker pa Halifaxov obisk ne bo uradnega značaja, se bo ta omejil v svojem razgovoru s Hitlerjem samo na to, da bo sprejel na znanje nemško stališče v informativne namene angleške vlade. HaliSasova misija v Nemčiji V tej zve7,i pa zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, da je Halifasova pot v Nemčijo, prav tako kakor razgovor angleškega odpravnika poslov v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom Cianom, 6amo del velike ofenzive Velike Britanije, za katero se je proti pričakovanju odločila angleška vlada prav v sedanjem trenutku, ko je zaradi podpisa trojnega pakta v Rimu napetost v svetu narasla. V Londonu se namreč prav dobro zavedajo, da se Nemčija svoji želji po ureditvi svojih odnošajev z Anglijo, za kar je bila pripravljena že marsikaj žrtvovati, še vedno ni odpovedala, dasi so uradni listi med obema vladama po znani odpovedi Neurathovega obiska v Londonu takorekoč prenehali. Chamberlainov govor na banketu londonskega župana pa je spet odprl pot za iskanje novih stikov v znamenju zbližanja tako z Italijo kakor z Nemčijo. Priznanje italijanskega imperija »Evening Standard« poroča, da je grof Ci- ano v razgovoru z angleškim odpravnikom poslov v Rimu izrečno poudaril, da pripisuj® Mussolini Chamberlainovemu govoru zelo velik pomen. Iz zanesljivega vira 6e nadalje doznava, da je za razgovor z angleškim odpravnikom poslov zaprosil Gi-ano sam. Zato v diplomatskih krogih navzlic vsem trenutnim rezervam ne izključujejo možnosti neposrednih angleško-itali-janskih pogajanj. Ta delni optimi/em je nastal predvsem zarasli tega, ker so se "az-nesle govorice, da je v glavni italijanski zahtevi, priznanju abesinske osvojitve in italijanskega imperija, že mogoč kompromis. Angleška vlaila pa bi bila pripravljena sprejeti kompromis v tem vprašanju le pod pogojem, ako bi ji Italija storila naslednje protiusluge: • • • z naslednjimi pogoji 1. Odpovedala naj bi 6e protiangleški propagandi v Ecriptoi in Palestini 2. Omilila naj bi nekatere svoje vojaško-strate-ške ukrepe, ki posebno kvarijo medsebojno zaupanje, tako naj bi na primer zmanjšala število 6vojega stalnega vojaštva v Libiji, kjer je v zadnjem času zbrala okoli 70.000 vojakov, kar se Angliji samo za obrambo te kolonialne posesti zdi močno pretiran ukrep. 3. Pokazala naj bi vso dobro voljo glede ureditve in razčiščenja nekaterih obmejnih problemov med italijanskimi in angleškimi ozemlji v Afriki. 4. Dala naj bi vsa jamstva za povsem neovirano in svo- bodno britansko plovbo skozi Sredozemlje. Glede vse teh vprašanj se hoče angleška vlada, kakor poudarjajo v vBeh tukajšnjih poučenih krogih, posvetovati z italijansko vlado v popolnem sporazumu in ob takojšnjem obveščanju francoske vlade, s katero želi postopati v skladu s popolno solidarnostjo obeh držav glede vseh perečih mednarodnih problemov. Rezerviranost v Rimu Kolikor se .je moglo doslej zvedeti o italijanskem stališču glede teb angleških zahtev, se zdi, da Italija Lorulonu še vedno ne zaupa, ker ima vtis. da je Anglija sprožila svojo najnovejšo mirovno ofenzivo sa-mo zato, da bi pridobila na času za izvedbo svoje popolne oborožitve. Zato so v Rimu mnenja, da bi se morala podajanja za ureditev visečih vprašanj, ako je angleški vladi zares kaj do tega začeti takoj in tvrez odlašanja. Vprašanje je. ali bodo nova pogajanja med obema velesilama mogoča navzlic rezerviranosti, ki jo trenutno kaže Rim. Lord Halifax pojde tudi v Rim London. 14. nov- o. »Daily Mailc doznava, da bo lord Halifax iz Berlina takoj odpotoval v Rim. Te informacije potrjujejo tudi v londonskih političnih krogih in naglašajo, da je potovanje Halifa-xa v Rim potrebno, ker si želi Anglija istočasnih pogajanj z Nemčijo to Italijo za ureditev medsebojnih odnošajev. Pred odhodom v Berlin bo imel lord Halifax v ponedeljek konferenco z zunanjim ministrom Edenom, v Berlin pa bo odpotoval v sredo takoj po seji vlade, na kateri bodo sprejeli končna navodila za njegove razgovore v Berlinu in Rimu. Mihalake vrnil mandat Njegova misija ni uspela, ker je naletel na ovire v pogajanjih z Vajdo Voevodom Bukarešta, 14. nov. AA. Vlada je objavila naslednjo izjavo: Zikonodajna doba sedanjega parlamenta se po ustavi zaključi meseca februarja p j iiodnjega leta. Prekratek čas dotlej onemogoča zakonodajno delo, zlasti proučevanje proračuna, in je zato predsednik vlade Tatarescu smatral za potrebno, da naprosi kralja, naj čim prej prouči. splošni politični položaj, zaradi česar mu je podal ostavko vlade. Kralj Karol je ostavko Tatarescove vlade sprejel in takoj nato pričel konzultacije. Poleg drugih je sprejel v avdijenco tudi vodjo narodne kmečke stranke Mi-halaka. ki mu je poveril misijo za sestavo vlade pod pogojem, da bi sodeloval z Vajdo Voevodom, voditeljem stranke rumunske fronte. Po Mihalaki je bil ponov- no sprejet v avdijenci dosedanji ministrski predsednik Tatarescu. Nato je kralj sprejel še bivšega predsednika vlade in zunanjega ministra Mironesca. Glavni odbor narodne kmečke stranke je imel dopoldne pod vodstvom Mihalaka sejo, na kateri so sklepali o sestavi vlade. Predvsem so razpravljali o ovirah za sporazum z Vajdo Voevodom. Splošno sodijo, da bo Mihalake vrnil mandat. Politični krogi potrjujejo vest, da se bo neodvisna stranka združila z liberalno, šef neodvisnih liberalcev Jurij Bratianu je sam potrdil to verzijo. Bukarešta, 14. nov. AA. Kralj Karol je sprejel vodjo narodne kmečke stranke Mihalaka, ki mu je vrnil mandat za sestavo vlade, ker mu njegova misija ni uspela. letališče v Hungčavu spremenjeno v pravo trdnjavo, ki je bila vešče maskira.na in v kateri so bila razmeščena neštevilna strojniška gnezda. DelLus zadovoljen s potekom bruseljske konference Bruselj. 14. novembra AA. Pacifiška konferenca je !mela včeraj popoldne tajno sejo. Japonci zavzeli mesto Kiating, glavno oporišče čang- kajšHove obrambne erte šanghaj, 14. nov. d. Nova ofenziva, ki so jo pričeli Japonci na severo-zapadu od Šanghaja na črti Liuho-Lotien-Kiating je že dosegla znatne uspehe. Kitajske črte so bile 25 km severno-zapadno od Šang-haja prebite, kar bo morda imelo za posledico, da se bodo morali umakniti Kitajci v vsem severnem odseku šanghajške fronte proti zapadu. Japonski sunek, ki predstavila drugo fazo šanghajske ofenzive in ki ima za cilj, da potisne kitajske čete do Nankin-ga, je naperjen v prvi vrsti proti Kiatin-gu, glavnemu oporišču takozvane čang-fcajškove črte ob Sučavu. Včeraj oh 3. zjutraj so japonske čete dosegle Cang-kajško-vo črto pri Kiatingu, ob 11. dopoldne pa £*> Japonci že zasedli mesto, ki je zavarovano z močnim zidom in s treh strani z vodnimi prekopi, ker so se Kitajci le slabo hranili Na Id tajski strani priznavajo Istočasno umik v južnem odseku šanghajske fronte. Kitajske čete so zavzele postojanke na gričih okoli Sungkianga, kjer upajo, da se bodo mogle uspešno upirati japonskemu navalu. Japonske pomorske oblasti izjavljajo, da so včeraj dopoldne izkrcali čete v Pai-nu, 60 km severno od šanghaja, točno nasproti sovražnim postojankam. Boji so se takoj pričeli in so japonske čete zavzele Cingčairitem ,ki je 70 km od Tašanga. Japonci so nato zasledovali kitajske čete, ki so se pričele v neredu umikati. Poročevalec agencije Havas sd je ogledal zapadni dej šanghaja in okraje, ki so jih v zadnjih dneh zavzele j ponske čete. V Hungčaju je poškodovana veliko število hiš, v katerih pi-ebivajo šajci. Civilsio prebiva -*tvo je skoraj docela zapustilo ta okraj. Na nekaterih krajih je ostalo še nekaj kitajskih vojakov, ker se od časa do časa čujejo streli iz pušk in strojnic. -Va cestah '2že še vedno trupla vojakov in jivihstcuv. Povsod je mnogo opuščenih topov, zabojev, granat in drugih vojnih potrebščin. Jaiponca so ugotovili, da je bilo na kateri, so proučili besedilo deklaracije glede japonskega odgovora na povabilo k sodelovanju z dne 6 novembra Na popoldanski seji je italijanski delegat izjavil, da bo italijanska vlada potrebovala več časa za proučitev vsebine deklaracije, ki naj fcd se objavila na poslednji japonski odgovor, menil pa je, da ne bo mogla pristati nanjo niti načelno niti v podrobnostih. Tajna eeja. ki pričela ob 16.30, je trajala dobre tri ure. Četrt ure pred zaključkom je francoski zunanji minister Del-bos odšel in je ob 20. odpotoval v Pariz. Novinarjem je izjavil, da je bil dosežen popoln sporazum in da je zelo zadovoljen z rezultatom, posebno pa še s prisrčnimi razgovori, ki jih je imel z Davisom in Edenom. Na snočnji seji konference so načelno sprejeli i predlog delegacije, obenem pa je bilo sklenjeno. da 6e zastopniki sodelujočih velesil sestanejo spet jutri ob 16. Po informacijah iz zanesljivih virov, je bil na včerajšnji tajni 6eji dosežen načelni sporazum o nekaterih ukrepih glede Kitajske, tako glede dobave orožja in streljiva ter kreditov. Podporno akcijo za Kitajsko bo vodila vsaka država zase po svojem lastnem premisleku, vendar pa je bila po želji Francije predvidena tudi vzajemna pomoč za primer, če bi nastali kakšni nepričakovani incidenti. Besedilo deklaracije, ki je bito proučena na snočnji seji, bo objavljeno jutri. Nesreča grškega parnika Newyork, 14. novembra o. Iz Norfolka v Virginiji coročajo, da se je davi potopila v silnem viharju ob vzhodni obali Zedinjenih diržav pri rtu Hateras grška tovorna ladja i-Cen i Handris«, natovorjena s starim železom. Posadka je imela 29 ljudi, rešilo pa =e jih je samo 6. Bolgarski kralj na pariški razstavi Pariz. 14. novembra AA- Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta dopoldne drugič obiskala pariško mednarodno razstava v Bruslju Po obisku v Parizu je predsednik katalonske vlade odpotoval v Bruselj, baje zaradi pogajanj za premirje v Španiji Pariz, 14 novembra. AA. Predsednik katalonske vlade Companvs, ki se ie mudil v Parizu, jc bil včeraj na obedu pri poslaniku Osoriju Galardu. Popoldne se je poklonil grobu Neznanega junaka in položil nanj venec, dopoldne pa je odpotoval v Bruselj. Bruselj, 14 nov. AA. Glede na bližnji prihod predsednika katalonskega generali-dada Companysa v Belgijo, je delegacija generalidada v Bruslju izjavila, da bo njegov prihod izključno zasebnega značaja. Companys bo obiskal svojega sina, kakor je pred kratkim že sam napovedal. Delegacija zaradi tega želi, da se za njegovega obiska. o katerem še ni znano, koliko časa bo trajal, spoštuje ineognito predsednika ter poudar a. da si to želi tudi on sam. Z dj-uge strani prihajajo informacije, po ka-tt rih prihaja Companvs v Bruselj v zvezi s pogranjam za premirje v Španiji. Delegacija kategorično izjavlja, da so te govorice absolutno neosnovane in da se Com panys ne bo pogajal z nobeno osebnostjo iz diplomatskih krogov. Azana na madridski fronti Madrid, 14 nov. AA. Predsednik republike Azana je prispel snoči v spremstvu mi- Zveza kulturnih društev je podala račun svojega dela V ljubljanski zvezi je organiziranih 378 društev nistrov Jirala, Prieta ln Negrina v Madrid. Pregledal je vso fronto, posebno pa postojanke pri Sieri. Na tej poti sta ga spremljala generala Miaja in Roja. Dopoldne je pred sednik s svojim spremstvom obiskal ranjence v delavski bolnici. Obiskal je tudi magistrat. kjer je imel govor po radiu, v katerem je opozoril posebno na junaštvo madridskega prebivalstva Azana je zelo pohvalil narodno vojsko, ki je sposobna za največje napore in bo branila ozemlje republike brez sleherne tuje pomoči. Negrin ne gre v London London. 14. nov. d. V španskem poslaništvu demantirajo vesti listov, po katerih naj bi predsednik španske vlade Negrin odpotoval iz Barcelone v London. Negrina ne pričakujejo v Londonu in eo tozadevne vesti brez vsake podlage. Tudi poročila iz Barcelone demantirajo, da namerava Negrin odpotovati v London, kjer naj bi zaprosil angleško vlado za posredovanje z generalom Franrom. Postani in ostani član Vodnikove družbe* Ljubljana, 14. novembra. V sejni dvorani Zveze kulturnih društev v Kazini so se dopoldne zbrali delegatje nacionalnih to naprednih prosvetnih društev k občnem zboru svoje matice, ki je pokazal nazorno sliko nacion alno-p kurirskega dela v naši provinci. Poleg delegan tov iz naših mest to vasi so zborovanju prisostvovali mimo nekaterih drugih nacionalnih delavcev tuda zastopnik banske uprave prof. Jeglič, zastopnik mestne občine načelnik dr. Mole to minister dr. Kramer, ki so ga delegatje ob prihodu v dvorano pozdravili s prisrčnim aplavzom. Zborovanje je otvoril predsednik prof. Je-ran, ki se je v pozdravnem nagovoru še posebej spominjal najvišjega zaščitnika vsega nacionalno-kulturnega dela Nj. Vel. kralja Petra n. Med živahnim odobrava>-njem je bila sprejeta vdamostna brzojavka mlademu vladarju. Delo v preteklem poslovnem letu Pregledno sliko borb, ki jih je ZKD iz-vojervala v preteklem letu, je podal tajnik glavnega odbora dr. Boris Puc. Navajal je materialne težkoče in ovire, ki so izven območja nacionalne kulturne organizacije, pa so v preteklem letu občutno zadrževale razmah dela ZKD. Trenotno je v zvezi organiziranih 378 društev, kar pomeni nasproti stanju v lanskem letu nazadovanje za 16 edinic. Delovni stik med članstvom in centralo je bil v splošnem dober. Centrala je svojim članom nudila vse, kar je mogla v okviru razpoložljivih sredstev. Prirejala je predavanja, izposo-jevala knjige, projekcijske aparate, kostume, partiture in dajala pojasnila to nasvete. Da d& več iniciative za podrobno delo na deželi, se je odbor odločil organizirati predvsem idejne tečaje to poseben dan naše knjige, ustanavljati knjižnice, deliti knjige že obstoječim in organizirati potovanja na pariško svetovno razstavo. Izmed teh nalog, so največ uspeha prinesla štiri potovanja v Pariz. Poleti je odbor nameraval organizirati srednješolski idejni tečaj, da vzbudi med našo mladino zanimanje za prosvetno delo. šele zadnji dan je bila prireditev prepovedana. Prav zato je odbor opustil tudi organizacijo idejnega tečaja za naše podeželske prosvetne delavce, ki bi se morala vršiti jeseni. S tem je odpadel tudi dan naše knjige, ki naj bi se vršil skupno s tečajem. O obsežnem podrobnem delu pa priča seznam prejetih (1002) in odposlanih dopisov (964). Poleg tega je tajništvo odposlalo 9 brzojavk to 2 olcrožnici. Izmed odsekov ima največ uspeha za sabo predavateljski, ki je organiziral 95 predavanj, a udeležilo se jih je bLizu 12.000 poslušalcev. To so prav zadovoljive številke, če upoštevamo, da je moral odsek zaradi težkih gmotnih razmer svoje delo omejiti Dramski odsek je med drugim izdal v svoji založbi igro »Drobosenjak«, izvirno delo podpredsednika ravnatelja špicarja. Knjižarski odsek je bdi stalno v zvezi z mnogimi knjižnicami, ustanovil je novo knjižnico v Kočevski Reki, razdelil večje število knjig domačim bolj siromašnim knjižnicam in poslal tudi večjo zbirko na Vestfalsko. Po sklepu centralnega odbora pa je v zadnjem času opustil sistem da rovamja in je začel knjige v večjih skupinah izposojati samo za dobo 6 mesecev ali enega leta proti poznejši zamenjavi. Marljivo je bil na delu tudi propagandni odsek. Na koncu svojega poročila, je tajnik toplo priporočal, naj se v odbor pritegne več mladih moči, ter se zahvalil n. tajniku Dušanu Verbriču za vso pomoč in naprednemu tisku za naklonjenost, ki jo je zmerom izkazoval ZKD. Blagajnik Paivle Borštnik Je poročal o denarnem gospodarstvu ZKD v preteklem letu, nato pa je načelnik predavateljskega odseka dr. Alujevič podrobno očrtal delo na tem važnem področju kulturne propagande. Vodstvo odseka si je pr:z3<-devalo, da reorganizira sistem predavanj to zlasti da doseže tesnejši stik med predavatelji in občinstvom. Mnogo zanimanja se opaža pri poslušalstvu zlasti za predavanja iz potopisne in zemljepisne stroke. Da bo beseda na odru deležna živahnejšega učinka, bo treba nabaviti še več diapozitivov to fotografskega materiala. Prijave za nameravani tečaj za srednješolce so jasno izpričale, koliko je še zmerom idealistov med našo mladino, iz katere bodo zrasli novi kadri nacionalnih ki prosvetnih delavcev. V vsakem srezu, pa tudi v vsakem večjem kraju naj bi se organizirali posebni odseki, ki bodo pomagali centrali pri izvajanju predavateljskega programa do čim večje smotrnosti Načelnik propagandnega odseka inž. Rus je poročali, da je bila naloga tega odseka v preteklem letu predvsem, organizirati okrožne prosvetne odbore v provinci to preko njih oživiti nacionalno-kulturno akcijo. Ovire, ki izhajajo iz političnega življenja naših dni, so v veliki meri zavrle izvedbo zamisli. Lepe uspehe pa pomenijo izleti, ki jih je ZKD organizirala junija, julija, avgusta to septembra v Pariz to ki se jih Je udeležilo lio oseb. Posebej se je načelnik zahvalil pri tej priliki prof. dr. Janku Pretnarju, ki si je za njih organizacijo pridobil največ zaslug. Debata in razni predlogi V debati, ki je sledila, je najprej delegat Patemost iz Trbovelj izrekel nekaj kritičnih pripomb, kar se tiče dela na področju dramatike. Da bi ZKD v večji meri ustregla potrebam naprednih odrov, naj hi naprosila vsa včlanjena društva, da sestavijo sezname geldaliških iger, s katerimi razpolagajo, in na podlagi teh seznamov naj bi ZKD potem sestavila skupen seznam, iz katerega bi si lahko gledališki odri izmenjavali literarno gradivo med seboj. Prav tako naj bi ZKD tudi sproti izpopolnjevala garderobo igralskih kostumov, obenem pa naj bi poskrbela, da bi tudi Narodno gledališče kakor v prejšnjih časih izposojalo igre to kostume. Po vzoru Sokolskega gledališča v Trbovljah, ki izdaja za vsako premiero svoi »Gledališki list«, naj bi tudi ZKD poizkušala uvesti svoje redno glasilo. Načelnik dramatskega odseka ravnatelj špicar je v svojem pojasnilu poudarjal potrebo, da se v repertoarjih naših amaterskih odrov uveljavi več boljše kvalitete in več narodnega duha. Zato je tudi ZKD izdala zadnji čas v slovenskem prevodu več dobrih, aktualnih čeških komadov, pa je vse premalo zanimanja zanje. Kar se tiče izposojanja garderobe, so največje težave v tem, da so nekateri odri mnogokrat premalo tankočutna, ko ravnajo s tujim blagom. Delegat Ramovž z Ježic je najvedel nekarj poučnih primerov, kako si lahko amaterski odri na deželi tudi v siroimaš- . nih razmerah pomagajo naprej. Tako so na Ježicd za uprizoritev »Uboge Ančke« izdelali kostume ob najskromnejših sredstvih sami. Govorili so delegatje Mlakar v imenu Naprednega društva za šentjakobski okraj, zastopnik škofje Loke, Rejc z Gradu, Perko v imenu Naprednega društva za dvorski okraj, starosta Sokola iz Zaloga,, zastopnik Cerknice, Klemesn-čič za Gasilsko četo na Barjiu in Dimec z Zidanega mosta. Posamezni govorniki so sprožili pobudo, naj bd ZKD apelirala na. druge napredne organizacije za gmotno podporo, naj bi se predavanja vršila v smotrno urejenih ciklih to naj bi bilo čim več predavanj iz nacionalnih tem, naj bi se prosvetnemu ministrstvu predložila posebna spomenica z zahtevo, da vlada, kar se tiče podpore, enakovredno obravnava vsa prosvetna društva brez ozira na politično smer, to da naj bd se čim bolj smotrno Izposojal podeželskim društvom filmski to podobni materija!, da bi lalhiko tu-ši kulturni matici to J čestital k doseženim uspehom. Po pičlih dveh urah stvarne, resne razprave, ki bo prinesla podrobnemu kulturnemu delu v našem podeželju brez dvoma mnogo novega razmaha, je predsednik prof. Jeran zaključil zbor. Obisk belgijskega kralja v Londonu Bruselj, 14. nov. AA. Kralj Leopold bo odpotoval v torek preko Ostenda v London. Spremljal ga bo tudi zunanji minister Spaak. Ladjo, s katero bo potoval preko Rokavskega preliva, bosta spremljali brodovji belgijske ta angleške vojne mornarice ter eskadrilja vojnih letal. V Dovru bo belgijskega kralja sprejel v imenu angleškega kralja Jurija vojvoda Glou-cestrskL SV~*vnostna smrt zagrebške Slovenke Zagreb, 14. nov. o. Zagrebška policija Se bavi s skrivnostno smrtjo vzgojiteljice Rozalije Lorbek, stare 27 let in po rodu iz Šoštanja. Snoči je odšla iz stanovanja ter izjavila gospodinji, da gre na neko zabavo, vrnila pa se je že po dveh urah ter se je pritoževala, nad silnimi krči v želodcu. Gospodinja je čula vso noč pri njej ter ji skušala olajšati bolečine. Zjutraj je pozvala zdravnika, ko pa je prišel, je bila Lorbekova že v agoniji. Zdravnik je izrazil mnenje, da je bila bržkone zastrupljena, ter je odredil obdukcijo trupla. Po obdukciji bo po^cija skušala ugotoviti, ali gre morda za zločin ali pa le za nesrečno naključje. Lorbekova je stanovala v Ulici kraljice M" rije št. 15. ter je bivala v Zagrebu že več let kot vzgojite-1 Ijioa otrok. »JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek 15. XL 1937. Delavski parlament je zasedal Delavci in nameščenci za izvajanje socialne zakonodaje in izboljšanje položaja Ljubljana, 14. novembra. V dvorani Delavske zbornice so se dopoldne zbrali zastopniki delavcev in nameščencev iz vse Slovenije k redni skupščinski seji DZ. Zborovanje je otvoril predsednik Jakomin, ki je ugotovil, da je izmed 60 delegatov prisotnih 50, posebej pa je pozdravil še komisarja dr. Bogataja kot zastopnika ministra za socialno politiko in šefa socialno-političnega oddelka dr. Kar-lina za bana. .Skupščini je poslala pozdrav tudi splitska DZ. Predsednik Jakomin je poročal najprej o odloku ministra za socialno politiko, s katerim je bilo marca razrešenih 7 članov. Na njihova mesta so bili poklicani Ivan Ropret, strugar iz Ljubljane, Anton Gerdej, kovinar z Javornika, Karmen Piu-kova, bančna uradnica iz Maribora, Tomaž Kavčič, žimoprejec iz Stražišča pri Kranju, Anton Blažek. uradnik iz Ptuja, Jože Vidergar, papirniški delavec iz Vevč, in dr. Franc Vatovec, novinar iz Maribora. Podrobno je predsednik obrazložil, kako je razdeljeno delo v zborničnem uradu, ki zavzema široka področja vse socialne problematike naših delavcev in nameščencev. Prizadevanja DZ in strokovnih organizacij po izpopolnitvi socialne zaKonodaje in izboljšanju položaja niso ostala brez uspeha, obžalovanja pa je vredn-, da se izvajanje zakonskih določil slabša iz dneva v dan. Strokovne organizacije so s svojimi akcijami dosegle celo vrsto kolektivnih pogodb, ki so prav tako izboljšale mezdne in delovne razmere. A tud" tu so pogosti primeri, da estanejo pogodbe samo na papirju. V pogledu pravne zaščite bo morala DZ v bodoče posvečati več pozornosti zaščiti onih, ki so v pravdah za plačo, določeno v kolektivnih pogodbah, za plače po zakonu o minimalnih mezdah, za odškodnine vajencem in za odškodnine, določene v raznih zaščitnih zakonih, in zaščiti onih, ki pridejo v spored zaradi izvajanja zaupni-ških funkcij in dela za strokovno organizacijo. Letos je bilo izvoljenih na področju ljubljanske DZ v 194 industrijskih in obrtnih obratih 779 delavskih in name-ščenskih zaupnikov, v 20 rudarskih in piavžarskih obratih pa 78 delavskih zaupnikov. Veliko število zaupnikov je bilo izvoljenih tudi v drugih strokah, zlasti v stavbinski, tako da kmalu ne bo večjega podjetja pri nas, ki bi bilo brez zakonitega zastopstva. Na koncu je predsednik protestiral proti zavlačevanju volitev v DZ. Če so se pred 4 leti lahko izvršile volitve v to važno socialno-politično korporacijo brez škode za javne interese, ni mogoče razumeti, kakšni interesi naj bi bili zdaj z volitvami v zbornico ogroženi. Zato zahteva skupščina čimprejšnjo izvedbo svobodnih volitev v DZ. Za njim je tajnik Uratnik v obširnem poročilu očrtal gospodarski in socialni položaj našega delavstva in nameščenstva. Razčlenil je razvoj našega gospodarstva _v smeri izboljšanja, ki ga na vseh področjih opažamo zadnji čas. Posebej se je po-mudil ob vprašanju rudarjev, ki predstavljajo še danes skelečo točko vse naše gospodarske in socialne politike. V letih krize se je iz emigracije vrnilo v domovino okrog 800 slovenskih rudarjev, a samo v revirjih Rajhenburg, Kočevje in Leše je od leta 1930. do 1936. padlo število zaposlenih delavcev za 3666. Iz teh številk jasno sledi, da imamo rudarjev preveč, ker za presežek ni mogoče dobiti dela ne ^doma ne v inozemstvu. V boljšem položaju so stroke, ki so v zvezi z gradbeno industrijo. Tu se je stalež delavstva dvignil na višino, ki jo je zavzemal pred 7 leti. Podrobno je tajnik poročal še o socialno-političnem položaju delavcev in nameščencev, na koncu pa je sprožil predlog, naj se osnuje poseben socialno-ekonomski institut za obravnavanje socialnih in gospodarskih problemov, s čimer bi se DZ razbremenila v svojem tekočem poslovanju. Na njegov predlog je skupščina odobrila institutu subvencijo 60.000 Din. Blagajnik Bricelj je poročal o računskem zaključku, iz katerega povzemamo, da dohodki DZ vzdržema naraščajo, kakor se v zadnjem času povišujejo mezde in rase obenem število zaposlenih. V imenu finančne kontrole je predsednik Rozman predlagal odboru razrešnico. V debati, ki se je nato razvila, so zastopniki posameznih frakcij v skupščini Svetek (Klub svobodnih strokovnih organizacij), Kosem (Narodni klub) in inž. 2u-mer (Klub krščanskih socialistov) podali načelne izjave, v katerih so pograjali zadržanje odločujočih činiteljev nasproti vrhovnemu strokovnemu forumu v banovini in so vsak v imenu svoje skupine ponovno zahtevali takojšen razpis volitev. Delegat Jelen iz Maibora se je še posebej zavzel za koalicijsko svobodo in se dotaknil tudi vprašanja azila za potujoče delavce, ki so ga krajevni činitelji v Mariboru onemogočili s tem, da so prostore, ki so od nekdaj služili v stanovanjske namene, najprej označiil kot nehigienske in neprimerne, nato pa so jih oddali v najem nekemu katoliškemu društvu. Predsednik Zveze društva privatnih nameščencev Zemljič je predložil obširno resolucijo, ki se zavzema za uvedbo neprekinjenega šesturnega delavnika za nameščence. Ministra za socialno politiko in za trgovino naj izdata novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja. Nameščencem naj se zagotovi popoln nedeljski počitek, uvede naj se angleška sobota. Ban naj z uredbo o minimalnih mezdah poskrbi, da bodo prejemki nameščencev vsaj za 50"/o višji od mezde nekvalificiranih delavcev. Minister za socialno politiko naj redigira pravilnik o skrbstvu za delavce in nameščence. Izvede naj se davčna reforma na nameščenske plače, razširi in izpopolni naj se zaščita plač pred rubežni-jo, razširi naj se zakon o pokojninskem zavarovanju na vso državo. Uredi naj se socialna zakonodaja za trgovske pomočnike in izboljšajo naj se pokojninske rente in pa rente vdov in sirot. Delegat Lombardo je protestiral proti prizadevanju političnih krogov, ki bi radi sredstva, ki se nahirajo v njem in . pri Borzi dela, naj se v resnici porabijo za podpore brezposelnim. Govorili so še delegat je Toman z Jesenic, Rozman, Godnik iz Celja, Kores iz Maribora. Vsi so se ujemali v kritiki, da se socialna zakonodaja v resnici izvaja samo tam, kjer delavstvu nalaga dolžnosti, a kjer gre za pravice delavcev in nameščencev, ostaja na papirju. Delegat Krč iz Kranja je poročal, da v tekstilni stroki ponekod še zmerom velja 10-, 12- pa celo 16-urni delavnik kljub kolektivni pogodbi. Prav tako še marsikje ni odpravljeno nočno delo mladoletnih. Delegatki Selanova in Godeševa sta na- vajali težek socialni položaj hišnih poslov. Delegat Arh iz Zagorja je naglašal potrebo reprodtetne pogodbe med Francijo in Jugoslavijo, kar se tiče rudarskega zavarovanja, obenem pa je navajal kričeče primere o razmerah, ki vladajo v državnih rudnikih. Vsi predlogi, ki so jpi sprožili govorniki, in vsi referati so bili na koncu razprave soglasno sprejeti. Delegat Kosem je prečital še pravilnik o fondu za pravno zaščito, nato pa je bil sprejet predlog tajnika Uratnika o zamenjavi hiše DZ v Celju z vilo in stavbi-ščem narodnega poslanca dr. Novačana, ki se prav tako nahaja v bližini celjskega kolodvora. DZ se bo za to transakcijo odločila, če ji bo tudi mnenje celjskega delavstva naklonjeno v pretežni večini. Iz proračuna za novo leto povzemamo med drugim, da bo DZ vrnila Mestni hranilnici letos 1.200.000 Din anuitet, da s tem prihrani na obrestih. Vsota 300 000 Din je določena za izvedbo novih volitev, dvigi skupini rudarske zadruge pa je dovoljena subvencija 50.000 Din. Tud! upokojencem naj se zvišajo prejemki Ustanovitev posmrtnega sklada za društvene člane Ljubljana, 14. novembra. Danes dopoldne je bil v veliki dvorani Mikličevega hotela izredni občn; zbor Društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino. Namen zborovanja je bil v glavnem pretres in odločanje o sprejemu osnutka pravilnika za posmrtni skad, ki ga je predložil glavni odbor. Zbor je otvoril društveni predsednik dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v pokoju, in pozdravil navzočne, ki so velika dvorano do kraja napolnili, ker je bilo pričakovati, da se bo poleg razprave o ustanovitvi posmrtnega sklada govorilo tudi o prikrajšanju, ki so ga utrpeli upokojenci, ko so bili prezrti pri zvišanju prejemkov. Glavna točka dnevnega reda je bilo, kakor omenjeno, sklepanje o ustanovitvi posmrtnega sklada za društvene člane. Namen sklada naj bi bil, nuditi po smrti članov zakonitim dedičem, odnosno upravičencem, podporo, ki bijih obvarovala pred najhujšo stisko. Ker je bila izražena želja, naj se osnutek pravilnika obravnava od točke do točke, je bilo tej želji ugodeno. Podpredsednik sodnik apelacijskega sodišča v p. Jakob Antloga je podal obširno poročilo o osnutku in se je od točke do točke do točke razvijala prav živahna debata. Po daljši debati je bil osnutek z majhnimi spremembami sprejet. V smislu teh pravil obstoji redno članstvo, do katerega so upravičeni vsi državni in samoupravni upokojenci - člani društva, njih vdove in otroci. Poleg rednega pa dopuščajo pravila tudi izredno članstvo, do katerega so upravičene zakonite soproge državnih in samoupravnih uslužbencev, pa tudi vsi aktivni državni in samoupravni uslužbenci, ki postanejo z upokojitvijo avtomatično redni člani. Mesečna članarina znaša 10 Din, vpisnina do 60 let starosti 20 Din. Za večjo starost se vpisnina postopno zvišuje. Višina podpor znaša po 6-mesečni karenčni dobi 500 Din in se stop- njuje do prstih let članstva na 2.000 Din. Predsednik je med drugim opozoril zbo-rovalce, da so banovinska društva državnih upokojencev v Zagrebu soglasno sprejela sklep, po katerem naj bi se vsako banovin-sko društvo imenovalo banovinsko društvo državnih in samo* .pravni upokojencev. Tudi naj bi v eni banovini ne bilo več takih društev, da bi se sile ne cepile. Med slučajnostmi je banski svetnik Mle-kuž postavil vprašanje, kaj je ljubljansko društvo ukrenilo glede na zadnjo - redbo vlade o zvišanju prejemkov državnih aktivnih nameščencev, pri kateri so bili upokojenci prezrti. Na njegovo vprašanje je poročal predsednik, da je banovinsko društvo v Zagrebu pozvalo vsa ostala banovinska društva, naj skličejo izredne občne zbore in sklepajo o potrebnih resolucijah. Prečital je tudi predmetno resolucijo zagrebškega društva in predlagal, naj bi domače društvo izglasovalo resolucijo, ki naj se odpošlje kraljevskemu namestništvu, ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru, obema slovenskima ministroma in predsedniku senata in narodne skup--ščine. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, poudarja, naj se s socialnimi ukrepi kolikor mogoče ozdravi med uradništvom nezadovoljstvo. Deloma se je to izvedlo z zvišanjem prejemkov aktivnim uslužbencem, upoštevano pa ni bilo več kakor bedno materialno stanje upokojencev, katerim ni bilo vrnjeno niti to, kar jim je bilo vzelo 1. 1935. Očitno nesocialen ukrep ie, da upokojencem niso bili zvišani prejemki tako kakor aktivnim, kakor so bili svoj čas obojim ponovno enako znižani. Posebno obupen je položaj upokojencev po starem zakonu, ki leto za letom naletavaio na nerazumevanje. V imenu 3.000 organiziranih upokojencev iz dravske banovine apelira občni zbor na človekoliubnost odločujočih faktorjev, da se krivice čimprej popravijo. Tri uspele akademije slepe mladine Izreden naval občinstva na vse tri prireditve Ljubljana, 14. novembra Snoči smo videli na odru velike frančiškanske dvorana akademijo slepe mladine. Vesele prizore, slišali smo poskočne pesmi, do solz smo se smejali prleškima bratcema Dralku in Jožku — odhajamo pa pretreseni v dno src, kakor da smo gledali eno najbol-nejših tragedij, igrano z dovršeno izvežba-nimi igralci- Da, gledali smo tragedijo ... Za akademijo slepe mladine je vladalo že nekaj dni veliko zanimanje, ljudje so postajali pred izložbami in si ogledovali pisavo slepih. Zvečer ob 20. je bila dvorana napolnjena. Za spuščeno rdečo zaveso se je slišalo kašljanje, naglo šepetanje, koraki 6em in tja. Luči v dvorani so ugasnile. Zavesa se je razmaknila Na odrn je zbor zapel Slomškovo koračnico. Deklice v belih bluzah. Vsa dvorana je gledala oči, oči teh, ki so v lepi vrsti stali na odru in peli. Oči majhne deklice. spredaj, ki so se neprenehoma obračale sem in tja in so bile kakor žive, kakor da vidijo". Upraviteljica zavoda za slepo mladino v Kočevju gdč. Bogomira Dobovžkova je nato na kratko razložila namen akademije- Prihodnje leto bo kočevski dom obhajal 201et-nieo otsloja. Saj je bil ustanovljen leta 1916 in sicer v Ljubljani, odkoder je bil lata 1922 premeščen v Kočevje. Danes je ta zavod. rosvečen samo vzgoji slepe mladine. Vzdržuje se iz banovinskega proračuna. V iijem so trije razredi osnovne šole, obrtna Šola in pletarska delavnica, saj se gojenci po dovršeni osnovni šoli posvečajo večinoma plefarstvu. s čimer se pogosto tudi preživljajo. Gojence poučujejo tudi v glasbi, za katero imajo veliko smisla. Vodijo mladinski in mešani zbor, dramski'in esperantski krožek. Izdajajo svoj časopis v Braillovem točkopisu za" slepe. Ko gojenci dovršijo učno dobo, jih odpuste iz zavoda. Ker so večinoma revni, jim zavod ob odhodu preskrbi orodje za pletar-sko obrt. Zavod nima mnogo sredstev, saj od države ne doti nobene podpore, zato si pomaga s prireditvami- Tudi dobiček te prireditve je namenjen podpornemu fondu za slepo deco. Drugi namen prireditve je pa ta. da se skuša slepo mladino čim bolj seznaniti z javnostjo. Slepi otroci so veseli, živahni, spretni in kot taki se hočejo tudi pokazati pred ljudmi. V začetku svojega govora je gdč. upravite Ijica pozdravila tudi pokroviteljico prireditve go dr. Natlačenovo. Ob koncu godovne budnice, ki jo je spesnila gojenka zavoda, uglasbil pa gojenec Tone Curič, sta oba dobila cvetje. Smehljaje se, sta ee klanjala tja, odkoder sta slišala burne aplavze. A nista videla ne rož ne piu.tiucvaiiju .......... ---- ---------- ... -' — * .. . .... . . .... ... .»v, . — uveljavili svoj vpliv nad DZ; in je zahte- ljudi. Potem gledamo zapovrstjo in poslu-naj se Opravi Vednost« Sond. Vsa I «aoto simbolično sliko, najmanjše, ki pre- oblečeni v krilatce, nabirajo rož in jih nosijo Mariji, poslušamo kvartet, strmimo pred temi štirimi fanti, ki sedijo na stolih, sredi odra in z dovršenostjo podajajo Haydnov finale. Njihovi obrazi eo mrtvi, 6aj jih ne oživlja pogled, njihove roke pa z naftančno pravilnostjo izvabljajo tone s stran. Prav prisrčna sta bila prleska bratca Jo-žek ih Drašek, ki od navdušenega ploskanja niti začeti nista mogla- _ >Ja sen Drašek, toti.. .« ploskanja je zadušilo Draškov glas. Moral je počakati, da se je dvorana umirila in potem je nadaljeval: >Toti pa je moj liibi bratec Jožek.. .< Zapela sta tisto znano prleško »Dere sen jaz mali bija.. .« Ljudje so imeli solzne oči. Drašek in Jožek sta morala ponoviti- Zadnja točka je bila trodejanka >Bom že še«, ki jo je sestavila gojenka Tilka Juvan-čičeva, po znani povesti Julija Slapšaka. Ko sedi mali, neubogljivi Boštjanček tam ob lončeni kmečki peci s sklonjeno glavo, se ne moremo ubraniti občutka, da to ni mali, navihani Bostjanče-k, temveč junak tragedije, katere avtor je usoda. Z akademijo, ki smo jo gledali v frančiškanski dvorani, smo se prepričali, da je res, kar je malo prej povedala gdč. Dobov-škova: Da so elefii otroci veseli, živahni, spretni in duševno razgibani. Želeti bi bilo, da bi se zavod za slepo deco lahko čim prej preselil iz Kočevja tja, kamor spada tak zavod — v Ljubljano. V velikem, primernem domu bi imelo tudi učiteljstvo lažje delo, in bi gojencem, ki se jim posveča s toliko ljubeznijo in požrtvova-njem, lahko nudilo veliko več kakor pa v tesnih prostorih, brez prepotrebnih naprav in daleč v provinci. * * * Danes dopoldne so slepi ponovili svojo akademijo. Akademija je bila določena za polonajsto uro, toda že ob desetih so začele prihajati šole im še pred polenajsto uro je bila frančiškanska dvorana popolnoma . zasedena. Kakor snoči, je pozdravila slepa dekli- ■ ca navzočne in zaprosila za topel kotiček v njih srcih. Da so si pridobili ne samo kotiček, ampak cela srca gledalcev, malih in velikih, o tem je svedocil prisrčen pozdrav treh deklic, ki so v imenu prve de kliške Ij-udskc šole kraljice Marije podarile slepemu zboru šopek cvetic in izrazile željo vseh otrok, naj bi slepi otroci ostali še v Ljubljani, da bi se lahko bolje spoznali med seboj. Z otroško prisrčnostjo in sočutjem so sprejeli naši najmlajši akademijo slepih. Ko je prvič padel zastor, ni bilo ne konca ne kraja izpraševanju: , •»A.li res ne vidijo? Ali res nobeden nič . ne vidi?« In pri ten> so oči malih sočutno I Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 zrle na oder in tipali so abecedo za slepe, ki pa zanje nima pomena, saj njihove oči vidijo bolje kakor prsti slepih. Kako ginljiv je bil prizor, ko je poklonila učiteljica svoj šopek slepima umetnikoma Curiču in Juvančičevi, in Curičevi prsti so tipali rdeče cvetove, katerih njegove oči nikdar ne bodo videle! Največjega priznanja so bili deležni go-jenki za klavirjem in prleška bratca Drašek in Jožek. Osvojila sta si sleherno srce v dvorani. Posebno navihani Drašek. ki ga je ves čas posiljeval ■ ni šegavi smeh, ki je tako pristen hudomušnemu Prleku. Po nastopu vesele trojke je sprejela pek gdč. Bogomira Dobovškova upraviteljica zavoda za slepe v Kočevju. Seveda se je ponovila tudi igrica. Popoldne je bila tretja ponovitev akademije. 2e ob pol 17. so Mle vstopnice razprodane, v pasaži je pa še čakalo ogromno število ljudi. Takega obi^-a frančiškanska dvorana že dolgo ni doživela Slepi otroci bodo lahko zapustili Ljubljano z zavestjo, da se je Ljuhlj Ya s polnim razumevanjem odzvala njihovemu delu in da so s svojim nastopom osvoji 1 Srce sk er-nega Ljubljančana. Maribor preko nedelje Maribor, 14. novembra. Sokolski večer v Narodnem domu Letošnje leto je za obmejne sokol s t vo jubilejno leto, saj poteka 30 let, odkar je bil ustanovljen v naši obmejni portojanki Sokol, to je današnje matično društvo. V letu 1907. se je zbrala četa narodnjakov in ustanovila v takrat narodno ogroženem Mariboru Sokola. V spomin na ta pomembni dogodek se je vršil tudi letošnji župni zlet. Snoči pa je priredilo matično društvo intimen večer na čast svojih prvih članov, ki so vso dobo ostali zvesti sokol-ski ideji. Gornja dvorana Narodnega doma, ki je bila slavju primerno okrašena, je sprejela številne sokolske goste, Iti so se odzvali povabilu matičnega društva. Večera sta se med drugimi udeležila tudi bivši župan dr. Lipold in narodni poslanec Lukačič. Starosta matičnega društva, se je v nagovoru spomnil predvsem umrlih članov ustanovnikov dr. Rosine, dr. Pivka, dr. Dimnika, Rapoca, Volčiča, dr. Turnerja, prof. Jerovška, Reicherja in prof. Koša-na, katerih spomin so vsi navzočni počastili a klici »Slava«. Sledil je pozdrav na-vzočnim 301etnikom in sicer Burešu Franju, črnohlavku Metodu. Drofeniku Hin-ku, Grozaju Štefanu, Ilichu Emanu, dr, Kacu Viktorju, Kerberju Matrju, dr.' La-šiču Ferdu, Majerju Franju, Medvedu Štefanu, Menhartu Francu, Osetu Franju, dr. Poljancu Ljudevitu, Pahemiku Franju, dr. Potočniku Mateju, Pošu Antonu, Peč-ku Ivanu, Pišku Franju, dr. Stanjku Marku, Tomažiču Ivanu, Troštu Antonu in Zemljiču Ivanu. Po zanosnem govoru staroste je zapel zbor »vandrovčkov«, nato pa je sestra načelnica Makučeva pripela vsem jubilantom jubilejne znake. Klub vandrovčkov sicer ne spada med ustanov-nike, slavi pa vendar tudi svoj 301etni jubilej v spomin na ono dobo, ko so van-drovčki z našo lepo narodno pesmijo širili narodno zavest -»ied mariborskimi okoliškimi Slovenci v pi edvojni dobi. V imenu svojih tovari5*v se je v zbranih besedah zahvalil dr. Poljanec, ki je v svojih markantnih izvajanjih orisal takratno dobo, delovanje čitalnice in Bralnega društva, iz katerih vrst izhaja ustanovitev sokolskega telovadnega društva, katerega duša je bil pokojni dr. Ljudevit Pivko. Značilno in pomembno vlogo je imel ta- i kratni Klub pipec, ki je iz nabranih pri- J speVkov in kazn' podpiiai CMD za ustanavljanje slovenskih ^ol. V imenu potomcev je izpregovoril br. Ciril Hočevar, med tem ko je dr. Ferdo Lašič orisal jorbe-nost teda_ije dobe, ki je neustrašen- pripravljala pot današnji mladini. Učite^ Vauda pa je prinesel bratske pozdrave obmejnih šmarjeških Sokolov, za narodno zavedne Korošce-Sokole je izpregovoril br. Gačnik, ki je poudarjal, da je zlasti obmejni Maribor doslej še vedno kazal velike simpatije do Korošcev. Po izmenjanih pozdravih in čestitkah se ie razvila prijetna zabava, ki je trajala pozno v noč. Spieteasm; Pire V spodnji dvorani Kazine je bil danes šahovski dvoboj med Mariborskim šahovskim klubom in šahovskim klubom »Blau-\veiss« iz Gradca. Gostje so se pripeljali v Maribor z avtobusom. V imenu MŠK je goste pozdravil predsednik g. Gplouh, nato pa je vodja turnirja prof. Sila obrazložil propozicije turnirja, in sicer dopoldne 4, popoldne pa 2 uri. V dveh urah se je moralo napraviti|36 potez. Za pozdrave se je nato zahvalil v imenu Gradčanov g. Bruckner, ki je izročil MŠK lepo spominsko darilo, in sicer umetno izdelan model graškega stoipa. Zatem se je pričelo tekmovanje na 12 deskah. Na posebni mizi pa sta zavzela svoji mesti avstrijski velemojster Spielmann in jugosloven ski velemojster Vasja Pire. Spielmann jr z žrebom dobil bele figure. Ta partija se je igrala izven konkurence in se je po 29. potezi končala remis. Bila je to sicilijan-ska partija in je imel Pire neznatno premoč, s katero pa ni mogel doseči pozitivnega uspeha. Klubski dvoboj med mariborskim šahovskim klubom in šahovskim klubom Blamveis iz Gradca se je končal z zmago Mariborčanov v razmerju 8 in pol proti 3 in pol. Po tekmi je bil brzi turnir mariborskih in graških igralcev. Zvečer pa jc prired Mariborski šahovski klub na čast gosto-v spodnji dvorani Kazine svečano večer":' Ženitveni slepar aretiran Mariborski policiji se je posrečilo, izslediti in aretirati 411etnega trgovskega potnika Karla Pirherja, ki ga je zasledovalo okrožno sodišče v Celju zaradi prevare ker je kuharici Antoniji Kavčičevi iz Žalca pK>d pretvezo, da jo bo poročil, izvabil 15.000 din. Epilog te zadeve bo pred sodniki. Mladinska akademija Sokola Ljubljana, 14. novembra. Krasno uspeli in sijajno obiskani sobotni akademiji članstva, o kateri bomo še poročali, je danes popoldne sledila mladinska akademija. Bila je to prireditev mladine tako po izvajalcih, kakor po obiskovalcih, ki so vnovič napolnili veliko sokolsko dvorano na Taboru. Akademiji so prisostvovali poleg drugih minister dr. Kramar s soprogo, narodni poslanec Rajko Turk, predsednik starešinskega društva »Jadrana« dr. Za-lokar ter zastopniki raznih drugih nacionalnih organizacij, zlasti seveda sokolskih društev. Prišli so tudi predstavniki izvenljub-ljanskih sokolskih društev, ki so ob tej priliki sporočili Sokolu I. čestitke svojih sokolskih družin k društvenemu jubileju. Ob sokolski koračnici je deca prinesla v dvorano večji prapor, nato je spregovoril nekaj toplih besed sokolski mladini starosta br- inž Beve. ki je svoi govor zaključil z vzklikom mlademu sokolskeniu kra lju Petru II., zatem pa je orkester zaigral državno himno. V imenu staršev je s. Ribi-čičeva pripela na dečji prppor s krasnim nagovorom spominski trak, darilo načel niče s. Mice Kržetove. Ob zaključku je orkester zaigral »Hej Slovani«, ki jo je vsa množica navdušeno pela. Sledila je telovadna akademija. Najprej je moška deca lepo in skladno opravila proste vaje, zatem pa je moški naraščaj podal oaliS ino 6kladbo »Delo«, moška deca je pokazala prav spretno preskoke s prožno desko in 6 deklic s punčkami je izvedlo ljubke^ vaje, ki so občinstvu izredno ugajale. Odlične so bile vaje naraščajnic na gredi in vaje starej še ženske dece s palicami Pctorica moške dece je skladno izvedla proste vaje. Sledile so deklice s svojimi krasno izvedenimi rajalr.imi vajami- Moški naraščaj se je nato postavil z vajami na bradlji, potem pa je ženska deca v okusnih čeških narodnih krojih zaplesala češke plese med burnim* ovacijami gledalcev. Graciozen je bil nastop naraščajnic s kiji. Izvrstno uspelo akademijo so zaključili naraščajniki s telovadno skladbo >Pod prapori*, ki ie doživela nepričakovan uspeh, kakor ga je že snoči. S petjem »Pesmi sokolskih legij«, je bila prisrčna mladinska akademija zaključena. Pripomniti moramo še, da je med posameznimi točkami deca zanos no deklamira^ sokolske in rodoljubne pesmi. Zlasti je ugajala deklamacija sinčka staroste br. inž. Bevca. Sokolu I Ta nor k BOletnemu jubileju naše iskrene čestitke! Foersterju so odkrili spomenik Ljubljana, 14. novembra. Danes dopoldne se je pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici zbralo lepo število ljubljanskega občinstva k odkritju doprsnega kipa velikega slovenskega skladatelja Antona Foersterja. Med zastopniki so bili intendant narodnega gledališča Oton Zupančič, za bansko upravo šef prosvetnega oddelka dr. Sušnik, za mestno občino ljubljansko profesor Silvo Kranjc, za odsotnega rektorja univerze dr. Jakob Kelemina, za Slovensko Matico dr. Lončar, za Hubadovo pevsko župo dr. švi-gelj, za sodišče podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastnak. za Advokatsko komoro predsednik dr. Janko žirovnik, za Zvezo kulturnih društev ravnatelj prof. Jeran, za Rusko Matico univ. prof. Bub-nov, za Jugoslovensko-češkoslovaško ligo tajnik Fran Govekar, za Vodnikovo druž- bo urednik Borko. Slovesnost, kateri je prisostvovala tudi rodbina pokojnega skladatelja, je otvorilo Orkestralno društvo Glasbene Matice s Foersterjevo koračnico na narodne motive. Pozdravni nagovor je imel predsednik Glasbene Matice podžupan dr. Vladimir Ravnihar, a stolni dekan in kanonik dr. Fran Kimovec je v obširnem referatu predstavil občinstvu velik pomen Antona Foersterja za napredek slovenske glasbe. Po zaključku Kimovčevega govora so razni zastopniki položili pred spomenik vence s kratkimi nagovori. Ko je dr. Ravnihar izročil spomenik v lastnino in varstvo mestni občini ljubljanski, je zbor Glasbene Mitice pod POličevim dirigent-stvom zapel za zaključek Foersterjevo »Mogočno se dvigajo naše ga rte«. »JUTRO« ponedeljska !z'daja = 3 Ptfne3efiel£. T5. XI. T937, Maštc - iesensfei prvatc Ostali dve častni mesti zavzemata BSK in Gradjanski - Ljubljana je lepo zastopala naš nogomet Jesenskega dela tekmovanja v naši najvažnejši nogometni konkurenci je konec. Danes je bilo odigrano še preostalo deveto kolo in s tem je končana prva polovica v ligi za sezono 1937-1938. Glavna pozornost je bila danes obrnjena v Beograd, kjer se je med štirimi moštvi reševalo vprašanje jesenskega prvaka. Hašk in BSK sta bila v kombinaciji in računarji so si hudo belili glavo, kakšni bi bili morali biti izidi, da bi bilo bolje za tega ali onega. Tehtnico je nagnila v tej odločitvi v korist Haška naša Ljubljana, ki se je današnjemu nasprotniku BSK-u zelo častno postavila v bran in tako Hašku pomagala do naslova jesenskega prvaka. Kakor smo obveščeni d včividcev te tekme, bi bil rezultat prav lahko še manj laskav za bivšega državnega prvaka. Ljubljana se je torej nadvse častno rešila najtežje letošnje naloge, Hašk je postal jesenski prvak, sama pa je ostala na predzadnjem mestu v tabeli. Drugi dve tekmi sta bili v Zagrebu. Gradjanski je zadovoljil svoje pristaše, saj je »povozil« Baska z najvišjim rezultatom v letošnjih tekmah. Ker njegov prednik v tabeli Hajduk ni stopil z obema točkama naprej, se je Gradjanski z boljšo razliko golov povzpel na tretje častno mesto v tabeli. Sarajevčani so dobri, to kažejo skoraj ob vsaki priliki, in tako so storili tudi danes v Zagrebu. Concordia se je morala sprijazniti z nemilo lekcijo (1 :3) in bo do spomladi s štirimi točkami in precej skromnim negativnim količnikom golov ostala na repu tabele do prihodnje spomlad;... Beograjska Jugoslavija je šla po kostanj v Split in se je prav za prav lepo izmotala iz te afere. Točka iz Splita je za vsak klub — saj to je najbolje čutil BSK — dragocena! Do spomladi bo torej slika prvenstvene tabele ostala taka-le: Hašk BSK Gradjanski Hajduk Slavija Jugoslavija Bask Jedinstvo Ljubljana Concordia 9 9 9 0 9 9 9 9 9 9 7 7 4 3 4 3 3 3 2 2 1 1 2 4 1 1 1 1 2 0 1 1 3 2 4 5 5 5 5 7 25 32 28 19 13 12 17 5 TO 12 10 15 14 19 14 11 20 18 20 32 15 15 10 10 9 7 7 7 6 4 V naslednjem naša poročila: BSK:Ljubljana 5:3 (5:1) Beograd, 14. novembra. Pred približno 6.000 gledalci je bila 'danes kot druga prireditev dvojnega ligaškega sporeda na grišču BSK odigrana z napetostjo pričakovana tekma med Ljubljano in domačim BSK. Zaradi trenutne situacije v prvenstveni tabeli si je BSK zastavil nalogo, da mora v tej tekmi zmagati z najmanj 4 goli diference, ne da bi pri tem v lastno mrežo sploh dobil kakšen zgoditek. Sprva se je zdelo, da mu bo ta načrt tudi uspel, toda proti koncu prvega polčasa, posebno pa po odmoru je ljubljanska enajstorica stopila s takšno energijo v akcijo, da BSK ni mogel obdržati doseženega rezultata, da celo več, Ljubljana je v tem delu igre popolnoma prevladovala in zabila tri efektne gole. S tem ni napravila samo najboljše usluge sami sebi, temveč tudi Hašku, ki je zaradi istočasne zmage nad Jedinstvom in boljše razlike golov ostal na prvem mestu v tabeli. Tekmo je so-- subotiški sodnik g. Neverkla dovolj bro. Vreme je bilo za igro prav ugodno, nekoliko hladno, pa vendar suho, toda s precej močnim vetrom. Ljubljana je nastopila v naslednji postavi: Pogačnik, Hassel, Bertoncelj I., Žitnik, Janez, Boncelj, Janežič, Pupo, Lah, Slapar, Tičar. BSK začne s strahovitim tempom in vsa Ljubljana je ves čas samo v obrambi. 25 minut traja to obleganje in goli • vise vsak hip v zraku, toda žoge gredo do tedaj vse še mimo. Potem pa se začne serija golov. Prvi je na vrsti v 29. min. Valjarevič in že minuto kasneje je Pogačnik v nevarni situaciji, iz katere se sam z žogo vred znajde v mreži. Igra stoji 2 : 0 za BSK. V 34. min. je spet Vujadinovič na strelu in rezultat se poveča še za en gol. Tri minute kasneje je pri žogi Moša, ki seveda tudi ne pozna šale in rezultat je že 4 : 0 za domače. Komaj dve minuti pozneje je v zreli poziciji Vujadinovič in zopet se trese mreža Ljubljane; razlika je že 5 : 0 v korist BSK. Haškovci so že dali slovo naslovu z a jesenskega prvaka! Pri tem stanju BSK popusti, kajti zmaga se mu zdi zasigurana. Ljubljana izkoristi to ugodno situacijo v igri in Janežič pride v 42. minuti do lepega strela, s katerim doseže vodilni gol za barve svojega kluba. Kmalu nato je konec prvega polčasa s stanjem 5 : 1 za BSK. Po odmoru se slika igre še bolj spremeni v škodo BSK. Vsi igralci delajo nekam ležerno, pri tem jih spremlja še majhna smola in posledica je ta, da že nekaj minut po otvoritvi zabije Vučko-vič žogo v lastna vrata. Rezultat se zmanjša na 5 : 2 za BSK. Haškovci triumfiraio na tribunah! Ljubljana se zdaj zbere še bolj in polagoma prevzame vso iniciativo na terenu. Ta njena premoč traja skoraj do konca igre in iojalno je treba priznati, da je bila druga polovica popolnoma ljubljanska. Izkupiček te premoči pa je bil vendar samo en gol, ki ga je že v 9. min poslal med drogove odlični Slapar. Situacije so bile tudi pozneje še večkrat kritične bolj za domače kakor za goste, toda rezultat se do kraja ni več menjal. Dosežena zmaga BSK-a je bila po poteku igre prvega polčasa zaslužena, dosežen: rezultat pa tudi ustreza poteku igre. • Kaj pravijo naši ? O tekmi med BSK in Ljubljano nam je uspelo dobiti še naslednje podrobne informacije: Sodnik Neverkla iz Subotice se je že od vsega početka pokazal v zelo čudni luči, ker je izmed razpoložljivih žog izbral žogo, ki je bila zelo majhna in ljubljanskim igralcem neobičajna. Ljubljana je imela v prvem polčasu močan nasprotni veter, ki je tudi deloma kriv, da je bil rezultat sprva tako katastrofalen zanjo. V drugem polčasu je bila Ljubljana absolutno go- spodar na polju in je bila tudi glede golov bolj efektna kakor kaže sam rezultat. V 8 min. je namreč Lah pred priznanim tretjim golom po Janezu že zabil tretji gol, ki ga pa sodnik ni priznal In tudi po rezultatu 5 : 3 je bil dosežen še en gol, ki pa prav tako ni našel priznanja pred sodnikom. Janežič je streljal iz kota Lahu na glavo, ta pa je podal žogo v golov ogel. kjer jo je Stevovič z rokami spravil zo-zopet v igro. Na splošno presenečen ie igralcev in občinstva sodnik ni prisodil enajstmetrovke. 2e samo teh nekaj podrobnosti kaže, da bi bil beograjski rezultat, ki je že tako dovoli časten za Liub-liano. v normalnih priliknh in pod bolišim sodnikom, najbrže še nekoliko drugačen. BSK danec ni niti daleč zaigral kakor nekdanji BSK in so se v njem prav za prav odlikovali samo triie možje, to so Stevovič. Valjarevič in Vujadinovič. Liub-ljana je kljub porazu pokazala lepe vrline in veliko požrtvovalnost, ima pa hudo napako, da ji manjka prave skupnosti in discipliniranosti med posameznimi vrstami, kar je posebno škodilo obrambnemu sistemu. Slabo je bilo danes do stanja 4 : 0 za BSK zasedeno tudi mesto srednjega krilca, ki ga je potem prevzel Pupo, nakar je vsa enajstorica zaigrala kakor prerojena. Ljubljana je napravila na prestolnisko občinstvo najboljši vtis. Hašk: Jedinstvo 4:1 (2:0) Na prvi igri na igrišču BSK sta za točke v ligi nastopila Hašk in Jedinstvo. Rdeči iz Zagreba so prav za prav dosegli šest golov, toda dva od njih sodnik ni priznal. Nevarni streli za domače so se začeli v 20. min., ko je levo krilo Haška lepo centriral Kacianu, ta pa je z glavo poslal žogo med drogove. 1 : 0 za H. Tik pred koncem prvega polčasa je bil Dukovič pri žogi, ki jo je oddal Peričiču, ta pa neubranljivo dalje v mrežo. 2 : 0 za H. Po odmoru se je rezultat spremenil v 13. min., ko je po lepi kombinaciji dobil žogo Peričič ter sam ušel do gola in ostro zabil v vrata. 3 : 0 za H. Kmalu za tem je isti igralec še enkrat potresel mrežo Jedinstva, toda sodnik tega gola, baje zaradi of sidea, ni priznal. Jedinstvo je napadalo dolgo brez uspeha, toda v 26. min. je slednjič Sekulič le prišel do strela in poslal lepo plasirano žogo v gol. 3 : 1 za H. V 39. min. je nastala kočljiva situacija pred golom Jedinstva, kjer je vratar precej po nepotrebnem izgubil žogo, ki jo je nato urni Kacian poslal v mrežo in postavil končni rezultat 4 : 1. Tekmo je sodil zelo avtoritativno češkoslovaški sodnik Jerhol, ki pa je zagrešil tudi mnogo napak. ■ Slavija: Concordia 3:1 (0:0) Zagreb, 14. novembra Ob začetku te tekme, ki se je začela že ob pol 13., je močno lilo in se je nabralo na igrišču komaj nekaj sto gledalcev. Kot sodnik je posloval beograjski g. Vasa Stefanovič.' Do odmora nobeno moštvo ni moglo priti do številčnega uspeha. Takoj po odmoru — že v 3. min. — se je pokazalo, da vprašanje zasedbe vratarjevega mesta pri Concordiji še zmerom ni dobro rešeno. Vratar Ozmec je namreč hitel napadajo-čemu Matekalu nasproti, nato se pa na polovici pota ustavil. Matekalo je nato žogo spravil okoli njega in takoj nato v prazen gol. 1 : 0 za S. V isti minuti so napadli tudi zeleni z levega krila. Vidmar je centriral pred vrata in Martinovič je iz neposredne bližine izravnal 1 : 1. Ni se še prav poleglo navdušenje zaradi izrav-nanja, ko je že Pekovič na drugi strani spet potresel mrežo. Rezultat je bil 2 : 1 za S; padli so trije goli. v dveh minutah. se je zbralo na njej okoli 200 gledalcev. Gradjanski je nastopil kot velik favorit in je tudi res pokazal odlično igro. Pravo ekshibicijo je vprizoril napad državnega prvaka, ki je po dolgem enkrat spet pokazal, kako je treba igrati nogomet. Bask je igral ves čas zelo inferiorno vlogo, njegov junak pa je bil mali Spasojevič, ki je na koncu obeh polčasov pri stanju 5 : 0 oziroma 9 : 1 zabil dva častna gola za Beograjčane. Pri Gradjanskem so bili strelci Antolkovič za 4, Pleše za 2 ter Pogačnik, Brozovič in Lešnik za po en gol. Hajduk: Jugoslavija 2:2 (2:0) Split, 14. novembra Prvi gol za domače je padel v današnji ligaški tekmi za Jugoslavijo v 6. min. po Kragiču, čeprav je bil pravi iniciator tega napada Lemešič. Razliko je povečal v 17. min. isti igralec po krasni kombinaciji med Radovnikovičem in Alujevičem. Po odmoru si je Jugoslavija nekoliko opomogla. V 3. min. je nastala pred vrati Hajduka gneča, iz katere se je izcimil kazenski stfel. Streljal je Djokič proti vratom, toda nihče od Hajdukove obrambe, niti vratar ni mislil, niti videl, da poj-de ta žoga v vrata. Rezultat je bil 2 : 1 za H. V 25. min. je slednjič Brocič prišel do žoge in poslal iz precejšnje daljave neubranljivo v mrežo, ter izravnal rezultat. Tekmo je sodil g. Mlinarič iz Zagreba. Tekme na IgriiilSi LNP Včerajšnji prvenstveni spored jc bil kljub slabemu vremenu izveden skoraj v celoti Tudi v podsaveznem prvenstvu so danes na raznih frontah igrali več prvorazrednih tekem, med katerimi je vsekakor najpomembnejša ona med Železničarjem in Mariborom iz mariborske skupine, v kateri si je Železničar zasiparal drugo mesto v prvenstveni tabeli. Hazenski rezultat so prinesli iz Trbovelj domov »Celjani«, toda žal je prišlo v Trbovljah spet do hudih incidentov, zaradi katerih bo moral najbrže LNP slej ali prej energično podedovati. Nekatere tekme so bile zaradi slabega vremena odgodene. V naslednjem naša poročila: Ljubljanska skupina Mars : Svoboda 6 : 4 (4 : 3) Marsovci so se skrva odločno branili, da bi na zasneženem terenu nastopili; koncem tekme jim najbrže ni bilo žal, aa so se dali pregovoriti in da so kljub temu nastopili. V borbi s Svobodo, v kateri niso imeli po papirnati formi skoro nobenih izgledov, so dosegli popoln uspeh m prva zmaga se jim bo knjižila v prvenstveni tablici. , Svobodaši niso nastopili kompletni. Odsotnost najboljšega njihovega moža, Ha-bihta na srednjem krilcu se je močno poznala; Dalje so bili brez opore v obrambi Zemljaka, pa tudi v napadu so igrah brez Kompareta. Tako okrnjeno moštvo tudi ni moglo biti kos sicer dobro razpoloženim Poljancem. Ti so postavili deloma spremenjeno moštvo. V obrambi je zopet zaigral Klingen-stein bilo pa je tudi v napadu sprememb. Po tehničnem znanju Marsovci itak ne zaostajajo za drugimi prvorazredniki, tokrat je ta njihova vrlina prišla še posebej do izraza. Imeli so rahlo premoč v polju, in kakor je videti, so se tudi pred golom znašli precej dobro. Njihov nasprotnik je imel nerazpolože-nega vratarja, tudi sicer ni Svobodina obramba bila na višku. V celoti je moštvo igralo pod običajno formo in je v teh okol-nostih poraz zaslužilo. V vodstvo so Svobodaši prišli po 61am-bergerjevem prostem strelu. Potem je najmlajši Trček zenačil, potem sta sledila še dva gola za Marsa: enega je dal isti Trček, tretjega pa žigon. Svobodašem se je posrečilo po Zajcu znižati na 3 : 2. Zopet je bil Trček uspešen in pred koncem je Rihtar znižal do 4 : 3. Pa polčas. Po odmoru je prišel Mars preko desnega krila do petega zgoditka, sredi polčasa je nato še Žigon povišal na 6 : 3, a tik pred koncem je utegnil streljati za Svobodo Povh ter s tem postaviti dokončen rezultat 6:4. Sodil je g. Mehle. Občinstva malo. Za popoldne na istem igrišču Ilirije določena teluna Slovan — Jadran se ni odigrala. Prav tako nista na Hermesu igrala Hermes in Reka. Mariborska skupina Železničar : Maribor 4 s 3 (2 s 2) Maribor, 14. novembra Današnja prvenstvena nedelja je bila najbolj važna za železničarja, ki je sprejel na svojih tleh v goste domačega nasprotnika — enajstorico Maribora. Za ta domači »derby« je vladalo zelo veliko zanimanje in se je zbralo na stadionu Železničarja ob Tržaški cesti do 800 ljudi, ki so ves čau3 igre izdatno porabljali svoja gria. število obiskovalcev bi bilo gotovo dvojno, če ne bi bilo vreme tako slabo, tako pa so prišli le najožji pristaši obeh nastopajočih, ki so se na igrišču razdelili na dva tabora. Pristaši Maribora so zasedli severno, pristaši železničarja pa južno stran igrišča. Vsi tisti, ki so bili na-vzočni, so lahko zadovoljni ugotovili, da so videli najbolj zanimivo in najbolj napeto igro v v3ej letošnji nogometni sezoni v Mariboru. Točno ob določenem času sta moštvi nastopili v naslednjih postavah: železničar: Spanger, Frangeš I, Antoli-čič, Eferl, Frangeš II., Kardinar, Ronjak, Golinar, Vane, Paulin, Habit. Maribor: Marguč, Korent, Gomol, Vele, Kirbiš, Lonč&rič, Miloš, Vesnaver, Vodeb, šonaja, Podkubovšek. Po opravljenih uvodnih formalnostih, sta se obe moštvi zbrali na sredi igrišča, kjer je predsednik železničarja inž. Uran podaril dvema igralcema jubilantoma Fran-gešu in Konjaku, ki sta danes igrala 300. telimo za svoj klub, krasni spominski darili. Pomen tega redkega jubileja je tem večji v sedanjih časih, ko zlasti dobri nogometaši z veliko lahkoto menjavajo klube. čestitkam predsednika so se pridružile tudi častitke kapetanov, obeh moštev in občinstva. železničarju je danes uspelo spraviti obe V 29. min. so slednjič po dolgi ofenzivi . x, . . . , x . .. . gostje vendarle prodrli in Matekalo je bil tockl ™ 31 tako dokončno zasigurati dru-strelec tretjega njihovega gola. mest° v' Prvenstveni tabeli. Imeli so danes zelo težko stališče, kajti šlo jim je za »biti ali ne biti«, če bi bili poraženi, bi bili morali dati slovo nadaljnjemu tekmovanju za prvenstvo LNP. V teh okoliščinah je bila pač današnja tekma velike važnosti m je zato tudi potekla zelo dramatično. Ni namreč manjkalo mnogo, pa bi bil Maribor vzel svojemu nasprotniku Gradjanski: Bask 9:2 (5:1) Naslednjo tekmo na igrišču Gradjanskega je sodil beograjski .sodnik Ninkovič in obe točki in sicer tem l"žje, ker je do 25. minute drugega polčasa vodil s 3 : 2 in ni bilo že prav nobenih izgledov več, da bo železničar zmagal. Toda nenadoma je pričel preokret in padla sta izravnajoči in odločilni gol za železničarja — po krivdi nasprotnega vratarja, železničar je sicer zmagal z enim golom razlike, toda s tem ni rečeno, da je bila njegova zmaga posebno zaslužena, kajti tudi Maribor je imel že priliko, da bi spravil obe točki, tia je to priložnost zaradi slabe taktike izpustil iz rok. Oba nasprotnika sta si bila v glavnem enakovredna v vseh formacijah, železničar je pokazal sicer nekoliko več borbenosti, na drugi strani pa je prišla boljša tehnična izvežbanost posameznih igralcev Maribora do večjega izraza, zlasti v ofenzivnih akcijah. Najslabše sta se odrezali obe obrambi, ki nista bili nič kaj zanesljivi, Mariborova ie bila še nekoliko boljša glede odbojnih udarcev. V krilski vrsti je imel železničar majhen plus, ki se je pokazal posebno po odmoru, ko sta oba stranska krilca Maribora opešala. Naj boljši mož na polju pa je bil nedvomno srednji krilec železničarja Frangeš, ki je danes opravil najtežje delo, tembolj ker je bil njegov vis-a-vis Kirbiš pred pavzo tudi odličen. Napad železničarja je igral zelo raztrgano in, če je kljub temu zmagal, je to edina zasluga leve zveze Paulina, ki je iz individualnih akcij sam zabil vse štiri gole. Slabi sta bili zlasti obe krili, pa tudi vodja napada ni izpolnil pričakovanj. Pri Mariboru je bil nosilec vseh nevarnih akcij Miloš na desnem krilu, ki je bil skupno z Vodebom gonilna sila v napadu. Ni pa imel Maribor v svojih vrstah zanesljivega strelca kakor železničar v Paulinu. Tekma sama je bila, kakor smo že rekli, zelo napeta in sicer prav do poslednjega piska. Obe moštvi sta dali iz sebe vse, in se je vršila v peklenskem tempu, ki sta ga moštvi tudi do kraja vzdržali Kljub temu je bila fair in ne preostra, za kar gre zasluga obema moštvoma, ki sta danes predvajali nogomet, ki ni bil samo borba za tečke, ampak tudi učinkovita reklama za nogomet. Goli so padli v 1. min. po Milošu, v 18. po Paulinu, v 30. po Milošu iz kota in v 39. spet po Paulinu na rezultat 2 : 2. V drugem polčasu je bil v 25. min. uspešen Miloš ( 3 : 2), v 32. min. je spet izenačil Paulin ( 3 : 3), 4 minute pozneje pa je isti igralec dosegel končni rezultat 4 : 3. Tekmo je sodil g. Jelinič iz Zagreba objektivno in dobro. ČSR ; Rapid 3 : © (1 : o) čakovec, 14. novembra. Današnja prvenstvena tekma med CSK in Rapidom ni vzbudila posebnega zanimanja. Terenske razmere so bile za nogomet zelo slabe. ČSK je igral zelo požrtvovalno in je zmago popolnoma zaslužil. Gole so zabiii v 15 min. Bresiaue.r po odmoru pa v 1. min. Vugrinič in v 13. min. Vukovič. Po odmoru je sodnik izključil srednjega krilca Rapida in dobrega domačega igralca Breslauerja. Tekmo je odlično sodil g. Veble iz Celja. Mura : Gradjanski 6 s O (5 : o) Murska Sobota, 14. novembra. Slab obisk je bil na današnji tekmi med Muro in Graajanskim, ker pač ljudje v dežju in snegu na deželi nočejo na igrišče. Domačini so bili v tej igri v veliki premoči in so že do odmora nasuli gostom 5 golov. Igralci Grad jamskega so bili zelo nedisciplinirani, kar je imelo slednjič za posledico, da je sodnik igro v 7. min. drugega polčasa sploh predčasno zaključil. Takrat je n2.mreč zaradi nedovoljene igre izključil kapetana Gradj-rnskega Horvata, ki pa ni hotel zapustiti igrišča, če bi bila igra trajala do konca, bi bil rezultat gotovo dvoštevilčen. Tekmo je sodil g. Hobacher iz Celja. Cetjske-trbovelfek a skupina Atletiki: Amater 1:0(1:0) Celje, 14. novembra. Na razmočenem in zasneženem Olimpo-vem igrišču je bila danes odigrana prvenstvena tekma med domačimi Atletiki in trboveljskim Amaterjem. Igia je bila veš čre živahna in napeta., čeprav so slaba tla onemogočila vsako uspešno igro. Atletiki so nastopili z nekaterimi rezervami in so igrali zelo požrtvovalno! Močno sta se uveljavila ožja obramba in krilska vrsta, medtem ko sta napadu manjkala povezanost in odločnost. , Amater je dal precej enakovredno igro; v startu je bil celo nekoliko boljši, v splošnem pa se je posluževal preostrega načina. Bdi ni in zmagonosirri gol so zabili Atletiki v 19- min. po Schneiderju. V drugem polčasu sta se obe enajstorici zelo trudili, da bd spremenili rezultat, kar pa se ni zgodilo. Atletiki so imeli tik pred koncem še enkrat priložnost, da bi bili zade- fi prazen gol Amaterja, pa bo jo zartu* <£1L Teflamo je sodil zagrebški sodnik Dev-čič —, točno in objektivno. Celje : Trbovlje 13 : O (5 : ©) Trbovlje, 14. novembra. V današnji prvenstveni tekmi je enajstorica Celja po veliki premoči z dvošte-vifcnim rezultatom odpravila, moštvo Trbovlje* , _ . Občinstvo, med katerim bo bili v glav« nem pristaši Amate^ »e je vedlo skraj-no nedostojno in je večkrat vdrlo na igrišče. Na koncu je igralce Celja otametato s kamenjem in je bil med drugimi zadet tudi službujoči odbornik LNP. Vsekakor bo treba na igriščih v Trbovljah temeljito poskrbeti za varnost igralcev in nogomet uih funkcionarjev! Tekmo je sodil dobro in objektivno g, Mrdjen iz Ljubljane. -- Ostale prvenstvene tekme Dunai: Prvenstvo: \Vacker : Viena 1:0. Admira-Favoritner AC 1:1, Sportktab-Austria 3:2, Rapid:Simmering 5:1, FC Wien _FAC 3:2. Praga. Prvenstvo: Slavia—Viktorija Plzen 7:0. Sparta-SK Plzen 4:1, Bratislava— Pardubice 3:0, Kladno-Viktorija Z.Zkov 4:0, Zidenice—Šleska Ostrava 4:1, Nachod— Prostjejov 1:1. Riin. Prvenstvo: Liguna—Atatenta Lu hese—Fiorentina 2:1, Lazio— Lrvorno 3:0, Napoli—Genova 2:2, Torino—Bologna 3:1.' Ambrosiana—Juventus 2:1, Triestina— M liano 0:0, Bari—Roma 2:0._ Budimpešta. Madžarska—Švica -:0 (.1:0}. Tekma za evropski pokal. Težka atletika Dvokij med Mariborčani in Zagrebčani Maribor, 14. novembra Po daljšem presledku se je v Mariboru zopet vršila težkoatletska prireditev, in sicer sta snoči v veliki unionski dvorani merila svoje moči v prijateljski tekmi Pekovski športni klub v Mariboru in zagrebški »Herkules«. Na sporedu so bile boksaške in rokoborbne tekme, in je nastopilo po pet boksačev in po 4 rokoborci za vsak klub. Zanimanje za to prireditev je bilo zelo veliko in se je zbralo nad 700 gledalcev, ki so z živahnim zanimanjem spremljali posamezne točke prireditve, ki je trajala od 20.30 do 23.45. Kakor je bilo že v naprej pričakovati, so v rokoborbi ir. v boksu zmagali Zagrebčani, ki so premagan Mariborčane v boksu v razmerju 3 : 2, v rokoborbi pa s 3 : 1. Posamezni rezultati so bili naslednji: Boks: mušja kategorija do 51 kg: Se-nekovič (P) : Radel (H) neodločeno; lahka kategorija do 60 kg: Gojsnik (P) je podlegel Kroičniku (H) po točkah; wel-ter (65 kg): Pitner (P) je premagal Me-helina (K) po točkah; srednja kategorija do 71 kg; štrukelj (P) : Tcmič (H) neodločeno; težka kategorija do 80 kg: Albini (H) j« po točkah porazil Jevšenaka (P). Točke 3 : 2 za Herkulesa, Izven konkurence sta merila svoje moči Meglič in Fajdiga od PSK in se je borba končala neodločeno. Rok »borba: peresno - lahka kategorija: Merla (H) je zmagal nad Kemperlom (P) po točkah; lahka: Pongrac (H) je v 14. minuti s tušem premagal Kosiča (P); vvelter: Deluci (H) v 3. min. s »tušem« zmagal nad Cokanom (P); srednja kategorija: Fišer (P) je premagal Ujakoviča (H) po točkah. Stanje točk: 3 : 1 za Her-kules. Izven konkurence je Pirher v 5. min. položil na blazino svojega klubskega tovariša Plohla, Lepenik od PSK pa škrofii-ča (PSK) v 3. min. Kot sodnik pri boksu je fungiral g. Ko-vačevič iz Zagreba, posle sodnika pri rokoborbi pa je opravljal g. Rihter iz Zagreba. Ljubljanska kronika Ljubljana. 14. novembra Jubilej brivcev in frizeffev V kazinski dvorani se je popoldne zbrala velika množica občinstva k slavju Združenja brivcev, frizerjev in kozmetikov, ki praznuje letos 50-letnico svojega obstanka. Za ves popoldan se je dvorana, ki jo je nad odrom krasil lovorov venec z letnico -jubileja , spremenila v velikopotezno preurejeno frizersko in brivsko delavnico, v katero je hitelo veliko število izurjenih rok v tekmi za naslov najboljše frizerke in najhitrejšega brivca. Priglasilo se je veliko število mojstrov in mojstric, pomočnikov in pomočnic, da bo tekmovanje trajalo še pozno v noč in da nadalje še ne moremo poročati o rezultatih. VsAntonio Adverso«, ki ga bomo videli te dni v Ljubljani Kaže nam razburkano dobo, ko je Napoleon gospodaril nad Evropo. Po vsem svetu se godi. Med ljudmi vseh narodov. Antonio Adverso, cesarjev pustolovec, ki je bil prijatelj Napo-teona, NeLaona, bančnik in trgovec s sužnji, ki smo ga zadnje čase občudovali v ameriškem flimu po Hugojevih >Bednih«, v »Lordu Nelsonu« in še nekaterih večjih filmih. Razen njega bomo videli še prelepo Olivio de Havilland, Edmunda Gwenna, Gale Son-dergeardovo, Anito Louisovo in še 90 drugih znanih ameriških igralcev. Film, ki združuje v sebi najboljše literarno delo, najboljše igralce, najboljšega režiserja, in ki je stal poldrug milijon dolarjev, zasluži, da si ga vsakdo ogleda. Nihče ne bo pri njem razočaran. Za odpravo nevzdržnih razmer v ženski bolnišnici Naši javnosti so splošno poznane razmere, v katerih delujejo naše bolnišnice. Akademska akcija za izpopolnitev univerze je že pred dolgim časom po krenila akcijo za zgraditev splošne bolnišnice v Ljubljani, ki ne bi bila v sramoto zdravstvenim razmeram, kakršne ta čas vladajo, po naših javnih bolnišnicah. Javnosti pa je tudi prav dobro znano, koliko uspeha je imela. Je pač tako, da se pri nas tisti ljudje, ki jim je po njih službeni funkciji dolžnost, da se za take reči brigajo, zadovoljujejo s stanjem, kakršno vlada. Zato je privatna javnost vedno tista, ki je prisiljena, da daje v trenutkih, ko ni več odlašati, iniciativo za izboljšanje razmer tam, kjer jih po starih tokovih ni več mogoče prenašati. Vsekakor naj bo resnici na ljubo povedano, da krivda za neiniciativ-nost ne zadene tiste osebe, ki imajo važno funkcijo na mestu narodne sramote, to je v tem primeru v bolnišnici, odgovornost nosijo kakor povsod vedno pač naši narodni predstavniki. Da bo vsem jasno, kako se morajo staviti v službo splošnih interesov taki privatni ljudje in privatne ustanove ter društva, naj navedemo iz zgodovine ljubljanske ženske bolnišnice tole značilno okol-nost: Kakor se dandanes v času tako zva-nega »napredka« v higieni naroda vedno fi pogosteje in glasneje ponavlja, da bi se morale noseče ženske v času poroda zatekati v bolnišnice po zdravo nego pod strokovnim nadzorstvom zdravnikov, tako je jasno, da tega večina žensk zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev ne more. Država, ki od ženskega sveta zahteva, da ji rodi sinove, čim večji je zarod, tem bolje, ta je tudi dolžna poskrbeti, da jim bo primerna nega zagotovljena. In opozoriti je treba, da je visoko število tistih mater, ki nimajo doma dostojnega ležišča in prehrane v času poroda, vrata v bolnišnico pa so jim zaprta, ker ne bi mogle poravnati računa. To je zlasti našemu ženstvu prav dobro znano. Zato je že 1. 1926. Splošno žensko društvo poseglo vmes kot zaščitnik bednih mater. S pomočio mnoeih ženskih organizacij, posebno Kluba Primork, je zbralo za žensko bolnišnico veliko število rjuh, posode, plenic in denaria. s katerim ie opremilo posebno ambulantno sobo. v kateri naj bi siromašne ženske dobivale brezplačno pomoč. V zadnjem času so se spet močneje pojavili glasovi, da je ženska bolnišnica v zagati in da so prikipele razmere prav do vrhunca. In spet je bilo naše ženstvo tisto, ki je moralo zastaviti svoje sile za izboljšanje neznosnih razmer. Dravski sekciji Jugoslovenske ženske zveze so namreč v zadnjem času ponovno prihajali s strani članic raznih ženskih društev in pa tudi od v zvezi včlanjenih društev predlogi. naj bi sekcija kot centralna in najmočnejša organizirana ženska predstavnica vendar nekaj ukrenila, da ne bo šlo vse po starih, napačnih potih. Bilo bi treba osvetliti od vseh strani razmere, v katerih nesorazmerno prevladujejo senčne plati, kajti tu gre za vprašanje razmer tistega zdravstvenega zavoda, v katerega se zatekajo ženske — bodoče matere v svoji naihuiši življenjski uri — v času poroda. Več jih ie že ogorčeno pripovedovalo, kako v bolnišnici primanjkuie že prav nainuj-nejših reči: perila, zdravil, živil, kuriva. In kie je vzrok? Država let« za letom zmanjšuje kredite, namesto da M iih leio za letom v svrho napredka večala. Na končno iniciativo Splošnega ženskega društva in K^ba Primork se lhib-lianrica sekciia -T2Z oo dobli«nvh informacijah o ramierah. oo katerih ie spoznala, da vse to*be in obtožbe niti naimani m«o bile pretirane, odločila storiti vse potrebne in energične ukrepe. Povabila je na anketo zastopnike raznih organizacij in kor-poracij: ženska društva. Slovensko zdravniško društvo. Zdravniško zbornico. Dru-š+,iro medicincev, Rdeži križ. Uniio za zaščito dece, Šolsko polikliniko in druge. Na tej anketi je bilo sklenjeno, da bodo združene socialne in kulturne organizacije poslale na vsa odločilna mesta, med drugim Nj. Vel. kraljici Mariji, kraljevskim namestnikom, predsedniku vlade, vsem resornim ministrom, posebej še slovenskim, vsem poslanskim klubom in končno še glavni upravi Jugoslovenske ženske zveze, Kolu srpskih sestara v Beogradu in Uniji za zaščito dece kratko spomenico nastopne vsebine: »Zaradi stalnega zmanjševanja letnih kreditov je zašla ljubljanska ženska bolnišnica v obupen položaj. V tej bolnišnici, lri Je osrednji z^-avstveni zavod za Slove- nijo in bi moral vršiti naloge klinike, stoje postelje prazne, matere pred porodom pa pošiljajo domov, da rode na cesti, v vlakih in na kolodvorih ali pa v takih domačih prilikah, ki so z zdravstvenega in moralno-etičnega stališča narodu v kvar. Nezaslišano je, da ni na razpolago niti toliko kreditov, da bi bila bolnišnica vsaj za silo opremljena z rjuhami in zdravili.« Tej spomenici je bila pristavljena prošnja, naj vsi naslovniki podprejo akcijo združenih socialnih in kulturnih društev in naj jo priporočajo na odločilnih mestih. Ministru za narodno zdravje pa je bila dodana še posebna prošnja, naj dovoli naši centralni bolnišnici dovolj visok kredit, ki bo v zadostnem obsegu omogočil poslovanje tega zavoda do kraja proračunskega leta 1937-38. Ker pa bi bila taka rešitev le začasna, zato bi bilo tudi nujno potrebno, da izda podrejenim oblastvom navodila, naj vnesejo v proračunski predlog za 1. 1938-39. kredite v taki višini, da bodo omogočali popolno in neovirano poslovanje do 1. aprila 1. 1939. Ce pa to ne bi bilo več možno, naj bi se krediti preskrbeli s finančnim zakonom. Ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču je bilo v spomenici poudarjeno, da so razmere v naših bolnišnicah tako porazne, da flcodojejo ne le ugledu slovenskega naroda, temveč ugledu celotne jugoslovenske državne uprave. Zaradi tega naj ugodi prošnji, da postavi na eno izmed prihodnjih sej ministrskega sveta kot glavno točko dnevnega reda razpravo o sanaciji in reformi jugoslovanskih bolnišnic. To spomenico v 18 izvodih so podpisale dravska sekcija JZZ, ki je vso akcijo vodila in zbrala podpise častne dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve, Splošnega ženskega društva, Zveze gospodinj, Slovenskega kluba na univerzi, Društva medicincev, Protituberkulozne zveze, dravskega bano-vinskega odbora Rdečega križa, Društva »Doma visokošolk«, Ženskega pokreta v Ljubljani, Kluba Primork, revije »Ženskega sveta«, ženske podružnice CMD iz Šiške, društva »Atene«, šole za gostilničar-ske gospodinje, Zdravniške zbornice, Družbe sv. Cirila in Metoda, Zveze akademsko naobraženih žen, delavskih organizacij, Zveze gospodinjskih pomočnic, Delavske zbornice, Protituberkulozne lige, centrale Kola jugoslovenskih sester in podružnic is Most in Stopanje vasi. Prizadevanju organiziranega ženstva in organizacij, ki so s svojim podpisom storile svojo dolžnost v službi narodnega blagostanja, želimo popolnega uspeha, ki ga narod vsekakor zasluži in upravičeno pričakuje z odločujočih mest —kn— FOTOAMATER Prijavljene! za začetniški tečaj Foto-kluba Ljubljane. Prvi večer se bo vršil po sklepu informativnega sestanka to sredo ob 8. zvečer v lokalu fotokluba (za »Mladiko«)- Pridite vsi in prinesite svoje kamere s seboj! Nove prijave se sprejemajo samo še do začetka tečaja. Predavanje »Po slovenskih dobravah ln višavah« bo ponovil K. Kocjančič v četrtek 18. t. m. pod okriljem Ljudske univerze v Kranju. Kranjske amaterje in ostalo javnost opozarjamo na ta večer. »Fotograficky Obzor« piše v svoji novembrski številki v dveh člankih o novih filmih za snemanje v naravnih barvah. Inž. Koblic opozarja v nadaljnjem članku o malo upoštevanem, a zelo odločilnem vzroku, da na zvite filme ne dobimo ti- ste ostrine, kakršno bi nam lahko dajale moderne optike: o različnih napetostih, ki se pojavljajo med filmom samim in njegovim zaščitnim papirnim trakom med navijanjem. Mnogo zanimivega in praktično uporabnega zvemo tudi iz nadaljnjih člankov in iz ves trakov, slikovne priloge pa prinašajo spet osem celostranskih mojstrskih reprodukcij po delih češkoslovaških amaterjev. »F. O.« se bliža že svojemu 46. letniku. To je eden najstarejših amaterskih obzornikov, kar jih izhaja na svetu, in že to dejstvo, ki je samo posledica njegove kvalitete, bi ga moralo priporočiti našim amaterjem, ki so navezani na strokovno revialno literaturo iz ino-stranstva. čez dm ln strn... Sloboumnež in zločinec Na zagoneten način je bil v petek umorjen zdravnik duševne bolnišnice v Topo-nici pri Nišu dr. Anton Skorskij... Dve možnosti sta da je zdravnika ubil kak slaboumnež v nastopu besnosti, ali pa da ga je ubil kak pobegli kaznenec. Prvo se zdi neverjetno, ker je bil Skorskij mirne narave in zelo blag človek. (»Slovenski domo 10 e. rdeča, po 20 c. rdečo in sinjo, po 25 c. temno liksto in temno sinjo, po 40 c. rumeno, zeleno in sinjo, po 45 c. vijoličasto in temno s;njo. po 55 c. svetlo sinjo, po 60 c- vijoličasto rdečo in iemno sinjo, po 75 c. temino zeleno in sinjo in po 1 cordoba temno zeleno in vijoličasto riavo. Novi Zeland: Izšla je letošnja dobrodelna znamka za pomoč otroku. Kakor aruga leta, je tudi letos v rdeči barvi in z noininalo 1+1 penny. Peru: Za med ameriško letalsko konferenco v Limi je izšla posebna spominska serija znamk, ki obsega 4 vrednote, in sicer no 10 centov vijoličasto, po 15 c. zeleno, po 2o c. temno rjavo in po i sol črno. Znamke so namenjene za letalsko pošto, njihova naklada pa znaša 100.000 serij. Novi bloki Albanija pripravlja za 251etnico neodvisnosti razen priložnostne serije še poseben blok z znamkami po 20, 30 in 40 quindar-jev. Naklada bo baje znašala 210.000 blokov-Pošta v Tirani sprejema naročila znje. Blok bo izšel okoli 20. novembra. Za 15. marc prihodnjega leta pripravlja Belgija spet poseben blok. katerega dobiček bo šel za popravilo bazilike v (juekel-tergu. Naklada bo znašala 200.000 kosov, vsak blok pa bo stal 25 fr. Belgijski Kongo bo izdal priložnostno serijo znamk v korist narodnega parka. Da bo pri tem še nekaj špekulacije, bo izšla najvišja vrednota po 450 fr. tudi v bloku štirih znamk v izpremenjeni barvi. Naklada bo znašala 100.000 blokov, ki se bodo prodajali po 18 frankov. Bolgarija je izdala znamko po 2 leva 6 sliko kralja Borisa kot poveljnika vojske v posebnem bloku. Naklada bloka je znašala 50.000 kosov, prodajna cena pa je 20 levov. Češkoslovaška je izdala blok za bratislavsko razstavo znamk, o katerem smo že pisali. Naklada je znašala 470.000 kosov. Ker so špekulanti mislili, da bo nakiada dosti manjša Ln so nakupili večze zaloge, kakor je bilo potrebno, se hočejo zdaj blokov iz-nebiti in je njihova cena močno padla. Za prihodnje leto pripravlja poštna uprava nov blok, ki naj bo spomin na poštno razstavo v Pragi in ki se bo prodajal po 10 čeških kron. Blok se lahko naroča do 31 decembra pri poštni UDravi v Pragi. Tudi Guatemala je izdala za 1501etnico ustave Združenih držav priložnosten blok s štirimi znamkami za letalsko pošto. Na njih so 6like štirih ameriških predsednikov. Naklada je znašala baje samo 50000 kosov. Za razstavo znamk v San Joseu, ki bo od 15. do 22. decembra t. L, bo izdala Costa-rica razen posebne 6erije razstavnih znamk tqdi blok s štirimi znamkami. Naklada bo znašala 40 000 nezobčanih in 40.000 zobča-nih blokov. Poljska pripravlja t lok v korist svojega fonda za oboroževanje, in sicer v nakladi milijon kosov. Španski Maroko: Izšla sta dv« bloka v precej temnih okoliščinah. Imata priložnosten tekst v španskem in arabskem jeziku. Kakor ?e coske meie. Nemške oblasti so zaradi te ga v velikih skrbeh. (»Slovenski dom«, 11. XI.) To bo spet kakšna nova komplikacija ti tretjega carstva. Drugod poznajo samo sli navko, bolezen, ki se pri govedih loteva gobcev, na Nemškem pa je kuga nažrla že čeljusti same. Skoraj ne more biti dvorna, da bo tudi ta reč v zvezi s prehrano. Martinov sneg Ko so se zaspani Ljubijanci davi prebudili in pokukali skozi okno, so vsi presene čeni pripominjali: »Kaj, sneg? Ni mogo če?«. Lani je prvi sneg zapadel že 5. oktobra, letos smo ga dobili na Martinovo (Slovenski dom«, 11. XI.) Čudno, nedopovedljivi ljudje, ti zaspa ni Ljubi janci. Lani so ga dobili dober mesec bolj zgodaj, a ko je letos dober mesec pozneje zapadel prvi sneg, skoraj niso mo gli verjeti. Tujski promet Ker pa to časopisje navaja med krap, katere bodo ti Angleži obiskali, samo iz-kliučno Dalmacije, se ne moremo obraniti vtisa, da tujskoprometne arganizaciie v tujini vedo tn znajo ag;tirati za vse druge dele naš» države, le za Slovenijo bore, bore malo. (»Slovenski dom«, 11 XI.) Dva zaključka, dve zablodi. Če bodo namreč neki Angleži obiskali Dalmacijo, ni to še niti malo dokaza, da znajo (naše) tujskoprometne organizacije v tujini agitirati za vse druge dele naše države razen za Slovenijo A če bodo ti Angleži obiskali Dalmacijo, ni to Se trohice dokaza, da te tujskoprometne organizacije vsaj bore, bore malo agitirajo tudi za Slovenijo. Cigan in stil Živega goloba, živo ribo in nazadnje Se živega mačka je pojedel neki cigan iz okolice Kule v Vojvodini. Iz bog zna kakšnih razlogov je nastala stava za dva litra žganja in cigan se je koraižno postopil tistega, zakar se je stava glasila. (x>Slovenski dom«, 12. XI.) GOS Pepe je bil povabljen na kosilo tn sedi pri mizi zraven gospodinje. Tedaj prinesejo na mizo debelo gos in jo postavijo pred Pepeta. »Glej, glej,« se razveseli Pepe, »kdo bi si mislil, da bom še danes sedel pri tako debeli gosi!« Gospodinja ga začudeno, užaljeno pogleda. Pepetu se zazdi, da ga je polomil Za-rdi in zaječi j a v opravičilo: »Oprostite, gospa, mislil sem namreč tisto na mizi...« Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodne tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del le odgovora Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani