V Gorici, v torek dne 23. aprila 1907. hjja trikrat naveden, in sicer v torek, Četrtek ,,fc 4, uri popoldne tor stane po poŠti Tečaj XXXVII. SOČA" ima nnslpdflje izredhc^vitlOfft^ Ob"'"no1-?"* '', gajipot po Goriškem in GradiSčanskenVHn iinot P« KtJabljani in kranjskih mestih", dalj- ijva-• .Vozni red Železnic, parnikov in pošfcft sečno prilogo „Siovenski Tehnik". * v rliii''1'-' spojema »PravIli5tvo v Gosposki ulic. "-] n.vi.itr. v »Conski Tiskarni« ,\. OflbriJSttlv. ,. ujofila brez doposlane naročnine se ne oziramo Klasi ia poslanice se računijo po IVtit-vrstah če , i-krnt 1<> v, 2-krat 14 v, :j-krat 12 v vsaka Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -"Aliunc '» SP'S' v uredniškem delu 30 v vrsta. Za fc.Va) vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. soboto < v Oorici na dom poftljana: Sti-vilkt' stanejo 10 vin. Vse za narod, svobodo in napredek!« Uredništvo se nahaja v Gosposl ulici §t. 7 v Gorici v I. nad-ti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 9. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i š t v o . se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so poSiljajo lo upravnlštva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek iu stane vso leto 3 K 30 h ali gM. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski ul., Jellevsitz v Nunski ul., Ter. Lehan na tekalisou .los Verdi, Peu-r Krcbolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. JUatiussi v ulici Formica, I. ilovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavronSič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolaffon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Oolilno gibanje. Ilaš kandidat je Alojzij Strekelj! (Iz Avbera.) Skoro popolnoma že zrujavelo pero iz kmetske občine smo siljeni rabiti, in ,et posestnik po poklicu dolžan je v teh Lmerah odložiti plug in motiko ter prijeti :je, kajti dovolj stoletij smo orali iu -seda so nam drugi želi. Zato pa vidimo, da L pridnost brez pravega gospodarstva je rezespešna. Nam kmetom so pa do sedaj do-Lla drugi gospodarili in kako V — Kaže nam L preteklost in sedanje gorje. I Časi so resni. Mar hočemo dalje še Lrijivo orati in ob času žetve pustiti (ne toicvskiin hlapcem desetine pobirati; ampak Lili si ukazovati: Ko omlatiš, prodaj, če love ž, iu plačaj z gotovim denarjem, kar I nalože oni sveti, dobri in res zase učeni Klanci, katere nam klerikalizem iu vlada nijuje ovenčane z vsemi „ vrlinami" kakor »ko male bogove. K Stojimo spet pred držaynozborskimi vo-ivami, a tudi za sedanjo volilno dobo ni ta ikrikalizeiu, črv našega mozga, zgubil poguma piti kmeta v svoje namene, potapljati ga in |r/xt\ duševno in gmotno v sužnjosti sred-jjY«a veka s svojo zvito politiko in voliino jgitari;*), dasi jim učiteljica skušnja v obraz frici: Stojte! Kje imate vest, učitelji vere, bbro veste, da se kmet davkoplačevalec zvija I krči pod bremenom davkov, a vam to še ji dovolj, vsilili ste nam pred šestimi, leti po-isnea. ki je pomagal na to breme še nekaj ijonov kot povišanje duhovniških plač nalo-i, ~ ker pa Veste, da ta Gregorčič, ki z skladanjem davka v državnem zboru kmetu pote deli, nima več prevelikega zaupanja p nas kmetih, pogodili ste drugo struno, fcera sedaj « debelih grl poje: Dr. Lafaar-p mora biti naš državni poslanec, on zna, I ve in jt> učen. Ali suho in žilnato kmetsko p naj pa zbere svoje sile v odgovor: nVaš mj bode, saj za vas je, in kar je za vas, ;nas kmete ni.u Imamo za naše volilne okraje torej dva kandidata, katera si, dragi kmetovalci, resno in pravočasno oglejmo. Kaj je L a h a r n a r V Glavar je bil med nami, ki nas je pestil. Še se ga spominjamo. Pravi pa in lovi: „Izstopim iz službe, da bodem imel proste roke". Vidimo pa, kmetovalci, da s tem bi se le suknja vladna slekla, koža pod njo pa ostane prejšnja. On je vladen, in kar je za nas še slabše, klerikalen, aristokrat, ki našega stanu ne pozna. Kaj pa Š t r e k e 1 j V Ni treba, da Ti ga, dragi kmet, na široko opisujem, spomniš se takoj, da Ti je ta že pred 18 tirni leti Tvoje vinograde preiskoval in filoksero sledil, krepko vspodbujal Te k pravočasni rešitvi proti nji z amerikanko, ki je Ti še poznal nisi, in poznej do danes so bili njegovi ne-omahljivi nameni pomoči kmetu-trpinu. Mož je resen, značajen, ki je že kot deželni p o-s 1 a n e c pokazal in dokazal, kako mora delati nevstrašljiv in prost mož. Nesramni klerikalni listi agitirajo iu blatijo moža ter iščejo sredstev, a našli niso drugega proti njemu, kakor to, da govorijo o nezmožnosti. Pa le pretiravajo. Mi ga pa poznamo, mu zaupamo, ga bodetno 14. maja volili iu smo si v svesti, da nam bo kot državni poslanec vedel, znal in hotel več pomagati kot vsi dosedanji vsiljeni klerikalni poslanci. Sliši se povsoa med kmeti: Izvolimo si. ga iz svoje srede. Ta pa je Alojzij Š t r e k e 1 j! Mi ga poznamo, on nas pozna tako, da lahko rečemo za 0 let: imeli smo dobrega poslanca, imamo ga pa sedaj izkušenega, krepko podprtega in ne potrebujemo klerikalnih učenih egoistov. Mi pa veselo zaorimo 14. maja: živio Alojzij Š trekelj ! Otresimo se jarma, zbudimo se vsaj zdaj, ko imamo nekoliko več pravice. Naš poslanec bo Alojzij Štrekelj! Kmet. Cerkljanom. Kadar se preseli na višje povelje popolnoma absolutistične hierarhije kakšen njen »demokrat" v drugi kraj, obnaša se navadno vsaj s, začetku mirno in služi svojemu duhovniškemu poklicu, a pri g. dr. Knavsu ni tako. Ta bivši misijonar in spe ter bivši urednik „Prismojenea" polastiti se je hotel kar v [ začetku čiMniee ter zagospodovati v njej. Čitalnica i g. dr. K., izobraževalno društvo ! pa političi * pop, klerikalizem, t. j. brezpo- ' gojna fiadvlada duhovščine vsepovsod oziroma • združitev vere s politiko, pa vedal Kje je tu ' kavzalna zveza V G. dekan, kateri je na Livktt ob ustanovitvi bralnega društva v cerkvi priporočal mladeničem ž g a n j e p 11J e namesto čitanje časopisov in knjig ter toliko časa hrulil, dokler ni društvo prepadlo, ta abstinent bi bil hotel imeti torej prvo in zadnjo besedo v cerkljanski Čitalnici, katera naj bi mu služila edino v poneumnevanje članov in v politične svrhe. Čemu prepovedati čitanje knjig in časopisov, čemu zavirati izobrazbo ? Ali se bojite prave ljudske izobrazbe ter menite, da je ljudstvo tako brezumno, da ne bi znalo samo razločevati resnico od laži V Od prvega do zadnjega vzdihljeja hočejo biti klerikalni pan-ditrji izključni varuhi uboge kmečke pare v vsakem oziru; v osebnem občevanju, v šoli in posebno s pridigami, obeljenimi večinom s političnimi in kvantarsko „ modernimi" ocvirki, dresirajo in pripravljajo ljudi za svoje ultra-montanske namene. Radi tega boj proti šoli iu nj.itiiii preuaiaviteycs.il, boj proti izobraževalnim samostojnim društvom, boj proti samostojnemu mišljenju, boj proti zdravemu Človeškemu razumu, katerega nam je vendar Bog vstvaril. Klerikalnega podrepnika duševno ob-zatje ne sme segati črez domači prag, meriti pa mora v farovž, če seže čez prag, on ne sme vedeti prave resnice o tem, kar se godi v deželi, državi, na svetu, slepo inora verovati še bolj budalostnim in neresničnim posebno političnim nunčevim izvajanjem. . Dasi je rekel Krist, da „moje kraljestvo ni od tega sveta", vendar hočejo biti naši politični popje edini vladarji v občini, deželi, državi in sploh na svetu ; v dosego tega namena jim služijo najgnusnejša sredstva. Vendar vsak pritisk povzroči odtiuk. Pridobitev, katere je priboril svobodomiselni duh tekom časa, ter zdravega človeškega razuma, ne ugonobi Se bolj jezični svetopisemski doktor. Izobraženo ljudstvo pozna, da ne preti veri, pač pa brezmejni duhovski nadvladi nevarnost, da se hierarhija, katera je v pri-Četku proklela moderno državo, sedaj izdaja zu najbolj demokratsko z edinim namenom, da se vzdrži na površju ter slepi svet z ljudsko voljo. •— • 14. maja nam dokaže, aH je v Cerknem ljudstvo g. dekan, ali so volilci. Nekdo. Shod u Solkanu. Na hitro roko je bil sklican shod na-rodno-napredne stranke v Solkanu. V nedeyo predpoldne so raznašali vabila za popoldne. Shod je bil j aven. Udeležba je bila obilna, kajti Mozetičeva dvorana se je skoro napolnila. - Došlo je tudi nekaj mladičev, ki niso še volilci, toda že — socijalisti. Shod je otvoril predsednik izvrševalnega odbora A. G a b r š č e k. Predsedoval je potem mizarski mojster g. Jtoškin, ki je imenoval reditelje. — Govornik A. G a b r š č e k je razpravljal najprej o postanku socijalne demokracije in kje so za njo ugodna ter morda tudi opravičena tla. Pobijal pa je opravičenost takega gibanja med goriškimi Slovenci. — Razprav-ljaje o razmerah v i>želi je pozival tudi vse narodne Solkance, naj 14. maja t. 1. pome-tejo z Gregorčičevo in »Slogino" nesrečno politiko ter volijo le naprec!; kandidate. — 14. maj bodi mejnik med starimi grehi in novo dobo dela in vspehov; potem nas bo čakal še dan boja za deželni zbor, ko moramo za vselej obračunati z doslej gospodu-jočo stranko. — Govornik je razpravljal razna vprašanja nad poldrugo uro. Zborovale! so mirno in pazljivo sledili vsemu, kar so slišali, — na kar je bil shod zaključen, l\er se ni oglasil nihče za besedo. — V Solkanu bo še jeden shod, na katerem se predstavi tu.«, g. kandidat. pvajset let pozneje. Nadaljevanje ^„Treh mušketirjev", = Francoski spisal: ==¦¦ ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) — In vi, kmetavsi, nadaljuje Mousqueton, ostanite p gospodu grofu ter mu izkažite vse časti, kot se podobi, phod. jaz pa grem naznanit Monseigneurju njegov Mato je splezal s pomočjo dveh usmiljenih duš P1 »a konja, Planchet pa, ki je bil bolj priročen, II* pomagal sam na svojo žival; potem pa se je r8t'l Mousqueton po trati proti vhodu, in počasni " Je govoril bolj za moč nego za dobre noge konjeve. 7 Ah! to so začenja dobro! pravi d'Artagnan; tejnosti, nič zavijanja, nič politike ni tu; tu ve . laI° ljudje na vse grlo, jokajo od veselja, vidim L'0 koir8olee, široke obraze; da, zdi se mi, da je natava vsa praznična, da je drevje namesto Nem »n cvetjem pokrito z majhnimi zelenimi rožna-tratki. fihaja Ha, ki to meni, pravi Planchet, meni se zdi, da mi nos najslajši vonj po pečenki, da vidim ku- tino' m' 86 poataviJai° za Plok» da nas vidijo, ko poj-Npod p"° th* gospod! Kakega kuharja mora imeti kdei ^ 10rr8*onds, on, ki je že poprej tako rad dobro r se je še imenoval samo Porthos! — S oj! pravi d' Artagnan : strah mi vzbujaš. Če je vse res tako, kot se zdi, potom sem izgubljen. Tako srečen človek nikdar ne pusti svoje sreče, in ničesar ne opravim pri njem, kakor nisem ničesar opravil pri Aramisu. XIII. Kako se je prepričal d'Artagnan, ko je našel Porthosa, da bogastvo še ne osreči človeka. D' Artagnan je preskočil ograjo ter stal tako prav pred grajskim zidom; ravno je stopal s kor-ja, ko se je prikazal pred vrati nekak velikan. Bodimo pravični in povejmo, da je d' Artagnanu pri vsem njegovem egoizmu poskočilo srce veselja, ko je ugledal to visoko postavo in ta bojeviti obraz, ki mu je vzbudil spomine na hrabrega in dobrega človeka. Stekel je k Pbrthosu ter se vrgel v njegove roke; vsi posli so stali v krogu, primerno oddaljeni, ter gledali prizor z neko ponižno radovednostjo. Mousqueton je stal v prvi vrsti ter si brisal oči; ubogi dečko ni še nehal jokati od veselja, odkar je bil spoznal d' Ar-tagnana in Plancheta. Porthos je prijel prijatelja za roko. — Ah! kako veselje, dragi d'Artagnan, da vas zopet vidim, je vskliknil z glasom, ki je prešel med tem časom iz baritona v močen bas; torej me vendar niste pozabili? — Vas pozabil! ah! dragi Vallon, kdo bi mogel pozabiti na dneve svoje lepe mladosti, na udane prijatelje, na skupno prestane nevarnosti! ni ga trenutka najinega prijateljstva, ki bi ne oživel v mojih mislih, sedaj, ko vas zopet vidim. — Da, da, pravi Porthos ter skuša podeliti svojim brkam tisto nekdanjo koketnost, ki so jo bile izgubile v samoti, da, storili smo svoje v svojem času, in mar-sikaterikrat smo zmešali štreno tistemu ubogemu kardinalu. In vzdihnil je. D' Artagnan ga je pogledal. — Vsekakor pa, nadaljuje Porthos s hrepenečim glasom, bodite mi dobro d»šli, dragi prijatelj, pomagali mi boste najti moje nekdanje veselje; jutri poj-deva na zajce v moje poljane, ki so prekrasne, ali pa na srnjake v moje lepe gozdove: imam štiri hrte, ki veljajo za najbolj lahkonoge v okolici, in četo lovskih psov, kakršnih ne dobite dvajset milj na okrog. In Porthos je zopet vzdihnil. — O, o! si misli na tiho d' Artagnan, torej naš veseljak vendar ni tako srečen kakor bi si kdo mislil ? Potem pravi glasno: — Toda pred vsem me predstavite gospej Vallon, spominjam se nekega prijaznega povabila, katero ste mi blagovolili poslati, in spodaj je zapisala tudi gospa nekaj vrstic. Porthos je v tretje vzdihnil. — Izgubil sem pred dvema letoma gospo Vallon, pravi, in kakor vidite, sem še vas potrt od te izgube. Vsled tega sem tudi zapustil svoj grad Vallon pri Corbeilu ter prišel na svoje posestvo Bracieux, kar me je pripravilo do tega, da sem kupil tudi to le posestvo. Uboga gospa Vallon! Ni bila sicer preveč rav-dušna ženska, toda končno se je vendar privadila mojim sitnostim in mojim muham. — Po tem takem ste bogati in prosti? vpraša d'Artagnan. ¦ (Dalje pride.) Skruajenje cerkue u politične namene. (Iz Lokve na Krasu.) Živimo v dobi volilne agitacije, kaj ne, g. urednik. »To ve že vsak otrok", boste rekli. Prav imate, to res ni več tajnost niti za otroke, in zaraditega ve to tudi naš g. kaplan. In lotila se ga je mrzlica. Začelo ga je tresti. Vzvišena naloga ga čaka, naloga preobračanja ubogih, po brez verskih liberalcih zaslepljenih ljudij, ki ne vedo in ne morejo pojmiti, kako dero brez vzdržka naravnost v žrelo pogubi in propasti. Skrbi ga ubogo ljudstvo, katerega otroke bodo izpreminjali brezverci kmalu v živino, ki ne pozna svojega Stvarnika, prepovedali jim bodo častiti Bogay vrgli jim bodo iz šol križr simbol njihove vere, naredili jih bodo sužnje greha in pekla, ker jim obljubljajo svobodo. — Svoboda __ ironično se je nasmejal g. kaplan pri tej besedici, prebrskal naglo vse svoje leksikone in ni je našel v njih. Videl je nadalje s svojimi duševnimi očmi vso neznosno bedo, ki pridrvi črez uboge katoliške družine, videl, s kakimi demonskimi izrazi na svojih obličjih se zapuščata zakonska, ki sta živela toliko časa v sreči in nesreči drug drugemu na strani, verno deleč žalost in veselje. Tam v ozadju te prikazni je stal pa sam g. Štrekelj, bodoči naš poslanec, ter zrl zmagoslavno na te svoje žrtve. In dalje je trajala prikazen, pohujšanje se veča dan na dan, ljudstvo gazi vedno globočje v svoj pogin — bliža se konec sveta! — Tu pa zgrabi g. kaplana sveta jeza — ne do tega ne sme priti. Še ni vse izgubljeno ; še je čas rešiti narod gotove propasti. Bok do sodnjega dneva je sicer kratek, (le do 14. maja t. L), a kaj ne izvrši.trdna moška volja. Torej srčno v boj, visoko vihteč zastavo z devizo: blagor in rešitev ljudstvu, ter preteč smrt demonskim Štrekljeni. — Sklep je torej storjen, vzvišen in idealen, treba ga je torej realizirati. In v resnici, začetek te realizicije je sedaj, ko Vam to pišem, gospod urednik, tudi že srečno dokončan. Bilo je drugo nedeljo po velikonoči, ko se je oznanjalo lokavskim vernikom raz priž-nico s patetičnim govorom, v katerem se je zrcalil strah za ubogo, v nevarnosti se naha-joče ljudstvo, da naj se ogibljeyeri sovražnih listov in Časopisov, ki sejejo med ljudstvo bedo in nesrečo, ki kradejo človeškim srcem edino svetinjo, t. j. vero. Zopet in zopet je odmevala visoka pesem po lokavski cerkvi, kako da skrivajo razni sovražniki (detto liberalci) v plašč bigotizma le nevero, kako da se trosi pod to krinko med ljudstvo brezboštvo in peklensko sovraštvo do vsega, kar sliši na ime katolicizem. In da podeli g. kaplan svojim besedam glorijolo neomajanega dejstva, podal je za dokaz izjavo, kako da so izgubili vsled slabih listov in časopisov o priliki gradnje panamskega prekopa ameriški ubogi prebivalci -črez osemsto milijonov. (Ob tej priliki so nam stopile v^em navzočim solze oči, tako so se nam smili ubogi milijonarji.) In zopet refren: Varujte se slabih listov in časopisov, nakar je sledilo priporočilo na vzgledne katoliške časopise a la »Domoljub". Toda dovolj tega, o čemur je vsakdo prepričan, da so to cvetke najboljše kvalitete, presajene iz klerikalnih časopisov na posvečena tla lokavske cerkve. Svetovali bi pa nekaj g. kaplanu: prvič, da naj pretaka te krokodilove solze rajši doma v svoji sobi kot pa na prižnici, in drugič, da naj bo ta njegov začetek reševanja ubogega ljudstva obenem tudi konec. Če mu je res na srcu narodov blagor, naj pove enkrat ljudstmi, da ni res to, da je duhovnik vsemogočen gospod, da zna „panati", ustavljati kravam mleko, delati točo itd. itd. Na te vraže, ki izvirajo iz klasičnih srednjeveških razmer, in ki tvorijo dovolj jasen argument, kako malo da store razni duševni očetje, da bi reševali duše res iz teme nevednosti in zmote, na te vraže, ponavljamo, pozabljajo nači duhovniki preradi. Zakaj da pozabljajo, vedo dobro, toda vemo tudi mi. „Čim bolj tavaš ti, nesrečno ljudstvo, za-peljavano po slabih listih in časopisih, v temi neznanja, tem boljše za naše bisage", tako si mislite; je-li, predragi psevdohumanisti! kaški kandidat za Gorico. V nedeljo se je vršil v tukajšnjem gledališču shod na vabila, na katerem je bil proglašen kandidatom za Gorico župan dr. Fr. Marani. V gledališču je bilo ono navadno občinstvo, katero dobimo po vseh takih shodih; zlasti obilo trgovskih pomočnikov. Bo mj>ig je tožil, da Slovenci v mestu napredujejo, zlasti gospodarsko, ter da bodo kmalu gospodarji Gorice (Trg. uslužbenci: Mai, raaiI; M a ran i je povedal, da je Italijau ter da tak ostane. (Velikansko odobravanje!) Govorili so končno še o tem, da če postavijo laški klerikalci v Gorici kandidata, naj pojdejo vsi drugi tisoči Italijanov volit Maranija. ?on in adjunkti. (Iz Gorice.) Gospod Fon ima yže prakso v uživanju dijet. Vprašajte pri sodnih uradnikih. — Po navadi nadomestujejo sodnike v hribih adjunkti. Fon se je pa usilil pri g. Defacisu in odnesel vse adjunktom. Lansko leto je lepo živel z družino - V- Bovcu Jn Kobaridu— letos je bil v Červinjanu in Bovcu. X. Dolilni shod na »ogrskem. V nedeljo dne 21. t. m. se je na Vo-grskem vršil na prostem javen shod. tJdele-žilo se ga je okolo 300 ljudi. Shod je otvoril dr. Levpušček. Na njegov predlog je bil izbran predsednikom g. Blaž Sedevčič, naduči-telj iu posestnik na Vogrskem. Pozdravivši v prisrčnih besedah mnogobrojne došlece, je predsednik dal besedo dr. Levpuščeku. Le-ta je v krepkih besedah ožigosal postop.nje klerikalne stranke in dr. Gregorčiča v deželnem in državnem zboru; predočil zborovalcem, kako so pod vodstvom tega »ljubljenca" naroda vsled znane njegove zveze z dr. Pajerjem interesi slovenskega ljudstva na Goriškem v gospodarskem in političnem oziru bili potisnjeni vedno bolj v ozadje, tako da so se slednjič naši narodni nasprotniki — računajoči na zvesto sodelovanje Gregorčičevo in njego^h kimovcev — upali na dan z zloglasnim novim deželnozborskim volilnim redom, ki naj bi za vselej zapečatil osodo slovenske dvotretjinske večine; da je treba stranki, ki je na take načine zapostavljala koristi slov. naroda na Goriškem, odvzeti možnost še nadaljnega Škodljivega njenega delovanja s tem, da ji volilci odtegnejo vse zaupanje ob sedanjih državno-zborskih in poznejših deželnozborskih volitvah. Viharna pritrjevanja od strani poslušalcev so jasno kazala, da so jim bile besede govorjene iz duše. Ob proglasitvi kandidata gosp. Mihe Gabrijelčiča je prikipelo navdušenje, do vrhunca. „Proč s klerikalci, proč s klerikalnim kandidatom, živio naš poslanec Gabrijelčič" je zaorilo po zborovalnem prostoru ter v kali udušilo opozicijo vogrskega župnika Berlota, njegovega mežnarja in peščice, ki sta jo bila pripeljala s seboj. — Nato je povzel besedo dr. Jane, ki je temeljem neizpodbitnih številk pojasnil, kako hlapčevsko je klerikalna stranka z dr. Gregorčičem na čelu tlačanila dr. Pajerju, da je mogel tisočake in stotisočake dovoljevati za več ali manj nepotrebne potrebe furlanskim krajem, dočim se je določevalo slovenskemu delu v primeri le drobtinice v obliki malenkostnih podpor, tako nekako za pesek v oči volilcem. Govorniku so zborovalci opetovano burno pritrjevali in hudomušne opazke so padale na župnika Berlota, kateremu so bile številke kar sapo zaprle. — Dr. Jane je nadalje pojasnil, v kak položaj bi prišla dvotretjinska slovenska večina, ako bi zadobil Gregorčič-Pajerjev deželnozborski volilni red višje potrdilo ter slednjič pozval navzoče, da 14. maj-nika izrečejo na naslov klerikalne stranke svečano obsodbo s tem, da vsi kot en mož izvolijo kandidata n. n. lj. stranke, g. Miho Gabrijelčiča (navdušeno vsklikanje). Konečno je dr. Levpušček navzoče opozoril na posamezna volitvena določila, na kar je predsednik ob splošnem navdušenju zaključil shod. — Pred zaključkom shoda je menda nameraval župnik Berlot zahajati govorniškega konja* toda naj bo hvaležen previdnosti predsednikovi, da mu ni dal prilike izpostaviti se ogorčenosti zborovalcev. Shoda obeh strank na Bukovem. V nedeljo je sklical dr. Knavs imenom klerikalne stranke volilni shod takoj po maši. Shod je bil zaupen. Našteli smo vsega skupaj 46 zborovalcev, Bukovcev prav malo, večina iz Orehka in Cerkna, vmes najmanj 10 naprednjakov. Shod otvori dr, Knavs in si obdrži predsedstvo sam, grozeč z zaporom 6 mesec vsakomur, ki bi motil shod. (O dr. Knavs, prečitajte vendar enkrat postavo!) Nato govori kaplan Sok o svobodni šoli,češ, da imajo judje in framazoni društvo, ki hoče brezversko Šolo, ki hoče pokvariti ljudstvo in da so naprednjaki tudi taki judje in framazoni. Povedal ni niti jedne resnične besede. Značilna pa je bila njegova izjava, češ, kle-rikalizem in katoliška cerkev sta isto! (Vidi se, da Sok niti klerikalnega »Slovenca" ne čita, ker sicer bi ne mogel izpre-govoriti take neumnosti.) Poslušalci so se dolgočasili in ko je končal, je vse molčalo kakor grob. K besedi se oglasi na to dr. Dinko Puc, katero mu Kr ivs tudi da ves perplek-sen. Govornik poudarja, da je pristaš narodno-napredne stranke in mora zato zavrniti vse laži, katere je nagromadil kaplan. (Dr. Knavs: Bomo dokazali.^ Laži boste dokazali V! (Knavs: Iz Vašega programa) Dr. Puc potegne iz žepa brošuro narodno-napredne stranke in mu jo vrže pred nos: Tu ga imate! Nato govori dalje. Knavs išče brezvspešno po knjižici. Sedaj začne vpiti kaplan: „Kdo mu je pa dal vabilo?" „Saj res", oddahne si dr. Knavs, ter dene prst na čelo, „kdo mu je pa dal vabilo? Jemljem Vam besedo in poziv-ljem, da zapustite shod". Dr. Puc protestira ves ogorčen proti temu nasilju, češ, da se boji dr. Knavs resnice. Pozove nato navzoče, naj se udeležijo naprednega shoda popoludne in zakliče dr. Knavsu: Na svidenje na našem javnem shodu! — Potem govoril je še dr. Knavs in priporočal dr. Gregorčiča. „Shod" končal se je biez navdušenja. Zunaj stalo je nekaj naprednjakov, ki so klicali: „Živio dr. Grnntar!" Dr. Knavs moral se je še enkrat blamirati. Skočil je k enemu ter mu rekel: „Jaz Vas aretiram!" »Prosim", je odgovoril mož in mu pomolil obe roki, na kurje Knavs odšel rdeč kakor purman. Ob 2. popoldne sklican je bil javen napredni shod pri Čeiiku. Že eno uro prej pa so bili prenapolnjeni vsi prostori, tako da so morali ljudje stati pred okni in v veži. Bilo je nad 100 ljudij. Zato je dr. Puc otvoril shod že ob l1/,. Ožigosal je najprej postopanje klerikalcev, ki z lažmi agitirajo pri volitvah, bojijo pa se, da bi kdo jim ne povedal resnice. Po zaupnih shodih skušajo slepariti ljudi. Nato je v obširnem govoru črtal pogubno delovanje klerikalne stranke, potem razložil program nar.-napredne stranke, ter zavrnil odločno laži, ki so se govorile na dopoldanskem shodu. Kandidat nar.-napr. stranke je dr. G r u n t ar. (Navdušeni dolgotrajni živio-klici). — Nato povoze dr. Puc, naj se zglasi"k besedi tudi nasprotnik, ako je kdo navzoč, ker on se ne boji resnice. Nihče se ne oglasi, na kar kon-statira dr. Puc, da se je K n a v s z b a 1 priti na shod kljub pozivu! — K besedi se oglasi še tehnik Brelih, ki po-zivlje Bukovce, naj se volitev udeleže kompaktno in jedino, kajti tudi cerkljanska občina mora postati enkrat napredna in dr. Gregorčič mora nazaj v „seminar". — Mej splošnim navdušenjem in živio-klici na dr. Gruntarja zaključi na to dr. Puc ob 3. pop. shod, ki je bil nasproti klerikalnemu shodiču sijajna manifestacija, da je Bukovo napredno. Dva klerikalna shoda sta bila v nedeljo v Sovodnjah in Opatjem-selu. V Sovodnjah je bilo 110 oseb. Krem-žar je farbal, da izbrišejo kmetom posojila »katoliški« poslanci, da država izplača kmečke dolgove itd. Kandidat Fon je pravil, da je kmečki sin ter v uradu pravičen. Na shodu, ni bilo nikakega navdušenja, marveč so zmajevali z glavami, vedoč, kako imajo klerikalci ljudi za norca. — Izmed 110 oseb je bilo 25 iz Št Andreža, 15 iz Mirna, 10 mladoletnih; naprednih vo-Hlcev je bilo 25. Dolgočasen shod je skon-čal tako, da v Sovodnjah ne bo žel pšenice gospod Fon! V Opatjemselu je bil shod bolj buren. Ko sta prišla Kremžar in Fon v Opaijeselo, sta prašala, kje je Jelen. V prijazen pozdrav se jima je reklo, da sta se imela informirati poprej. Slednjič sta vendar našla Jelena. Na shodu je bilo okoli 150 ljudij, tretjina teh za klerikalce. Ugovarjalo se je glasno. Ko je kurat Kos predstavil F o na ter zahteval, naj mu zakličejo: Živio! ga ni ubogala nobena ovčica. Ko so vzdi-gavali roke, jih je vzdignila tretjina. Kremžar je govoril nekaj o krivicah. Klerikalci so krivi — je bil odgovor. Na trgu je odmevalo klicev: Živio Gabrijelčič! Ko so zalili lavorike v farovžu s teranom, je pri odhodu Fonovem kar grmelo klicev: Živio Gabri- jelčič ! Ljudje so delali komentar med in naprednim shodom, in Fon je 0(j prepričanje, da bo slaba zanj dne 34 ^ tudi v Opatjemselu! Sam Kremžar („!; bo mogel pomagati! ' Dva velika shoda je priredila narodno-napredna stroj v nedeljo, in sicer v Kojskem in] Sv. Luciji. \ V K o j s k e m je bilo nad 4qq ' lilcev na shodu. Predsedoval je gJ Obijubek. Govorila sta kandj? Miha Gabrijelčič in dr. Tre0. gJ rovalci so z navdušenjem snr jeli kandidaturo GabrijejJ 6e v o. Dr. T r e o je poljudno odklM očitanje nasprotne stranke, da j7j rodno-napredna stranka proti veri k Ves čas je vladalo na shodu lep0 J glasje. .Vsi bodo volili Gabrijelčiča, 1 je bil iep, impozanten shod! Vsa j Bricem! Pri Sv. Luciji je bil v nedtl pop. velik shod, katerega se je udi Žilo okoli 400 volilcev. Govorili so u didat dr. Grunt ar, dr. P ran ko j V r t o v e c iz Tolmina. Zborovalci 1 bili navdušeni za kandidata dr. Gr« tarja. Na shodu je vladalo velika! sko ogorčenje proti Oregj čiču, kateremu so nadeli ime: hjerj Udeležili so se shoda tudi možjtl Kala, iz Loma itd. Shod se je vri] najlepšem redu in zaključil z velik« skim navdušenjem za kandidata i Gruntarja. DOPISI. Iz Šempasa. — V »Primorcu" št. 15. J 12. t. m. smo čitali popravek našega žoj Lebana. Popravek 't Pa kakšen V Za poet. fij celo klobaso na krožniku nam je poslal, ,y pasci pa smo dobrega „želodca", da jo i hrustamo, samo se bojimo, da m kateri d smeha ne zaduši? Ni naš namen, po Im sib se kavsati 3 tem Lebanom, se ne $m pa ta popravek nas je prisilil, da ga m poduCimo, kam ga je zvodil naš Ulafe M naprej pa se nam od srca smili! Popravi sestavljen od druge roke, to je ottd tajnika, ali ga je nalašč tako sestavil, dii potem za hrbtom smeje g. županu ali j* m ček Leban ni imel pri roki slovnice, to jI prepisal to veliko delo. „StuarniB popravek pa ne oilgcvd resnici, ker naš Leban kaže s prstom na taj ljansko stran; tam se gradi cesta čez Vosej sko do Volčjedrage, tu je v resnici g. Td (župan piše Tore!) voditelj gradbe. N; pa d nil ceste, ki se gradi iz Šempasa cez M pasko »gmajno" de Vogerskega, koje je * „vorarbeiter". Vidite „Ceneek", da je "i res, kar smo mi pisali, kar ve že v Sensj^ vsak otrok. Prosimo Vas, povejte um A pa ste Vi pravzaprav pri tej gradbir ^3 šete dnine, Vi plačujete delavce, tc-r ako \4 niso po volji, jih tudi ne sprejmete v d&i Opozarjamo Vas, da smo pripravijo! imeni na dan, z imeni delavcev, ki jih ^ hotel sprejeti v delo; sprejel ste jih pa 'M ko je župnik posredoval. Vidite torej, dss* nStuarni" popravek je izmišljen. Pribito r*S vse isto, kar je bilo v dopisu povedano. M zvijate tedaj, ko ni več mogoče, saj cj dosti: kronce pa „čast6, ko ste se san: ^ zil, da Vam ni drugo **?*> nič, samo <"j denar. Lep mož, kaj ne. J Povemo Vam javno,, da ne hodite J s takimi popravki na dan, ker sicer sm«S morani, pokazati še lepše reči o Vas. 1-j nismo tako hudobni, čeravno smo -neverti1 kot nas imenuje Vaš prijatelj Grča. Mi ] pustimo, bodite le tam v naročju Uls^l Vseedno pa g. župan poglejte m^l okolo; Vi prej tak naprednjak, sedaj v djej z Grčera! Vemo, da Vam je (»rča obfc* da Vas bodo volili v krajni cestni odbor,, i da ako ruste pristopil k njih stranki, so ¦ žugali, da- izgubite delo pri cesti. Torej = glejte malce, kje ste seclaj, v družbi k«^ ljudi, da Vam imenujemo nekatere vaS* -tatorje. Znan nam je slučaj od nedelje, jo -J dva pijana župnikova priganjača napa,o njih dol. Če se otrokom vceplja mesto Muka take budalosti v glavo, kaj se more Sele govoriti in delati na skrivnih shodih tu pa tam. Pfuj! Domače in razne nouice. Preti nsiiM dežeiaozborskemu volilnemu redu j« sklenilo protest občinsko starešinstvo v s*tfiu dne 14. t. m. Istotako sta sklenili protest občiuski rtttasrostri v A j b i in R o č i n j u. SBrtM klSI, — V Št. Andrežu so pokoli Kroesta K u z m i n a, ki je napravil lani *«uro na tukajšnjem gimnazija. Dr tMn — velik line. — Na shodu kierikalcev v BlMonuB v Ljubljani je dne l* t- ra. dr. Žlindra s puhlim svojim pato-; ** naglasa!: mi smo pa delali za ' atr«vri, a smo ostali berači. Te be-^e so tako hinavstvo, da se mora njim naproti konstatirati dejstvo, iz kojega je raz-Jfoo, kakšen berač da je dr. Žlindra. Pred lfti je kupil beraški gospod dr. Žlindra od P*«* Kotulinskega veleposestvo v rateškem jNu na Kranjskem za 650.000 K, to j e .estkrat sto petdeset tisoč kron m ^ takoj plačal na kup znesek 300.000 K °-itali 350.000 K je pa par mesecev potem !L?p °! n o m a i z p 1 a ča L Tako je danes dr. -jadra lastnik popolnoma nezadolžene uv T * vrednosti 650.000 kron. To je kl?.b SuslerSl4» w se ie drznil aa shodu ^ikaluih backov trditi, da je ostal berač . vekv^,n rojeni delovanju ! To je tisti člo-[ imeJ "?.Pred 10 leti ni niti enega tisočaka j * kl se pa danes kot veleposestnik šopiri in živi potratno kakor kak knez. Ali si more kdo misliti, da je dr. Žlindri v teku 10 let 650.000 K kar iz zraka v Žep priletelo, ali pa ni to tisto bogato plačilo, ki se mu je* za njegovo „naroduo" delovanje od strani ubogih kmetov skupaj zneslo? Tak je tisti nesramni farizej, ki se javno za berača razglaša, dočim se valja v stotisočakih, ki jih. je aiabral od si-^0Wto^w4)^^pskjg,a ,narojja^ Umevno jej torej, da si on želi, da vsi drugi 4judje berači ostanejo, samo da si napolni on sam svojo beraško malho. Odveč bi bila' vsako nadaljnja beseda. V teh vrsticah je označeno vse iari-zejstvo političnega pustolovca in demagoga, nad katerim se zgraža ves slovenski svet. Tako je delo klerikalnega generala za —žep! „Kmet$ka Stranki". — Še sanjajo nekateri o potrebi samostojne politične kmetske stranke; to gibanje pa zastaja le v bližnji goriški okolici, čez ne seže. To stremljenje smo označili že parkrat in dosegli smo tudi, da se umeva prav pri razsodnih ljudeh v okolici. Povdarjamo pa z nova, da nismo proti kmet-ski stranki kot stanovski stranki; če hočejo kmetje sami proučiti svoje kmetsko vprašanje temeljiteje nego se je to dosednj godilo, je to prav in v redu, ali da bi se tu kar nakrat izcimila iz te stanovske stranke politična, ki hoče postaviti svojega kandidata, proti temu pa smo odločno, ker bi se pri sedanjem položaju v goriški okolici le po ne-potrebi cepilo moči ter oviralo delovanje onih, ki.stremijo za tem, da se uresničijo kmetske zahteve. Ta „kmetska stranka" v goriški okolici, kolikor je je, pa kaže v vsem svojem gibanju le to, da hoče imeti svojega kandidata. Zakaj pa se je šele sedaj zbudila tik pred volitvami V Zakaj ni nastala že lani ali poprej, saj so bile razmere v kmetijstvu prav tiste kot so dandanašnji? Ta stranka je le stranka za volitve in ne kmetska stranka! In kakor more razvideti vsakdo, je njeno delovanje naperjeno proti oni stranki, ki ima v svojem programu delovanje za kmetijstvo v takem obsegu, kot ga nima nobena druga stranka na Goriškem. Naša ljudska stranka je nova stranka, postavljena na Široko demokratično podlago. Kaj torej treba zopet nove stranke, ki govori o kmetijstvu tako kot program ljudske stranke V Kaj je je res potreba V Mislimo, da odgovori vsakdo, da ne! in taka »kmetska stranka" kot je ta v goriški okolici nima niti nobenega programa, niti ne ve, kaj hoče, samo po vsej sili hoče imeti kandidata. Torej za kandidata se gre in za nič drugega. Za kandidata — da bi imeli potem v goriški okolici kar 4 kandidate ! Kdor ne vidi, kako m hoče s takim cepljenjem škodovati prav kmetijskim interesom, ta je slep, ki ne bo nikdar več videl. Potemtakem bi si deli lahko v glavo tudi obrtniki in trgovci v goriški okolici, da hočejo imeti svojega kandidata. In teh je vendar tudi veliko ! Potem se oglasi še kak stan, da bo zahteval svojega kandidata 1 Kam pa pridemo po tej poti V Ali bi ne bili skrajno smešni? Naše malenkostne razmere so pač take, da moramo delovati le skupno v okrilju velike stranke; če so pa posamezni stanovi organizovani stanovsko, prav, toliko lažje delo cele stranke! Gospodarski gret t izvrševalnem odbore narodno-napredne stranke ima nabranega že polno gradiva o raznih kmetijskih vprašanjih. Okrajni in krajni odbori, ki pridno zborujejo, so nabrali že mnogo gospodarskega gradiva ter ga doposlali. To gradivo se bo obdelalo in dalo poslancem, da se na podlagi tega potegnejo na pristojnih mestih za uresničenje kmetskih želja. O 6rf»|0fČIČ8Vem Shodu V BOVCU prinaša današnja nGoricaa lažnjivo poročilo. Pokazalo se je v nedeljo v Bovcu, da je zvezda sreče zapustila Gregorčiča tudi na Bovškem. Bov-čani so prav vrlo nastopili proti Gregorčiču. Poročilo priobčimo prihodnjič. Znslilo ss Je meiera pri »Gorici«, ki poročajo o ponesrečenem našem shodu na Vogr-skem. Ta shod je v resnici tako lepo vspel, da mora biti klerikalce strah pred Vipavsko dolino. ~ Pa naj lažejo, nam prav; tako nehote pomagajo naši stranki 1 Kako lažejo. — Po farovških listih piše Kremžar, da je bilo v Sovodnjali na Fonovem shodu 300 ljudij. Bilo jih je pa 110 ~ kakor stoji v našem poročilu. Štel jih je natančno naš poročevalec, ki je bil na shodu. Kremžar vidi vse po dvoje, in Če treba, tudi po troje. Ubogi PaJerČIČ! -~>Pajerčič piše danes po svoji „ Gorici" o »pravih krivcih naših neuspehov". — Revež je dolgo študiral in se bal, kaj bi odgovoril na članka „dr. Gregorčič in njegova naroduo-gospodaraka politika", ali nič ni .nogel pogruntati; slednjič se je sko-rojžil ter ponatisnil v svojem listu neke stare klobase. — Ne drži, don AntonioUpan-današnjividi cela dežela strašne posledice zveze Gregorčič-Pajer. — Pajerčič, zgubljen si! Poštni veibenlkl Franjo Zoreč v Ljubljani, Fr*«jo Turel v Gorici in 'Vokflslav KTainz v Trstu so imenovani poštnimi asistenti za Pulj, oziroma za Gorico in Št. Peter na Krasu. Vse ga zapušča, samo Dermastija se poti zanj. Nobeden klerikalnih kolovodij v Gorici se niti ne zgane za Gregorčiča, vsi mu želijo padec, le Dermastija iz Ljubljane ga vodi po zaupnih shodih. Še ta ne dela tega iz simpatije do Gregorčiča, ampak čisto iz drugih nagibov. Gregorčič jeosamljen. — Ubogi revež! Ropaš — Izpuščen iz zapora. — Socijaini- demokrat Ropaš, ki je bil vsled klerikalne demmeijaeije aretiran, je bil včeraj na brzojavni ukaz iz justičnega ministerstva izpuščen iz zapora. V političnem okraju gradličanskem je voiiicev za tiržavnozborske volitve 10.057. - V slovenskih občinah: v Devinu 224 voiiicev, v Doberdobu 142; v Kožbani 310, v Medani 205, v Biliani 30i. Potem je še obilo med Lahi raztresenih slovenskih voiiicev; dosti jih je tudi v krminski in tržiški občini. V obeh volilnih okrajih Gradišče-Krmin it TržiČ-Červinjan naj volijo svojega kandidata ; kajti v slednjem volilnem okraju naj si ga tudi postavijo. Gre za to, da pokažemo, da živi obilo Slovencev v gradiščanskem političnem okraju! Simo SO?rišWC Jih Je. — Pišejo nam iz mesta glede na pisavo po farovških listih: „Kako moramo ljubiti svoje sovražnike, nas uči Kristus, ki jo svojim sovražnikom odpustil in je za nje molil, in nam je ukazal, da moramo sovražnike ljubiti. Kako pa nas učijo danes politikujoči minetv Sovražiti svojega bližnjega, ako je naprednjak, iz dna svoje duše. Niti privatno občevati ne bi smel več klerikalec z naprednjakom. Grom in peklo vsem, ki ne hodijo ž njim, prokletstvo že na tem svetu ne le njemu naprednjaku, ampak celej njegovi družini, samo ker ne trobi v njihov rog, pa Če je še tako dober kristjan. Drugo pa pride pri klerikalcih v poštev v slučaju, ako priseže kak brezzuačajni »liberalec" na njihovo bandero. Tudi če je največji brezbožnež, so mu odpuščeni vsi grehi; ni se mu treba bati umreti, ker pojde gorek v nebesa, da se le, kadar kaže, potrka na prša. poveličujejo ga, in še svetnik lahko postane, da je le ž njimi. Ali niso taki črni politiki ra/.širjevatelji krive vere ? Kajti njih nauk ne uči: ljubite svojega bližnjega, kakor samega sebe, ampak učijo ljudi sovraštva proti svojemu bližnjemu!" SocljalnodemokratlČni kandidat v volilnem okraju Gradišče-Krmin je V. Pittoni. Postavili so ga v nedeljo na shodu v Gradišču ob Soči. Secljalnodemokratični kandidat v volilnem okraju Tržič-Čerrinjan je neki Pagnini. Postavili so ga na shodu v Tržiču. Gasilno društvo v Senožečah priredi dne 5. majnika t. 1. popoldan ob 4, uri veliko javno tombolo pred gostilno Malar. Po tomboli vrši se ples na prostem, pri katerem svira si. postonjska godba. Med dobitki nahajajo se; 1 bik plemenjak, 1 štajerski plug s plužno, 1 slamoreznica, 1 čistilnica za žito ter drugo gospodarsko-kmetijsko orodje. — Tablice za tombolo po 40 vin. Razglas. — Priobčuje se, da se oddajo dne 27. aprila 1907. ob 9. uri predp. ia naprej pri c fcr. okrajnem glavarstvu občinski lovi: Bilje — vsklicna cena 60 kron; Lom kanalski — vsklicna cena 30 kron. Pogoji se lahko poizvedo pri tem uradu. C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, dne 17. aprila 1907. Zemljišče R8 prodaj. — V bližini starega pokopališča v Gorici je na prodaj zemljišče pripravno za stavbo obsegajoče 107 sežnjev. — Natančnejše se izve" v gostilni pri „Pete« linčku" v Nunski ulici št. 32. Ustnica. — Nekaterim gg. dopisnikom: Prihodnjič. Za danes bilo nemogoče I Živinoreja na Štajerskem. — v št. Juniju ob južni železnici na Štajerskem je zredil Jos. Zvegler vola težkega 950 kg; skupil je zanj 1000 K. 20 tednov staro telieo in 14 tednov starega junca je prodal za 500 K. Razgled po sueHu. V LJubljani se je vršil v nedeljo shodna-rodno-napredne stranke, na katerem je kandidat župan Hribar ovrgel laži in podtikanja, katera mečeta nanj Šusteršič in »Slovenec«. Susteršič ima velik strah pred Hribarjem, ker mu ta utegne precej razrušiti samodržtvo an Dunaju! . - ¦ Hipotekami^ dolgov na Odrskem je za 8-5 mi- Ijard kron. Samomor. — V Trstu si je 42-letni Kugon Gortan najprej z britvijo prerezal vrat, potem pa je skočil iz svoje sobe na dvorišče, kjer so ga našli mrtvega. Za ljudsko knjižnico na Opčinah. - Akade-niično ferijalno društvo »Balkan« v Trstu in društvo „Zvon" na Opčinah priredita 5. maja t. 1. veselico, katere dobiček je namenjen za ljudsko knjižico na Opčinah. Reka šteje sedaj prebivalstva 47.220. Leta 1900. je štela 39.123. Petrov nOVČIČ V — Rusiji. - Na papeževo prošnjo je dovolila ruska vlada, da se sme v Rusiji nabirati Petrov novčič. V Opatiji zgradijo pomol, katerega je lani razdejal vihar. Stal bo okoli 200.000 K. Mesto pogorelo. - Iz Manile poročajo: Velik požar je uniči! mesto .Toilo. Okolu 20.000 oseb je brez strehe. Zupanom v Fazlnu je izvoljen zopet dr. Širne Kurelič, odvetnik tamkaj. Na PulJŠČIfll vlada živahno volilno gibauje. Prirejajo se shodi celo v krajih, kamor si * prej skoro niso upali iz mesta. V Alturi je bil -hod, na katerem je živo odmeval klic: Živ;:- naš kandidat dr. Laglnja I Laški listi hujskajo na vso načine proti Hrvatom. Manevri avstro-ogrske armade ob Italijanski maji. — Italijanski listi poročajo, da se bodo tudi letos vršile ob italijanski vztočni meji vojaške vaje avstrijske armade. Osma pehotna divizija v Inomostu se poda preko Brennerja na Trentinsko. Nasprotna četa, deželna, hramba in kavalerya, ki se nahajati sedaj v Ljubljani, pridete v goriško okolico. Društva »Akademija". »Prosveta" in »Sokol" so ustanovila v Ltsbljanl »Simon Gregorčičevo Javno knjižnico in Čitalnico", ki prične s svojim delovanjem 1. vel. travna 1907. Kdo ne ve, kolike važnosti so javne knjižnice in čitalnice za širjenje prosvete v narodu v koliko večjega pomena še bode Simon Gregorčičeva javna" knjižnica in Čitalnica, ki naj postane uzor in najpopoln jši zavod te vrste na Slovenskem. Potopil SO jO na Novi prevozni paruik Arhangelsk. Na parniku so bili večinoma delavci. Utonilo jih je okoli 25. Hiti lač. — Na londonski motorski razstavi je sedaj razstavljen nov svetilni plin, "ki utegne izpodriniti elektriko in navadni plin. Novo izumljeno svetilo sestoji iz navadnega zraka in lpol% petroleja. Užge se le tedaj, ako je napeljano skozi poseben stroj. Luč je rdeče modrikasta, če se pa plamen obda z belo zaveso, postane luč jako močna in bela, vendar pa ne utrudi oči, in prekaša celo elektriko in plinovo luč. Novi svetilni plin si lahko vsakdo sam v svojem stanovanju pripravlja s strojem, čigar cena je odvisna od njegove velikosti. Pri tem pa se prihrani 70 odstotkom Stroj zavzema prav majhen prostor, stoji lahko na mizi tn daje razsvetljavo za 20 sob. Tisoč kubičnih čevljev plina stane le 50 pfenigov. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Živinoreja.na Kranjskem. — a. Domiceij v Zagorju na Notranjskem je opital enoletnega prešiča* Jorkšizca na 230 kg; prodal ga je za 260 K, Pitan je bil prešič s koruzo. (Kranj ica) absolv. trgov- tečaja uajena pisar, poslou, išče službe za I. maj. Fonudbe: post resi. Sorica 3 pod naslovom „Točnost'\ SVETOVNO ZNANI FERNET- W*. BRATOV BRANCA V MjILANu ledini lastniki načina za izdelovanje, |a najbolj učinkujoča želodčna grenčlca svata | Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni, =3 \I -------.............------- Srebrna svetinja na svtiami ustavi v Pariz* i. 190B Srebrna svetinja na dunajski razstavi id02 Najbolji škrob ov- N^ »tte Fritz Schulz ml. akc. dražba v Eger in na Lipskem. GJaiižlne ffaje najlepše perilo. Cena brošuri 20 ». Pismenim naročilom je pridjati 30 vin, u znamkah, na kar se odpošlje brošura franko. TTIodre žene Zahtevajo knjigo: „Motenje perijode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetja K 1*20 Pojasnila daje zastonj p. ziervas Kalk 244 pri Solina (Koln) ob Renn. Odlikovana pekarfjn ii iMMtrsa Karol Draščik v Carici na Komu v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birtnance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporofia se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo UP"" po jako zmernih cenah. *^€i Senzacijonelna novost L Daljnogled 50-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2— 3 „ „ 5-50 j Odpošilja po povzetju: IEHBIK W EIS S, Dnnaj XIV.3. Sechshiiuserstr. 5.24. Naročite takoj in bodete vzradoščeni! Ženstvo! Strjenje krvi itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „0aše sredsiuo mi je hitro pomagalo." Pfafiovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprenosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho In mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratom ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi iivalne stroje raznih drugih vrst In fovaren. == Cene zmerne, pogoji ngodni. == tal ričitsfvi je laprašeoi, la pred nabavo šivalnega strija zahteva cenik, kateri se pišlje zastmj in franki- Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzeperniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša Črta čez Baze!, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska ceste IS, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri „Figovcutt. HRISTOFLE blizu irti> h pos^i itn vrst. najlepše forme. [ Kompletne kaseto narnU. nega orodja, po^dja u j I mak*, kavo, «aj, ni. I Mini podstavki, mmetftj iadaUd. j Jidino nadomestilo pravega srebra. Poftbol tadtUi m kotel«, restavraciji in karana, kakor taci penrijone, gospo- —- dkgstvo itd. «==»! O. to. dTornl Mlotnlkl Christifle I C.!! - Dunaj L OpenHng 5 (Heinrichshof). — IhtttroTan eenik na lahtevanje. - ~~ po prckupdh. trc*4 Irrlmottl im«jo naši izdelki Nin MMuk* ti Ldm OkrUtofij, Orožja- mumcije. predmeti za lov, dinamitne patrone. ========: Keršeuani & v Gorici = Stolni trg št. Cuk 9.= Sprejmejo se zastopniki F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekarna In tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino ^^s patentiranih »s« zarezanih strešnikov Mm MflBZfllfl" (Strangfalzziegel) .Sistem MflRZOLA' Barve: a) rdeči naravno žgani* b) drno iropre?niranf, šb Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. s= Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z Žico prifezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in barji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Se dobiva v vseh lekarnah. N^jbope zdravilo proti 8e dobiva v vseh lekarnah. - REVMATIZMU in PROTINU - ============ »«. •okiniM * m u tnm •> m mafiji e>i»j ¦* o t .Mini« p™« p,„..|. ,n „pr„ ,„„„,„ „,Aoa »,._ prollo f0laSn