Kreiskv: štetje je tehnično pripravljeno
naš tednik
LETO XXVII — Številka 50	11. decembra 1975	Cena 4,— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Načrtovano štetje posebne vrste je zdaj tehnično pripravljeno, je dejal v torek kancler Kreisky. Kanc-
ler je dejal, da bodo pri ugotavljanju povpraševali tudi po drugih statističnih podatkih. Vseeno je
Izjava
V „Našem tedniku" z dne 4. decembra 1975, štev. 49 je bil objavljen v zvezi s sprejemom jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju sledeči stavek: „Tega sprejema se je udeležil tudi kancler, Žid Kreisky, ki je pripeljal s seboj tudi člana NSDAP ministra Boscha."
K temu ugotavlja predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev:	„Ta žaljiva izvajanja
stojijo v jasnem nasprotju z načeli Narodnega sveta koroških Slovencev in njegovo politiko. Narodni svet koroških Slovencev kot izdajatelj .Našega tednika' polaga največjo vrednost na ugotovitev, da je ta stavek nastal brez njegove vednosti ter se ne da z ničemer utemeljiti. Predsedstvo naproša gospoda zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega ter gospoda zveznega ministra Ottona Boscha, naj oprostita ta obžalovanja vredni spodrsljaj".
V
Škandalozen primer diskriminacije pri razdelitvi kulturnih denarjev:
Št. Jakob: res kolektivna krivda Slovencev!
Soglasno so vse večinske — „nemške“ — politične stranke v občini St. Jakob v Rožu (SPO, OVP in KPO) proti trem glasovom slovenske frak-ciie postavile na zadnji seji občinskega sveta edinstven primer diskriminacije Slovencev na Koroškem. Odklonile so prošnjo mešanega pevskega zbora „Rož“ za tri tisoč šilingov podpore. Župan Grefil (SPO) je ta sklep utemeljil s tem, češ da je bilo zgražanje zaradi odstranitve (od občine jlegalno postavljenih) nemških kažipotov pred nedavnim veliko. Dodal i® še, češ da ..prebivalstvo" ne bi razumelo odobritev prošnje.
Celotni proračun v občini Št. Jakob znaša preko 20 milijonov šilingov. Ne samo, da se zdi vsota 3000 šilingov za slovenski pevski zbor županu in njegovim preveč, temveč So si GreBI in SPO, OVP in KPO v
Pred republiško konferenco Socialistične zveze delovnega Ijud-stva je v četrtek imel govor predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Ri-b'čič, ki je bil ponovno izvoljen za Predsednika, se je v svojem govoru dotaknil tudi odprtih problemov za-meiskih Slovencev. Z ozirom na koroške Slovence je dejal:
.. -Žal je tudi del našega naroda, ki živi na Koroškem še vedno deležen diskriminatorskih postopkov, med katerimi je gotovo največji, najbolj 9f°b in najbolj nehuman dogovor avstrijskih strank s preštevanjem Manjšine. Manjšina se takemu na-cinu pogajanja za izvajanje avstrijske državne pogodbe noče podre-diti, ker bi jo tak akt nasilja preko n°či postavil v brezpraven položaj na velikem delu slovenskega na-r°dnostnega ozemlja in brez var-stva njenih elementarnih, kulturnih, Jezikovnih in drugih pravic. Ni tre-„a Posebej povedati, da bo manj-Slna pri svojem upravičenem od-P°ru taki grobi reviziji avstrijske državne pogodbe tudi naprej imela Polno našo podporo. Tudi ne bi na tem mestu obrazlagal naših stališč 9iede posebnega štetja v republiki Vs;riJ' Ta so bila na najbolj me-r°dajnem mestu ponovno jasno povedana v govoru tovariša predsed-n'ka Kraigherja v Mariboru in izjavi P°dpredsednika zveznega izvršne-9a sveta Miloša Miniča. Socialistični9 zveza se bo tudi v naprej priza-evala prepričati avstrijsko demo-ratično javnost, katere del že tudi Sam spoznava nevarnost preštevajo manjšine, ki ne samo, da ne rešuje nobenega odprtih problemov rnanjšinskega varstva, ampak nasprotno ustvarja na naši meji žari-Ce nemira in to v času, ko vsi ev-°Pski narodi in države težijo k izpolnjevanju duha helsinške konfe-6nce po primeru bilateralnega spo-azume med Italijo in Jugoslavijo." °menil pa je tudi položaj Slo-
tem enotni, da je vsak Slovenec že v naprej kriv — ne glede na to ali so storilci znani ali ne, in ali so sploh Slovenci ali ne.
Leta 1972 so — kot znano — varnostnim oblastem in sodišču znane
vencev v Italiji po meddržavnem sporazumu in povedal:
„Po daljnosežnosti in pomenu je v ospredju naše pozornosti nedavno podpisani sporazum med Italijo in SFB Jugoslavijo, ki je prvi in izredno pomemben zgled reševanja
medsebojnih nerešenih problemov v duhu sklepov te konference. Hkrati ta sporazum odpira tudi novo etapo v sicer dobrih odnosih med Italijo in Jugoslavijo, ki jo označujejo nove možnosti za nadaljnje vsestransko gospodarsko sodelovanje, skupni projekti v industriji, prometu, ekologiji, priznanju diplom in tako naprej. Ljudje na obeh straneh meje so ga zato tudi sprejeli z vsesplošnim odobravanjem in zagotavlja perspektivo, ki se na osnovi teh načel lahko razvije tudi glede reševanja vprašanj manjšin oziroma njihovega varstva.
S svoje strani moramo zato še povečati napore, da narodnostim, ki živijo pri nas, omogočimo na podlagi ustavnih določil najaktivnejšo vlogo pri ustvarjanju celovi-(Dalje na 8. strani)
osebe (med njimi vsem dobro poznani „ugledni“ Šentjakobčani) trgali zakonite dvojezične napise v občini in tudi drugod. Do danes se ni izvedelo, da bi takrat župan GreBI, njegova stranka, OVP-pod-župan Fantur in njegova stranka podobno odbijali prošnje nemških
Z ugotovitvijo ministra Brode, „da zakonski predlog obeh slovenskih osrednjih organizacij o enakopravnosti slovenskega jezika na sodiščih ne more biti podlaga za na-daljne razgovore", so se nadaljevali v petek preteklega tedna razgovori med predstavniki zveznega ministrstva za pravosodje na Dunaju in zastopniki koroških Slovencev. S strani koroških Slovencev so se razgovorov udeležili podpredsednik NSKS dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Filip Warasch ter predsednik in podpredsednik ZSO dr. Franci Zvvitter in dr. Pavel Apovnik. Delegacijo ministrstva pa je vodil zvezni minister dr. Christian Broda; v njej je bila zastopana vrsta visokih uradnikov ministrstva ter kanclerjevega urada.
V začetku razgovora je ugotovil sekcijski šef dr. Pahr, da pripravljajo zakon o narodnih skupnostih, ki bi vseboval tudi del o slovenskem uradnem jeziku na sodiščih. Ni se izjasnil glede krajevne veljavnosti takega zakona na Koroškem (kot je znano, v ta namen načrtujejo posebno ugotavljanje manjšine, na podlagi katerega bi dosegli uradno likvidacijo manjšine). Očitno v potrditev ministrovega mnenja, da so slovenske zahteve ..previsoke", je nadaljeval poslanik dr. Nettel s prikazom stanja glede sodnega jezika v raznih evropskih deželah. — Kot je bilo pričakovati, je mnogo govoril o Danski, kjer nemščina kot sodni jezik ni dopuščena, malo pa o Južnem Ti-rolu, kjer je ta zadeva vzorno urejena. Tam bi moral naštevati pozitivnosti, kar mu pa očitno ni bilo všeč.
Ker se v glavni in bistveni zadevi pravične ureditve sodnega vprašanja stvar ni premaknila niti za pol koraka naprej, je bil drugi del izredno kratkega razgovora namenjen praktičnim zadevam v okviru sodne uprave. V tej zvezi je vredno omeniti izdajo posebnega nemško-slovenskega in slovensko-nemškega pravnega slovarja, ki bo vseboval pravne izraze predvsem iz področij kazenskega in civilnega prava, upravnega ter finančnega prava, a tudi iz področja gospodarske terminologije. Za pripravo slovarja je bil zadolžen višji vladni
pevskih društev (MGV Maria Elend, MGV Bosenbach, MGV St. Jakob itd.). Očividno velja „kolektivna odgovornost" samo za Slovence!
Slovenski občinski odborniki Antonič, Gabrijel in Košat so ta edinstven primer diskriminacije ostro (Dalje na 8. strani)
svetnik dr. Pavel Apovnik. Predsednik koroškega deželnega sodišča je nadalje poročal o pripravah tečaja slovenščine za sodne nameščence, h kateremu se je prijavilo 29 oseb.
Naslednji razgovor bo 27. februarja 1976 v Celovcu; od tam slo-
V	svoji zadnji številki objavlja magazin profil poročilo, ki sloni na dokumentih iz nemških vojnih arhivov. Iz teh poročil sledi, da je 5. kompanija 1. pehotne brigade SS, kateri je pripadal tudi Friedrich Peter, bila soudeležena, ko so leta 1941 masovno postreljali židovske civiliste.
V	svojem poročilu se profil ne sklicuje na „Kriegstagebuch“, na vojni dnevnik, ampak na druge dokumente v nemških vojnih arhivih ter na izjave prič pred nemškimi sodišči. Vojni dnevnik namreč je Petrov advokat dr. Broesigke označil kot falsifikat, ne glede na to, da zgodovinarji možnost ponarejevanja izključujejo. Če bi namreč bil vojni dnevnik ponarejen, bi ga morala istočasno ponarediti tako Sovjetska zveza kot tudi ZDA, kajti te dokumente imata obe velesili.
Iz dokumentov v nemških vojnih arhivih sledi, da je 5. kompanija bila aktivno udeležena, ko so postreljali civilno prebivalstvo, posebno še pri masovnih pokolih Židov pri mestu Lelčitki.
Priče, ki jih navaja profil tudi z imeni, so bili deloma tudi člani 5. kompanije. Poročajo, da je bil cilj akcije zbiranje in uničevanje židovskega civilnega prebivalstva, vključno žena in otrok. Ta akcija se je začela z „LehrerschieBung“, s poukom za postrelitev 200 Judov. Ta „pouk“ je bil v Stara Konstantine, udeležili pa so se tega postre-Ijevanja visoki oficirji SS osebno.
O pokolu Židov v mestu Lelčitki piše komandni štab SS v svojem delovnem poročilu za teden od 1. do 7. septembra 1941 dobesedno:
Kreisky dejal, da štetja posebne vrste ne bodo izvedli le v tistih krajih, kjer manjšina živi, ampak po vsej Avstriji. Na ta način se hočejo po besedah kanclerja znebiti najmanjšega vtisa, da bi to štetje bilo nič drugega kot ugotavljanje manjšine. Kot načelo za ugotavljanje manjšine (izraz ..ugotavljanje manjšine" je uporabilo tudi socialistično glasilo KTZ in ne le slovenski listi) je označil Kreisky: da naj se izvede po vsej Avstriji, naj bo tajno in naj gre vzporedno z krepitvijo manjšine.
Kot vedno se je kancler izgovarjal, da vsaka država sme pobirati statistične podatke. Izjavil je tudi, da se bodo seje političnih komisij še nadaljevale.
Občni zbor ZSO
© Zveza slovenskih organizacij 0 na Koroškem prireja v nede-© Ijo, 14. decembra, s pričetkom © ob 9. uri v dvorani Delavske £ zbornice svoj redni občni zbor. © Kot piše glasilo ZSO Slovenski © vestnik, imajo dostop le dele-@ gati in vabljeni gostje. Popol-© dne ob pol treh pa bo ob 20-© letnici obstoja ZSO slavnostna © seja v Modri dvorani Doma • glasbe. Na sporedu bodo po-© zdravni govori častnih gostov, © slavnostni govor ter pevski na-9 stopi.
venski predstavniki pričakujejo, da minister Broda ne bo zavzel samo stališče do zakonskega osnutka osrednjih organizacij, marveč da bo končno pripravljen se tudi pogajati. V obratnem primeru taki ..pogovori" ne bodo imeli preveč smisla.
„Am 4. September vvurde mit star-ken Aufklarungsstreitkraften Lel-schitky erreicht und genommen ... es vvurden keine Verluste gemeldet. Beute: 60 Gevvehre, 1 MG, 15 Hand-granaten, 22.115 SchuB Gevvehr-munition, ferner vvurden 38 Gefan-gene eingebracht und 1089 Juden erschossen".
Kot piše profil, velja udeležba 1. pehotne brigade SS ter njene 5. kompanije pri postreljevanju civilnega prebivalstva kot splošno spoznanje pravosodstva ZBN. Udeležba Friedricha Petra pri teh postre-Ijevanjih se seveda ne da dokazati.
Kako je zapisal glavni urednik profila Lingens svojčas v zadevi postopkov proti članom te brigade? — „Zeugen der Gegenseite gab es nicht, denn die lagen in den Mas-sengrabern."
Kako je ocenil kancler Kreisky Petrovo preteklost? Isti Kreisky, ki je od vsega začetka branil Petra in označil VViesenthala kot kolabora-terja Gestapo? Po poročilu socialistične agenture „SK“ je izjavil dobesedno:
© V/e n n ervviesen wird, dali die 5. @ Kompanie des 10. Regiments 0 der 1. SS-Infanteriebrigade, der © Peter bekanntlich angehort hat, • also eine Einheit von nur 150 © Personen, an verbrecherischen © Aktionen beteiligt war, ohne daB © Peter nachvveisen konnte, an © diesem Tag vvoanders gevvesen © zu sein, dann ware dies ein sehr © driickender Bevveis gegen Pe-© ter und brachte den FPO-Ob-© mann in eine sehr unangeneh-© me Situation."
Nitja Ribičič: sklep treh strank o Preštevanju je nehuman dogovor
Zakaj predlog NSKS in ZSO neuporaben?
Kompanija Friedricha Petra pomorila nad 1000 Judov
Kratke vesti
GOSPODARSTVO:
Trepet za delovna mesta se dalje veta
Po podatkih avstrijskega centralnega statističnega urada je septembra prišlo do nadaljnjega nazadovanja obsega industrijske proizvodnje. V primerjavi s septembrom 1974 je bil obseg celokupne industrijske proizvodnje za 9,1 odstotka manjši, obseg industrijske proizvodnje konzumnega blaga pa je celo nazadoval za 9,4 odstotka.
Vse to že nekam kaže, da v avstrijskem gospodarstvu še ne gre navzgor, da so bolj kot doslej številna delovna mesta v nevarnosti. Še bolj pa postaja ta nevarnost očitna spričo dejstva, da je bil le-
V zvezi s predlogom deželnega odborništva za šolstvo, ki ne predvideva samostojnega slovenskega šolskega okraja, je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka vložil v deželnem svetu interpelacijo, v kateri ugotavlja, da deželni odbor ni upošteval zahtev slovenskega prebivalstva po samostojnem šolskem okraju, čeprav so se zanj izrekli slovenski šolski organi, deželni sindikat slovenske šole, združenja šolnikov in dijakov ter staršev. Svetovalec Slovenske skupnosti opozarja, da je o tem vprašanju vložil 28. marca letos predlog vsedržavnega zakona. Poudar-
Minule dni je bilo koroško gospodarstvo predmet obširnih diskusij. Deloma v deželnem zboru, deloma po koroških podjetjih. Do ene izmed takih neposrednih diskusij je prišlo tudi v kolektivu Koroške železarne in jeklarne v Borovljah, ki pod kratico KESTAG sodi v sklop podržavljenega koncerna VOEST-ALPINE. Na zborovanju uslužbencev podjetja se je zbrala tudi koroška prominenca gospodarskega življenja s predsednikom trgovinske zbornice in predsednikom sindikalne zveze na čelu.
Potek zborovanja je odgovarjal
tošnji jesenski obseg naročil pri industrijskih podjetjih znatno manjši kot pred letom dni. Od nazadovanja naročil je bilo najbolj prizadeto gradbeno gospodarstvo, ki zaradi stagnacije in recesije trpi že od leta 1973 naprej. Obseg naročil je bil lani septembra za 30 odstotkov manjši kot septembra 1973, letos pa je bil celo za 43 odstotkov manjši.
To permanentno in čedalje močnejše nazadovanje naročil v gradbenem gospodarstvu povzroča tudi industrijskim podjetjem, ki so z njim povezana, čedalje večje te-
ja dalje, da predlog deželne vlade ne omenja slovenske narodne manjšine, niti obstoja slovenskih šol, čeprav je znano, da je Furla-nija-Julijska krajina dežela s posebnim statutom prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Predlog deželnega odbora je hkrati v kričečem nasprotju s črko in duhom pooblaščenih odlokov, ki določajo, da je treba pri ustanavljanju šolskih okrajev upoštevati socialne, gospodarske in kulturne značilnosti posameznih področij. Dr. Štoka nato opozarja, da so šolniki in dijaki proglasili v ponedeljek, 1. decembra, celodnevno stavko in uprizo-
splošnemu vzdušju po koroških gospodarskih podjetjih. Ta podjetja so v svoji proizvodnji močno odvisna od možnosti izvoza. Te možnosti čedalje bolj popuščajo, v bistvu zaradi tega, ker gre v glavnem za mlada podjetja s srednjimi proizvodnimi kapacitetami, ki se na mednarodnem trgu niso v potrebni meri uveljavila. Spričo tega imajo v naraščajoči gospodarski krizi, ki je zajela industrijske dežele, pri izvozu svojih izdelkov naraščajoče težave.
S tovrstnimi težavami imajo opravka skoraj vsa industrijska
žave. Najbolj občuti te težave industrija instalacijskih potrebščin, v naraščajoči meri pa jih občuti tudi industrija gradbenega materiala vključno industrijo železa in jekla.
Očiten primer za to je podržavljeni koncern industrije železa in jekla VOEST-ALPINE. Ta gigant z okroglo 160.000 zaposlenimi že nekaj tednov obratuje le še z omejenimi kapacitetami svojih podjetij. Delavci delajo produktivno le še tri do štiri dni tedensko, preostali čas pa morajo obiskovati tečaje in seminarje za preusmeritev v svojem poklicu. Ko bodo ti seminarji pri
rili tudi poulično demonstracijo, s čimer so hoteli podpreti zahtevo po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. Na koncu se svetovalec Slovenske skupnosti sklicuje tudi na zadnji sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki predvideva maksimalno možno zaščito manjšin, ter sprašuje, katere ukrepe namerava deželni odbor sprejeti, da se predlog o porazdelitvi ozemlja na šolske okraje tako popravi, da bo predvideval tudi ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, kot odločno zahteva prizadeto slovensko prebivalstvo.
podjetja, med njimi tudi KESTAG kot podržavljeno podjetje. Podjetje, ki je še pomladi zaposlovalo pomembno število inozemskih delavcev — med njimi precej iz Slovenije — je medtem število delavcev zmanjšalo na okroglo 700. To število bo moglo vendar držati le, če se bodo zmanjšale zaloge njegovih izdelkov in če bo prišlo v najkrajšem času do povečanja naročil. Letos celokupna proizvodnja KESTAG ne bo dosegla lanske, po drugih deželah pa bo placirala manj svojih izdelkov kot v zadnjih letih. Ker tudi domače gradbeno gospodarstvo nima toliko naročil kot v preteklosti, se po izjavah predsednika obratnega sveta nahaja podjetje pred težavami, ki jih iz lastnega ne bo v stanju premostiti.
Primer KESTAG podobno kot številni drugi primeri na Koroškem in širom Avstrije kaže, da bo v prihodnjih mesecih pričelo število brezposelnih naglo naraščati in da ga verjetno ne bo več mogoče prikrivati s skrajšanim delovnim časom, ki ga uvaja čedalje večje število podjetij. S tem obstaja nevarnost, da bo odstotek brezposelnih kmalu dosegel odstotek po zahodnih industrijskih deželah. Te dežele so imele že septembra več kot 17 mi-
Zloglasni paznik v koncentracijskem taborišču Mauthausen Johann Vinzenz Gogl je bil po štirinajstdnevnem postopku na Dunaju oproščen. Mnogo krvavih dejanj in umorov je državni tožilec očital Goglu, toda porotniki so o vprašanju njegove krivde v nekaterih točkah glasovali s 5:3 za njegovo nedolžnost, v drugih točkah pa s 4:4. Ker je stanje pri glasovanju bilo neodločeno, je moral sodnik na podlagi pravilnika o kazenskem postopku obdolženca oprostiti. Vendar Gogl za tisti čas, ki ga je preživel v preiskovalnem zaporu, ne bo dobil odškodnine. Sodnik je namreč
kraju, je pričakovati, da bo ta ključni koncern avstrijskega gospodarstva uvedel dejanski skrajšani delovni teden in da bo podobno kot doslej inozemske delavce pričel odpuščati tudi domače delavce.
V upravi podržavljene industrije železa in jekla trdijo, da je mednarodna flavta na področju povpraševanja sicer dosegla svojo najvišjo stopnjo, toda na skorajšnjo postopno poživitev povpraševanja v bližnji prihodnosti še ni računati. To pa pomeni nadaljnjo stagnacijo izvoza, s tem pa tudi stagnacijo povpraševanja na domačem trgu. V takih okoliščinah se je koncern odločil, da bo med 22. decembrom in 6. januarjem ustavil obratovanje in poslal svoje delavce na prisilen dopust. Kaj bo potem, doslej od vodstva koncerna še ni bilo povedano.
TERORISTI NA NIZOZEMSKEM
© Na Nizozemskem sta dve skupini teroristov spravili v svojo oblast ekspresni vlak ter osebe, ki so se nahajale v indonezijskem konzulatu v Amsterdamu. Tako potniki vlaka kot tudi osebje konzulata so kot talci v rokah teroristov. Teroristi so člani narodne skupnosti Ambonezov, ki prebivajo na otokih južnih Molukov. Spadajo k Indoneziji ter zahtevajo neodvisnost otokov od Indonezije. Vsega skupaj so imeli sprva 172 oseb kot talce. Bolnike in otroke pa so drugega za drugim izpustili. Nizozemska vlada skuša zmehčati teroriste s specialnimi enotami, a nihče ne upa misliti na nekrvav konec drame. Kajti, ko so teroristi ugrabili vlak, so ubili pri tem dva člana posadke, potem pa še enega od talcev.
FORD PREDLOŽIL DOKTRINO
9 Ameriški predsednik Gerald Ford je po obisku Ljudske republike Kitajske razglasil na Havajih doktrino za Pacifik. Njene osnove so ravnotežje sil, partnerstvo z Japonsko, normalizacija odnosov z LR Kitajsko, mirna rešitev obstoječih konfliktov ter gospodarsko sodelovanje z vsemi državami tega območja. Po Fordovih besedah naj bi v Pacifiku nastala nova „cona miru“. Ford si je še zagotovil na Filipinih uporabo dveh vojnih oporišč ZDA.
Sovjetska zveza je sicer mirno spremljala Fordov obisk na Kitajskem, posebno še zaradi tega, ker se obe strani nista posebno približali. Vseeno pa Fordovo misi-jonarjenje v Pacifiku Kremlu ni kaj po godu.
lijonov brezposelnih, mednarodni urad za delo v GENFU pa računa, da jih bodo imele konec leta že 18,5 milijona.	(bi)
utemeljil, da v tem postopku očitki proti Goglu niso bili docela izpodbiti. Vsekakor se izid tega procesa dostojno uvršča v serijo drugih procesov proti vojnim zločincem v Avstriji. Naj bodo očitki in obdolži tve še tako hude, porotniki krivce tradicionalno oproščajo.
Ne samo v Zvezni republiki Nemčiji se je že večkrat zbudilo vprašanje, če so porotniki sploh zmožni, odločati v takih postopkih. Po tem procesu leži enkrat več na dlani, da za to nalogo niso zreli.
Državni tožilec je vložil proti odločitvi sodišča ničnostno pritožbo.
RESOLUCIJA MLADE OVP
© Zvezno vodstvo Mlade "OVP (Junge OVP) je sprejela v ponedeljek posebno resolucijo k sporu Kreisky-Wiesenthal. V tej resoluciji svari mladinska organizacija OVP pred »nesmiselnostjo, neutemeljenostjo in nevarnostjo" antisemitizma in vseh drugih rasizmov. Mlada OVP bo prispevala svoje, da predvsem mladina ne bo več podlegla tej »morilski blaznosti", je rečeno dalje v resoluciji.
Sploh pa vsa zadeva še ni »urejena". Mlada OVP očita Kreiskemu, da je napravil antisemitizem, ki je slej ko prej pričujoč, zopet primernega za v salon.
Vsekakor je bila resolucija mladinske organizacije OVP povod dovolj, da je bila objavljena v večini avstrijskih časopisov, ne pa v glasilu OVP »Volkszeitung".
ŠPANIJA: PONOVNO V ZAPOR
© Zadnji upi, da bi v Španiji zavladala zopet večja svoboda, so se razblinili: v ponedeljek je policija zabranila v Madridu demonstracijo na grobu ustanovitelja španskega socializma, Paola Iglesiasa. Dan poprej pa je policija prijela voditelja delavstva, 57-letnega Marcelina Camacha, ki je bil šele pred enim tednom izpuščen iz zapora. To se je zgodilo v sklopu »amnestije" kralja Juana Carlosa. Ca-macho je veljal kot najbolj promi-nentni politični jetnik Španije. V zaporu je presedel že 13 let kot politični jetnik. Kot so poročale španske oblasti, je Camacho koordiniral akcije posameznih skupin demonstrantov, ko so ga prijeli. Camacho velja kot ustanovitelj ilegalne sindikalne organizacije „Co-misiones Obreras".
KUVAJT MORA POMAGATI DUNAJU
© Dunajski UNO-city hoče priskočiti Kuvajt na pomoč. Kot poroča neki švicarski list, je Kuvajt pripravljen, da mestu Dunaju, ki je gradbeni gospodar tega uradniškega silosa, ponudi kredit v višini 600 milijonov šilingov. Kuvajt sam igra pomembno vlogo v sklopu arabskega bloka v tej svetovni organizaciji. Pred generalno skupščino namreč bo moral VValdheim v kratkem poročati tudi o desolatnem finančnem stanju dunajskega UNO-city. Medtem ko se Dunajčani sončijo v ugledu, ki ga menda imajo v Kuvajtu, je zunanji minister Erich Bielka-Karltreu pohitel z izjavo lojalnosti napram švicarskemu centru OZN v Ženevi: Avstrija nima namena, da bi snubila tiste organizacije, ki so že etablirane v Ženevi.
AKCIJA ŽIVLJENJE
© Za »Akcijo življenje" je podpisalo v Avstriji 896.579 ljudi, vendar je ta ljudska zahteva pomenila za organizatorje določeno razočaranje. Pričakovali so namreč, da bodo dosegli milijon glasov. V času od 24. novembra do 1. decembra — torej v glavnem postopku — je podpisalo za akcijo le 133.070 oseb — skoraj še enkrat toliko bi jih moralo biti za okrogel milijon. Skupno s podpisi, ki so bili zbrani v predpostopku (763.509) jih je torej bilo 896.579. Novo je bilo pri tej ljudski zahtevi, da so veljali podpisi iz predpostopka tudi v glavnem postopku in tistim osebam ni bilo treba ponovno podpisati. »Akcija življenje" je tako dosegla največ podpisov, ki jih je kdajkoli pridobila kakšna ljudska zahteva. Kljub temu pa so zastopniki akcije kot tudi predstavniki OVP označili akcijo kot velik uspeh ter kot podlago za ponovno debato o vprašanju splava.
Člani Kluba slovenskih študentov v Gradcu so na občnem zboru dne 4. 12. 1975 med drugim razpravljali o perečih problemih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter sprejeli sledečo
resolucijo
namenjeno obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev, NSKS in ZSO:
1.	Politična situacija na Koroškem se je ponovno zaostrila, ker večinske stranke nočejo preklicati sklepa o ugotavljanju manjšine. To pa pomeni izrazit napad na osnovne nacionalne pravice koroških Slovencev, ker se s tem javno legalizira delovanje protislovenskih krogov, kar očitno nasprotuje besedi in duhu člena 7 Avstrijske državne pogodbe.
KSŠG protestira proti takemu postopanju avstrijske vlade.
2.	Toda protestiranje samo ne zadostuje. Pogrešamo namreč — kljub izjavam obeh osrednjih organizacij, ki odklanjata vsakovrstno preštevanje koroških Slovencev — odločnih dejanj, ki bi nedvomno dokazovala trdno voljo, da se bodo koroški Slovenci z vsemi sredstvi uprli vsakemu napadu na življenjske pravice, ki so jim zapisane v Avstrijski državni pogodbi.
Graški študentje pozivamo obe osrednji organizaciji, da čimprej temeljito informirata slovensko narodnostno skupnost in nemške sodeželane o potrebnih ukrepih proti nameravanemu ugotavljanju manjšine.
3. KSŠG poudarja, da podpira ukrepe osrednjih organizacij, ki lahko preprečijo izvedbo preštevanja manjšine. Ker pa se zavedamo pomembnosti skupnega boja proti načrtovanemu štetju, zahtevamo, da še letos ustanovita operativni odbor, ki naj vodi in koordinira akcije proti nameravanemu »ljudskemu štetju posebne vrste".
Graški študentje bomo gotovo rade volje pomagali v okviru tega odbora.
KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV V GRADCU
Pozdravljamo interes slovenskih študentov za preprečitev usodnega preštevanja, ki je predvideno za leto 1976. Pravilno je, da protestiranje samo ne zadostuje. Resni položaj nas vse kliče na delo. Osrednji organizaciji sta že pričeli z odločnimi koraki za preprečitev preštevanja, podobna naloga pa pripada tudi študentom glede informacije avstrijske javnosti.
Uredništvo
Paznik v KZ-u Mauthausen Gogl oproščen - ničnostna pritožba
Dr. Štoka vložil interpelacijo za šolstvo
Težave koroškega gospodarstva so velike
Ustvarjalnost zamejskega založništva
Knjigi, ki sta pred nami, sta si po vsebini oddaljeni bolj kot kraja izida. Skupno jima je, da sta izšli obe v slovenskem zamejstvu, ena v Trstu, druga pri nas na Koroškem. Obe se zares splača prebrati in prebaviti, obe utegneta odstraniti Prenekatere nejasnosti in že ustaljene poglede na snov, ki jima je vsebina. Založba Doma prosvete v Tinjah je izdala pred kratkim Trstenjakovo knjigo „Krščanstvo in kultura", v Trstu pa je izšla prva knjiga Pahorjevega vojnega romala »Zatemnitev".
V ZAČETKU JE BILA BESEDA
Anton Trstenjak, Krščanstvo in kultura, Tinje — Dom prosvete, 1975, 220 strani).
Kaj je narava, kaj kultura, kaj osebnost, kaj svobodnost? Pa krščanstvo? Ali ni neko nasprotje med krščanstvom in kulturo? Ta vprašanja obravnava znani slovenski psiholog Anton Trstenjak v svo-jom delu »Krščanstvo in kultura", k' predstavlja knjižno izdajo treh Predavanj v Domu prosvete v Tinjah.
Kulture brez človeka ni, prave človeške osebnosti brez svobode ni» pristnega krščanstva brez osebne svobode ni. Narava je prvotna, Prirojena, človek kot osebnost jo s svojim posegom, svojo oblikoval-nostjo »kultivira" ali pa jo lahko ledi uniči. »Narava nam obrača pogled v preteklost, kultura v prihodnost. Narava je .konservativna', kultura progresivna" (str. 15). Kaj je osebnost? Osebnost je zmožnost samoodločanja ali samouresničevanja, to pa je svobodnost (str. 30). Človek uresničuje sam sebe ®ele v osebnostnem oblikovanju kulture. Znak osebnosti pa je tako govorica kot tudi občestvenost. Go-v°rica nas poveže z drugimi, občestvenost nas naveže na druge.
Skupnost besede in njene govorice druži tudi krščanstvo in kul-turo. Krščanstvo je govorica, po-govor božje besede s šloveško in obratno. Tako pri osebnosti kot Pri krščanstvu je središče in pove-2°valni člen živa človeška beseda. Kultura je namreč človeška govori-Ca. religija božja, obe pa se stikata v besedi (str. 59). Govorica je tudi
zgodovina, saj je komunikacija preteklosti s sedanjostjo s pogledom v prihodnost. Nosilec te komunikacije je osebnost (str. 79). Kultura in zgodovina pa se spet prepletata. Kulturni narodi so zgodovinski narodi in obratno (str. 78). V skupnem osrednjem zanimanju se srečata tudi zgodovina in krščanstvo: v iskanju in tolmačenju smisla v zgodovinskem dogajanju. Bistvena za zgodovino in za krščanstvo pa je sekularizacija sveta. V zadnji posledici je sekularizacija sveta za krščanstvo samo celo dobra, kajti rešila ga je raznolične navlake, ki so mu jo nataknili razvoji v preteklosti.
Naloga krščanstva je pokristjaniti svet. Tu pa se pojavlja vprašanje, če krščanstvo sploh priznava samostojnost kulture. Toda kristjan po Kristusovem nauku priznava svetnost (sekularnost) sveta, kar pomeni, da je kultura s svojimi vrednotami v luči krščanstva avtonomna (str. 117). Iz tega pa tudi sledi, da ni nobene »krščanske" kulture (kot ni »Krščanske" filozofije, umetnosti, »krščanskih" držav in strank), ampak da kvečjemu lahko govorimo o kulturi (filozofiji, umetnosti itn.) kristjanov. Saj lahko ustvari »krščansko" umetnino tudi nekrščansko čuteč človek (»brezverni" arhitekti so postavili prekrasne cerkve). Ker krščanstvo torej v polni meri priznava avtonomnost kulture, priznava tudi avtonomnost silnic, ki usmerjajo to kulturo. Ob vsem tem pa seveda ne stoji prekrižanih rok ob robu dogodkov, ampak skuša s svojo moralno močjo vplivati na razvoj v kulturi in ga sooblikovati.
Trstenjak je skušal ta zamotani sklop objasniti čimbolj preprosto, razumljivo (zelo malo tujk!); seveda bo ta zadnja izdaja tinjske založbe bolj težko »dostopna" ljudem, ki iščejo v branju knjige zgolj razvedrilo.
ŽAREK SVETLOBE V TEMI
(Boris Pahor, Zatemnitev, Založba Zaliv, Kosovelova knjižica 7, Trst 1975, 254 str.).
V posvetilu piše avtor: »Ob trideseti obletnici konca druge sve-
tovne vojne poklanjam to knjigo spominu na tržaške žene in dekleta, katerih odsotnost nas je napolnila z grenkobo ob uri, ko je zavoljo pribojevane svobode Evropo prevzela brezumna radost.“
Trst. Druga svetovna vojna. Mesto drhti zaradi vojne vihre, duši se v oklepu. Pred mestom, na k raški planoti, v gmajnah, tam so partizani. V mestu samem pa mora. V tem mraku se najdeta dve duši, Radko in Mija. Delata za partizane. Po kapitulaciji Italije zasedejo Trst Nemci. »Germanska moč, ki si je nekoč v tem zalivu omislila pristanišče, da bi se vanj stekalo bogastvo in delo slovanskih dežel, je zdaj zased nekdanje avstrijske postojanke s surovostjo moderne ideologije. Slovenski živelj pa, ki je na svoji koži skusil uničevalno slast obojih, se je zdaj uprl obema. In seveda je bil boj neenak in zato skoraj nečloveški, a ljudje so imeli na svoji strani gmajno in gozd in hrib, to se pravi tista tla in tisto okolje, zavoljo katerega so jih zmeraj imeli za nerazvite in manjvredne. Bil je vzgib duše, ki ni preudarjala o nezaslišanosti svojega za-
gona, ampak je slutila, da je napočil trenutek, ko se mora potrditi kot samostojen osebek. Ali zdaj ali nikdar (str. 36).
Njuna ljubezen je svetel žarek v temni mori vojne vihre, a hkrati bridka, polna skeline. On je vdrl v dom drugega, ki je tudi trpel zaradi svojega slovenstva. V značaju sta si precej različna. On občutljiv, obdajajo ga spomini na bogoslovni študij, ona bolj ironična, revolucionarno vzgojena, on nizkega rodu, ona boljšega. Združilo ju je, kar ju je spet ločilo, delo za partizansko gibanje. Po kapitulaciji Italije so prišli po njega domobranci in ga izročili gestapovcem. »Ko pa ne bi imel sodelavcev z onkraj Postojne, bi gestapo presneto malo izbezal. Tako se imajo tržaški ljudje zahvaliti Slovencem, ki so po letu osemnajstem živeli v državi, ki so jo sami spočeli, da smo danes jetniki v nemških ječah, potem ko smo bili doslej četrt stoletja v italijanskih. Slovenska usoda. In vse kaže, da je ta od samega začetka imela za vir izdajo. Najbolj nizkotno vseh izdaj. Svoje ljudstvo prodaš tujcu. Že takrat germanskemu. Kakor zdaj" (str. 198. 199).
V zaporu Radko spozna, kaj mu pomeni Mija, čeprav se ji je že odpovedal. Noče je tirati v svojo
usodo. Tam se tudi začenja izoblikovati njegova osebnost. Vse nevarnosti libijske puščave niso bile tako kruta preskušnja kot zasliševanja in mučenja v tržaških gestapovskih zaporih. Kanček upanja se pokaže, ko pripovedujejo novi jetniki o bojih partizanov z nacisti. A najhujše jih šele čaka, kacet Dachau, kamor jih odpeljejo, jetnike, žrtve narodnega izdajstva in idejne nestrpnosti, ki sta zbrali svoje temne oblake na slovenskem nebu.
Boris Pahor je vpletel v usodo glavnega junaka Radka precej avtobiografskega, kot sploh preveva lastna usoda njegovo celotno literarno delo. Dogodkov ne niza strogo časovno, pogosto se vrinjajo slike iz preteklosti, spomini na leta v zavodu, spomini na Cirenaiko in čas, ko je stražil jugoslovanske vojne ujetnike v nekem severnoitalijanskem taborišču, spomini na srečanja z Mijo.
Jezik je prijeten, pripoved prepričevalna. Včasih motijo kake tiskovne napake, ki so pač plod naše zamejske utesnjenosti in »revščine". Kar pa nikakor ne more zatemniti svetlega žarka, ki sije iz tega zadnjega Pahorjevega pripovednega dela. Upajmo, da bomo kmalu dobiti nadaljevanje.
-ek-
Spominčica Crčejevi materi Elizabeti Kumer
Pokojna Črčejeva mati je bila doma na Rutah pri Vautiju. Njen oče Filip je bil sila strog, a pravičen mož. Pri njemu je veljalo načelo: moli in delaj. Bil je med prvimi naročniki Mohorjevih knjig. Imel je pet otrok, od katerih živi danes le še sin Alojzij, častitljivi župnik-starosta v Selah. Med rajno materjo in bratom duhovnikom je obstajala od rane mladosti pa do smrti prava bratska in sestrin-ska ljubezen. Župnik se je vsa leta hvaležno spominjal njenega varstva in gmotne pomoči, ki mu jo je v mladosti nudila. Mati pa je bila ponosna na brata duhovnika, ki je bil boter njenim sinovom.
Ko je Rožčev sin Andrej Kumer kupil 1908 kmetijo pri Črčeju na Blatu in potreboval življenjsko družico, so mu nasvetovali Vautijevo Lizo. Gospodinjila je tedaj svojemu ovdovelemu dedeju, Šuštarjevemu
očetu na Letini. Vzela sta se z Andrejem in začela obnavljati zapuščeno kmetijo. Komaj sta si v petih letih nekoliko opomogla, je zapela bojna trobenta. Mož Andrej je šel med prvimi in ga ni bilo več nazaj. Leta 1918 je padel ob Pinvi. Žena je ostala sama s štirimi otroki. Vdala se je v božjo voljo in gospodarila naprej. Pomagal j! je 64-letni, a še krepki hlapec Pidi. Ponudil se je, da bo vstal za vselej pri hiši, mati pa mu je obljubila, da ga bodo negovali tudi tedaj, ko bi onemogel. Fidl je bil nad vse skrben, skromen, kot pravi oče gospodinje vdove. Oba sta skrbela, da pri hiši ni nič manjkalo in se kmetija ni zanemarila, dokler niso prirastli
vsa hišna in hlevska dela, medtem ko so bili oni odsotni.
Rajna mati je bila zelo varčna. Po nepotrebnem ni izdala niti groša. Hranila je denar, da je mogla dati otrokom doto, ko so si ustanavljali lastne družine. Prva se je omožila hči Lizika h Davidu v Šmihel. Sin Anza pa se je priženil k Brezniku na Brege. Naj starejši sin Mirko je dobil kmetijo doma, najmlajši Lojze pa je šel po vojni h orožnikom in je danes inšpektor v Mallnitzu.
Rajna mati je bila usmiljenega srca. Vedno je rada pomagala revežem, ki jih je bilo nekdaj veliko v okolici. Tudi delavcem, ki so pri njej delali, je dala dosti dobre jedi
Trije meseci v strokovni šoli St. Jakob
v spomin mi prihaja lansko šol-sk° leto, ko sem obiskovala 4. raz-red glavne šole. Prišel je čas, ko ae_m razmišljala, kje bi nadaljevala s šolanjem.
Kar zgrozila sem se, ko so mi starši omenili šolo, ki jo vodijo šol-ske sestre v Št. Jakobu. Odločno sem se uprla. »Ne, v klošter pa ne 9rem. Raje se obesim." Čeprav sem doslej nasvete staršev vedno uPoštevala, sem se to pot odločno Upr|a. »Ne, tja pa že ne grem! Za Vs® na svetu ne! V klošter že ne.“ Vesela sem bila, da starši s tem Medlogom niso več tiščali vame. arna pa sem začela poizvedovati. 6r mi dekleta, ki so iz bližnje okolice to šolo obiskovale, niso Pevedale nič tako strašnega, kar
Pa splošno o »kloštru" pripove-ui®> se mi ta misel ni zdela več qk;o grozna. In ker sta se z isto m,slijo bavili še dve sošolki, smo fe P° dolgem oklevanju dokončno e °dločile, da gremo delat sprejemni izpit za vstop v triletno stro-0Vn° šolo za ženske poklice.
3d tedaj so minili trije meseci, •em času sem dodobra spoznala, neumne predsodke ima da-a^nja mladina o „ kloštrih“. Na-a/nost odrešilna pa mi je bila ugoditev, da gredo v »klošter" samo 'Sta dekleta, ki hočejo postati se-■‘e- Ne, te želje pa zaenkrat res Se ne čutim.
»e smo prišle v triletno strokov-' šolo za ženske poklice. In da-
nes z veseljem ugotavljam, da mi za ta korak gotovo nikoli ne bo žal.
Res je bil prvi teden neznansko dolg. Edina misel, ki mi je ta teden napravila vzdržen, je bila: saj gremo v soboto zopet domov. Drugi teden je bil že znatno krajši. Med seboj smo se dodobra spoznale, si našle prijateljice in ustvarile lepo razredno skupnost. Zdaj nam pa dnevi že kar prehitro minevajo. Smo pa tudi ves dan zaposlene. Pouka imamo, razen ob sobotah, kar po 9 ur na dan. Poleg splošno izobraževalnih predmetov, zgodovine, zemljepisa, fizike, kemije, prirodopisa, računstva, se učimo kar tri jezike: slovenščino, nemščino in angleščino. Obvezni predmeti so tudi stenografija in strojepis. Z veseljem ugotavljam, da so se mi, od začetka tako okorni, prsti pri strojepisju že kar precej razgibali. Tudi gospodinjski pouk in šivanje nam bo v korist za vse življenje. Edino, kar mi je žal, je to, da se bomo kuhanja učile šele v 3. razredu. Ker je šolska kuhinja, v kateri se učijo kuhanja učenke enoletne gospodinjske šole, poleg našega razreda, nas duhovi, ki prihajajo od tam, prav zapeljivo ščegečejo v nos. Radovednost nas večkrat premaga, da vsaj s pogledom dosežemo to, kar nam bo dano šele čez dve leti. Posebno sedaj, ko se nam napoveduje obisk sv. Miklavža, se razširjajo iz kuhinje na-
ravnost nebeške vonjave. K sreči smo že »zavohale", da šteje tudi nas med tiste pridne otroke, ki jih bo moral obdariti. In ker nas je toliko, imajo učenke enoletne gospodinjske šole te dneve polne roke dela. Dejstvo, da so se v teh treh mesecih že marsikaj naučile, bo tudi nam v korist.
Poleg obveznih predmetov, ki so v učnem načrtu, imamo še priložnost, da se učimo igranja na kitaro. To me pa še najbolj veseli. Le škoda, da je za vaje tako malo časa. To z žalostjo najbolj ugotavlja g. Janez Tratar, kaplan iz Št. Jakoba, ki se žrtvuje, da nas to umetnost uči.
Zdaj si mora, revež, še večkrat mašiti ušesa, a upamo, da bo njegov trud rodil še bogate sadove. Morda pa nam bo dana kdaj priložnost, da to tudi dokažemo.
Pred štirinajstimi dnevi smo priredile srečolov. Poleg čistega dobička, ki smo ga namenile za misijone, nam je prinesel veliko prijetne zabave.
Kljub temu, da smo kar v redu zaposlene, pa še najdemo čas za prijetne pomenke, ob katerih navadno še šolski zvonec rade preslišimo.
Tako nam dnevi kar prehitro minevajo.
Angela Žnidar, učenka 1. razreda
strokovne šole za ženske poklice
v Št. Jakobu v Rožu.
Na sliki: Pred dvema letoma je bila Črčejeva mama Elizabeta Kumer (v sredi slike) počaščena skupno z gospo Luschnig kot najstarejša faranka.
otroci. Ti so bili po starem hlapcu vpeljani v kmečko delo in so ga zelo spoštovali. Ostal je pri hiši do smrti.
Ko so otroci doraščali, je mati skrbno gledala, da bi vsi hodili po poti poštenosti, vernosti in tudi na-njena rodna Vautinova hiša in pa njena rodna Vautinova hiša in pa hiša pri Rožcu, kjer je doraščal njen mož. Otroke je dala naučiti obeh deželnih jezikov. Višje razrede so obiskovali v mestni šoli v Pliberku. Sinovi so se nato usposobili še na kmetijskih strokovnih šolah.
Vsi njeni otroci so delovali v slovenski prosveti. Izobraževalno društvo je bila njih nadaljevalna šola za življenje. Izposojali so si knjige, se vadili v igralskih in govorniških nastopih. Mati jim je to omogočila s tem, da je doma postorila sama
in zvečer še za domače kaj s seboj. Bog je njene shrambe blagoslovil. Nikoli ji ni manjkalo kruha, vedno je bilo kaj mastnega za pod palec in v kleti še vselej požirek dobrega sadjevca za odžejo suhega grla. Vsak potreben popotnik se je lahko tam odteščal. Ni pa trpela pijancev in kvantačev. Tu je bila energična. Odprla je vrata in mu pokazala ven: »Zgubi se, pri nas se tak’ skurno ne marnje!"
Med drugo svetovno vojno je bila v stalnem strahu. Trije sinovi so bili na raznih bojiščih. Hčer Lizo so že izselili v taborišče v Zrelcu, a so jo potem le odpeljali v celovško bolnico in družino vrnili domov h Davidu v Šmihel. Pa hči ni več ozdravela, po dveh letih je umrla. Tudi brat Jozelj je bil izseljen. Na njenem rodnem domu pri Vautinu (Dalje na 4. strani)
PRED DESETLETJI:
Spominčica na grob Rada VVuteja
Predzadnjo sredo so v Zakamnu pri Celovcu pokopali našega rojaka Rada VVuteja. Na zadnji poti so ga spremljali med drugimi pogrebci uniformirani gasilci železarne na Ravnah s svojimi zastavami. Nagrobni nagovor njihovega predstavnika je prikazal rajnega kot neumornega funkcionarja tamošnjega gasilskega udruženja, kateremu je tajnikoval več desetletij in zato sprejel poleg običajne zahvale tudi javno odlikovanje. V slovenski na-grobnici se ga je spominjal tudi prof. J. Komar in naglasil njegov nenavadni idealizem, iz katerega je deloval in živel v svoje osmo desetletje.
Rajni Rado je bil med prvo in drugo svetovno vojno med koreninami našega narodnega življenja na Koroškem. Starejšim izmed nas živi v spominu kot nadvse vestni in požrtvovalni javni delavec. Doprinesel je s svojo žrtvijo dobršen del k našemu povojnemu narodnemu razvoju v deželi.
Leta 1925 je „Koroški Slovenec", tedanje naše glasilo, iskal svojega urednika. Na Dunaju je namreč kot svečka v samoti ugasnil dotedanji njegov sotrudnik in urednik duhovnik Ciril Kandut. Kot naslednika je ustanovitelj lista, Franc Aichholzer, danes 90-letni upokojenec v Dobju pri Ločah, našel Rada VVuteja iz Št. Vida v Podjuni. Poklicno je bil pokojni učitelj in je kljub težkim tedanjim prilikam pristal na poziv Političnega in gospodarskega društva ter odšel na Dunaj, kjer je bilo nastanjeno v češki tiskarni uredništvo „Koroškega Slovenca". Po letu dni se je preselil na društveni sedež v Celovec, ki je bil tudi tedaj že v Mohorjevi hiši. Narodnostne prilike so bile dokaj trpke. Javno mnenje v deželi je ustvarjalo velenemško glasilo „Freie Stim-men“. V celovški 8.-Mai-Stral3e sta vodili nacionalno borbo proti Slovencem koroški „Heimatdienst“ pod Maier-Kaibitschem in „Karnt-
Bo W M
•	direktna prodaja k cenam proizvodnje
•	tukaj načrtuje in izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo
•	od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure.
PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI:
PODJERBERG / ST. KATHREIN
Pošta Škofiče / Schlefllng
Telefon 0 42 74-29 5518
ner Bodenstelle", slednja z nalogo, da pokupuje slovenska posestva za nemške priseljence. Na podeželju je med našim ljudstvom prevladovala velika bojazen pred organiziranim narodnim življenjem. Tedanji stebri so bili med starejšimi: posestnik Ferdinand Krajger iz podjunskega Štebna, Janez Vospernik iz Podravelj, Anton Gril s Plaznice, župniki: Ivan Sekol, Kristo Ko-schier, Vinko Poljanec, Alojzij Vauti in pozneje Janez Starc, dr. Franc Zeichen idr. Prednjačil je v duhovniških vrstah korenjaški msgr. Valentin Podgorc kot zadružnik, gospodar in kulturni delavec. Slovensko inteligenco sta poleg nadučiteljev Franca Aichholzerja in Janeza Hercela predstavljala le še zdravnika dr. France Petek in dr. Matko Jug. Na Dunaju pa se je že oglašala akademska mladina v „Klubu slovenskih koroških akademikov" ter s sestanki in članki po-
zivala k živahnejšemu narodnemu življenju.
Urednik Rado je našel dokaj ledine in se je v letih svojega urednikovanja znašel na pestrem delovnem področju. Pridobival je listu nove sotrudnike in privabil med drugimi k sodelovanju svojega ožjega rojaka dr. Ožbolta llauniga, ki je v „Koroškem Slovencu" priobčil (pozneje izšli v knjigi) svoji povesti „Zadnji vitez Rebrčan" in „Crni križ pri Hrastovcu". Urednik Rado je našel časa dovolj, da je organiziral tudi prva letovanja naših otrok na Jadranu in obiske poklicnih strokovnih šol v Sloveniji po naših fantih in dekletih. Ko se je leta 1928 poživilo celovško tambu-raško društvo ..Bisernica", je takoj prevzel vodstvo tamburaškega orkestra ter vztrajno sodeloval pri prirejanju večernih sestankov in vajah fantovskega pevskega zbora. Leta 1933 je po izredno uspelih
Spomin na Elizabeto Kumer
(Nadaljevanje s 3. strani) so že bili tuji priseljenci. Najbolj pa je bil preganjan njen brat duhovnik. Vlačili so ga iz zapora v zapor, kar je blago sestro hudo prizadejalo. Veliko je molila, da bi Bog to preložil.
Pa Bog je vse na dobro obrnil. S snaho Rozo sta gospodarili s pomočjo francoskih ujetnikov doma, da ni bilo pomanjkanja. Dobili sta celo odlikovanje-križec, ker sta spolnjevali dajatve.
Po vojni so se vsi trije sinovi vrnili zdravi domov. Tudi oba brata sta prišla iz krempljev preganjav-cev. Oddahnila si je dobra mati. Posvetila je skrb svojim vnukom, posebno Črčejevim. Skrbela je zanje, kot nekoč za svoje otroke. Vsem je pomagala, ko so si ustanavljali mlade družine. Želela si je živeti še dotlej, da bi tudi študent Janko dokončal svoj študij in se oženil.
Vsa leta, do svoje smrti, pa je po svojih močeh pomagala delati na povečani Crčejevi kmetiji. Pripravljala je drva in netila kotle, pobirala je sadje in žela travo za svinje. Bila je vzor pridnosti.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Domači so jo zelo spoštovali. Do smrti je bila poglavar vseh družin, svojih otrok in vnukov.
Že njen oče je bil ljubitelj knjig in branja. Zato je tudi sama zelo rada brala. „Nedeljo“ in „Naš tednik" je redno prebrala. Najprej je poiskala med dopisi, če je kaj iz Sel, ker to je napisal skoraj vedno njen brat župnik. Z devetdesetimi leti je še govorila v radiu.
Dne 4. novembra jo je zadela možganska kap. Kot vsako leto so ji prihiteli vnuki in vnukinje voščit za god, a se ni več zavedala. Na god svojega moža Andreja je do-trpela in odšla po trudapolnem življenju po večno plačilo. Imela je
prvih volitvah v Koroško kmetijsko zbornico prevzel posle osrednje „Kmečke zveze", ki si je bila priborila absolutno večino v sodnijskih okrajih južno od Drave in relativno v dvojezičnih ostalih okrajih. Še naprej je Rado ohranil upravo lista, svojo pozornost pa je začel odtlej posvečati prosvetno-gospodarske-mu delu. Leta 1938 je po zlomu Avstrije nastopil križevo pot. Skupno z Franom Aichholzerjem in Šim-nom Martinjakom je bil po Gestapu odveden v koncentracijsko taborišče Buchenvvald. Po letu dni se je vrnil k družini, a mu je bilo zabranjeno vsakršno nadaljnje udejstvovanje v službi našega ljudstva.
Rado je ostal v zadnji svoj dan vzor slovenskega javnega delavca, ki je vršil svoj poklic iz brezmejne ljubezni do svojega naroda. Ob vsestranski žrtvi je ostajal s svojo družino ubog in se zadovoljeval z malenkostno plačo ter skromnim stanovanjem. Zadnja leta je ta svoj idealizem ukoreninil še bolj globoko v duhovnost, da ga je duhovnik-govornik na grobu prikazal kot rojaka, ki je izgorel za narod in Boga.
štiri otroke, 13 vnukov in 23 pravnukov. Da bi v vseh teh njene dobre lastnosti živele naprej! Da bi bila v vseh utrjena narodna in verska zavest! Naj blaga črčejeva mati prejme za vse dobrote bogato plačilo pri Bogu!
F. Kropiunik
coosoooaooocoeoccoaeooooos
ALI IMA VAŠ OTROK ŽE „OTROK BOŽJI"?
Naroči ga lahko pri svojem verou-čitelju. Cena za celo šolsko leto: samo 10.— šilingov. Tudi Vam, starši, ki ste prvi veroučitelji svojih otrok, bo ta list v pomoč!
ooooaoeooooooooooooooooooe
Posojilnica Celovec v novih prostorih
SPOROČILO Posojilnica Celovec, ki je imela doslej svoj poslovni lokal pri „Bierjoklu“, sporoča, da se je 29. 10.1975 preselila v nove poslovne prostore v Celovcu, BahnhofstraBe 1, vhod Priesterhaus-gasse (glej skico!). Ko se zahvaljujemo vsem našim članom, vlagateljem in poslovnim prijateljem za dosedanje zaupanje, izražamo prošnjo, da bi nam ostali zvesti tudi še v bodoče v naših novih prostorih.
Za Posojilnico Celovec:
R. Vouk
predsednik upravnega odbora
RUTAR
CENTER
DOBRLA VAS
ddoaNdgag
U31N3D
dVlflti
Božična darila ugodno dobavi in tudi na dom dostavi
RUTAR CENTER Dobrla vas - Eberndorf
Pohištvo, električno orodje, televizorje, talne obloge, preproge, šivalne stroje, pralne avtomate, pomivalnike, likalnike, hladilnike, peči in štedilnike, posteljnino, zavese.
Pridite, poglejte!
Ker kadar kupuješ pojdi
v RUTAR CENTER, tam
najdeš kar potrebuješ!

Naročam se na	Naročam
□	„naš tednik" naročnina letno 150.— šil. za tuzemstvo □	„nt“-Pressedienst in deutscher Sprache naročnina letno 150.— šil.	□	„naš tednik" □	„nt“-Pressedienst in deutscher Sprache tudi za svojega znanca — prijatelja — kolega. (Ustrezno podčrtaj): Ime in točen naslov:
za tuzemstvo	
Ime in točen naslov:	lastnoročen podpis
Izrežite in pošljite na naslov:	„Naš tednik", Viktringer Ring 26,
9020 Klagenfurt—Celovec	
PRIREDITVE
VASOVALCI
spevoigra
Prireditelj: SPD „Obir“ Gostuje: SPD Danica in trio Korotan
Kraj: Obirsko, gostilna Kovač Čas: sobota, 13. decembra, ob 19.30.
KONCERT ADVENTNIH IN BOŽIČNIH PESMI
Prireditelja: zbor „Gallus“ in Katoliška prosveta Kraj: farna cerkev na Djekšah Čas: nedelja, 14. decembra, ob 15. uri
Kraj: farna cerkev v Šmihelu Čas: nedelja, 14. decembra, ob 19. uri.
Od petka, 12. decembra, ob 18. uri, do nedelje, 14. decembra, ob 14. uri
DUHOVNE VAJE IN SREČANJE SLOVENSKIH CURSILISTOV
Vodji:
g. Mirko I s o p g. Avguštin Čebul
Od ponedeljka, 15. decembra do četrtka, 18. decembra 1975
DNEVI SREČANJA ZA STARE MATERE IN OČETE, ZA VDOVCE IN SAMCE
Duhovna obnova, družabni pogovori, filmi in še kaj za razvedrilo. Duhovni vodja: p. Anton Cvetko
Od petka, 19. decembra do nedelje, 21. decembra 1975
MLADINA MED IDOLI IN IDEALI
Dnevi srečanja za fante med 15. in 18. letom.
Vodja: Jože K o p e i n i g
Od sobote, 27. decembra, ob 9. uri do nedelje, 28. decembra, ob 17. uri
LJUBEZEN — ZAKON Tečaj za življenje za dekleta in fante od 18. leta naprej.
Več referentov.
SREČANJE IZOBRAŽENCEV V DOMU PROSVETE V TINJAH
Tema: dimenzija vere v delih slovenskih besednih umetnikov Predavatelj: prof. dr. Vladimir Truhlar
Čas: od petka, 2. januarja 1976, ob 9. uri do sobote, 3. januarja, do 13. ure.
MEH ZA SMEH lutkovna veseloigra
Nastopa: dramska skupina Koroške dijaške zveze
Prireditelj: KPD Šmihel Kraj: farna dvorana Šmihel Čas: torek, 16. decembra 1975, ob 14. uri.
Prireditelj? SKD Globasnica Kraj: Globasnica, gostilna Šoštar
Čas: torek, 16. decembra 1975, ob 16.30.
Prireditelj: otroški vrtec šolskih sester v Št. Jakobu Kraj: gospodinjska šola Št. Peter
Čas: četrtek, 18. decembra, ob 13.30.
Prireditelj: SPD Bilka Kraj: Bilčovs pri Miklavžu Čas: četrtek, 18. decembra, ob 16. uri.
IVAN virnik:	(2. nadaljevanje in konec)
350-letni jubilej Dobrne
Pa poglejmo spet nekaj stoletij nazaj. Podobno, kot v drugih slovenskih krajih, so tudi Dobrni stregli „po življenju", po njenem žitju in bitju, plemiški gospodje. Iz orumenelih listov kronistov razberemo, da so ji najprej vladali grofi Viljemi, najprej I., potem še Viljem II. in za nameček še „boljša polovica" prvega grofa. Potem je prišla na vrsto grofica Hema, ki jo cerkev časti kot svetnico. Na Koroškem je podjetna Hema ustanovila veliki ženski samostan na Krki in ga obvarovala pred napadi, ki so tista leta pretili njenim varovankam. Le nekaj let po njeni smrti je samostan, z njim pa tudi veliko gospodarsko posest, prevzel v upravljanje koroško-krški škof. Zanimivo je, da je prišla vmes tudi Dobrna. Tu je namreč prebival škofov za-stopnik-ministerial. Pozneje si je eden izmed škofovih minlsterialov Postavil na strmem hribu grad, ki ga je imenoval Domus nova ali Novo hišo. Prav ti ministeriali so z leti Postali dobrnski gospodje. Po svoji Poroki je v 16. stoletju prevzela njihovo posest grofica Rozina Sau-rau. Domačinom se je želela predstaviti ne le kot varuhinja njihovih domačij, temveč v veliki meri tudi kot spoštovalka in ljubiteljica termalnih vrelcev. Najprej se je lotila izvirov tople zdravilne vode, ki jih je ogradila in postavila ob njih Učno hišico. Sloves o Dobrni je segel v letih njenega vladanja tako daleč, da so se začeli prihajati kopat v termalne vrelce in se prepričevati o čudežni moči vulkanskih izvirov celo taki odličniki, kot so bili tedaj ljubljanski škofje Rad-lic, Tavčar in Hren, seveda pa z ojimi tudi mnogi drugi. Vendar je bilo tudi Rozininega vladanja hitro konec, podobno kot njenih predhodnikov.
Ko je za Dobrno storila vse, kar je mogla, je svojo graščino prodala domačinu Gačniku. Po njem so zaboli grad imenovati Kačji grad, Gačnik ali Kačjek. Nekaj let po-zr|eje je Gačnikov sin Matija postavil veliko zdraviliško poslopje, s katerim je zajel tudi enega izmed 1
številnih termalnih vrelcev. Gačni-kova hiša je bila podobna gradu z zdraviliščem, pravzaprav je bila to prva reprezentativna zdraviliška stavba v Dobrni, katere gradnjo so podprli tudi deželni stanovi, vendar iz bolj ali manj znanega razloga, ker so se zavedali, da bo plemstvo rado hodilo na kopanje v Dobrno. Ko so bila glavna gradbena dela opravljena, je Matija Gačnik ovekovečil svoja življenjska prizadevanja z napisom, ki je še danes viden nad glavnim zdraviliškim bazenom. Kot zaključek del Gačnik navaja leto 1624, to pa je brez dvoma tudi leto začetka obratovanja toplic v novih pogojih in če zaokrožimo na leto 1625, ko se je docela spremenjena Dobrna odprla svetu, je od tistih časov do danes minilo 350 let žit ja domačega zdravilišča. Gačnikovi potomci, mnogi med njimi kleni rudarji izpod Uršlje gore, so gospodarili Dobrni do leta 1769. Takrat so jim sledili sorodniki plemeniti Dienersbergi, gospodje, ki so bili lastniki Tabora pri Vojniku. Gospodarji so se skoraj neopazno menjavali, ko je prišlo nesrečno leto 1772. V Dobrni se je premaknila zemlja, tla so se ljudem zamajala pod nogami. V Kačniku, le streljaj od zdravilišča, kjer je podjetni Gačnik postavil dotlej največjo zdraviliško stavbo, je začelo pokati. Stanovalci so zbežali vsevprek z eno samo mislijo, da bi se rešili pred zloveščo zemeljsko silo, in še predno se je grad sesul v prah, so bili na varnem. Dve leti pozneje so se preselili v novo graščino v dolini, toda čeprav so bili ljudje sedaj vsaj za nekaj časa varni, so za zdravilišče napočili slabi časi.
Toda, na srečo se je že okoli leta 1800, spet povečalo zanimanje za Dobrno. To je izkoristil grof Kajetan Dienersberg in zgradil novo enonadstropno zdraviliško poslopje, čigar severna stran je ohranila svojo prvotno obliko do današnjih dni. Dobrna je kljub hudim posledicam potresa nadaljevala svojo bogato zgodovinsko pot: leta 1846 je Kajetan prodal toplice svojemu zetu, grofu Ivanu Hoyosu in
jih s tem popolnoma ločil od gospoščine. Kako podjeten je bil tudi grof Hoyos, bržčas kaže že samo dejstvo, da mu je pri gradnji novega zdravilišča pomagala z denarjem ženina teta, tako da je lahko kupil tri sosednje kmetije. Najprej je dvignil pročelje zdraviliške zgradbe, nakar je zgradil balkon in preuredil gostinske prostore v prvem nadstropju. V bližini velikega bazena je postavil prve kabine, ki so dobivale vodo iz preprosto ograjenega studenca. Zasadil je park, povabil v službo zdravnika dr. Kottovvitza, vendar je kljub odličnemu gospodarjenju prišel z leti na boben. Zato je leta 1858 zdravilišče kupila tedanja štajerska deželna vlada, vodstvo Dobrne pa je prevzel dr. Maks Schuller, ki ga je nasledil dr. Paltauf. Temu je kot odličnemu zdravniku uspelo privabiti v Dobrno vsako leto od 500 do
2000 gostov. Med njimi so bili predvsem tisti iz višjih slojev, plemiči, vojvode, grofje in bogataši, najbolj znan je bil vsekakor nadvojvoda Rainer.
Od Hoyosovih časov do danes se je zunanji videz svetovnoznane-ga zdravilišča v Dobrni docela spremenil. Poleg vrste separatnih in termalnih kopeli, razpolaga danes dobrnsko zdravilišče, ki je zadnja leta postalo tudi priljubljeno letovišče v vseh svojih obratih, kamor sodi kar pet hotelov s skoraj 400 ležišči. Tako so samo lani imeli 107.267 nočitev, v prvem letošnjem tromesečju pa nekaj več kot 23.600. Vse to brez dvoma kaže, da si je Dobrna utrla pot med najbolj znana in obiskovana zdravilišča ne samo v Evropi, marveč tudi na svetu. Trpka pot 350 let je torej obrodila izjemno bogate sadove.
175-letnica
Prešernovega
rojstva
3. decembra je minilo 175 let, odkar se je rodil pesniški genij dr. France Prešeren
Dr. France Prešeren ni bil le največji v zgodovini slovenskega pesništva, marveč se je v njem pesnik združeval z mislecem, ki se je vzpenjal k vrhovom tedanje evropske napredne misli. Z vso odprtostjo zares velikega pesnika je humanizem in demokratizem te misli posredoval slovenskemu človeku, dvigal je zavest prebujajočega se naroda, stremečega po svobodi in enakopravnosti v krogu narodov.
Prav odprtost velikega pesnika in napredna usmerjenost njegove misli sta tisto, kar Franceta Prešerna dela nenehno sodobnega, nenehno pričujočega v našem času. Prav to ga neločljivo povezuje z vsem, kar v tem našem času in na tej naši slovenski zemlji stremi naprej, k zmerom bolj človeškim razmerjem- med ljudmi in narodi.
Široka človeška odprtost in napredna usmerjenost Franceta Prešerna kot pesnika in misleca sta potemtakem tisti, ki vsakemu praznovanju, jrosvečenemu njegovemu spominu, dajeta v tem našem času neko posebjio aktualnost.
Vse Prešernovo življenje je potrjevalo znano Goethejevo mnenje, da napredno stremljenje obrača pesnika iz njegove notranjosti navzven, v svet, v njegovo resničnost. In Prešeren je bil s svojo pesmijo ves obrnjen v svet svojega časa, v njegova medčloveška razmerja, ki so ga kot človeka in kot pesnika vznemirjala in katerih preseganju je posvečal svoje stihe.
Ljubezen do svojega ljudstva in do svoje domovine, do njune svobode in napredka, je Prešeren zmerom povezoval z idejo svobode, bratstva in enakosti vseh narodov. Svoje prepričanje o njuni neločljivi povezanosti je kot pesnik naj-čudoviteje izpovedal v »Zdravljici«, ta njegova izpoved hkrati pomeni pozdrav pomladi narodov, ki jo je slutil.
Priprave za Cankarjevo leto
Kaže, da so priprave na proslavljanje 100-letnice rojstva Ivana Cankarja že tačas dokaj intenzivne.
O tem značaju proslav takoj na začetku govori dokument, ki so ga izdelali v okviru posebne skupine pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL), organizacije, ki je osrednja pobudnica za številne in raznolike manifestacije, posvečene spominu Ivana Cankarja. Iz „osnut-ka“ tega besedila je videti, da bo program tak, da bi lahko dosegel enega svojih glavnih namenov, da bi v čim širših plasteh slovenskega prebivalstva populariziral pisateljevo literarno in idejno sporočilo.
Za zdaj je med predlogi, kako naj bi potekalo »Cankarjevo leto“, konkretnejših le nekaj, tako recimo priporočilo, da bi Cankarjeva dela v prihodnjem, jubilejnem letu tiskali v cenenih brošurah in v večjih nakladah — ali pa dosegli bistveno znižanje cen Cankarjevih knjig, ki jih založbe imajo v zalogi. V Ljubljani naj bi v letu 1976 bila tudi osrednja republiška proslava. Tu bodo Cankarju predvidoma postavili spomenik. Izmed revij bo Sodobnost npr. uredila posebno tematsko številko, posvečeno Can-
karjevi literaturi in misli. Gledališča naj bi v svoj repertoar uvrstila Cankarjeve igre, muzeji pripravili potujočo razstavo. Zagotoviti bo tudi treba, da se 100-Ietnica rojstva ustrezno zaznamuje v vsem jugoslovanskem kulturnem prostoru, posebno pa naj bi se na obletnico spomnili med zamejskimi Slovenci.
Nadalje omenjeni dokument govori o tem, da je pri oblikovanju kulturnega programa, posvečenega Ivanu Cankarju, treba posebej podčrtati odgovornost tistih, ki so se
—	glede na svojo družbeno vlogo
—	še posebej dolžni zavzeti za kvalitetno kulturno-politično obeležje 100-letnice, kot so Društvo slovenskih pisateljev, SAZU, Slavistično društvo Slovenije, zavod za šolstvo SRS, idr.
Med vnanje sestavine proslav naj bi med drugim sodile tudi izdaje značk, umetniških slik, plakatov, urejene izložbe, itd. Republiška konferenca SZDL bo izdala tudi poseben proglas o praznovanju velikega jubileja. Pri vsem pa proslave oziroma kulturne prireditve zlasti ne bi smele obiti krajev, kjer je Cankar deloval: Vrhnike, zasavskih revirjev, Trsta, Dunaja in seveda Ljubljane.
1^.V1VA\V.VV.,/AV.VAW.V.,AVW/.,.,AV.V.,.,.\V.\V\V.V^/AW//A,.V.V.,.WAV..,.V^AV//.\\WAVA\V.V.V.V.V.V.,.V.V.%V.,.V.,.V.V.VA,.*.V.V.,.V.
LEV DETELA:	("15. nadaljevanje)
Koroški pesniki in pisatelji
Popolnoma jasno je, da pesem ni samo PRAVLJICA, ie Pa tudi pravljica! In popolnoma jasno je, da pesem ni Samo konkretna stvarnost, čeprav je tudi konkretna stvarnost!
Prav v tej NEOPRIJEMLJIVOSTI pesmi je tudi SKRIVNOST pesmi. Prav ta SKRIVNOST, SKRIVNOSTNOST je nekaj vznemirjajočega, podtalno delujočega. V tej SKRIVNOSTNOSTI se skriva tudi tisto, kar bi mogli imenovati SUBVERZIVNA, REVOLUCIONARNA sila pesmi. Zakaj pe-Sem nekaj ODPRE in NEKAJ PODRE v poslušalčevi, ozi-r°rna bralčevi podzavesti in zavesti. Na poseben, pesmi svojski način, pesem pri poslušalcu nekaj spremeni. Pre-maknejo se plasti našega duhovnega notranjena življe-nia- Naše čustvovanje in opazovanje se izostri, čeprav niti ne moremo natančno določiti, v kakšni meri, v kolikšni mei"i in kako. Tako pesem na popolnoma svojski, »NEPOLITIČNI", „NE-ZUNANJI“, temveč ponotranjeni, duhov-n° globinski način učinkuje tudi POLITIČNO, saj ostri našo Kitično zavest.
Tu pa smo pri skrajno občutljivem in važnem vpra-šaniu, pri vprašanju o ZAVESTI, o stopnji ZAVESTI v do-ločeni pesmi.
Spet se bomo ustavili pri Polanškovi pesmi ... VEDNO ZNOVA UPANJE TLI, ker se nam zdi posebno TIPIČNA Za Polanškove oblikovalne in oblikovne možnosti in za P°lanškov način razmišljanja in s tem pesnenja.
Pesnik v pesmi ... VEDNO ZNOVA UPANJE TLI spre-90vori o UTOPIJI, o nekakšnem raju, ki bi bil možen, a 9a danes pri nas ni!
Polanšek se primerja s pticami, pri tem pa na ptice ne
gleda REALNO, KONKRETNO, oziroma NATURALISTIČNO, temveč IDEALNO, OLEPŠEVALNO, ZASANJANO.
Polanšek ne vidi ptice, take kakršna je v resnici, namreč v njenem biološko določenem življenju, v njenem samozadostnem, zamejenem, a tudi trdem boju za obstoj, ne vidi nevarnosti in ogroženosti ptice, ki je velikokrat bistveno hujša nevarnost, kot tista, ki obdaja človeka. Ne, za Polanška so ptice nežni, lepi simboli. Pesnik pozna njihove nežne glasove, njihovo melodično petje. Srečen je, ko opazuje pisano ptičje perje, njihove pestre naravne obleke!
Tako ni čudno, da se Polanšek na nekak duhovni način spaja s čudovito VIZIJO o rajskem ptičjem svetu, ki ga za Polanška ni.
Polanšek ni zadovoljen s konkretnim svetom, ki ga obdaja. Nič pa ne pove, kakšen je ta svet, nič ne pove, zakaj je nepopoln in slab. Le eno je iz pesmi razvidno: pesnik se ne strinja z realnim svetom. V realnem, konkretnem svetu se ne more RAZVITI in niti SPROSTITI.
Vendar pa Polanšek ne more in ne zna slabega realnega sveta TVORNO preoblikovati. Pesnik se namreč s svetom ne spopade, ne SOOČI. Značilno je nekaj povsem drugega: pesnik se grdemu, krutemu svetu UMAKNE, skratka, UBEŽI mu.
S tem pa vprašanje SLABEGA SVETA ostane odprto in nerazrešeno. Pričakovali bi ja KRITIČNO OST in RE-FORMATORIČNO ali pa REVOLUCIONARNO IDEJO o preoblikovanju slabega sveta, a nič takega se v pesmi ne zgodi.
Pesnik se zateče med sanjske in nalepotičene ptiče in sanja o pomladi, ki more obstajati tudi za človekovo srce! Tu Polanšek ne ostane pri OSEBNI IZPOVED!, tu naenkrat ne govori le za samega sebe, temveč za VSA NAŠA SRCA. To je gotovo važen premik od OSEBNEGA k SKUPNEMU, morda celo DRUŽBENEMU.
Na tak način zadobi Polanškova pesem ... VEDNO ZNOVA UPANJE TLI novo dimenzijo in perspektivo. Kljub temu pa Polanšek ostane v čustvenem, emocionalnem doživljanju sveta. Pesmi ne odpre v tiste dimenzije, ki bi
konkretno spregovorile o negativnostih družbenega in duhovnega življenja in slabosti razkrinkale in morda kritično odpravile.
Rekli smo že, da ima ta Polanškova pesem svojevrsten čar in vsekakor tudi v določenih plasteh svojega pesemskega življenja čudovite širine in možnosti.
Ko pa proučujemo stopnjo njene KRITIČNE ZAVESTI, moramo opaziti, da ta ni v skladu z drugače zelo intenzivno oblikovano pesmijo. Polanšek pesmi vsekakor ni odprl v jasno začrtano spoznanje o možnostih in nemož-nostih konkretnega družbenega in političnega življenja, temveč je svoje spoznanje OMEJIL na zasebne in osebne sanje o boljšem svetu, ki je morda dan pticam, človeku pa ne!
To je vsekakor važna ugotovitev, ki je sploh TIPIČNA za oblikovalne postopke določenega dela slovenskih koroških pesnikov in pisateljev, a za vse gotovo ne! Že v romanu Florjana LIPUSCHA »ZMOTE DIJAKA TJAŽA" moremo opaziti, da je ta Lipuschev tekst KRITIČNO zelo dognano izdelan. Lipusch se spopada s KONKRETNO, DANO DRUŽBENO SITUACIJO in jo tudi skuša kritično OSVETLITI in PREOBLIKOVATI. Tega pa v Polanškovi pesmi ... VEDNO ZNOVA UPANJE TLI ne moremo opaziti!
Kljub določeni oblikovalni in oblikovani dovršenosti ostaja ta pesem iz prvega ciklusa SOLZE IN VINO v novi Polanškovi pesniški zbirki KARANTANSKE glede stopnje ZAVESTI na stopnji osebne ZASANJANOSTI v UTOPIČNI NEDANI SVET!
Toda poglejmo, kakšne so druge Polanškove pesmi iz prvega ciklusa?!
Naslednja pesem se imenuje POLETNA SLIKA. Pesnik na plastičen, učinkovit način pokaže poletni dan, v katerem je nekaj svetlega in veselega. To veselost dneva Polanšek poveže z jasnostjo in veseljem v svoji duši. Vendar pa tudi v tej pesmi Polanšek ne ostane v konkretnem opisovanju toplega poletnega dne in toplih čustev v lastni notranjosti, temveč skuša svoje lepo doživetje še poglobiti.
Kako pa to stori?	(Dalje prihodnjič)
URBAN MAČEK:
(8. nadaljevanje)
Iz mojih spominov
Pri Oserbanu, kjer je zdaj pri tej hiši že precej dolgo let drugi rod, ker je prejšnji izumrl, se še spominjam očeta iz prejšnjega rodu, ki je to hišo postavil, ki je še dobro ohranjena. Zdaj so popravili gospodarsko poslopje ter hlev, da je kar veselje pogledati, ko imajo vse tako v redu.
Pri Muhoboru bomo končali našo hojo po Šmarjeti, saj je tudi prijetno vstopiti v novo hišo, ki jo je Muhobor postavil. Zunaj in znotraj je bolj podobna mestni hiši kot pa kmečki, ker je enonadstropna. Pa tudi častno zastopa Šmarjeto, ko je zdaj kmečki vodja in tudi rad pomaga kmetom, če le more. Ko so pred nekaj leti kmetje v tem obmejnem kraju delali vodovod, speljan deloma po grofovskem posestvu, ki je skoraj vrh Belšaka, pa dol do ceste ob državni meji, je bil Muhobor pri tem delu za načelnika in tako pomagal kmetom, da imajo zdaj dosti vode.
V Šmarjeti je tudi več malih posestnikov, ki jih tukaj nisem omenil. Kakor im je znano, si je vsak od teh tudi marsikaj popravil pri hiši, da ima bolj udobno stanovanje. Tudi to je razveseljivo, da je v Šmarjeti dosti mladega naraščaja, saj kjer ni mladine, tudi bodočnosti ni.
Omeniti moram, da se je v Šmarjeti zgodilo več nesreč. Kar trije kmetje so se smrtno ponesrečili s traktorji. O taki nesreči sem že poročal v eni izmed prejšnjih številk in prav tako o dveh požarih. Druga dva, ki sta se s traktorjem ponesrečila, sta bila: Mozovov Tev-žej iz Grabel se je smrtno ponesrečil leta 1966, aprila lani pa Ditmar-jev Franc iz Belšaka. Poročati moram še o četrtem primeru: ne posebno daleč od Šmarjete je kraj Borovje, kjer je pri pd. Srincu gospodaril Franc Apovnik. Leta 1967, ko je o vigredi na polju oral, se je prevrnil s traktorjem; Apovnik je zadobil tako težke poškodbe, da je v bolnišnici, kamor so ga po nesreči pripeljali, kmalu umrl. Pravega vzroka o prvih treh nesrečah niso nikoli izvedeli, ker so prišli
tako nesrečno pod traktorje, da so bili takoj mrtvi. Kakšna škoda je to za kmetije, se ne da povedati, kajti vse težko pogrešajo, saj so bili posestniki večjih kmetij in vsi v najboljši moški starosti. Tu se pač vidi, da je traktor, ki je res v veliko pomoč kmetu pri delu, zlasti gorskemu, lahko le v največjo nesrečo.
Ko danes pogledamo na Belšak, se nam nudi bolj žalostna slika. Na štirih velikih posestvih že več let ni nobenega človeka. Tam vlada sama tišina, kar je pač zelo žalostno. Na dveh posestvih sta že poslopji razpadli, na tretjem pa, kjer kmet še stanuje, je požar iz neznanega vzroka uničil poslopje. Hišo je sedaj postavil, ki je deloma že gotova, a to je vprašanje, kdo bo šel tako visoko gor, če bodo še naprej take razmere, ko ljudje raje zapuščajo gorske kraje. Dobil je delo pri tvrdki Leitgeb in si tudi tam postavil drugi dom.
Na omenjenih treh prodanih kmetijah pa itak ne bo nihče gospodaril in bo počasi zarastel les. Isto pot bo šlo še več posestev, če se mladi gospodarji, ki pa se štejejo že k starim, ne odločijo, da pripeljejo k hiši gospodinje. Saj sta na Belšaku dva taka, in gori na vrhu tudi dva. Še je čas, da to brž storijo, saj se na svetu ne zmanjka deklet. Imel pa boš tudi
bolj prijetno življenje, če boš imel ženo pri hiši, ki bo opravljala ženska dela, ker ti imaš tako drugih dovolj. Misliti pa moraš tudi na to, da se boš postaral in boš tedaj potreboval nekoga, da boš za tisti čas preskrbljen.
Pa tudi druge nesreče niso izostale v tem kraju. Leta 1960 je pri Ditmarju pogorelo hišno in gospodarsko poslopje; bencinski motor je vnel slamo, ki je bila preblizu. Gospodar si je vnovič postavil novo poslopje, potem pa je prišla druga nesreča, kot sem že zgoraj omenil, se je mladi gospodar smrtno ponesrečil. Septembra leta 1954 je pogorelo pri Hutarju, ker je udarila strela v gospodarsko poslopje, in ker je bila hiša preblizu, je pogorela tudi ta. Pri Pečniku je leta 1962 strela udarila v poslopje, kjer je bila tudi shramba za različne gospodarske reči; imeli so pa shranjene tam tudi sode z moštom, katerih je več zgorelo. Utrpeli so občutno škodo. Prišli so tudi gasilci iz Libuč in le sreča je bila, da se ogenj ni razširil še na druga poslopja.
Kdor je že hodil na vrhu Belšaka pri Štibarju, se pač še lahko spomni, da je stala nedaleč od Štibar-jeve hiše, tja proti Golici velika lipa in v njeni senci zidan križ. Kdaj je bil ta križ postavljen, še moj ded ni vedel. Gotovo je že precej star. Moja teta mi je pravila, da so ona in tudi druge ženske tako rade obiskovale v nedeljo popoldan ta križ. Hkrati so skrbele, da je bil križ zmerom okrašen z rožami in vencem.	(Dalje prihodnjič)
Novi obraz
Zgodilo se je v hipu, ko je v družbi dveh sošolk razigrano plesala okoli novoletne jelke. Njen beli pajčolan je obliznil plamen sveče. Zajel je obleko in — njo. Obležala je na tleh z hudimi opeklinami. Iznakažen je bil njen obraz, iznakažena šestnajstletna lepota. Za vedno? Za vedno!
Ko sem jo v bolnišnici spoznala, sem gledala obraz, obkrožen s črnimi kodri. Izpod dolgih trepalnic so me gledale prekrasne oči. »Kako ste Ijzibki,« mi je nehote ušlo. Nežno kožo je zalila rahla rdečica. »Le
dobro me poglejte! Danes bom šestič in zadnjič operirana!« Ko se je sklonila nadme, sem se spet zagledala v njen obraz. Pri spodnji ustnici sem našla mejo, kjer se je nežna, zdrava koža spajala s trdo, hrapavo. »Še tole kožo mi bodo posneli pa bom spet takšna kot pred nesrečo!« Njen glas je zadrhtel; od veselja.
Čez tri tedne se je poslovila od nas. Z obraza je izginil še zadnji košček grde hrapave kože. Preden je odprla vrata, je poskočila kot mlad žrebiček, stegnila roki visoko
v zrak in zavriskala: »Kako bo spet lepo!«.
Vida je bila naš sončni žarek. Vedno nasmejana in vedno dobre volje, stara komaj trinajst let. »Vidka, zapoj nam kakšno pesmico!« smo jo prosile, ko se je dan vlekel v nedogled, Rada nam je ustregla. Ko se je dobro izkašljala, nam je zapela najprej tisto pesmico, ki jo je po bolniško prikrojila neka neznana pesniška dušica. »Ke sera, sera, postala bom siva že vsa, ko bom iz bolnišnice šla, ke sera, sera!« Potem so se vrstile popevke kot na tekočem traku. Njeno modro oko je od veselja žarelo, drugo je zakrivala — črna obveza. Tako sem mislila jaz, pa mi je Vida nekega dne zaupala, da očesa sploh nima. V nežni mladosti ji ga je uničil tumor. Toda zdaj bo dobila umetno oko. Grdo, črno obvezo bo odvrgla — nikoli več! Toda trnjeva je bila pot do novega očesa. Šest dolgih tednov je bila Vida junak bolnišnice. Šest tednov je ležala z roko, tesno privezano ob glavo, da se je koža, roke zrasla s kožo lica. V njem bo kmalu novo oko. Na las enake barve kot živo.
Premikalo se bo na levo in desno in nihče ne bo vedel, da nima očesa. Brez obveze bo in Vida bo spet srečna.
Ko so jo pripeljali, je bila na robu smrti. Mlada mamica dveh otrok, pridna žena in vestna go- \ spodinja. In ker je bila vestna, so jo motili grdi madeži na moževi j obleki, Ker je bilo hladno, je vključila električni grelec, da si ogreje premrle prste. Pričela je čistiti, Blago je vpijalo bencin, hlapi so polnili kuhinjo. Strahovita eksplozija je uničila njen dom in njo. Zajeli so jo plameni še preden je prišla pomoč.
Možje v belem se zdaj borijo za njeno življenje; z vsemi sredstvi, ki jih premore medicina. Rešili jo bodo, si vroče želimo, ko jo peljejo mimo nas, povezano od nog do glave. Vrnili bodo otrokom mamico, možu ženo. Prišla bo domov. 1 Z novim obrazom, a vendar svojim. ; Oblikoval ga bo nož plastičnega kirurga, ki popravlja, ustvarja, olepša, kar je zakrivila narava ali uničila nesreča. In ki vliva v ma-lodušna srca spet veselje in ljube- j zen do življenja!	M. B.
■2,a d&bve Doif O
O PRAVEM ČASU
Mala Micka joka. »Zakaj se jokaš?« jo vpraša mati.
»Včeraj sem padla in se udarila na koleno.«
»Zato se pa danes ni treba jokati!«
»O, pač,« reče mala Micka, »saj te včeraj ni bilo doma.«
JUTRANJE TEGOBE
Dva potepuha je zatekla noč, pa sta se spravila spat na skedenj. Prvi je legel kar na pod, drugi pa na slamo. Ko sta se zjutraj zbudila, se je tisti s slame pritoževal, da ga vse kosti bolijo.
»Saj ni čudno,« je ugotovil tisti s tal, »jaz sem ves zbit, ko sem imel pod seboj eno samo slamnico, pa ne bi bil ti, ki si jo imel veliko več.«
DOBER IZGOVOR
Micka in Janez sta sedela v polmračni sobi in kramljala. Njena mati je pred vrati nekaj časa pri-
sluškovala in ko je zaslišala, da Janez rekel: »Ti moja mucka!« je pridivjala v sobo in zavpila: »Ti bom. že dala mucko, brž se poberi domov!« Janez pa se je brž znašel in rekel: »Ne zamerite, mati, temno je, pa sem namesto i izgovoril
M.«

J-------------------------------------v
JACK LONDON:	40
TRI SRCA
n______________________________________r
Francis je hotel nekaj reči, toda njegovo grlo je bilo tako suho, da je komaj spravil iz sebe nekaj besed. Govoril je tako nerazločno, da ga carica ni razumela.
„Še nikoli me ni nihče ljubil," je nadaljevala vsa srečna. ..Izgubljene duše ne poznajo ljubezni. Moji podložniki so kakor neumna živina. Midva — ti in jaz — sva pa moški in ženska. Med nama je mogoča resnična ljubezen. Ljubiti se morava in uživati vse sladkosti življenja — tako mi je povedalo Ogledalo Sveta. Toda v ljubezni nimam nobene izkušnje. Ne vem, kako je treba ljubiti. Ti si pa prišel iz velemesta in gotovo veš, kako se ljubita moški in ženska. Čakam. Pokaži mi, kako me ljubiš!"
Sedla je na divan, posadila Francisa kraj sebe in čakala, da ji pokaže, kako se ljubi. Toda Francisa, ki bi moral objeti žensko na povelje, je ta položaj paraliziral, tako da ni mogel ustreči njeni želji.
„Mar nisem lepa?" je vprašala carica čez nekaj časa. „Mar tvoje roke niso ustvarjene zato, da bi me objemale? Kaj res ne hrepeniš po mojih poljubih? Še nikoli se moške ustnice niso dotaknile mojih usten. Kakšen je pravzaprav poljub? Kako se počuti ženska, če jo moški poljubi? Ko si mi poljubil roko, sem bila presrečna. Takrat nisi poljubljal samo moje roke, temveč tudi mojo dušo. Ko so se tvoje ustnice dotaknile moje roke, mi je utripalo v nji strastno srce. Kaj nisi čutil, kako sem že takrat hrepenela po tebi?"
„Torej,“ je dejala čez pol ure, ko sta sedela roko v roki na divanu, ..povedala sem ti vse, kar vem o svojem
življenju. O preteklosti vem samo to, kar so mi povedali drugi. Sedanjost vidim jasno v Ogledalu Sveta. Tudi bodočnost lahko vidim, samo ne tako razločno. Večkrat se pripeti, da prizor v Ogledalu Sveta ne razumem. Rojena sem bila tu. Tudi moja mati in stara mati sta bili rojeni tu. Vsaka carica je imela moža. Včasih je zašel moški v našo dolino slučajno, kakor si zašel ti. O stari materi so mi pripovedovali, da je morala zapustiti dolino Izgubljenih duš, da si poišče moža. Odsotna je bila več let. Isto se je zgodilo tudi moji materi. Poznam skrivno pot skozi goro, kjer čuvajo davno umrli conguistadorji skrivnosti plemena Maya in kjer stoji med mumijami sam Da Vasco v čeladi, ki mu jo je ukradel lažnivec Torres, da bi ga Izgubljene duše zamenjale s svojim slavnim pradedom. Če bi ti ne prišel, bi morala sama po svetu, da bi te našla, zakaj ti si bil namenjen in morala sva se srečati."
Vstopila je služabnica v spremstvu vojščaka. Francis ni dobro razumel spačenega starošpanskega narečja, v katerem so se pogovarjali. Zato mu je carica pojasnila, kaj so govorili:
„Takoj se morava napotiti v Veliki dom k poroki. Svečenik sonca je proti najbrž zato, ker mu nisem dovolila vaše krvi na oltarju. Mož je zelo krvoločen. Je sicer svečenik sonca, toda pameti ima malo. Vojščak mi je pravkar povedal, da bi starec rad nahujskal ljudstvo proti najini poroki. Le čakaj, stani pes, jaz te že naučim pokorščine!"
Stisnila je pesti, namrščila obrvi in v njenih očeh se je zasvetila res carska jeza.
..Prisilim ga, da naju poroči po starih obredih, pred Velikim domom pri oltarju sonca."
„Še je čas, Francis, da si premisliš," mu je prigovarjal Henry. „Poleg tega je pa krivično, da se žrtvuješ ti. Kratko bilko sem potegnil jaz. Mar ni res, Leoncie?"
Leoncie ni odgovorila. Stali so skupaj pred množico zbranih Izgubljenih duš pred oltarjem sonca. V Velikem domu je bila carica s svečenikom.
„Saj ne želite, da bi se poročil z njo Henry. Kajne, Leoncie?" je skušal ugovarjati Francis.
„Niti Henry niti vi," je izjavila Leoncie. „Torres je edini, ki bi ga hotela videti ob njeni strani pred oltarjem. Carico sovražim. Zato nočem, da postane moj prijatelj njen mož."
„Zdi se mi, da ste ljubosumni," je dejal Henry. „Fran-cisa pa menda usoda ni posebno potrla. Vsaj na obrazu se mu ne pozna, da bi bil nesrečen."
„Carica nikakor ni slaba ženska," je izjavil Francis. „Cutim v sebi dovolj moči, da se uklonim usodi tako, kakor se spodobi moškemu. Še nekaj ti moram povedati, Henry, če si že načel to vprašanje. Tebe bi carica ne marala, tudi če bi bil pripravljen poročiti se z njo."
„No, o tem bi lahko govorili. Kdo ve," je hotel protestirati Henry.
„Ce misliš, da lažem, ji pa kar ponudi svojo roko," ga je zavrnil Francis. „Tukaj pravkar prihaja! Le oglej si njene oči! V njih je neka skrb. Svečenik je pa ves potrt. Le ponudi ji svoje srce, pa se prepričaš, da nimaš prav nobenih možnosti."
Henry je trmasto prikimal z glavo.
„Saj bom tudi storil tako — toda ne zato, da ti dokažem, kako rade me imajo ženske, temveč zavoljo pravičnosti. Nočem tvoje žrtve. Mene je določil žreb in zato naj se zgodi volja usode."
In preden ga je moral Francis zadržati, se je Henry prerinil skozi množico do carice, pahnil svečenika v stran in spregovoril z njo povsem resno. A carica se je samo smejala njegovim besedam. Ni se pa rogala Henryju — ne, njen smeh je bil triumf nad Leoncio.
Henryju ni bilo treba dolgo čakati na košarico. Na vse njegovo prigovarjanje je carica odločno odgovorila „ne“-Nato je stopila k Leoncii in Francisu. Svečenik je šel tik za njo. Za njima se je približal oltarju Henry, ki ni mogel zatajiti veselja, da je dobil košarico.
„No, kaj porečeš na to?" se je obrnila carica k Leoncii-„Henry me je pravkar zasnubil. To je že četrti ženin v
TV AVSTRIJA TV Ljubljana
H		
		
NEDELJA, 14. 12.: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 15. 12.: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Domače pesmi — Dr. A. Feinig: Hišna, ledinska in krajevna imena v Rožu.
TOREK, 16. 12.: 09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi — 13.45—
14.30	Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 17. 12.: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Po lovskih stezah.
ČETRTEK, 18. 12.: 13.45—14.45 Ce-iovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK, 19. 12.: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik — „Brez konca padaš, drobni sneg" — Zima v slovenskem pesništvu (Literarno-glasbena oddaja).
SOBOTA, 20. 12.: 09.45—10.30 Od Pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 14. 12.: 9.30—11.30 Veleslalom za moške za svetovni pokal v Madoni di Campigliji — 14.00—15.00 2- spust — 16.30 Igra treh dežel •— 18-00 Klub seniorjev — 18.30 Igraj z nami — moo Avstrija v sliki — 19.20 Adventni pogovori — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 80-letnica rojstva Nica Dostala — 21.30 Pobožna Helena — 22.10 Orientacija ~~ 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 15. 12.: 9.30 19. slonje (10): Nacionalizem, imperializem, vojna — 10.00—11.00 Svetovno smučarsko prvenstvo: Slalom za moške — 11.00—11.30 TV v šoli: Gost pri Carlu Zuckmayerju — 12.30—-13.15 Slalom za moške: 2. spust v Sterzingu — 18.00 Raii živali — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — ig.oo Avstrija v sliki — 19.30 ?as v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport — 20.50 Ceste San Francisca: Kobrina tolpa — 21.40 Glasbena poročila — 21.45 Veselje ob glasbi — 22.10
Poročila.
TOREK, 16. 12.: 9.30 Observatorij na s°nnblicku — 10.00 TV v šoli: Materija ln Prostor (13) — 11.00—12.00 Svetovni
pokal v smuku za ženske iz Gortina d'Ampezza — 18.00 Karl May pripoveduje — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Prometni magazin ORF — 21.05 Ana in njen avto — 22.35 Poročila.
SREDA, 17. 12.: 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00—11.00 Za svetovni pokal: Slalom za ženske v Gortini d’Ampezzo
—	11.00—11.30 TV v šoli: Alpe — 12.30—13.15 Svetovni pokal v smuku za ženske — 17.00 Sultan, predstava lutkovenga gledališča Elly Kneitschel
—	17.30 Talci — 18.00 Vsi moji dragi: Polovica od 50 — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	čas v sliki, kultura in šport -—
20.00	Sramežljivi bratje, kmečka šalo-igra v treh dejanjih Ruperta VVeissa —
21.30	VValtonsovi: Ogenj — 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 18. 12.: 9.30 Organizacija obrata (3) — 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? Obdelovalec umetne snovi
—	10.30 Carjev sel — 18.00 Farma Fol-lyfoot — Družina tujcev — 18.25 MI — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Vodič avstrijske ljudske glasbe — 20.45 Vaš nastop, prosim!
—	21.40 Obiskovalci, Elija Kazan (1972)
—	23.10 Poročila.
PETEK, 19. 12.: 9.30 Naravne oblike
—	umetne oblike — 10.00 TV v šoli: Obiščemo atelje — 10.30 Sodni dan —
18.00	Miha iz Lonneberga. Ko je Miha iz Lonneberga priredil slavnost — 18.25 Ml — 18.45 Oddaja Zvezne gospodarske zbornice — 18.50 ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Možje brez živcev: Pijanci — 20.15 Komisar: Prekoračenje meje — 21.15 Oženil bom svojo ženo, komedija z Bobom Hope-jem, Evo Marijo Saint itd. — 23.05 Poročila.
SOBOTA, 20. 12.: 11.55—13.15 Svetovni pokal v smuku za moške v Schladmingu — 15.30 Koncertna ura
—	16.30 Živordeči avtobus — 17.00 Risati, slikati, oblikovati — 17.30 Rangi ali torta za rojstni dan — 18.00 Heinz Conrads v soboto zvečer — 18.25 Prizma: Magazin za ženo — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.30 Čas v sliki, kultura
—	19.55 Šport — 20.15 Halo... Hotel Sacher...! — 21.20 Panoptikum — 21.40 Vprašanja kristjana — 21.45 Prišel je samo ponoči — 23.05 Poročila.
Darujte za
tiskovni sklad!
2. PROGRAM
SOBOTA, 13. 12.: 16.25 Učitelj Uwe Karsten, domovinski film — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Kako lahko dobiš Nobelovo nagrado? — 20.00 Galerija
—	20.15 Vzgoja po hišni pomočnici, film Herberta Knoppa — 21.50 Čas v sliki in šport — 22.10 Obzorja.
NEDELJA, 14. 12.: 16.30 Drsalna revija, film — 18.00 Spotlight — 20.00 Enciklopedija — 20.15 Tako je bilo včeraj — 21.00 Beri z nami — 21.10 Der-rick — 22.10 Čas v sliki in šport.
PONEDELJEK, 15. 12.: 17.55 Materija in prostor (13) — 18.25 Angleščina za začetnike — 19.00 Salzburško adventno petje, igra božičnega značaja — 20.00 VValtonsovi: Ogenj — 20.50 Haiti — umetnost med običaji in dolarjem —
21.20	Sanje Mistre — 22.30 Svetovni smučarski pokal.
TOREK, 16. 12.: 17.55 Kmetijstvo danes (16) — 18.25 Angleščina za tiste, ki že nekaj znajo — 19.00 Potovanja k umetnosti (3): Med Donavo in Tatro — 19.45 Oči v očeh: Umetnost in umetniško rokodelstvo v francoskih muzejih — 20.00 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka (6) — 21.25 Parlament
—	21.45 Smučarski svetovni pokal v Gortini d’Ampezzo.
SREDA, 17. 12.: 17.55 Organizacija obrata (3) — 18.25 Tečaj francoskega jezika — 19.00 Raj pred vrati Evrope
—	19.45 Pesmi in plesi največje evropske dežele — 20.00 Čudež z omejeno zavezo — 21.00 Trailer — 21.50 Parlament — 22.10 Smučarski pokal v Gortini d’Ampezzo.
ČETRTEK, 18. 12.: 17.55 Naravne oblike — umetniške oblike — 18.25 Ruščina — 19.00 Živali v nevarnosti — 19.45 Dvakrat risarski film — 20.00 Trdnjava — 22.00 Parlament.
PETEK, 19. 12.: 17.55 Avstrija za časa cesarja Franca Jožefa (1) — 18.25 Nemščina (36) — 19.00 Iskanje Adama (2): Spričevala naših pradedov — 19.30 Lepota lesa — 20.00 Karintsko poletje v Osojah 1975 — 20.45 Kultura posebno
—	21.40 Parlament.
SOBOTA, 20. 12.: 16.30 Doktor Ahoj! Angleška filmska komedija o mladem indijskem zdravniku — 18.00 Prerez skozi mednarodne ansamble pop-glas-be — 18.30 Maynard Ferguson — 19.00 Alahove svete tračnice — 19.45 Pesmi in plesi iz največje evropske dežele: Med Leningradom in Murmanskom -—
20.00	Galerija — 20.15 Impresije iz Mongolije — 21.40 Čudež z omejeno zavezo.
NEDELJA, 14. 12.: 9.00 Poročila —
9.05	L. N. Tolstoj: Ana Karenina —
10.10	Otroška matineja: vrtovi — 11.15 Ljudje in zemlja — 12.15 Poročila —
13.10	Madonna di Campiglio: Smučarska tekmovanja — 16.40 Košarka: Partizan — Jugoplastika — 18.20 Pionirji letalstva — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 M. Kerstner: Gruntov-čani — 21.05 Karavana: Bohinj — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 15. 12.: 8.10 TV v šoli
—	10.00 TV v šoli — 17.20 H. Ch. Andersen: Snežna kraljica — 17.35 Čarobna žoga, risanka — 18.05 Od zore do mraka: Vojaški vozniki — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 H. Laxness: Ribji koncert — 22.15 TV dnevnik.
TOREK, 16. 12.: 8.10 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 16.10 Gortina: Smuk za ženske — 17.10 Sviloprejka — 17.20 A. Lindgren: Erazem in potepuh —
18.10	Vidra — 18.45 Ne prezrite: Študentska kultura — 19.10 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 20.05 Pogovor O ...
—	21.05 G. de Maupassant: Lepi striček — 21.50 TV dnevnik.
SREDA, 17. 12.: 8.10 TV V šoli —
10.00	TV v šoli — 15.45 Gortina: Slalom za ženske — posnetek — 17.15 Doživ-ka in templarji — 18.05 Mladi za mlade — 18.40 Zeleni otok — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Film tedna: Poročena ženska — 21.45 Minia-
Tebi ...
SILVESTROVO! Temna noč je. Ležim v postelji. Sama sem ...
Dolgčas mi odganja ura, ki enakomerno tiktaka. Iz sosednje hiše slišim prijetno glasbo. Praznujejo — pričakujejo Novo leto.
Zamižim. Mir in samota me utrujata. Rada bi zaspala, toda ne morem. Ti si daleč, daleč. Moje misli so pri tebi. Ali tudi ti misliš name? Veseliš se v prijetni družbi, nazdravljaš s kozarcem šampanjca. Oči ti žarijo od veselja, iz srca ti kipe želje. Odložil si kozarec, zrl si daleč proč — premišljuješ, kako bo v novem letu? Mogoče si se ravno sedaj spomnil name. Nasmehnil si se. Kdo ve, zakaj?
Si se spomnil nečesa lepega, nikoli pozabljenega dogodka? Še veš, kako sva nabirala prvi teloh, vijolice, rumene
ture: Iz fotografij Stojana Kerblerja —
22.00	TV dnevnik.
ČETRTEK, 18. 12.: 8.10 TV v šoli —
17.20	Gledališče — serija Bistrooki —
18.10	Zdaj, ko Bizona ni več — film —
19.10	Risanka — 19.30 TV dnevnik —
20.05	Bitka za ranjence — 20.45 Kam in kako na oddih — 20.55 Četrtkovi razgledi: Reci bobu bob — 21.25 Glasbeni magazin: Ob 100-letnici M. Ravela — 21.55 TV dnevnik.
PETEK, 19. 12.: 8.10 TV v šoli —
10.00	TV v šoli — 17.20 Pisani svet —
18.05	Pevski tabor — 18.40 Svet, ki nas obdaja: Subatomski delci — 18.55 Ribniki — 19.10 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Mandragola — film —
22.20	TV dnevnik.
SOBOTA, 20. 12.: 9.30 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 11.55 Schladming: Smuk za moške — 17.20 Po belih in črnih tipkah — II. del — 18.05 Kako se je kalilo jeklo — 19.10 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.05 Življenje je lepo — 20.30 Mi smo mlada vojska Titova — 21.30 Moda za vas — 21.40 TV dnevnik — 22.00 Kojak — serijski barvni film.
soooeceooeeoeeoeeoooeoecooc
IZ REGIONALNEGA PROGRAMA
Od nedelje do sobote: 6.45 Deželni obzornik (vsak dan razen nedelje) —
13.00	Deželni obzornik — 18.00 Deželni obzornik — 19.55 Deželna poročila.
»eeeoeeeeeoooeeoeeeeceeeec
trobentice? Lovila sva pisane metulje po pokošenih travnikih! Čofotala sva kot otroka v bistrem potočku. V sosedovem sadovnjaku si ukradel sočne hruške in mi jih stresel v predpasnik. Sredi noči sem slišala tvoj vrisk. Vedela sem, bil si ti. Lepo je bilo, a vse je minilo. Ostal je le spomin, na minulo leto, nate ...
Ura v zvoniku močno bije. Odprem oči in štejem: pet, šest... Še nekaj sekund — leto se izteka.
„Ko bosta kazalca na uri skupaj, se v mislih spomni name, zapri oči in mi pošlji poljub," si rekel, ko si odhajal. „Tako bova saj v mislih drug pri drugem!"
Storila sem tako. Toda, kako ti naj pošljem poljub, ko me tišči v prsih, po licih pa polže debelo solze na belo blazino.
Sama sem. Želim ti srečno, zdravja in ljubezni polno novo leto in — vrni se čimprej!	H.
enem dnevu. Mar si imela ti kdaj štiri ljubimce, ki so se tePli za tvojo roko?"
»Štirje!" je vzkliknil Francis.
Carica ga je prijazno pogledala.
»Snubila sta me ti in Henry, ki sem ga pravkar odbila, še pred teboj me je snubil podli Torres. Malo prej, preden Sern stopila pred oltar, se mi je ponujal še svečenik sonca. Zasnubil me je v Velikem domu."
Oči so se ji srdito zasvetile, ko se je spomnila tega
Prizora.
»Svečenik sonca, služabnik našega božanstva, ki je že Prekršil svojo zaobljubo, ki je samo napol moški, me je Prosil, naj postanem njegova žena. O, ta pes, ta bestija! In bil je celo tako predrzen, da mi je zagrozil, da ne bom Francisova žena. Pojdimo! Jaz mu že pokažem, da bo Pomnil!"
Namignila je svojim vojščakom, naj obkolijo vso sku-Pirio. Dvema, ki sta stala za svečenikom, je pa namignila, nai Potisneta tudi njega v krog. Izgubljene duše so začele Godrnjati, ko so videle, kako grdo ravna carica s svečenikom.
»Stopi naprej, svečenik!" mu je zapovedala carica °s°rno. „Sicer te moji vojščaki ubijejo."
Naglo se je obrnil, kakor da hoče klicati na pomoč sv°je vernike, toda vojščaki so mu nastavili na prsi sulice in beseda mu je zastala v grlu. Poklonil se je, kakor da
Pokori brutalni sili ter spremil carico in Francisa k ol-ariu- Postavil ju je z obrazom k sebi, stopil k oltarju ter
°rzl preko njunih glav na svoje verno ljudstvo.
»Jaz sem svečenik sonca," je spregovoril slovesno. ■■ M°je zaobljube so svete. Kot svečenik, ki je položil svete 2a°bljube, moram poročiti to žensko — ,Tisto, ki sanja' — ternle tujcem. V imenu božanstvenega sonca odklanjam Zahtevo in izjavljam, da si s to poroko nočem oskruniti rok.
»Ha, tako torej! Nočeš? Če se takoj ne ukloniš, te čaka Fe'zogibna smrt," je vzkliknila carica in namignila v bližini s*°iečim vojščakom, naj nastavijo svečeniku sulice na
prsi, drugim pa, naj se pripravijo za napad na množico Izgubljenih duš, ki so začele srdito mrmrati.
Nastala je splošna tišina. Dolgo ni nihče spregovoril, nihče se ni ganil. Vsi so stali kakor vkopani in oči vseh so se obračale na svečenika, ki so mu vojščaki nastavili sulice na prsi.
Starec, čigar življenje je bilo v nevarnosti, je spregovoril prvi. Okrenil se je. Mirno je pokazal vojščakom hrbet. Pokleknil je in začel moliti v staro-španskem narečju k rodovitnemu soncu. Znova se je obrnil k Francisu in carici ter jima namignil, naj poklekneta predenj. Ko se je pa s konci prstov dotaknil njunih rok, je komaj premagal jezo, ki je kipela v njem. Ko sta novoporočenca vstala, je prelomil koruzni hlebček in ponudil vsakemu polovico.
„Hostija,“ je zašepetal Henry Leoncii, ko sta Francis in carica zaužila hlebček.
„Rimsko-katoliška maša, ki jo je prinesel v to dolino Da Vasco in iz katere je nastal sčasoma poganski obred," je zašepetala Leoncie mirno, dasi je čutila, da jo Francis za vedno zapušča. Morala je napeti vse sile, da je premagala svoj obup, ko je videla, kako jo carica škodoželjno gleda. Grizla je ustnice in zasadila nohte v dlan, da bi se ne razjokala.
Svečenik je vzel z oltarja bodalce in majhen zlat kelih ter izročil oboje carici. Ta se je obrnila k Francisu, ki je zasukal rokav na levi roki. Preden mu je pa prerezala kožo, se je carica ustavila, pomislila in se z jezikom dotaknila konca bodala.
Oči so se ji srdito zasvetile. Čim se je z jezikom dotaknila ostrine, je takoj vedela, s kom ima opraviti. Odvrgla je bodalo in malo je manjkalo, da ni planila na svečenika. Komaj se je premagala, da mu ni zasadila bodala v podle prsi. Ozrla se je v smeri, kamor je vrgla bodalo, da se prepriča, če zastrupljena ostrina ni morda koga zadela. Nato je potegnila iz nedrij drugo bodalce. Tudi to je obliznila, preden je prerezala Francisu na roki kožo in prestregla v kelih nekaj kapljic njegove krvi. Francis je storil
isto na njeni roki in ko je bila kri obeh pripravljena, je svečenik hočeš nočeš vzel kelih ter izlil pomešano kri na oltar. Obred je bil končan.
Nastopil je kratek premor. Carica je namrščila obrvi.
„Če je usoda določila, da mora biti danes na tem oltarju prelita človeška kri... “ je spregovorila z grozečim glasom.
' In svečenik, ki je najbrž dobro vedel, kam meri caričina grožnja, se je kljub svoji jezi uklonil. Obrnil se je k Izgubljenim dušam in slovesno izjavil, da sta Francis in carica poročena. Carica se je naglo obrnila k Francisu, kakor da ga prosi, naj jo objame. In ko jo je objel in poljubil, se Leoncie ni mogla več premagati. Naslonila se je na Henryja in zakrila obraz z rokami. Francis je dobro vedel, kaj se je godilo tisti hip v Leonciini duši. Ko se je pa carica vsa srečna ozrla na Leoncio, češ le poglej, kako hitro se ti je izneveril ta, ki ti je bil vzor idealnega moža, se Leoncii na obrazu ni več poznalo, da divja v njenem srcu vihar ljubosumnosti in užaljenega ponosa.
21
Dve misli sta šinili Torresu v glavo v hipu, ko ga je vrtinec zgrabil in potegnil na dno. Prva je bila misel o ogromnem belem psu, ki je takoj za njim skočil v jezero, druga pa o tem, da Ogledalo Sveta laže. Torres je bil trdno prepričan, da mu bije zadnja ura. A vendar prizor, ki ga je videl mimogrede v Ogledalu Sveta, ni bil niti najmanj podoben smrti na dnu jezera.
Torres je bil izvrsten plavalec. Ko se je v vrtincu naglo pogrezal v črno brezno, ga je bilo strah misliti, da si lahko ob skalah razbije glavo. Toda tok, ki ga je nesel z veliko brzino nekam v neznane globine, je bil tako močan, da z glavo sploh ni zadel ob stene podzemnega rova. Samo včasih, kadar je po smeri toka uganil, da se bliža stena, je umaknil glavo in se skrčil, kakor se skrči morska želva, kadar jo napade som.
(Dalje prihodnjič)
„Za krajnšino se splača živeti"
„Za krajnšino se splača živeti, delati inu tudi terpeti." Občinstvo v celovškem Mestnem gledališču je resnim, poučnim, da, celo preroškim besedam barona Žige Zoisa sledilo z neverjetno tišino. Zadnjemu stavku Zoisa — kratko pred koncem predstave — pa so koroški ljudje iskreno, dolgo in iz vsega srca pritrdilno ploskali.
Koroški Slovenci so v ponedeljek videli v Celovcu ponovno „svojo" igro. Čeprav se je dejanje odvijalo v Ljubljani, čeprav pred skoraj dve-mi stoletji, čeprav — ali morda ravno zaradi tega — je bil jezik tedanjemu času primerno starinski: publika je sledila komediji malce nekonvencionalno. Na eni strani se ni mogla načuditi in nasmejati igralcem, ki so svoje vloge podali času primerno, verodostojno in brez da bi pretiravali svoje vloge, na drugi strani je bilo večkrat čutiti, da se prav nasmejati niso upali, boječ se, da ne bi zamudili katerega od briljantnih in duhovitih dovtipov, ki jih je nastopajočim zgodovinskim osebam položil v usta avtor dr. Bratko Kreft.
„Svojo" igro pa je koroško občinstvo videlo tudi v drugem momentu: kljub Ljubljani, kljub časovni razliki, kljub jeziku, je obstajalo mnogo paralel z bojem koroških Slovencev za svojo besedo. V mnogoterih scenah, predvsem pa v slo-vensko-italijansko-nemških dialogih je bilo mnogo vsakdanje, sedanje koroške resnice, sad posrečenega, tudi v najmanjši besedi premišljenega in duhovitega teksta. Recenzentu npr. se je posebej utisnil škofov nastop: kaj že, če so paralele s Koroško očividne, kaj že, če so konec koncev le pobožna želja ali prizor, ko se vsi okoli Zoisa čutijo počeščeni, ko je laška pevka zapela pesem v ljubljeni krajnščini. Na Koroškem redkost.
Koroškemu človeku je igra vsekakor dala dvoje: dobri dve uri je odložil od sebe boj za narodni obstoj, ki se v realnosti pokaže brez
Na okrajnem sodišču v Celovcu je bila v četrtek prva obravnava v postopku, ki ga je naperil organizacijski vodja Karntner Heimatdiensta inž. Franz Stourac proti tiskovni službi „nt“ v nemščini. Stourac toži zaradi žaljenja časti. „nt-Presse-dienst in deutscher Sprache" je namreč v svoji 20. številki poročal o intervjuju Stouraca z urednikom lista „Etnismo“, ki izhaja v jeziku esperanto. (Tudi „Naš tednik" je obširno poročal).
Kot piše Etnismo, je Stourac v intervjuju izjavil, da je bil pohod na dvojezične table organiziran ter da so uporabljali pri tem pohodu tudi brezžične oddajnike. Prav tako je Stourac napovedal ponoven Tafel-sturm, če bi se table zopet postavile, piše Etnismo.
To poročilo je naletelo na izre-
V torek zvečer je doslej neznan storilec z oljnato barvo pomazal avtomobil bivšega deželnega glavarja Hansa Sime. Sima je bil popoldne na privatnem obisku pri Janezu VVutteju v Veselah. VVutte ima penzion, ki pa je zdaj v zimskem času zaprt. Očitno je nekdo iz bližnje okolice opazoval Šimov avtomobil, se prepričal, da je bivši deželni glavar v hiši ter na prednji del avtomobila, na hladilni pokrov, namazal z rdeče-rjavo barvo veliko
vsake izjeme dokaj malo komedijantski, hvaležno se je identificiral z vlogami na odru: kajti tudi doma se mora na skromnem podeželskem odru boriti z omejeno igralsko sposobnostjo, pa tudi z vsemi drugimi neprilikami — kot pri uprizoritvi Županove Micke. Na drugi strani pa je dobil vzpodbudo za nadaljnje podvige v borbi za obstoj lastne kulture. Tako gledano je vsaka igra, vseeno ali komedija ali tragedija, za koroške Slovence poučna. Poleg razvedrilnega momenta je prireditelju — Krščanski kulturni zvezi — brezdvomno uspelo, dati gle-
Štiri obravnave v zvezi s konfliktom Peter-Wiesenthal-Kreisky so bile napovedane v četrtek na deželnem kazenskem sodišču na Dunaju. Dvorana, v kateri se je razpravljalo, je bila nabito polna: sami novinarji in fotografi, veliko od njih je bilo korespondentov inozemskih časopisov in svetovnih agentur. Vsi procesi so bili preloženi, ker so obdolženci ponudili sodišču dokaz resnice, ali pa niso bili navzoči.
Vse štiri postopke sta privatna tožilca — poslanec FPO Friedrich Peter in zvezni kancler republike Avstrije Bruno Kreisky — naperila zaradi enega samega paragrafa: zaradi žaljenja časti po tisku. Friedrich Peter je tožil komentatorja Kurierja Alfreda Payrleitnerja, glavnega urednika profila Petra Michaela Lingensa ter končno Simona VViesenthala; kancler Kreisky pa se je prav tako kot Peter čutil užaljenega zaradi istega članka v profilu.
V prvi obravnavi proti Payrleit-nerju je že padla zanimiva odločitev: sodnik dr. Weis je namreč odločil, da je obdolženčev dokaz resnice dopusten. Payrleitner je namreč v Kurierju z dne 10. oktobra očital Petru, da je pripadal »morilskemu krdelu" ter da je to njego-
den odmev v nemških časopisih. Stourac je nato dementiral ta intervju — in tožil.
Opolnomočenec in pravni zastopnik odgovornega urednika tiskovne službe dr. Matevž Grilc (pisarna dr. Tischler) je v glavni obravnavi (sodnik dr. Helmut Kaiser) argumentiral, da Stouracova tožba ni utemeljena, ker je tiskovna služba „nt“ le stvarno poročala o članku v Etnismu. Dr. Matevž Grilc je ponudil tudi dokaz resnice. Obravnava je bila nato preložena, za drugič pa bodo vabili tudi izdajatelja in urednika Etnisma kot pričo. Izdajatelj Etnisma Uwe Joachim Moritz sam namreč je imel intervju z Stouracom in po objavi v nemški tiskovni službi „nt“ ponovno potrdil pravilnost poročanja „nt“.
„7“. Žandarmerija, ki so jo takoj alarmirali, je bila precej konfuzna, akoravno je bil čas dejanja fiksiran na nekaj minut: okoli 19.45. Celo sledilnega psa je privedla žandarmerija s seboj, a ko tudi ta ni pomagal, so alarmirali varnostno direkcijo. Sima je izjavil uredništvu „nt“, da je to dejanje bilo dokazana provokacija. Dejal je, da se v tej deželi ne da v miru in pokoju živeti, da se bojkotira zakon.
dalcu na pot domov tudi vzgojni moment. — Kot tudi že pri predstavah prejšnjih let.
Režiral je s posrečeno in izkušeno roko Slavko Jan. In igralci? Vsi so bili verodostojni tipi, vloge so doživeto igrali, krivično bi bilo, če katerega ne bi omenili. Vsekakor je bila spontana želja, naj bi Slovensko narodno gledališče Maribor ponovno počastilo koroške Slovence z obiskom.
Mestno gledališče je bilo napolnjeno, med častnimi gosti so bili jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej in podkonzul Miškov, pred-
vo preteklost zamolčal kanclerju Kreiskemu ter sploh tudi javnosti. Predlagal je dokaz resnice: priči naj bi bila Peter sam ter »njegov prominentni branilec kancler Krei-sky“. Petrov advokat dr. Tassilo Broesigke je temu oporekal in dejal, da je treba dokazati osebno krivdo. Toda sodnik je odločil drugače ter dopustil dokaz resnice. Obravnava je bila nato v ta namen preložena.
Naslednja obravnava je bila proti vodji židovskega dokumentacijskega centra inž. VViesenthalu. Tožilec je bil ponovno poslanec Friedrich Peter. To obravnavo je moral sodnik prav tako preložiti, ker je Wie-senthal zaradi bolezni bil zadržan. — Preložena je bila tudi tretja obravnava zaradi odsotnosti obdolženca Lingensa.
Peter namreč toži glavnega urednika profila zaradi njegovega komentarja „Der Fali Peter". V tem komentarju je Lingens med drugim zapisal, da bi bil Peter verjetno obsojen na najvišjo kazen samo že zaradi svoje pripadnosti k 1. pehotni brigadi SS, če bi to postalo znano takoj po koncu vojne. Nadalje je menil Lingens v tem komentarju, da mora očitno v Avstriji biti neki politik obsojen zaradi umora, preden se umakne s svojega mesta. Zadostovalo bi, da je
Kostanje diskriminacija Slovenske gimnazije
Hujskanje proti Slovenski gimnaziji se nadaljuje: Kostanjški učitelj Karl Franz, ki je leta 1944 postal učitelj in danes poučuje na ljudski šoli na Kostanjah, je pred nekaj dnevi na zborovanju „Karntner Landsmannschaft" na Kostanjah hudo napadal Slovensko gimnazijo, dijake Slovenske gimnazije iz Kostanj, starše teh dijakov in istočasno tudi šolske oblasti na deželni in zvezni ravni. Trdil je, da so otroci, ki so na Kostanjah obiskovali slov. pouk, kljub slabšim ocenam prišli na Slovensko gimnazijo, nemški o-troci z boljšimi ocenami pa niso bili sprejeti v nemške gimnazije.
Ta ponovna diskriminacija slovenskega prebivalstva, ta ponovni napad na Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu in na šolske oblasti s strani enega učitelja, zahteva takojšnje korake šolske oblasti proti temu učitelju. Izjava pomeni nič drugega kot nadaljevanje hujskanja proti slovenščini v šolah, in nesme ostati brez posledic!
sednika osrednjih organizacij dr. Joško Tischler in dr. Franci Zvvitter, predvsem pa je občinstvo pozdravilo avtorja Krajnskih komedijantov dr. Bratka Krefta. Predsednik KKZ Lovro Kašelj ga je označil kot pisca najduhovitejše slovenske komedije. Dr. Kreft je izjavil, da je srečen, da more prisostvovati prireditvi na Koroškem ter zaklical občinstvu, naj bo ponosno, da je najstarejšega slovanskega rodu na tem kraju zemlje.
Na predstavi so bili med drugimi častnimi gosti tudi Brigita Kuhar, podpredsednica občine Maribor, Janez Karlin, predsednik kulturne skupnosti v Mariboru in Branko Gombač, direktor mariborske drame.
pripadal skozi dvajset mesecev krdelu, katerega skoraj izključna dejavnost je bila umor — in ne boj, je zapisal Lingens.
Predmet četrtega procesa zadnji četrtek je bil isti članek Lingensa. Ob koncu svojega komentarja je namreč opisal avtor zadržanje kanclerja Kreiskega v primeru Peter. Menil je, da ljudstvo aplavdira kanclerju, ko šteje VViesenthala k mafiji. Pri vsakem drugem pa bi tako zadržanje verjetno imenovali najhujši oportunizem, je pripomnil Lingens. Zaradi tega ga je kancler tudi tožil. Lingens, ki je pri tej obravnavi bil navzoč, je za inkriminirano besedo »oportunizem" ponudil dokaz resnice, nakar je tudi četrta obravnava bila preložena.
Št. Jakob ...
(Nadaljevanje s 1. strani) obsodili. Dejali so, da je bila prošnja pevskega društva „Rož“ na eni od preteklih sej občinskega sveta sprejeta, in da so vse »nemške" stranke takrat slovenskim občinskim odbornikom in s tem istočasno društvu zagotovile, da bo tudi za slovenski pevski zbor »Rož" denar pri razdelitvi subvencij za kulturo ob koncu leta. Občinski odborniki slovenske frakcije so tudi zelo jasno rekli, kaj mislijo o besedah »nemških" odbornikov, ki govorijo dan za dnem o sodelovanju in demokraciji. Ugotovili so, da po takih diskriminatoričnih korakih teh besed ne morejo več vzeti resno — da to ni nič drugega kot farza!
Slovenski občinski odborniki so tudi ostro obsodili nesramen napad podžupana Fanturja, ki je indirektno izrekel, da stojijo slovenski občinski odborniki v ozadju teh akcij.
Iz stališča slovenskih občinskih odbornikov, ki so z vso odločnostjo branili slovensko prebivalstvo v občini proti nekvalificiranim in žaljivim izjavam zastopnikov »nemških" strank, je bilo razvidno, da se bo slovenska frakcija obrnila na nadzorno oblast pri koroški deželni vladi.
*
® Priziv, ki ga je napravila obči-© na Št. Jakob proti odloku S okrajnega glavarstva, po ka-® terem naj bi morala občina ® odstraniti nemške lesene kaži-® pote, je bil odklonjen. Do-S končno mora sedaj občina št. @ Jakob omenjene table, ki po-@ leg tega ne odgovarjajo zako-• nu o dvojezičnih napisih, od-® straniti do 31. decembra.
VELIK USPEH AVSTRIJSKIH SMUČARK
APRICA. — Tukaj je bilo v sredo tekmovanje za svetovni smučarski pokal. Avstrijske smučarke so dosegle sijajen uspeh. V smuku je bila prva B. Totschnig, 2. Deufl (obe Avstrija), 5. Spiel), 7. Kaserer, 9. Drexel itd. Torej kar pet Avstrijk do desetega mesta.
Organizacijski vodja KHD toži
Avtomobil Sime pomazan
Peter-Kreisky-Wiesenthal: štirje procesi
Ribičič...
(Nadaljevanje s 1. strani) tih pogojev za njihov vsestranski razvoj. S tem samo povečujemo ustvarjalni prispevek, ki ga naše pojmovanje odnosov med narodi in narodnostmi vnaša tudi v mednarodni prostor; to pojmovanje pa pomeni tudi odgovor vsem tistim, ki ta problem izkoriščajo v rušilne namene."
H Govor Mitje Ribičiča je naletel 1 na velik odmev, zlasti po av-1 sirijskih časopisih, kjer so ne-H kateri prezgodaj veseleč se
■	očitno računali, da je pač Ju-
■	goslavija popustila v svojem
■	angažmaju za pravice koroških
■	Slovencev. Tem bolj so bili se-
■	daj začudeni nad izjavo pred-
■	sednika RK SZDL Ribičiča in H se je ta njih začudenost zrcali lila tudi v naslovih poročil.
1 Za koroške Slovence pa po-1 meni ta izjava dokaz več, da 1 v boju za dosego svojih pra-1 vic niso sami. Kajti vsi demo-1 krati, vsi miroljubni ljudje za-1 sledujejo položaj in razvoj na 1 Koroškem, zavedajoč se, da 1 manjšinski problem ni samo 1 problem prizadete manjšine
■	same, ampak da je treba videti
■	manjšino v sklopu veljavnega H družbenega reda. Kajti vsako 1 — odprto ali latentno — žari-1 šče nemira in — ali — nezado-1 voljstva zaradi neizpolnjenih 1 pogodbenih določil pomeni ju-1 tri nevarnost za sosede, kot je 1 to ugotovila tudi helsinška 1 konferenca. Za nas koroške 1 Slovence pa naj bi ta izjava 1 pomenila ponovno vzbodbudo 1 v nadaljnem boju za dosego 1 naših pravic. Na pomoč matič-1 ne domovine smemo tudi v bo-1 doče računati.
OPOZORILO!
Naslednja, dvojna številka „nt“ bo kot božična številka izšla dan pozneje kot navadno: namesto v četrtek, 18. decembra, bo izšla v petek, 19. decembra; ta dan jo dobite popoldne že na kioskih. Po pošti pa dobite božično številko „nt“ v ponedeljek, 22. decembra. S preložitvijo dneva izida hočemo ravno za Božič aktualizirati vsebino. Uredništvo.
SILVESTROVANJE
Prireditelj: SRD Edinost Kraj: Pliberk pri Schvvarzlu Čas: 31. decembra, ob 20. uri. Igra ansambel Bellamies.
„RADIŠE“
skioptično predavanje
Prireditelj: SRD Radiše Kraj: Radiše, gostilna Taver Čas: sobota, 13. decembra, ob 20. uri.
ZDA SO VLOŽILE VETO
# Združene države Amerike so v svetovnem varnostnem svetu OZN vložile veto proti resoluciji, v kateri naj bi bil obsojen Izrael zaradi zračnih napadov proti ciljem v Libanonu. ZDA imajo kot stalni član varnostnega sveta pravico veta. Vsi ostali zastopniki so glasovali za resolucijo. Ameriški zastopnik je varnostnemu svetu predložil alternativni predlog, ki je predvideval obsodbo tistih dejanj teroristov, ki so šele sprožila izraelsko reakcijo. S tem predlogom ni uspel.
Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU
Vsako štetje je orožje proti manjšini!