Za poduk in kratek čas. Kuga na slovenskem Štajerskeiu. (Spis:il M. Sleliovec.) (Dalju.) IV. S s edemaaj s tim stolctjem je aastopila dolga doba britkosti ia žalovaaja za slov. Stajer. Ne !e da so ga obiskale raznovratae reve ia nadloge, kterih takaj ae boaio aaštevali, davila je prek osemdcset let tndi še kuga v aaši doaioviai tako hudo, kakor aikdar poprej. Kuga — ia zopet kaga, — to je zaak aedeaiaajstega stoletja. ktero bi se saielo v domači zgodoviai kakor pogrebai list črao obrobiti. Aagelj morije obiskoval je sicer tudi v prošlih atoletjili pogostoma Bašo domoviao, a prišel je aavadao le v edea ali drugi kraj; — v teku sedemaajstega veka pa je ajegova strupeaa pušica zadela vsak še tako samotea kotiček — po dva, — trikrat, ia s?me se trditi., da ga aa slov. Stajerakem ai kraja, ki bi v tem veka ae imel od kage trpeti. Ia predea se je ovo za aaao domoviao osodepolao stoletje prav še koačalo. trohaelo je uže več stotisoi- kažaih žrtev pod gomilo, ia ves slov. Štajer — od Mare do Save, postal je v kratkeai čaau tažao aiorišče. V sedemaajstem stoletji razločujemo lehko tri glavae kužne dobe; prva od 1. 1623 — 16,25, draga v letih 1641 — 1648 ia tretja od leta 1679 — 1683. Semtertje davila je kuga tudi še 1. 1600 in v letih 1604 — 1669. Vsakokrat razsajala je aajhujše le prva dva mesca. Večiaoma lotila se je samo uutaic ia žilstva, pa a toliko ailo ia aaglostjo, da za draga kužaa zaaaieaja aavadao ui bilo časa. Po kratkem hudera glavobolu padal je okužeai človek v aezavest; vsled hndo zaotraaje vročiae očrael mu je jezik, v prsih ga je bodlo, udje so ma otrpaoli, aa usta mu je se spustila kri, — ia skoraj brcz izjeme sledila je aže tretji dea gotova smrt. Pri redkih bolaikih ao tretji dea preživeli, razviie so se bule razae velikosti, — a tadi te so bile skoro vsikdar nedvomljiva zaamenja bližaje smrti. Le ee so se bule začele gaojiti, podaljšala se je bolezea, — ia v tem slueaji je tu ia tam kteri tadi ozdravil, kar je se le zelo redko zgodilo. Nekteri — bolj aiočacga života — zaBiogli so, čeravao uže okažeai, — opravljati še aekaj časa svoja vsakdaaja opravila; pa aeaadoma jih je obšla slabost ia kakor bi bili od strele zadeti — so se zgrudili ia umrli. Dragi — bolj aježae postavo, — osobito slabotae osebe ženskega spola, — postali so pa pred smrtjo zamakajeai ter aiso le aazaaaili uro svojo smrti, ampak ao tudi še povedali, kdo bo za ajimi umrl prvi za ajimi. Oaieaiti bi se dala še ova posebaa prikazen, da se je akoraj povsod, kjer je bila kuga davila, v aasledajih letih — posebao pa 1. 1687 neaadoma mnogo otrok aarodilo; — dvojčekov ia celo trojčekov zasledimo v krstaih bukvah takrat maogo več, kakor v drugih letih. Da bodo spoštovaai čitatelji precej obširao tvariao tega oddelka laglje pregledali, jo hočcmo po večjih mestih slov. Štajerja razvrstiti v štiri dele ia povedati, kedaj ia kako je kuga v ktcrem mesta ia ajegovi okolici razsajala. a) Celje ia okolica. Z aajlepšiaii aadami začeli so Celjaai aovo leto 1600. Po stari krščaaski aavadi so vošili edea drugemu srečo ia zdravjo. toda le prehitro morali so se prepričati, da ao ajihove želje bile prazae. Precej po aovem letu se je aamreč v meatu oglasil aeprijetea gost, ki se je oadi — v grozo ia pogia meščaaom •— za več časa aaselil. Ta gost ai bi.l ailiče drugi, kot brezasmiljeaa kuga. Uže meaeca jaaaarja zacela je daviti, ter je davila ia morila celo leto — ae samo v meatu, ampak proti jeseai tadi v okolici. To razvidimo izpisma, ki ga je Mihael Zega, aadžapaik v Žavci pisal dae 7, oktobra 1. 1600 ljubljaaskemu škofu Tomažu. Med drugim piše, da kaga Boče Bikakor preaehati. Naročil je ljudem, kar mu je bil škof nkazal. Rabili so ,,zlato jajce" ia dragc dobro stvari; — tudi ,,Bog pomagaj" so pogostoma izrekovali zdravi ia bolai, — pa kakor se vidi brezuspešao. Vsled želje škofove sklical je bratovšč-iao 7 žalosti v Celje, — a zaradi oadi razsajajoče kuge si ae upa ailiče tje. V farovži je amrl edea faatek, v šoli pa troje otrok, zato so jo zaprli. Pri sv. Duliu pokopljejo vsaki dea 5, 6 ia še več za kago amrlih. Ker se je aesrečaa kuga prikazala uže tadi v aekterih vesaicah žavske faro, si ae upa syaode sklicati, akoravao mu je bil oglejaki patriarh to akazal.*) Tudi aa Vraaskem ia v sosedajili vesaicah obhajala je kuga v teai letu svojo žetev. Vranaki vikar Egid Zipperle poroča dae 4. oktobra 1. J60O škofu Toaiažu, da je motaiški grajšrak Zurler zaradi kage odbežal z otroki v Trojaae, gospa ajegova pa se mudi v Celji. V grada umrlo je aže več oaeb za kago, ravao tako tudi v sosedajih vesaicah.**) Kako dolgo je davila kaga takrat v Celji ia okolici, aam ai zaaao, pa iz tega, da o ajej več let aikdo aič ae poroča, saiemo sklepati, da je uže 1. 16ol preaehala. (Dalje prihodajič.) Sniešnica 23. Magjarski husar zagleda aa mizi pri svojem geaeralu razprostrti zemljovid. Ko vidi aeko deželo z zeleao barvo zazBaaieaovaao reče: ao, ta dežela se rai uže dopade, tam mora dosti zeleae krme za koaje biti. *) J. Orožen, Das Bisthum und dio Dičizese Lavant III. Theil 71. **) J. Orožen, Das Dekanat Frasslau 76.