Natisov 15.000. 1 izhaja vsaki S,daliran z dnevom nje nedelje. iina velja za Av-za celo leto i za pol in četrt !~jrnmerno; za Ogr-|K50 vin. začelo ftzi Nemčijo slane go leto 5 kron, za pa 6 kron; o inozemstvo se 6 naročnino z ožina visokost pošt-|Naroc"nino je pla-urej. Posamezne odajajopočv. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/• strani K 16, za Vi strani K 8, za Vi« strani K 4, za '/s« strani K 2, za ' „. strani KI. — Pri večkratnem oznsnilu se cena primerno- zniža. Cenjeni naročniki! [fol leta je zopet minulo in obračamo se las,da ponovite svojo naročnino. sifcdo je slučajno, bodisi iz tega ali onega ga. z naročnino zaostal. Prosimo tedaj, da Sna vsakdo ta mali svoj dolg, kajti le na [nuin je redno dostavljanje mogoče. Naročnina tako nizka, da jo lahko vsakdo plača. Rtajerc" košta za Avstrijo za celo I K, za pol leta 150 K; za Nemčijo za f leto 5 K; za Ogrsko (in Hrvatsko) za celo ■90 K; za Ameriko za celo leto 6 K, za 1 inozemstvo sorazmerno. »Štajerc" Kvečji, najobširnejši in najbolj neodvisni pik na Štajerskem in Koroškem. Program Je: gospodarsko delo, narodni t r, 11 a p r e d e k k m e t s k e g a in o b r t- > k e ga te r delavskega sta n u. Zato Lrai bode „Š t a j e r.c_" tudi v vs_aki pie: s k i hiš i. Na delo ^^^ o vsi, ki imajo resno voljo, da se Jttst razvije, da postane še bolj razširjen, še Siren. Vsakdo naj pridobi vsaj enega no- j naročnika in povečali bodemo lahko list, je z ozirom na veliko gradivo velepotrebno. Naprednjaki, delujte za vaš list! Uredništvo in upravništvo. Tiskovna tožba dr. Brejc — Linhart. [in zmagali smo, — zmagali popolnoma, Iltpra' so črni naši nasprotniki napeli vse moči, ji bi nas pobili . . . Kakor že poročano, izvršila ■ preteklo soboto, 19. t. m., pred maribor-porotnim sodiščem velika tiskovna tožba. je bil naš list »Štajerc", oziroma p urednik Kari Linhart. Tožitelj pa |Bil to pot voditelj panslavistične gonje na ■oroskem, iz Kranjskega v Celovec privandrani TfoŠki agitator in advokat dr. Janko Brejc. {r. težba je pač ena najbolj zanimivih, kar jih fcilo v zadnjem času. Kajti pravzaprav je bil (tožen izveličar koroških Slovencev, dr. Janko sam. Njemu je bilo treba, da si svojo aJno čast opere. Posrečilo se mu je seveda heto slabo. Kajti po več kot 6 urni raz-jrijebil toženi urednik KarlLi n-«r t z 8 p r o t i 4 glasovi od porot- fjkov nekrivim spoznan. Sodišče ga motem tudi takoj oprostilo. Dr. Brejc Bi mora vse ogromne troške plačati. Jti troški bedejo že par tisočakov koštali. Si-se ne gre samo zato. Dr. Brejc je poleg |a pred sodiščem tako klavrno vlogo igral, da [z njim vso koroško prvaštvo osmešeno. Na-I je take taktične napake, da je svoje lastne svoje lastne nazore v prah vrgel . . . Ker je tožba v prvi vrsti političnega pomena, ozirati se moramo nanjo malo obširneje. Naši somišljeniki in čitatelji bodejo iz te vele-zanimive tožbe v prvi vrsti vso farizejsko hinavstvo prvaških zagrižencev izpoznali. Videli bodejo, na kakšni način deluje ta klavrna gospoda, videli bodejo pa tudi, kako se vbogemu vernemu ljudstvu pesek v oči trosi. Evo par tozadevnih dokazov! Kakor znano, je dr. Brejc glavni voditelj prvaškega gibanja na Koroškem. Mož je sicer Kranjec in je tudi šele pred par leti iz Kranjskega v Celovec priromal. Tam je pričel seveda v zvezi 7, monsignorom Podgorcom, prostem Einspielerjem in dragimi takimi politikujočimi panslavisti takoj grozovito narodno hujskanje. Preje je bilo po Koroškem vse mirno, slovenski in nemški Korošci so se razumeli in so se med seboj podpirali ter skušali skupno z združenimi močmi gospodarsko bodočnost zboljšati. Sovraštva preje ni bilo v tej lepi deželici. Z dr. Brejcem šele se je pričelo to sovraštvo razširjevati z vsemi mogočimi čednimi in nečednimi sredstvi. Prvaki so'iioteii i na 'Koroškem iste^navade in šege ndomačiti, kakor so jih udomačili po Štajerskem in Kranjskem. Hoteli so boj, boj do noža, boj z vsemi, pa čeprav najgršimi sredstvi. In pravili so ljudstvu, da se gre tu za „sveto vero", za »slovensko domovino" in bogve za kaj še vse. V prvi vrsti so hoteli prvaki po Koroškem svojo kranjsko slovenščino udomačiti. Koroško ljudstvo te kranjsko „šprahe" ne razume. Pomeniti se hoče s sosedi v svojem domačem jeziku. Vsak Korošec skoraj razume poleg tega nemško in nikomur ni žal, da zna nemško. Brejčeva garda pa je pričela proti nemški šoli, proti nemškimi učitelji in uradniki, proti nemškimi trgovci in obrtniki, proti nemškimi denarnimi zavodi in celo proti znanju nemščine grdo, brezvestno gonjo. V svoji besnošti so pridivjali politikujoči klerikalci tako daleč, da so celo križe z nemškimi napisi iz grobov trgali in na-prednjake pobijali. Divje sovraštvo, brezvestni boj, to je cilj dr. Brejčeve politike in ta cilj je mož deloma tudi dosegel. Ni čuda, da se je ,Stajerc" kot edini slovensko pisani napredni list proti temu hujskanju boril. In tako tudi ni čuda, da je prišlo do tožbe. Pri temu pa je le nekaj čudno. Kakor znano, je dr. Brejc največji ..Slovenec1" ped božjim solncem. Na vsakem stranišču hoče imeti »tukaj" namesto ..hier" napisano. Na vsaki postaji železnice zahteva slovenske karte in če se ne motimo, ima celo spodnje hlače, ki so belo-plavo-Tdeče pobarvane. Pri sodniji velja dr. Brejcu seveda vedno geslo ,,niks dajč." Kadar se gre za druge osebe, za drugih troške, takrat je dr. Brejc vedno „niks dajč". Pa če bi bilo od tega odvisno življenje in smrt obtoženca, Brejc bi slovensko govoril. .. Čudno, čudno! V Mariboru pa se je dr. Janko Brejc popolnoma spremenil. Pri tožbi proti uredniku Linhartu je znal namreč nakrat prav dobro nemško. Pri celi razpravi skozi celo dopoludne ni izpregovoril dr. Brejc niti ene slovenske besedice. Zdaj je bilo nakrat ..alles dajč". Tudi dr. Brejčev zagovornik dr. Hrašovec iz Celja je skozi celo razpravo nemško govoril. Istotako je izpovedala Brejčeva žena nemško; tudi zagrizeni kranjski prvak Vencajz jo kot Brejčeva priča nemško izpovedal in istotako njegova hčerka Vera Vencajz. Ali ni to čudno? Ali ni to naravnost dokaz, daje vse prvaško hujskanje te gospode v svojem bistvu lažnivo? Ako je slovenščina pred sodiščem potrebna, no, potem jo naj Brejc govori, pa tudi takrat, kadar se gre za njegovo kožo! Ako pa tega ne stori, potem je njegova politika skozinskoz lažniva! To je eno! In drugo je Brejčevo »krščanstvo." Oj to krščanstvo je grozovito veliko vredno! To je samo zlato, čisto kot solnce! Po navadi sicer taki ljudje, ki se bahajo s svojim krščanstvom, niso posebno pobožni. Ali pri dr. Brejcu je stvar seveda vse drugačna. Zato si je mož tudi to krščanstvo pustil uradnim potom potrditi. In ravno tako ljubljanski frančiškani kakor mestni župnijski urad v Celovcu so mu radovoljno potrdili, da je dr. Brejc eden najboljših kristijanov na svetu, rlmhm, morda doživimo celo dan, ko se bode tega advokata kakor orleansko devico za svetnika proglasilo ... Oj, oj, veliko, čisto in lepo je to Brejčevo krščanstvo. Poleg tega se to krščanstvo tudi prav lepo obrestuje. Sem-tertja se sicer tudi dr. Brejcu politična štrena zmeša in takrat pozabi na vso krščansko pohlev-nost ter postane precej robate nature. To se je zgodilo n. p. začasa predzadnjege ..katoliškega shoda" v Ljubljani, katerega so koroški klerikalni Brejčevci vsled političnih nasprotij bojkotirali. Takrat so se kranjski in koroški klerikalci hudo prepirali in celo Brejčev list ,,Mir" (ljudstvo mu pravi pravilneje „S-Mir") bi moral takrat skoraj svoje dolgove poplačati. Ali — „Paek schliigt rich, Pack vertriigt sich", pravi nemški pregovor; ■— in res, Brejc e compagnia bella so so sporazumoli z kranjskimi prvaškimi hujskači. Tako je postalo Brejčevo krščanstvo zopet lepo, čisto, pošteno in svitlo kakor nebeško solnce . . . Koliko je na tem dr. Brej-čevem krščanstvu, to je ta sodnijska razprava precej natanko dokazala. Ze to pomeni veliko veljavo, ki jo mora imeti ta razprava, bdnosno vsa ta tožba. Stvar z Brejčevim krščanstvom je namreč sledeča: Leta 1901 so se vršile na Kranjskem deželnozborske volitve. Mladi dr. Brejc čutil je že takrat zmožnosti političarja v sebi in je tudi kandidiral. Kar nakrat prinese prvaški (torej ne »nemčurski") list »Slovenski narod" novico, da se dr. Brejc niti ne odkrije, kadar sreča duhovnika z Najsvetejšim. V članku tega lista je bilo še posebej povedano, da proti tej trditvi ne pomaga nobeno popravkanje, temveč da se pričakuje tožbo, ker se hoče Brejčevo krščanstvo enkrat pred sodnijo označiti. Štiri dni po izidu tega članka je prinesel klerikalni list »Slovenec" novico, da vse to ni res; mogoče je sicer, da je Brejc srečal duhovnika, brez da bi ga bil opazil itd. itd. Zanimivo pri temu je le sledeče: dr. Brejc leta 1901 ni imel poguma, tožiti »Slovenski narod", temveč seje raje skril in je držal svoj jezik za zobmi. Pozneje se je dr. Brejcu še v raznih listih in tudi na raznih shodih isto očitalo. Mož je vse to vtaknil v žep in molčal, ako ravno so ga takrat 2 — že po Koroškem kot slovenskega preroka hva-lisali. Tudi naš ,, Štajerc" je prinesel tekom 3 let približno 5 krat omenjeno očitanje o Brej-cevem krščanstva. A šele ko je naš „ Štajerc" to šestikrat ponovil, ojnnačil se je pane Brejc in je šel tožiti. Vedel je seveda tudi čisto natanko, da je bil svoječasni urednik „Slov. naroda" g. Nolli že mrtev, da je bil nadalje mit-ničar na tržaški cesti v Ljubljani istotako mrtev, in — tožil je! Potemtakim bi moral torej „štaj e rc" za tis to o d g o vor en biti, kar je zagrešil že pred leti prvaški „Slov. narod"! Seveda naš urednik tega ni hotel razumeti in tako je res prišlo do porotne obravnave. V tej obravnavi pa je koroško-kranjski dr. Brejc popolnoma pogorel. Ves njegov „dobiček" so zdaj — veliki stroški ... In pri vsemu temu je zdaj sodnijskim potom dokazano, da so še boljši kristjani na svetu kakor je to dr. Brejce k .. . Pa še več! Pred sodiščem je namreč dr. Brejc pod prisego trdil, da „Stajerca" v splošnem ne čita. Vprašalo se ga je, kako to, da pošilja „Stajercu" popravke po § 19, ako ga ne čita. In pri tej priložnosti se je tudi porotnikom povedalo, da je »Stajere" Brejcu očital, da kmetom po dva- in trikrat več računa, kakor bi to smel po advokatskem t a r i f u. In dr. Brejc na to in ednako očitanje ni tožil. Veliko zanimivega je še v tej razpravi.. Zato pa naj podamo tudi v kratkem poročilo. naznani potem sklep, Sodišču predseduje dež. s. svetnik M < ltti prisostvujeta pa dež. s. "svetnik K e r m e k in dr. O s w a-1 i t s c h. Tožitelj dr. B r e j c je sam navzoč ; obtožbo pa zastopa odvetnik dr. H r a š o v e c iz Celja. Tudi toženec urednik Kari Linhart je došel; zagovarja ga odvetnik dr. M r a v 1 a g. Po izžrebanju porotnikov vpraša predsednik, ako bi bila sprava mogoča. Dr. Hrašovec pravi v Brejčevem imenu, da ni proti spravi. Ali dr. Mravlag in Linhart izjavita, da se nočeta spraviti. Džs. sv. .Kermak prečita potem obtožbo. Le-ta se opira na članek, ki ga je objavi! »Štajerc« in v katerem se očita Brejcu, »da se ne odkrije in da kadi cigare, kadar sreča duhovnika z Najsvetejšim.« Obtoženec Linhart izjavi, da se ne čuti krivega. Spisal in dal je natiskati dotični članek in prevzame zanj vso odgovornost. Omenjeno vest o dr. Brejčevi pobož-nosti prinesel je leta 1901 »Slovenski narod« v veliko hujši obliki. Takrat ni Brejc tožil. Tudi »Štajerc« je prinesel že 5 krat isto vest, brez da bi Brejc tožil. Šele šestič je šel tožiti. Vsled tega se je dotično vest splošno za resnično smatralo. Dr. Mravlag predlaga, da se prečitajo dotične številke »Štajerca«, »Slov. naroda« in »Slovenca«. Dr. H r a š o v e c vpraša obdolženca (nemško, kakor je sploh vsa razprava nemška), kje je slišal dotična očitanja. Obdolženec: Na Kranjskem in v Trstu se je Brejcu to na raznih shodih očitalo. Dr. Brejc vpraša nekaj. Obdolženec Linhart: Z Vami nimam ničesar za govoriti. Ako hočete kaj vprašati, obrnite se do predsednika. Dr. H r a š o v e c predlaga prečitanje ..Slovenca", nadalje zaslišanje prič Vencajz, Vera Vencajz in gospa Brejc. Dr. Mravlag pravi, da nima nič proti prečitanju „Slovcnčevega" članka. Ali toženec si je pustil od drugih listov mnogo hujšega očitati. Zdaj je urednik ..Naroda" Nolli mrtev, ki bi moral pričati. Sicer pa predlaga dr. Mravlag tudi, da se prečitajo spričevala, ki jih je dobil Brejc od župnijskih uradov. Z njimi se bode dokazalo, kakšna spričevala dajejo duhovniki, kadar se gre za njih pristaše. Dr. Hrašovec predlaga zaslišanje prič, da se stvar pojasni. Dr. Mravlag je proti temu, kajti priče, ki niso - nič vidle, ne pomenijo nič. Mr vsi nismo Brejca videli, ali zato ne moremo pod prisego potrditi, da mož očitanega čina tudi res ni storil. Sodni dvor gre potem v posvetovalno sobo. Ko pride nazaj, naznani predsednik sklep, da se prečita liste in zasliši priče. Po prečitanju listov, iz katerih je razvidno, da se je Brejcu mnogokrat veliko hujše stvari očitalo, brez da bi bil tožil, se zasliši priče. Vse priče izpovejo v nemškem jeziku. Priča Vencajz se seveda ne ve spominjati, da bi se dotični slučaj 1. 1901 dogodil. — Priča Vera V .- n-cajz in Brejčeva žena izpovesta istotako. Obtoženec vpraša Brcjčevo ženo, je-li seje tudi na agitacijskih vožnjah z Brejcom vozila. Priča zanika to. Predsednik prečita potem personalni akt obtoženca. Istotako prečita spričevala ljubljanskih frančiškanov in župnega urada v Celovcu. Seveda je Brejc najbolj pobožni človek na svetu. Kako bi to tudi ne bil ! Dr, Hrašovec predlaga, da se zasliši Brejca kot pričo. Dr. M r a v 1 a g je proti temu, češ da je vse eno, kaj bi Brejc izpovedal. Glavno je, da je „Narod" res dotični članek prinesel. Sodni dvor se posvetuje ir se dr. Brejca kot pričo zasliši. Dr. Brejc priseže in izpove povest o svoji t; tni kandidaturi . V ..Narodu" je čital članek, v „Š1< icu" pa odgovoril. „Štajerca" čita le slučajno, k. ični slučaj se na noben način ni do ma „čustva" (GefUhl), da bi bil „Šta ni Do nanj naroč godil. Prav jerca" čital Dr. Mravlag vpraša pričo, z a 1 1901 „S 1 o v e n s k i narod" tožil. Dr. Brejc pravi, da to ni smati Sodni dvor gre potem v posveti ij ni leta 1 za potrebno. ralno sobo, da stavi dva vpra- stavi vprašanja. Na predlog tožitelj; sanja i. s.: 1. Ali je K. Linhart z dotičnim člankom d Brejca na ta način razžalil, da mu je očital motenje vere? — 2. Ali je K. Linhart z dotičnim člankom dr. Brejca na ta način razžalil, da ga je zasramoval ? govor dr. Hrašovca. Govor je se je, da zagovarja Hrašovec 2. Ali j a na ta način r; Nato pride obt bil jako plite slabo stvar. Dr. Mravl trgal obtožbo. Pc kar z zvezanimi Videlo zapri da ima Brcjčev natanki bere ; i nik na očitanj« poslane on ni t o i tisto mašče 1901. Žago sodijo, kajti tud: to kakor Brej ne pomaga. L i n h a in sicer tal torn dva-bi to po g je v dolgem, h mnenju obtoženca ezanimi rokami izročil sodišč ežena izpoved .čustvo", da ..Štajcrc; čustva nič ne brigaj in jasno govoriti. Brejc popravke mu le pošilja. izne neresnice v obtožne je, ki more z a d e glo B rejč preje Pred : trdi, snem govoru raz-naj bi se Linhart i. K a k Š n a j e evaf On pravi, ni bral; nas pa. sodnijo se mora da ..Štajerca" ne Nadalje kaže zagovoril govoru. N a j h j j š e ti klerikalnega r e j eti v obraz in se j 1. Zdaj bi se pa rad nad Linhartom za 1, kar mu je očital „Slov. narod" že leta irnik prosi porotnike, da naj po svoji vesti so dobri kristjani, pa čeprav nimajo > potrjeno. Zavijanje obtožbe tukaj i r t : it, kc n ti dvo Brejc je pošiljal popravke ..Štajercu" se mu je očitalo, da k m e-ikrat toliko računa, kakor katski tarifi smel storiti. Po teh govorih so šli porotniki v posvetovalno sobo. Ko so se vrnili, naznani predsednik, da so porotniki oba vprašanja z 8 proti 4 glasovi zanikali. Zato je sodišče takoj obtoženca oprostilo, dr. Brejc pa mora vse stroške plačati. Tako je končala ta tožba, ki se je vlekla že pol leta. Brejc je zahteval najprve, da se sodi Linhart pred ljubljanskimi porotniki. Ali to se ni zgodilo. „Štajerc" je zmagal! Politični pregled. Besede za kmete. V državni zbornici govoril je te dni koroški napredni poslanec dr. Waldner in dejal m. dr.: ,.Kmetijski zastopniki v zbornici nimajo nobene politične moči. Polje kmetijske konkurence na Avstrijskem je veliko večje nego v drugih državah. Zato je bojazen razumljiva, kadar se gre za razširjenje tega konkurenčnega polja, kakor je zdaj to vsled pogodb z balkanskimi državami pričakovati. Govornik je potem te pogodbe in njih posledice za kmetijstvo razjasnil. Obrnil se je tudi odločno proti temu, da se očita kmetom oderuštvo kruha in mesa. Kmeti ne morejo svojih pridelkov zvišati, ker še danes tako kakor pred enim stoletjem delajo. Izobraževanje kmetijstva napreduje prepočasi in tudi deželni zbori ne storijo v tem oziru svoje dolžnosti: Bodočnost avstrijskega kmetijstva leži v tem, da se dvigne stanje kmetske izobrazbe in da se da kmetu njemu pristojno politično moč." Državne in deželne finance. Posl. dr. Stein-wender predložil je državni zbornici postavni načrt, katerega namen je, da se pridobi 150 milijonev kron, od katerih bi dobila država 78, dežele pa 72 milijonev. Predlog zahteva: 1. Dviganje doklade k srednjimi in višjimi stopinjami osebno-dohodninskega davka. 2. Rentni davek za železniške prioritetne obresti. 3. Davek na dividende. 4. Davek na tantieme. 5. Ureditev pristojbin na dedščine. 6. Davek na avtomobile. 7. Zvišanje doneskov državnih prometov. 8. Zvišanje davka na žganje. — Deželam naj se pripusti dohodek deželnih doklad na pivo. Od države dobijo dežele 39 milijonev po konzumu žganja, 39 milijonev po številu prebivalstva, 27 milijonev po konzumu sladkorja. — Postavni načrt je jako temeljit. Govorili bodemo o njemu obširneje, kadar se bode v zbornici obravnaval. Odškodnina Turčiji. Dne 8. t. m. predložila je vlada zbornici postavo glede odškodnine v znesku 2'/a milijonev turških funtov, katere moramo Turčiji za Bozno in Hercegovino plačati. Kakor znano, se je svoto že začetkom maja plačalo. Ednako postavno predlogo izročila bode vlada ogrski državni zbornici. Kmetske postave, ki jih je štajerski de zbor v zadnjem zasedanju sklenil, je zd cesar potrdil. Kakor znano, se tičejo te po razdelitve skupnih zemljišč, reguliranja rabnih in upravnih pravic in raznih zadev. i Trpinčenje pri vojakih. Posl. Saitz in tow so vložili na deželnobrambenega ministra ' pelacijo v zopetnem trpinčenju vojakov. V Stockerau je namreč glasom te interpelacije mošnji ritmojster baron Reisky pustil toliko časa „Laufschritt" in „Auf — nie vaditi, da sta dva moža nezavestna na tla padi Eden teh vojakov je še danes bolan, dragi | ulanec Gril je baje po dveh urah umrl. hočemoj kaj bode minister o tej zadevi poT Ako je vse resnično, potem bi bilo treba | tega oficirja pošteno kaznovati, da se tako nečloveško mučenje vojakov por.eha! Proti nadškofu v Krakovi se je poljd mladina hudo razburila. Nadškof se je na proti temu izjavil, da bi se pokopalo pe Slovacki v kraljevem grobišču. Vršile so se demonstracije proti nadškofu in je prišlo i boja s policijo, pri katerem je bilo mnogo ranjenih. , , Na Ogrskem vlada že dalje časa ministi kriza. Bivša Košutova neodvisna stranka polnoma razbita. Poroča se, da bode zdaj finančni minister Lnkacs novo vlado se Ta bi imela pač v prvi vrsti splošno in ed volilno pravico uresničiti. Skrajni čas bi h da se enkrat na Ogrskem razmere zboljš Košutovi bandi treba pošteno zobe pokazati!) .Otok Kreta postaja zopet v političnem ( nevaren. Velevlasti so potegnile svoje nazaj: Turčija se zdaj boji, da bi se hoteli I čani zopet upreti ali da bi si hotela Grška ( prisvojiti. Zato je Turčija izjavila, da bi noben način ne pripustila in raje vojsko na] vedala. Boji v Albaniji. Bojeviti Albanci so se in delajo Turčiji velike preglavice. Baje so magali Albanci turškega generala Dževat ki je šel proti Ipeku in Djakovem mir napraij Turki so izgubili 17 oficirjev in 350 ma vilo,.-upornih: Albancev znaša 14:000. Pra ne bodejo odložili orožje, dokler se jim nI popolno samoupravo. Srbske zadeve. Ob priliki 6 letnice um kralja- Aleksandra dobil je sedanji revolver-N terček mnogo pisem, v katerih se mu v. uni njem njega in njegove dinastije grozi. Kralj j baje grozno poparjen. Jurček je dobil pismoj katerem se naznanja konec dinastije Kan gevičev. Presenetilo torej ne bi nikogar, afc ; se., nakrati zopet o kraljevskem umom na I skem slišalo. In s to državo, s to kraljemori^ srbsko gospodo bi nas naši prvaki radi zd To bi bilo pač lepo! Kmetje pozor! Ko pričnete zelje saditi, pozabite nikdar, da sadite vmes konoplja Diih\Konoplje je raznemu mrčesju tako zopoij da 'pusti potem tudi zelje v miru. -'Brezno. Zadnjič smo obljubili, da bode] roman' o nekem fajmoštru nadaljevali. Ker i naših cerkvenih razmerah še nič ni izpremeni hočemo to obljubo tudi izpolniti. Danes objaviti 2. kapi tel, ki je še precej p proti temu, kar še bo prišlo. Bilo je ve bote dati/Naš fajmošter je bil namenjen iti^ ■ gnati 'meso in šarklje k različnim hišam. Ljd so ga ob določenih urah pričakovali. Ali odd mošfcra ni bilo ne duha ne sluha. Zakaj ne?) je bilo tako. Naš fajmošter si je omislil kuharici po 18 let. Ena je kure smodila, i pa je melšpeize delala. Te dve kuharici na velike sobote dan prav močno steple. T*j se je fajmoštru tako dobro dopadlo, dasejj Vsedel na stol in je v taktu k pretepa iriijfl in pel. Zaradi tega se je 3 ure zamndil. fti pa j« imel posledice. Melšpeiskuharica ji precej dobila in je šla kurjo kuharico H Sodnik1 jo obsodi na 3 dni ječe. Te 3 ti odsedela pred binkoštnimi prazniki. Ali že dn| I • ka ■eč ka de do eb je fajmoštra lotilo tako hrepenenje po i jo je šel v Marenberško ječo obiskat. dovoljeni čas minil, opomni jetničar faj-Ijtra, naj se poslovi od kuharice in naj gre Ibov. S tem pa fajmošter nikakor ni bil za> Imljen. On je hotel čez noč v kajhr: Ostati. Itoiinr ga jo moral pod paznho vzeti in-' nt hajke peljati. Ko pa je kuharica črez tri ki zopet nazaj prišla, je bilo veselje nepopisno. Maj pa resno besedo slavnemu konsistorijn v fcribon. Mi nimamo ravno posebnega veselja da bi osebne človeške slabosti na dan MHjaii. Pa tukaj smo primorani. Mi farani v ■0Q hočemo v cerkvenih rečeh- red imeti. K kmetov je izrazilo voljo, da bodejo prestoli k protestantizmu. V Breznu imamo danes 120 protestantov, ki lepo vzorno živijo, faj-Hter pa —! če ne hode mariborski kon-ittorij potrebno takoj ukrenil, bode moral See na se vzeti, če se ne bode nič izpre-ftenilo, bode naš tretji kapitel veliko mastneji, toda bode konzistoriju hudo postalo v želodcu. Več faranov. Zreče pri Konjicah. Na popravek župnika Barba z dne 20. jonija v zadevi dopisa z dne 6. tija, št. 23, so sledeče odgovarja: Nerazum-je to, kako je vendar mogoče, da se več ' nov celo enako nekaj namisli in v tem in pripoveduje na domih, v gostilnah, [cerkvah o pridigi svojega župnika, dočim pa [gospod o vsem tem ničesar vedeti neče. Zato Snpnikn toplo svetuje, naj on prihodnjo ne-jjo svoje ovčice na prižnici resno za besedo in jih vpraša, kedaj je še on na prižnici ptvah kaj govoril, tembolj pa še, da bi se il: kdor jutri ne bo Novaka volil, stori k, smrten greh, ker 8 tem ne nasprotuje cerkvi, temveč škoduje samemu sebi. Cela j je bila večidel volitvi posvečena. Ako se ^pravilu ali božji službi res nihče ne zglasi, je očitno spričano, da je župnik gosp. v tej zadevi čist in nedolžen. Sv. Jurij v SI. gor. Ker nam nekateri, ki boljše in učene računijo, ne dajo miru, iO tudi mi enkrat z njimi obračuniti. Naš laplan si še ne morejo svojega vročega.srca iditi zaradi volitev, zmiraj še tarnajo okoli preganjajo ljudi, kateri nočejo popolnoma v v rog trobiti, posebno pa preganjajo bralce tako priljubljenega »Štajerca", kateri nam dar resnico pove. Veliko večjo jezo pa še ima ^nežnar, kateri se že, za vsemogočnega v št. (ovski fari računi. Niti mrtvih on pri miru Ipnsti. Ko je nedavno en bralec „Štajerca" , se je to ubogo od faranov odvisno člo-izrazilo: „Zdaj naj „Štajerca" bere." Ta namreč kaplan in mežnar, bi že rada pri-Ijudi in njim naprej pisala, katere časnike neti brati. Ali to vama povemo, da se grozno la in račune brez nas delata, kajti mi sami 10 razsoditi, kaj smemo brati ali kaj ne; pno tudi prepričani, da nam »Štajerc" ne temveč nas poduči o različnih nam pobih rečeh. Zadosta dolgo smo čakali, da bi podučljiv časnik izhajal in to imamo sedaj ,Stajercu". Z vašimi lažnivimi časniki pa no-nič opraviti imeti. Tudi ob priliki sv. birme itel naš mežnar prvo besedo imeti in se je kakor da bi edino on določeval, kateri bi iti birmani ali kateri ne; čuda da se ga rprašalo, kateri škof bi smeli birmati. io čeden se pa naš mežnar dela, ako je pravda ali tožba. On se ponaša, kakor da B bil državni pravdnik in bi že rad sodbe pal. Njegova dolga suknja, s katero hodi ka-|kak učenjak, mu nič ne pomaga, ker ,v glavi nima. Mi bi našemu mežnarju samo toliko danes povedali: bodi ponižen in ne tako o. kajti s tvojo neumnostjo — pardon — jo ne bodeš nič dosegel. Farane pa, ka-Stajcrca" berejo, pusti pri miru in se ne ez Dje, ker se ti drugače bode pamet po-ima zmešala. Obžalujemo samo našega časti jospoda župnika, kateri mir ljubijo, imajo take oskrbnike. Jurjovčani. | Iz Sovjaka (občine Terbegovske). Naša oko-liži pod občino Terbogovce, kateri predse-posestnik Franz Vuk v Strigovskoj grabi. tega človeka napravila je v minulem letu. ierija hišno preiskavo ter našla več reči, je njegov sin pri vojakih po nepostavnem prisvojil in potem svojemu očetu pošiljal. Trezno misleči občani so razsodili, da taki človek, pri katerem se spravlja sumljivo blago, ni za predstojnika, in so radi tega mislili pri letošnjih občinskih volitvah voliti odbor, kateri bi zmožen bil, vsestransko zanesljivega moža po-postaviti na občinski sedež. Ali naš stari predstojnik, kateri bi, če bi le količkaj mislil, moral itak predstojništvo odložiti, je delal noč in dan za svojo suknjo ter hotel spraviti vse pod svojo streho. Poznani dopisnik piše po »Slov. Gosp." o nekih »Bračkijancih" itd. in hoče s tem našo stranko posebno pa našega prejšnega predstojnika Janeza Vučina osramotiti s tem, da ga imenuje »umirovljenega predstojnika" itd. Ti zbegano dopisunče, zapomni si enkrat za vselej sledeče: Naš prejšni predstojnik Janez Vučina je bil in je še sedaj vseskozi pošten in zanesljiv mož. Brez posebnih šol postal je pri vojakih podčastnik in je kod taki bil veselje stari-šem in celi rodbini. Ko je bil obč. predstojnik je svoje naloge reševal izvrstno in nepristransko, kar sedaj njegovi prej največji nasprotniki v obče priznajo. Kar se tiče druzega moža, katerega imenuješ slovenskega Janeza, je ta tako pošten, da še Ti dopisunče nisi vreden, da bi njegova senca na tebe padla. Ljudje naše stranke so poštenjaki od pet do glave! Tem možem se ni treba pred ljudmi skrivati ali se njim radi njihove preteklosti sramovati. To si zapomni, ti zbegana ničla, ter pazi da mi vrabičem zopet ne posipljemo prosa. Kake pesni pojejo naši vra-biči, to Ti je gotovo znano . . . Konjice. Konjiški narodnovci so pač lahko ponosni na svojo elito. Dne 13. t. m. je zborovalo tamošnjo kat. polit, društvo. Pristopila sta tudi k temu društvu gg. August Kolšek in Fr. Košar. »Slov. Gosp." pravi sam: „Pristopilo je 7 novih udov, med njimi tudi dva znana pristaša liberalne Narodne stranke gg. August Kolšek, pravnik in Fr. Košar, tajnik posojilnice v Konjicah. Iz gotovih vzrokov jih občni zbor ni odklonil, a kako se njiju ravnanje strinja z načeli, ki jih sicer imata, naj sodi sama javnost, ki jih pozna. Ni nam treba ničesar dostavljati k navedenim besedam,« kajti zadosti jasno govore. Pri tem zborovanju je tudi ta g. Kolšek imel besedo, ter še celo neko resolucijo predlagal „o nastavljanju učiteljev". Naj torej tudi o vrednosti njegovih besedij in sprejete resolucije sodi sama javnost, ki pozna ta dva gospoda. Novice. Zahvala. Ob priliki moje tožbe, katero je proti- meni naperil celovški prvaški advokat dr. Brejc in v kateri sem bil popolnoma oproščen, dobil sem iz raznih krajev pismene čestike naših somišljenikov. Vidi se, kako je zadovoljen ves napredni svet po Štajerskem in Koroškem, da je zmagale resnica in da se porotniki niso dali zlorabiti v prozorne namene političnih mojih nasprotnikov. Zahvaljujem se tem potom vsem, ki so mi k oprostitvi čestitali, najtopleje. Naprednjaki naj bodejo prepričani, da mi ne odnehamo, pa naj pride karkoli hoče. Odkrivali bodemo i zanaprej vso farizejstvo in hinavstvo prvaške gospode, pa čeprav se nas na vse mogoče načine zasleduje. Pravica nad vse! — V Ptuju, junija meseca 1909. — Kari Linhart, urednik »Štajerca". Torej kdo ima prav ? Kadar smo mi nagla-šali, da je edino pametno, ako se naše ljudstvo na podlagi sporazumljenja in skupnega dela z Nemci izobražuje, takrat so prvaški nasprotniki zatulili, kakor da bi jih z bičom zadeli. In postavili so se ti nasprotniki na stališče: Proč z vsemi nemškimi šolami, znanje nemščine je greh in narodno izdajstvo . . . Seveda velja to le za vbogo ljudstvo, le za kmete, obrtnike, delavce, ne pa za prvaške duhovnike in uradnike, ki postajajo edino z znanjem nemščino bogati in vplivni. Za-se zahtevajo prvaški voditelji znanje nemščine . . . Semtertja uide prvakom kakšna beseda, ki označi v javnosti njih dvojezičnost in farizejstvo. Tako so se prvaki pri zadnjih de-želnozborskih volitvah na Koroškem združili z nemškimi klerikalci. Nabijali so celo za svoje kandidate plakate v nemškem jeziku. Ko je neki list koroškim klerikalcem to očital, odgovoril je »Š-Miru na dolgo in široko in dejal m. dr., da v nekaterih krajih (kakor Prevalje) vsi Slovenci niti slovenskega jezikane razumejo. Prvaki so baje že na to mislili, da bi izdajali v svoje nazadnjaške namene nemško pisani list, ker slovensko ljudstvo njih zavite, po kranjsko-hrvatskem kopitu udarjene slovenščine ne razume. To je pač velezanimivo priznanje prvakov, ki pa ne velja edino za Koroško, marveč tudi za slovenske dele štajerske dežele. Ljudstvo v teh krajih razume nemščino bolje nego kranjsko slovenščino. A še več : to ljudstvo hoče vsled tega tudi mirno skupno sodelovanje na gospodarskem polju z nemškimi sosedi. To ljudstvo hoče torej to, kar zahteva naša stranka. In zato ravno bodemo gotovo zmagali! Značajni Hribar. Kakor znano, je ljubljanski župan Hribar duševni vodja onih prvaških zagrižencev, ki bi nas radi ali pod žeslo srbskih kraljemorilcev ali pa pod rusko knuto spravili. Seveda je gospodine Hribar tudi veliki »značaj." Kakor znano, bil je svoj čas le ponižni agent in je takrat prav rad nemško govoril. Pozneje seveda je postal ravnatelj »Banke Slavije" in bog ve kaj še vse ; zdaj govori v „vseh slovanskih jezikih" . . . Pred kratkem podal je dr. Lampe zanimivo odkritje o Hribarju. Glasom Lampetove izpovedi šel je Hribar svoj čas h klerikalcu Pavšljarju v Kranj, ki se je nahajal takrat v velikih denarnih zadregah. In glejte, liberalni Hribar je ponudil klerikalcu Pavšljarju, da mu pomaga iz vseh denarnih zadreg, to pa proti proviziji 100.000 K. Prvič je torej iz tega razvidno, da Hribarjevo „vseslovanstvo" precej dobro nese, kajti ako zasluži pri enem samem »kšeftu" 100.000 K, potem niso to mačkine solze. Drugič pa je vprašanje važno, od kje bi vzel Hribar velikanske svote, ki bi jih potreboval za Pavšljarja ? Gotovo bi se pograbilo prva-škim denarnim zavodom v žep. Kajti to je pri prvakih že navada: vbogi vložniki njih posojilnic so vedno tisti, ki plačujejo s krvavimi svojimi krajcarji prvaške špekulacije in manevre. Vseslovanske prvaške stranke pa so na vsak način lahko vesele ter ponosne na svojega duševnega voditelja, ruskega romarja Ivana Hribar! Proti cesarju divjajo prvaški listi, na čelu jim »Slovenski narod" v Ljubljani. Kaj se je zgodilo? No, avstrijski cesar Franc Jožef I. je podaril 20 tisoč kron za zgradbo nemškega gledališča v Ljubljani. Doslej je bilo namreč to gledališče slovensko-nemško. Ali noznesna gonja panslavističnih veleizdajalcev je vzrok, da se je pričelo resno na zgradbo nemškega gledališča misliti. In avstrijski cesar je iz lastnega nagiba in iz lastnega premoženja daroval v ta namen 20.000 kron. Zdaj pa divjajo prvaki in vpijejo proti cesarju ter hujskajo proti'habsburški kroni. »Slovenski narod" ima nesramnost, da piše n. pr.: » Avstrijski cesar Franc Jožof I. ni še nikdar daroval nobenega vinarja za kak slovenski namen". Tako piše glavni list prvaške inteligence. Vsakdo ve, da je cesar vedno prvi, kadar je treba komu pomagati. Ko je bil velikanski potres v Ljubljani, prišel je cesar sam tja in je pomagal. In zdaj ga — psujejo prvaki. Ali »Narod" in za njim drugi prvaški listi tudi grozijo. Tako piše ta list: »Tudi cesarjevo darilo 20.000 K ne bo pomagalo nemškutarstvu na Kranjskem, a v slovenskih srcih bo ostalo vedno zapisano dejstvo tega darila." To naj pomeni : prvaki se bodejo cesarja zapomnili, ga bodejo zato sovražili, ker je daroval omenjeno svoto. Zdaj so pokazali prvaki pač svojo pravo naturo. Ne samo da so proti kronovinam, ne samo da so proti Avstriji, ne, — oni se zdaj že upajo javno proti sivolasemu cesarju hujskati. In za take hujskače naj bi se slovensko ljudstvo po Štajerskem in Koroškem ogrevalo ? Pan slavistična mladina. Iz Ljubljane se poroča, da se je odkrilo med učenci slovenske gimnazije zaroto, ki se je obračala zlasti proti posameznim profesorjem. Več učencev se je že zaprlo. Našli so pri njih ojstro nabasane revolverje. Preiskava so nadaljuje. — To so posledice hujskajoče gonje Hribarjeve stranke. Šolarji z revolverji, to je slika prvaške kulture! Iz Spodnje-Štajerskega. Pod prisego in pred sodiščem so hote ali nehote neresnico govorili! To smo zdaj že v par številkah ponavljali. Kdo? No, priče, ki so nastopile proti našemu uredniku zaradi - 4 septemberskih dogodkov. Te priče so: železniški uradnik Gregorka (sedaj v Ljubljani), nadalje krčmar ptujskega „narodnega doma" Šribar, njegova nadebudna hčerka in posojilnični pisar Babic. Doslej nismo dobili na naša očitanja nobenega odgovora. Morda ta gospoda misli, da bodemo počasi pozabili celo zadevo. Ali potem se pač moti! Mi bodemo svojo trditev toliko časa ponavljali, dokler ne dobimo na ta ali oni način odgovor. Kaj je torej s to zadevo? Kdo je hote ali nehote po krivem pričal in to pod prisego? Vun z odgovorom! KrČmar , narodnega doma" v Ptuju, Šribar po imenu, nima v tem mestu posebne sreče. Slavnoznani „narodni dom^ je namreč večidel prazen in od prazne gostilne še ni nikdo obogatel. Baje je Šribar tudi v nekakem nasprotju z glavnimi velikaši tega „narodnega doma". Zato se klati tudi raje okoli črnih talarjev. Njegova hčerka, ki zna tako korajžno prisegati, se menda tudi proč želi. Sploh ta zadeva s prisego proti Linhartu ni posebno častna, ne za očeta, ne za hčerko. Zato pač ni čudno, da se želita proč. Cujemo, da bode Šribar zapustil Ptuj in se baje naselil v Šoštanju. Baje poskuša tudi gostilno v Ptuju ali okolici v najem dobiti. Nam je čisto vse eno, ali ostane ta gospod v Ptuju ali ne. Niti za njegovo nadebudno hčerko ne bodemo jokali. Ali predno odideta, nam bodeta menda le povedala, kdo je takrat neresnico pod prisego govoril? ! Napredna zmaga. V občini Pohorje pri zgornjih Hočah so se vršile 17. t. m. občinske volitve. Izvoljeni so bili sami naprednjaki in sicer gg.: F. Anz, Jos. Wisotschnigg, H. Dounig, B. Wisotschnigg, K. Wisotschnig, J. Lobnig, F. Zwetscheg in G. Wisotschnig. Veselje nad zmago je splošno. Kakor znano, je ta občina čisto na hribu ležeča. Cast vrlim pohorskim volilcem! Za nemško šolo v sv. Lenartu si. g. daroval je knez Egon Fiirstenberg 400 kron, vitez pl. Oppenheimer pa 300 kron. Cast darovalcem! Prvaška surovost. Nemški povci iz Slov. Gradca so napravili 10. t. m. izlet v Šoštanj. To je pa nekatere prvaške hujskače v sv. Martinu pri Slov. Gradcu grozovito razburilo. Ko so se pevci nazaj peljali, začuli so na postaji sv. Martin grozovito tuljenje, kakor da bi bila tam kakšna izstradana menažerija. Prvaški hujskači so jako nesramno tulili in metali gnila jajca ter kamenje proti vlaku. Divjaško to počenjanje je zlasti zato zanimivo, ker so. bili voditelji celega napada prvaški učitelji. Med razgrajači je bilo namreč v prvi vrsti opaziti nadučitelja Šalamona iz sv. Martina. Istotako je kričal in skakal pro-vizorični učitelj slov. graške okoliške šole Korše. Ta je hujskal tudi naravnost v pretep in ni dosti manjkalo, da se ga ni vzelo čez kolena in mu jih prisodilo zasluženih 25 . . . Radovedni smo kaj bode šolska oblast k temu hujskanju od ljudstva plačanih učiteljev rekla! Po krčmah razgrajati je lepa navadica, ki jo ima v zadnjem času kaplan Kraraaršič iz Maksave. Pobožni fant gre v ta namen prav rad v Slov. Bistrico in pije tam pri Novaku, da je veselje. Pa pravijo ljudje, da so kaplani reveži! Sicer bi pa Kramaršiču svetovali, naj pri takemu pijančevanju ljudi ne p3uje in naj ne provocira prepirov, ker bi znali enkrat ravno zanj slabo izpasti. „Sokolski dom" v Gaberjih so otvorili 15. t. m. To je zopet ena tistih ustanovitev, katere ima pri zadnjih volitvah tako žalostno pogorela »narodna stranka" na vesti. Nekaj kalinov se vedno dobi, ki žrtvujejo svoj denar za druge. Otvoritev „sokolskega doma" se je izvršila prav mirno, kajti — ljudi ni bilo. „Narodni dnevnik" je sicer vabil na to prireditev, ali vsa reklama ni pomagala. Denarja, denarja je tej žalostni stranki zmanjkalo. Volitve so mnogo koštale iti uspehi so taki, da se bogatejši dohtarji polagoma od Spindlerjeve politike odmikajo. Pisarji prvaških odvetnikov pa, ki so jedro vse „ narodne stranke\ nimajo toliko drobiža, da bi mogli plačevati na-rodnjaške komedije . . . Največji revež pri celi stvari bode seveda krčmar „sokolskega doma', kajti prazna hiša ne bo donašala dobička. Šolskim oblastvam. Šolska oblastva v vseh instancah se opozarjajo na današnjo poročilo iz Konjic. Mozirje. Zaročil se je gospod Anton Turk, tržki vrtnar z gospico Mimiko Pesel, natakarico v Hotelu „ Austria" v Mozirju. Čestitamo srečno bodočnost! Veselo omizje. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi bres zvezdic so letni in kramarski vani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi pomenijo letne in živinsk« ejmi; sejmi, zaznamo-; dvema zvezdicama (** sejme. Dne 28. junija na Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polji**, okr. Ptuj; v Ribnici**, okr. Mamberg; pri Sv. •Tanžu**, okr. Arvež. Dne 29. j u n i j a na Gomi-lici, okr. Lipnica. Dno 30. junija v Zrečah**, okr. Konjice; pri Sv. Petru**, okr. Gornja Radgona; na Spodnji Poljska vi*, okr. Slovenja Bistrica; v Trnovcn**. okr. Ptuj; v Olimji**, okr. Kozje; na Gomilici**, okr. Lipnica; v Solčavi*, okr. Gornjigrad; v Spodnji Poljskavi*, okr. Slov. Bistica; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetnarji). okr. Kozje; v Rajhenburgu**, okr. Sevnica; v Sopoti**, okr. Brežice. Dne 1. julija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Dne 2. julija v Petrovčah**, okr. Celje; na Tinj-skem**, okr. Šmarje pri jelšah; na Spodnji Poljskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; na Ptujski (Črni) gori**, okr. Ptuj; pri Št. llju pod Turjakom**, okr. Slovenji Gradec; v Gradcu (sejem z mlado živino); na Polenšaku, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju*. Dne 3. julija v Brežicah (svinjski sejem). Dne 5. julija v Vojniku*, okr. Celje; v Podplatu**, okr. Rogatec; v Vidmu**, okr.- Brežice; v Vuzenici**, okr. Mamberg; v Oplotnici**, okr. Konjice; v Peklu*, okr. Slovenska Bistrica; v Celju*; v Ormožu*. Dne 6. j u-lija v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v Spielfeldu*. okr. Lipnica. Razglas c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko v Gradcu z dne 17. junija 1909 štev. 15225 v zadevi obrokov za vplačilo neposrednih davkov v III. četrtletju 1909. Tekom III. četrletja 1909 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter o-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najomninskega davka in sicer: 7. mesečui obrok dne 31. julija 1909. 8. mesečni obrok dne 31. avgusta 1909. 9. mesečni obrok dne 30. septembra 1909. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju.računov: III. četrtletni obrok dne 1. julija 1909. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo so plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od oršavnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januarja 1904. 1. dež zak. broj 17 tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K do-tične dolžnosti in za vsak zamujen dan 13 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadlo dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokla-dami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Roparski napad. V Mariboru je napadel 1. 1893 rojeni Maks Kocbek iz Gornigrada kleparskega mojstra F. Wiedemann in ga težko z nožem ranil. Hotel mu je denar oropati; bil je pa s streli iz revolverja pregnan. Roparja so že zaprli. Kocbeck je učiteljiščnik in je bil vedno hudi pristaš prvaške stranke. Vedel je, kdaj gre Wiedemann iz spalnice na stranišče in ga je takrat pred vratmi počakal ter napadel z dolgim nožem. Mojster je imel še toliko moči, da je tekel v sobo po revolver; s streli je morilca pregnal. Mi gotovo ne očitamo ta umor nobeni stranki. Ali v splošnem lahko trdimo, da naj bi učitelji slovenski mladino bolje izobraževali. Kajti taki zločini so dostikrat plodovi slabe vzgoje! Morilec je že vse priznal. Težko ranjenemu mojstru se je obrnilo na bolje. Pred mariborsko poroto je bil obsojen 20 letni posestnikov sin Joh. Scheocher iz \V. Ra-dersdorfa na 5 let težke ječe. Ukradel je posestniku Stutz 1.120 kron. Smrt v plamenih. V Halbenrainu je pogorela vinogradniška hiša g. Edelsbrunner in še dva poslopja. V hiši je bila vžitkarica AVeiss. Stara žena se ni mogla več rešiti in je našla i smrt v plamenih. Preprečena nesreča. Posestniku Sagai iz Slovenjevasi se je splašil v Mariboru ko, divjal z vozom proti železniški progi, pridrdral ravno tovorni vlak. Železnišken vaju se je še posrečilo ostaviti vlak; drug se grozna nesreča zgodila. Veliki požar. V Amtmansdorfu nastal j 17. t. večji požar. Ogenj je nastal iz neznij vzrokov v gospodarskem poslopju Antona 1 Ko je to poslopje pogorelo, razširil se je j še na poslopja posestnika Murko. Tudi K manova hiša je hudo trpela. Pridno so > požarniki od sv. Lovrenca. Ogenj. Strela je udarila v viničarsko I posestnika Jak. Tschepe v Pesnici. Koča )«\ gorela in je precej škode. Ogenj se je raj potem na dve hiši posestnika Gradišnika je popolnoma vpepelil. Najtežji VOl, kar jih je bilo v mariborski! niči pobitih, je bil last mesarice Tschernou Tehtal je 1.100 kil. Pogorela je posestniku Ježovnika pri nju hiša in hlev. Baje je nekdo zažgal. | so rešili. Škode je za 3.000 K. Utonil je na Ponikvi 9 letni sinko pa nika Podgoršeka. Pazite na deco! Umrla je v Trbovljah gospa Ljudmila Hm mann, inženirjeva soproga. Pokojnica je i šele 23 let stara. P. v. m.! Na vislice obsojen je bil v Gradcu 45 ključar Johan Dullinger, ki je 24. marca ženo iz ljubosumja na zverinski način uij Iz ljubosumja je zadri 60 letni Johan 1 čak v Gaberju pri Celju tovarišu linrehtoj v trebuh, da so mu čeve vun stopile. Un je težko ranjen. V vagonu porodila je na vožnji pri neka ženska, ki se je peljala v Gradec. Iz Koroškega. Iz Prevalja se nam še poroča: .Mini'! več prav, kako Prevaljska ohčina izklicuje glase; pravi, da je občinski sluga izklical. pes zanaprej mora nositi svetinjo. Pa tako] ni izklical, ampak le, da vsak pes mora marko kot znamenje, da je posestnik , pesnino. Ce je sluga to popularno tolmačil,j to ni nič hudega, razumeli so posestniki gotovo, ker vsako leto se isto oznanja. kaplanček je le to tako šaljivo preobrnil, pač celi „koraiker", tega bi bilo dobro in na Dunaj poslati. Ja res je zelo kn pomen razglasa sprvrgel časti vredni ker kdo drugi ne zna tak lepo zasukati, more nehote vsak deček na glas sme bedariji, in vsak občudovati tako lepo Pa vendar se ne poda pobožnemu možu prevzetnost, ker izvira iz sovraštva do in do obče spoštovanega predstojnika. Duhoi] pa bi se imeli z bolj svetimi rečmi peč če že nimajo nobenega posla, naj se bi izobraževali, kar bi bilo zelo potrebno, ostanejo enostranski in bo jim „Mir ostal j ličar, od katerega blaženost pričakujejo. Prevalje. Piše se nam z dne 19. junija 19) »Mir" napada naprej občino Prevalje obrekuje na vsak način. Zdaj mu občinski i niti ni po volji, ki je Prevaljanec in trd Slo nec, samo da „Mirove" slovenščine si ta ren dozdaj še ni prilastil in ue zna še, kvaka v Dobrloveških lužah in kruli na j tratah. Morebiti bi hotel kaplanček prevzeti« obČ. sluge, veliko trpljenje in slabo življi piščet, klobas in dobrega vina, kakor jih i vživa, bo zanaprej le smel se v sanjah Maše seveda se mu tudi ne bojo plačeva tako se mu ne bo plačevalo krsti in po, Veliki dohodki za lenobo pasti so krivi, hov prevzetnosti. Tiste pa, ki v farovž nosijo, bomo si zapomnili posebno, in bo i šel čas, da bodo nam plačali svoj dolg. Blamirani klerikalec. Učitelj Auernig v J tendorfu je eden tistih redkih prikazen y] roških učiteljskih krogih, ki trobijo U klerikalni rog. V črnem dnevniku ;e vsled j seveda lagal in obrekoval urednike napredi lista „Freie Stimmen", ki so ga pa zato to Zdaj je Auernig za milost prosil. Tožiteljial potegnili tožbo nazaj. Ali Auernig je moral iS kron za nemški .Šchulverein" in vse vale, rami — 5 — p častno izjavo v listih natisniti. Auer-tej menda dovolj ! „Velden" na vrbskem jezeru nakupilo I za podporo vbogih dijakov in bode I tam kolonijo za počitnice. iapana v Celovcu je bil izvoljen dr. i^etnitz, za njegovega namestnika pa Dr. Metnitz je eden glavnih vodi-Ktrednjakov na Koroškem in jako talen-avni mož. Čestitamo njemu in mestu vi! Ha našli so v Witschdorfu v vodi. Mr-bčerke tajnika iz Winklerna. 10 sodišče V Celovcu obravnavalo je (uboju. Zagovarjati se je imel hlapec Epfelz iz Gundersdorfa. V pijanosti so se pi in je Stiifeh pri temu tovariša Sitna Btako težko ranil, da je ta v par dneh lojea je bil zato na 8 mesecev težke [Sleparila je kuharica Marija Kopeinig Ulično knjižico in oškodovala na ta način [udi za skupno svoto blizo 900 K. Obsodila samo na 14 dni zapora. — Porota Jmnavala potem o zločinu razžaljenja veli-so ga zakrivili trije mladi italijanski btovci. Obsojena sta bila Vidali in Grion |M mesecev težke ječe. ji bik je vrgel posestnika Komarja v a tako močno ob zid, da je revež prilike poškodbe in izgubil eno oko. lil vlaka je skočil železničar Trolle iz Vasaha; je šel v drugi vlak in ko je to za-il je doli. Padel je tako nesrečno, da j mrtev. Nesrečnež zapušča vdovo in Po svetu. „Štajerc". Na obtožni klopi sedel je šni llolandec. Zagrešil je to, da je v neki olicaja „osla" imenoval. Bil je zato na zapora obsojen. Pri vratih se je še en- ibrnil in vprašal z resnimi pogledi: »Torej sm>>. policaja osla imenovati?" — »Gotovo ne sme", mu odgovori sodnik, »policijo sme žaliti; prihodnjič dobite še več." — pravi obtoženec, »policaja torej ne osla imenovati; ali oslu pa menda smem policaj?- — Sodnik se je nasmehnil in je .No. ako vam to zadošča —" Zadovoljen obtoženec še enkrat k sodniku, se ulj ud no ni in pravi: »Dober dan, policaj! " |firozna nevihta je divjala te dni v komita- ^einamunger na Ogrskem. Strela je več 03eb Tako je bil ubit kmet Badics, ki se je jfil pod neko drevo. Na polju je ubila strela delavca, v hiši kmeta Szoke gospodinjo. je je udarila strela v otroški vrtec in ubila otroka, medtem ko je poleg ležeči dojen- leraajen ostal. Pod nekim drevesom je stalo »tov; strela je ubila vse. V Terebesu je ubila kmetico Toth, ki je ravno otroka dojenček je živ. VKikindi je ubila strola jco, ki je ravno kuhala itd. Novi davki. Tudi v nemški državni zbornici Ejo na nove davke. Iz krogov prebivalstva jahtera m. dr. še sledeče davke: na letno in zidano blago, na lepotičjo, zlat- k dragoceno kamenje, pse, mačke, klavirje, potone, razglednice; nadalje davek za igranje Jiirja. za lepe sobe, na kadenje, na kartanje; za vse, ki so čez 200 funtov težki, za tjene brez otrok itd. itd. Jako dobro bi tudi b, ko bi se vpeljal davek na neumnost; hajd šo bi morali klerikalci plačevati . . . Troje oseb zgorelo je pri zadnjem velikem Mani i Tevrju na Ogrskem. Zgorelo je skupno I hiš in gospodarskih poslopij. Kolera divja že mesece sem v Petersburgu. Bttekli pondelek je zopet 19 oseb na koleri 'elj, v.s lili. lositi lačal tedaj psov ateri a jo ulati štno 'kač. a i i t javj ta Kobilice nastopajo letos zopet posebno hudo ferasu (Kranjsko). Deloma se je šole zaprlo [otroke navodilo, da uničujejo to požrešno Morilec iz ljubezni. V Iliitteldorfu je ustrelil B letni Juri Skala 15 letno Rožo Binder, ker i ni hotela ušli sati njegovo ljubezen. Tudi neko lega ižkiajo je pri streljanju ranil. Bil je čisto 'žili. In; ko so ga prijeli, je le zaklicali Pošljite i so ' t pnlicijo. L Žeiskina neprevidnost je uničila v Miin-■iiu zopet o življenj. Gospa Ascher je vlila petrolej v peč, da bi bolj gorelo; plamena so jo tako ranila, da je bila kmalu mrtva. Vdova Werle pa je vlila špirit v goreči aparat za kuhati. V plamenih je našla ona in njen otrok smrt. Ženske, bodite previdne! Oderuhi. Čuje se, da hoče brazilijanska vlada 1 milijon žakljev (vsak po 60 kil) kave sežgati. Na ta način skuša ceno kavi zvišati. To je res zločinsko počenjanje! In vendar je v velekapi-talističnem svetu nekaj navadnega. Gora podrla se je v Costina d' Ampezzo. Skale so ubile 34 komadov živine. Rudarska smrt. V rudniku Vulkan na Ogrskem so se razstrelili plini; nato se je več šah-tov podrlo. Pri temu je našlo 9 delavcev smrt ;• 7 je težko ranjenih, 4 pa še manjkajo. Velika rudarska nesreča. Iz Pittsburga (Amerika) se poroča, da so se v neki jami La-kavana-rudnika plini razstrelili. 150 rudarjev je v jami zasutih. Našlo se je že več grozno razmesarjenih mrličov. Slaba znamenja. Slaba znamenja se nam res kažejo. Če gremo po naših poljih in lokah, ogledujemo travo in setve potem moramo obžalovati njih veliko redkost in si reči, da bomo letos doživeli zopet pomanjkanje zaradi suše, kar nam dela že sedaj velike skrbi. Kajti če bi padlo tudi še dovolj dežja, se to, kar se je v spomladi pri resti zamudilo, ne da več popraviti. Razmeroma strogi zimi s precejšno množino snega je sledila suha mrzla spomlad, v teku katere je zemlja sneg naravnost žejno popila, da je dobila za vire kaj vode, ne bi imela sama Od tega kaj koristi. Naše upanje, da se bodo travniki na novo pomladili in da bodo vsled lanske suše poškodovana trava pognala nove poganjke, se je izjalovilo. Že sedaj lahko prepričano trdimo, da bo sena — kar je pri krmi sploh največjega pomena — manj ko srednji pridelek, kar je tem bolj slabo, ker ni krme nikjer več v zalogi in je vsled tega prisiljena večina kmetov, da bo morala komaj nekoliko poraščene travnike ali spasti ali pa že zeleno kositi za krmo. Če potujemo po deželi, srečavamo povsodi skrbipolne obraze, ki zro s strahom v bodočnost. Bodočnosti se boje celo premožni kmeto-vavcl K temu pa prihaja še zelo obtežujoča o k o I-nost: tudi naše upanje, da se bode zboljšala cena živini, je ostalo neizpolnjeno. Človek bi lahko pričakoval, da se bode vsled zmanjšanega števila živine, ki ga je povzročilo lansko pomanjkanje krrne, cena živine zbolj-šala. To pa se nikakor ni zgodilv. Merodajni sejmi po deželi kažejo tako slab promet, da morajo živinotržci kakor doslej računati s cenami, ki pomenjajo za njih direktno izgubo. Iz tega se pač vidi, da imamo živine nad potrebo in da je trditev naših nasprotnikov, da primanjkuje pri nas živine, le drzna izmišljotina. Vedno in vedno moramo opozarjati tudi na to, da vplivajo tukaj tudi škodljivo spremenjene razmere na polju našega izvoza živine. V nemčijo in v Švico ne moremo vsled zvišane carine izvažati več tolilo živine in zato ni čuda, če se živina ustavlja pri nas in polni naše domače sejme Nobenega dvoma ni, da se bliža naše kmetijstvo, posebno kar zadeva živinorejo, naravnost polomu, ki bo tem veči in hujši, ker tvori živinoreja v našem kmetijstvu največji in skoro edini izdatnejši vir dohodkov. Zato treba naj-resnejše pozornosti merodajnih krogvv, da se tukaj reši, kar se da. Pod vsemi okolnostmi se mora takoj, pravočasno, premišljeno in izdatno začeti akcija zoper pomanjkanje. Poleg tega pa moramo posvetici glavno pozorvost temu, da se neizogiben polom v našem ž i vin o-rejstvu ne bo še pospešil s trgovinsko političnimi odredbami. Zalibog ne vidimo za to potrebo dovoljnega unevanja in smo zato prepričani, da bo potrebna vsa naša moč in naš solid a-ričen nastop, da se izognemo tej eventualnosti. Zato bo dobro za naše kmetovavce, če bodo svojo pozornost obrnili na to, da se posebno v trgovinsko političnih stvareh ne bodo i', strankarskih oziror prodajale njihove koristi, kajti nikak nadomestek, najsi bo že na tem ali na onem polju, ne more izravnati in povrniti velikanske škode, Če se ne bo brezpogojno varovala naša živinoreja pred carinskim inozemstvom'. (Mi opozarjamo v tem oziru samo na nevarnost, ki preti naši živinoreji iz balkanskih držav). Mi upamo in pričakujemo od agrarnih poslancev, da se bodo v teh težkih časih popolnoma zavedali svojih dolžnosti in porabili ves svoj vpliv, da se nam lx> narodno premoženje, ki ga reprezentira naša živinoreja, ohranilo. Ves naš državni položaj je vfinancijelnem oziru žalibog tak, da naša živinorejo ne more pričakovati zmanjšanja davčnih bremen, ampak prej še zvišanje. Tudi v drugih rečeh gospodarske politike se lahko trdi, da so tako dolgo brez pomena, dokler se ne izpolni najvažnejša zahteva vsakatere agrarne reforme, ki obstaja v tem, da dobi naše domače kmetijsko delo v polnem obsegu zasluženo plačilo. Upamo, da so si naši članci in bralci svesti nevarnega položaj in da bodo, ne da bi obupali, pravočasno porabili vsa sredstva, da se bode ta nevarnost odvrnila. Glavni tajnik Ju van, v »Gosp. Glasniku.« Gospodarske. Vzreja prašičkov. Kar se je v mladosti zamudilo, se v starosti ne da več dostaviti — to velja posebno tudi o živinoreji. Vzreja se začne takorekoč že z oploditvijo prašiče, ker rabi žival velik del svojih telesnih sokov za razt in razvoj mladičev. Plemenjače se ne smejo ne preobilno a tudi ne preskopo krmiti. Predebele svinje navadno ne vržejo dobrih mladičev ali pa mladiči kmalu poginejo. Preslabe prašiče pa spravijo slabe mladiče na svet. Zato je za svinjerejca od velike važnosti, da krmljenje pravilno in primerno uredi. Ravno tako kakor za brejo, je tudi za doječo prasico velike važnosti primerna krma, mnoge tožbe, kako težko je skopati prasce, bi utihnile, ko bi se ljudje ozirali na to. Mnoge bolezne prikazni, ki se pojavljajo pri prašičkih, bi poeehale, če bi se oziralo na pravilno krmo. Primerna krma za prašiče so zelenjava, pesa, rona, korenje in malo ječmena ali ovesa. Po zimi se zelenjava nadomesti s fino otavo. Najboljša je seveda, če se prašiče lahko pasejo. Ne sme se dajati nobena vroča, napenjajoča krma, ravno tako tudi ne fabrikacijski odpadki katerekoli vrste. Torej se ne sme krmiti: ježičasti sadeži (bob, grah, fižol i. t. d.), prge, riževa moka, pivove troske, pomije. Vedno se mora skrbeti tudi za to, da imajo svinje svežo pitno vodo na razpolago. Tudi se naj daje svinjam prilika, da lahko ogrizujejo razpadlo zidovje ali pa jedo apneno zemljo. Nadaljni vzrok, da se prašički večkrat tako težko vzredijo, tiči v tem, da se ne pazi na pravi čas povrženja. Tukaj prihajajo prod vsem meseci marec, april, konec julija ali začetek avgusta v vpoštev. Kakor je znano, vpliva na mlade prašičke mraz zelo neugodno; a tudi velika vročina ne pospešuje ravno njihovega uspevanja. Marca ali aprila povrženi prašički se lahko kmalu — že po 8 do 10 dnevih — ob ugodnem vremenu spuste s prasico na prosto; nič namreč ne škoduje njihovemu uspevanju bolj ko bivanje v temnem, mokrem in mrzlem hlevu, ki navadno tudi ni ravno snažen. Prašiča bo imela v tem času tudi že kmalu priliko za pašo, kar vpliva zelo ugodno na njeno mleko. Prašički bodo začeli kmalu rovati po zemlji in si tako iskati potrebno rudninsko hrano. C<: so prašički stari 14 dni, potem jih moramo začeti navajati na pičo, tem hitreje rastejo in tem manj zahtevajo od matere mleka, kar je za njo zelo ugodno. Da se prašički navajajo na pičo, je najbolje, če jih za nekaj časa ločimo od prašiče in jim damo v nizkem koritn cel, nezdrobljen ječmen, ki ga bodo kmalu začeli zobati. To se naj zgodi večkrat na dan. Odstaviti prašičke že v četrtem tednu je popolnoma napačno Prašički so v tej starosti še vse premalo razviti, zaostanejo zaradi tega dolgo v rasti in dobe še vrhu tega nelepe telesne oblike. Če so prašički namenjeni za pleme, se pred osmim tednom ne smejo odstaviti. Če prasico primerno krmimo, bo dajala še pozneje mleko, tako, da lahko pustimo prašičke brez ponrselkov sesati do dvanajstega tedna. Če jih počasi odstavljamo, končo pri prašiči počasi mleko, ki ga prašički z materjo vred kmalu pozabijo. Ko so prašički odstavljeni, jim moramo dajati dobro, tečno pičo, da hitro rastejo in se lepo razvijajo. Najboljša piča so poieg zelene v tem času oves, ječmen in zdrobljena koruza. Svinjerejcc mora vedno misliti na to, da raste svinja tem hitreje, či bolj je mlada. pl. Naredi. Vinogradniki, pozor! Kakor hitro preneha dež in začne solnce vnovič pripekati, bo zelo nevarno, da se vsled vlage, ki bo puhtela iz zemlje, in pa vsled vročih solnčnih žarkov poloti trt peronospora in grozdna plesen prav močno. Zato opozarjamo naše vinogradnike, naj poškrope trte Čimprej mogoče z galično-apneno raztopino in jih obenem požveplajo. Kjer se lahko dobi, porabi naj se 3 odstotna žvepleno-galična zmes, ker se s pomočjo iste obvaruje ne le peronospore. ampak tudi grozdne plesni ali oidiuma. Vivite se ponuja tudi letos marsikomu in priporoča, naj so ga rabi kot sredstvo zoper peronosporo in grozdno plesen. Kakor se je dognalo, ni to sredstvo le malo ali ničvredno, ampak je v razmerju v vsebino tvari, katera bolezen zatira, tudi na sploh predrago. Najboljše, najzanesljivejše in najcenejše sredstvo zoper peronosporo je le galično-apnena raztopina. Ajda dobra zelena krma. Preden ajda cvete in tudi potem, ko je odevelela, da dobro zeleno krmo za molzne krave. Ajda krepko raste, potem ni potreba po-kladati živini mnogo sena. Kdor pa hoče krmiti ž njo šele potem, ko odevita, pokladati jo sme le t manjši meri in pokladati mora obenem mnogo druge krme. Ako se jo poklada živini šele potem, ko je napravila že posamezna zrna, provzroča pri živini nekako omotico; posebno pri prešičih in ovcah se ta takozvana ajdova bolezen pojavi največkrat. Na sploh pa je ajda kot krma le malo vredna, ker ima v sebi š; celo pod polovico manj prebavljivih beljakovin kakor travniška detelja in je sploh bolj vodena krma Če se že hoče pokladati živini zeleno ajdo, potem naj se ji primeša polovico zelene turšice, kajti če se jo poklada na ta način in da živini vrhutega še nekoliko krme, ki ima v sebi mnogo beljakovin, doseže ž njo celo izvrsten uspeh. Priporoča se, naj se ji primeša vselej nekoliko gadovega korena (lat. Spergula) in zelene grahorščice ali še najbolje je, če se seje ta zmes kar naravnost na njivo. Loterijske številke. 52, 31, 66, 69, 13" 5, 51, 78, 20, 33. Gradec, dne 12. junija Trst, dne 19. junija : Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. — 6 — Povodom birme razpošilja svetoznana tvrdka ur Nak?a, BSfaael na Dunaju, IV.; Margarethenstrasse St. 27/27 nov cenik birmskih ur, „zlatnine in srebrninepo najnižjih fabriSkib cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno, reelno postrežbo. Naši cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cer.ik nad 6000 podobama zastonj in franko. 278 Iščem v najem pekarijo, branjarijo, ali gostilno na ugodnem mestu in v dobrem stanju, tudi zzemljiščem. Položim tudi kavcijo. Ponudbe na Jožefa Dolšak, Vrhole St. 16 pri Prihovi, poŠta Slovenska Bistrica. 386 Sodarski delovodja, pridni in starejši, zmožen obeh domačih jezikov se sprejme taksj. Plača po dogovoru. Predstavi naj se pismeno ali osebno; za osebno predstavljanje se nič ne poplača. Naslov: Gospa Elizabet Prax, »darjcva vdova v Slov. Bi-strici. 386 Srednjo kmetsko posestvo 379 se lakoj proda, blizu cerkve, Sole in mesta Ptuj, obstoji iz ti oralov in se s poljskimi pridelki vred proda za 6.000 goldinarjev ali 10.000 kron. Naslov pove uprava „Štajerca". Hlapec kot po.stiljon se do najkasneje 80. junija t. 1. sprejme. Oglasi naj se pri postnemu uradu Zavrč pri Ptuju. 377 V tovarni za vozove Pergler v Mariboru, Muhlgassc 44. se sprejme 360 kovaški učenec. Tuci se tam gotove stare kakor nove voiove prodaja, Portland-cement oferira po najnižji ceni veletrgovina Ed. Suppanz v Prislovi. Skladišče v Pristovi in Poličanah. 349 Prodajalka, ki ima veselje in ljubezen do zaloge čevelj in je zmožna nemščine ter slovenščine v besedi in pisavi, dobi (rujnu sluibo pri g. Johann Berna, zaloga čevelj, Celje, Herren-gasse 6. 858 Zdrave delavce in delavke tudi cele družine dobijo v tovarni nžigaliiega blag« v Marija Rastu pri Mariboru trajno in dobro delo ter tudi prosto stanovanje. 3I>9 Gostilna s tobačno traOko v lepi ravni legi na državni cesti, 1 uro od železniške postaje, 10 oralov zemlje za njivo in gozda, se zaradi bolezni po nizki ceni 13.000 K proda. Več pove g. Filip Klir-gliacher, vulgo Birk-scbmicd, Wunderstatlen p. La-vamiind, Koroško. 871 Učenec z dobro šolsko vzgojo, ki govori nemško in slovensko, se takoj po končanem šolskem letu sprejme v trgovini z Spc-cerijo, vinom in žganjem Jofef Srimz v Celju. 365 Proda se zaradi preselitve malo posestvo z gostilno in malo trgovino, v lepi ravnini, Vi ure od postaje, dobro idoča gostilna, zraven kamenoloma, vse v dobrem stanu. Več pove M. Kleno, šek, "ličar na Orehovem p. Sevnica ob Savi. 352 Najbolje se kupuje rezano blago, perilo in gotove obleke pri Adolf Wessibk, Maribor, 356 Zelo dobro idoča gostilna z enonadstropno hišo in dovolj prostora, čisto v ravnini ležečo polje z okoli 90 mecnov ali mernikov setve, okoli SO johov gozda, lepimi gospodarskimi poslopji s sadnim ver-tom, dobra voda, se po ceni proda pod lahkimi pogoji. Več pove uredništvo nŠtajerca". Velike množine restov. Rumburško platno za srajce B.....a K —-46 po metru resti za obrisalnike, (hantle), cisto platno in polovično platno . a K 3-— po 10 kom. žepni robci beli . . . a K 2-50 po 10 kom. žepni robci barvani . . a K T50 po 10 kom. beli resti damast-gradl za postelje (Bettiiberzuge) prima kakovost 120 cm široko......a K—"65 in 80 po metru beli resti damast-gradl za postelje prima kakovost' 8f> cm široko . a K—"46 in 65 po metru pošlje po povzetju tkalnica platnenega blaga~&@ HEINRICH PICK Trautenau na Češkem. ^ Kar ne dopade, se radovoljno nazaj vzame in denar nazaj pošlje. Štiri tedne na poisknšnjo in ogled razpošiljam svoj« kolesa (bicikle) proti poT-zetju. Deli koles čudovit« ceno in dobro. Cenik s slikami franko! Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 18$ a. d Staatsbahn, Bohraen. 4A Nič ne stane in vendar je zelo dragoceno. S tem mislimo našo zelo interesantno, 64 strani obsegajočo brezplačno knjigo „Abhandlung iiber modeme Elektrotherapie", v kateri so vse bolezni opisane, ki navadno mučijo velik del človeštva. — Ta popularna brošura ne obdelava samo vzrokov raznih bolezni, ampak navaja pripomočke zoper te bolezni. Naj ne zamudi noben bolnik te ugodne prilike in naj nas obišče v naši ordinaciji, kjer smo pripravljeni dati tozadevna pojasnila, ako pa to ni mo* goče, potem zadostuje poslati spodajšni kupon z naslovom, na kar mu pošljemo takoj 64 strani broječo illustrovano 881 ===== knjigo zastonj == Dunaj, I. Schvvangasse 1., Mezzanin, odd. 74. Kupon za brezplačno knjigo. Na 20.-6. 1909. ELEKTROTERAPEVTIšKO ORDINACIJO na DUNAJU I., g Schwangaase I., Mezzanin, odd. 74. B: Trosim, pošljite mi knjigo ,.Eine Abliandlang Iiber moto dernc Elekto-Therapie" grat. in fr. pod zaprto kuverto. Ime :.................................................................................................. Naslov : P 89/1 52 .^Opravilna štev. r-; Dražbeni oklici . Vsied sklepa z dne 15. junija t. 1. opq številka 5-68'-^- se prodado dne 1. julija predpoldne ob 10. uri v Leskovcu in nadj Vareji št. 4 na javni -dražbi: ad 1) [ otnare, mize, 18 zvezkov Mayers Leksi 2 svinji, 5 starih sodov, o sodov belega I okroglo 1400 1 po 30 v, 2 soda jabolčni«! 4S0 1) po 10 v, 1 sod rudečega vina pol 1 sod sadnega kisa z 400 1 po 8 v. ad J Vareji: 1 stare sani, 1 stari brus. Reči se smejo ogledati dne 1. julija1 v času med 9—10 uro predpoldne v LesH ozir. Vareji. Jk kr. okrajna sodnija Ptuj, oddelek dne 15. junija 1909. Prostovoljna sodnijska dražba posestva. — Od c. k. okrajne sodnije v Velikovcii se po na-prošbi lastnika Johan Polessnig sledeče objekte javno razproda: I. Bremen prosto Pofspligar-poscstvo v Malih Djckšah (Klein Diex) E. št. 27 kat. obč. Krassnitz v velikosti 9 ha 45 a 72 m2 s čistim dohodkom 63 K 78 h in sicer: a. Stanovalna hiša št. 4 in gospodarsko poslopje, 4 njive, 1 travnik, 1 paša in 3 gozdovi, po izklicni ceni 3.400 K ; b. parcela gozda in njive št. 770/1 in 770/2 po izklicni ceni 1.200 K. Vadij 340 K odnosno 120 K. Najvišja ponudba se mora od dneva prevzema (Zuschlagstag) naprej s 5°/o obrestovati in po eno tretino po vsakih treh mesecih od dneva razprodaje (Feilbietungstag) v gotovini pri tej sodniji plačati. II. Setev in premičnine. Le-to se le za ali čez cc-nilno vrednost proti takojšnemu plačilu v gotovini in takojšni odpeljatvi odda. Razprodaja se vrši 383 dne 5. julija 1909 dopoldne Ob 9. Uri v Malih Djekšah (Klein-Diex).. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Pogoji razprodajanja in izvleček zemljiške knjige se . lahko pri tej sodniji vpogledajo. C. k. okrajno sodišče Velikovec odd. I. Od okrajne hranilnice v Konjicah nja, da se bodo uradni dnevi od 1. julija if naprej na vsak pondelek. in četrtek] vršili. Pade na pondelek ali četrtek praznikj so uradni dan na delavnem dnevu po Okrajna hranilnica v Konjij Pozon važno za vsakega! Prijetni in lahki veliki zaslužek pridobijo si! ljudje v malih mestih, v vaseh in krajih na deiel sebno primerno za krčmarje, voznike, pisarje! Ni zavarovalnica, niso srečke ali kaj ednakega. 1 se pod šifro „P. 2328 O." na naslov „Annoi Expedition" Haasenstein & Vogler, St. I (Schweiz). SINGER „66" najnovejša in najpopolnejša šivalna mašina. SINGER Mašine J dobite edino ij naših zalog Singer Co. akc. dr. za šivalne PTUJ, Hauptplatz L si ho nove piti, (icaster Itole od BoblftS- HA Vzemite prijazno na znanje! = i! Dne 17. junija 1909. Balfinger mp. Zelo ugodna kupna priložnost!; Prevzel sem od neke fabrike po neki elementarni katastrofi na; razprodajo cela zaloga krasnih težkih llanpinil .ode], najlepši in j najnovejši muštri, z zido obšito, s cisto malimi komaj vidnimi sledovi vode in pošiljam od teh 3 komade za 9 kron po povzetju, ne obšile i komadi 10 kron. Odeje so pripravne za vsako boljšo hišo kot posteljne odeje kakor tudi kot odeje (Zudecken) za osebe posebno poleti ker so zelo prijetne in zdrave. Itumene gospodarske odeje skoraj brez napake i kom. za 10 kron. Naslov: B. BEKERA, posestnik hotela, Solnitz, Češko. 378 Vse od drugih pod imenom „ Singer" mašine so narejene po enemu naših sta« ■ zistemov, ki zaostaja daleč za našimi novqj . zistemi šivalnih strojev in to v konstraj trajnosti in zmožnosti. XXXXXXXXXXXXXXXXXXX) I Čudež industrije! Vsied velikega sklepa oddajam jo smešno ni ceni samo K 4-60 r oddaljena dve minuti od farne cerkve, z enonadstropno hi3o s sed--mirni sobami, tremi kuhinjamni, kletjo in celim gospodarskim poslopjem se proda ali pa da v najem. K temu spada tudi I £ oralov. zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv in gozda. Proda se tudi mlin, kateri je na Ščavnici in pri dobri cesti. Natančneje pojasnila daje lastnica Mafija Trstfnjak, gostilničarka sv. Juri ob Ccavuici blizu Radgone, katera prosi, da se njej prej par dni naznani, predno si pride kdo ogledat. 368. eno krasno, tanko amerikansko zlato-diAkli sko Žepno uro, ki se ne da razlciiii M jnapj 14 karatnega zlata, s 36 urnim antii anker-kolesjetn, s sekundnim kazalcem K letno garanciji s 1 kom. K 460 ,WeB0 verižic0 vred 3 kom. Natanko ista .v nikelnu ali gloria srebru lepo grarirano pOJ 1 kom. K 3-45 s Posrebra'° "ie'onujane starejši! ovejšim* ble švicar->d pravega ignetičnem, s lino po- K 12-90; o pokrovje- j K 6*50 ilja se po- [ franko. 8126. Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih'obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu luan Berila, Gospodska ulica št 6 v Celju. 32i Prodaja naturnih vin 1908 I. terrano krepko rdeče vino..........K 28 — 1908.-,], VinO ^Schiller" *M*1a »n lt\*i>nic* B*»----- občine, lovska okolišča, i načrte stavb in drugih pred-;;fffc^£. metov, « *!***■» t zrelo za točenje........„ 32*— 1908, „ belo namizno vino Silvancc-ribola.......„ 36"— 1308 „ namizno vino rizling.............„ 40 — slara, fina namizna vina po.............„ 48*— no I. Lissa rdeče, medicinalno, krvno vino..... „ 56'— iz vinske kleti v poslopju velike sparkase Otto KUSTER, Celje, g Gilii, revmatizem ----- in astma = se uspeSno zdravijo z rabo mojega že let* sem znanegaEocalyptus-olja (avstralsko, natural irodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 h. _'opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sredstvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni nedosezno zdravilni proti kašlju, oslovskemu . . kaSlju, astmi itd. Pred ponareieniem _ „„ ,, . . _. naj se varuje s tem, ErOSt HOSS, KliOQCSltlial 1. S. da se ozira na to Dobi 6e ludi v plu:u 78, varnostno marko. „ , „ „ ., ,., apoteka ,,7iim Monren' H. Uontor. ■smeaa^mm^mmma^mmmm\\\mimwmmu»\umm\\ mmm Mehanska parna žaga. mem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuja klalaice in plinarake hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. ■strukciji »mn se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-L Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ia apahati i. t. d. Gumi "m ffiSenO CCpljeaJB i llcbon.mirnnii zur griinen Hung) najizvrstnejši prima vrste, garan-.) blago, priporočata cenjenim odjemalcem, Brata SLAWITSGH w Ptu]u. «»< vrste trgovini ijohann Koss, Celje na kolodvorskem prostoru. 168 'S V spomladi in poleti je najlepša in najboljša prilika, da se nakupi realitete ali da se jih proda. Vidi se zmožnost zemljišč in travnikov in kupi se lahko posestvo v polnem obratu. — Kdor želi torej kupiti ali prodati posestvo, naj si bode potem kmetijsko ali gostilna itd., ta naj se obrne na koncesionirani realitetni prometni birfi K. MAGNETv Velikovcu na Koroškem. 289 Produkt naše flrme je edini, ki je v uradni zapisnik farmakopeej italjanskega kraljestva sprejet. IRUP PAGLIANO Svarilo: Mi opozarjamo tedaj, da nimamo absolutno ničesar z drugimi ednako imenovanimi firmami firme prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL = (lastna hiša) — Calata S. Marco 4 — je najboljše in najbolj osvežujoče sredstvo za čiščenje krvi. |«p PAliLIANO se prodaja v prvih apotekah s postavnim do.aoljonjem. Ijiial-rerfptih pokojnega prof. Pagliano, ki so v naši lasti, Vestno izdelano. škodljivimi posnembami, katere se skuša z vsemi mogočimi sredstvi in z dvomljivo reklamo v trgovino spraviti. Da so dobi z možno gotovostjo našo edino pravo marko, ki nima absolutno nič z drugimi podobnimi produkti opraviti, svetujemo, da se obrnete direktno na našo firmo v Neapcl ali pa na gW Real - apoieko SOCRATE BRACCHETTI - ALA (južni Tirol). 66 C77D Fabrika konzerv" išče liferante za letošnje suhe gobe (Stein-pilze) za ekspert; ponudbe se prosi pod „Konservenfabrik" na ekspedicijo anons Eduard Braun, Dunaj I, Rotenturmgasse 9. Štiri novo zidane viles s 5 sobami, 3 kuhinje, veža, lepa klet, kuhinja za perilo, studenec, lepi veliki vrt, 12 let davka oproščen, stojijo v Studencih pri Mariboru na Lembaški cesti in jp vsaka za 11.000 krcn za prodat in za izplačat je 4.600 kron; ta drugi del je 4*/«% obrest. Za vprašat je v Maribori pri gospodu Joaefu Nekrepu, tesarski mojster, Maribor v Koroškfm predmestju ali pa v Studencih v »kavarni«. © C T PtujU priporoča svoje najboljše pridelke: opeka za stene, gladka strešna opeka, štrangfalc, prešana falc-opeka, votla opeka za first, dren-cevi po najnižjih cenah. Istotako apno in portland-cement. Obenem se naznanja, da se proda stara ČU-vajeva hišica štev. 13 v Ptuju, kakor leži in stoji, za porabo ma-terijala. Kupec mora hišico v določenem času na lastne troške podreti in materijal odpeljati. Vpraša so pri © u Matzusi v Ptuju. ■M)', w štev. 704 Flobert Teschin „Warnand", kaliber 6 ali 9 mm s krepkim robatim laufom, dolgost 1 m, za streljanje s šrotom in krogljo, teža 1»/. kile, za K H—. Se posije edino po povzetju. — 11. cenik orožja zastonj in franko. Franc DUŠEK, tovamapusk Opečno štev. 78 a. d. Slaatsbahn Češko. 336 Vozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40-50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Hranilno in posojilno društvo v Ce|| reg. zadr. z neom. zav. v velikem poslopju nemške šparkase nasproti kolodyo prevzame dnevno obrestovanje (od dneva vložbe do dneva dvignenja). Rentni davekPia Dovoli kredit i. s.: hipotekami kredit po 5V«%, kredit z j am s t vonj menici ali dolžemu listu po 6%, kontokorent-kredit po 6°/o. ss Predstojništal Pozor, gospodje in mladeni^ V svoji lekarniški praksi, ki jo ii-vrSujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti izpndnnju brk in las m to je KAP1L0R št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje praljaj in vsako drug« kožno bolezen glave. Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priaialic it] oic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3f 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslonu J Peter Jurišič lekarnar v Pakracu štev. 200 v Sla* Jfat(**'i £f///c cW"».', /»(• <•<•//; tri I.Vr///t <■>\\'/iai/\ytis/>'i•:'<: < h t/t • .ve- '/r *y tfui'/to. Brata Slawitsch v Ptuju »os priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — Singer Titanial 20 , - Ringschiichen ........140 „ — P.ingschifcheu za krojače .... 180 n — Minerva A..........100 , — Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — „ Deli (Bestandteile) za vaakovrstne stroje. Najino c»ne so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 8 dni na posl Najnovejša ura na nihalo z bilom, budilnica in go v krasnem okvirju iz pristnega I lesa, "5 cm visoka, bije cele in] ure, budi in svira najlepše kom koli uri in se zavezem uro I ako ni poškodovana, franko i vpoSljem tudi celi znesek i Komad po K 14. Brez godi 3 letna pismena garancija, ped postnem porzetjo. Prva in največja zalo T^f Max Bohnel, Du V IV. Margaretenstrasse 28 „RoskopP ura iz nikelna K 3 •—. Srebrna K T- K 18•—. Zlate ure K 18—. Zlale verižice K M stani K 5*— Ura na nihalo K 7*—. Budilnid Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami kemu na zahtevanje vposlje zastonj in fra kega med branilnicne zadeve »pada- istotako tudi zapoaredo" vanje vsakoršnega posla z avet. ogerak. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstva Udajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. R'.wk^H