so prišli pod višino
Tisoči delavcev iiTkmefov so v nedeljo počastili obletnico bitke na Krškem polju, se prišli poklonit spominu na tlačansko revolucijo in spominu na kmečkega voditelja, ki so mu v kostanjeviškem gradu odkrili spomenik. (Foto: S. Mikulan)
TREBNJE - Danes popoldne bo izvršni odbor občinske konference SZDL obravnaval ustanavljanje stanovanjske skupnosti in izvajanje stabilizacijskega načrta v gospodarstvu v obč.ini.
BREŽICE - Občinska zveza borcev NOV je včeraj poslala delegacijo na Budinjek. V njenem imenu bo položila venec k spomeniku padlih borcev, med katerimi je tudi brežiški zdravnik dr. Stanko Černelč.
NOVO MESTO - V delegaciji jugoslovanskega RK, ki potuje jutri v Prago na uradni obisk h češkoslovaškemu RK, je tudi Boris Savnik, predsednik občinskega odbora RK v Novem mestu. Delegacija se bo na Češkoslovaškem mudila več dni.
VELIKI GABER - Pod vrhom Medvedjeka je bila osrednja proslava ob dnevu borca trebanjske občine. To je bil hkrati praznik treh krajevnih skupnosti: Velikega Gabra, Šent-lovrenca in Velike Loke. Srečah so se borci 2. grupe odredov NOV jn POS, rezervni vojaški starešine pa so se pomeriU na občinskem tekmovanju.
TREBNJE - Zaradi nesklepčnosti seje občinske konference ZK minuli četrtek je danes popoldne sklicana ponovna seja z nespremenjenim dnevnim redom.
RIBNICA - 50-letnico gasilskega društva bodo v nedeljo slavili občani Vinic iz Zapotoka.
VINICA - Včeraj, 4. julija, so med programom ob srečanju borcev in aktivistov vse Bele krajine podelili tudi letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte.
Žrtev streliva
Strašna nesreča se je pripetila blizu belokranjske vasi Tribuče, ko je eksplozija ubila komaj
13-Ietnega Branka Puhka iz Tribuč.
Fant je šel od doma že 26. junija dopoldne in ker ga ves dan ni bilo, so ga naslednji dan začeli iskati. Domači so bili vsi obupani, toda fanta niso našli. Ko pa je 1. juhja dečkov oče še vedno iskal naokrog, je v gozdni globeli kakih 2 kilometra od doma našel le ostanke sinovega trupla in po drevju razmetane kose obleke.
Kot ugotavljajo strokovnjaki, ki so si ogledali kraj nesreče, je dečka raznesel kamniktit. Komnevajo, da je hotel pripraviti eksploziv za lovljenje rib v bližnji Lahinji, pri tem pa se je tragično ponesrečil. Kje je pobič dobil razstrelivo, še ni znano. Ta nesreča je vsekakor resen opomin krivolovcem, ki jih tudi v Beli krajini ne manjka.
JUBILEJNI TABOR SUTJESKA
V	torek zvečer so v Šmihelu pri Novem mestu ob tabornem ognju slovesno odprli 15. tabor Sutjeska, tokrat posvečen 30-letnici znamenitih bojev partizanske vojske na Sutjeski. Zvezni pionirski akciji se je tokrat prvič pridružila tudi pionirska delegacija iz Vojvodine, tako da bo zdaj v novomeški občini tri tedne letovalo 70 pionirjev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Pionirji bodo štiri dni taborili tudi na partizanskem Rogu.
VINOGRADNIŠKA ZBIRKA
V	KOSTANJEVICI
V	prostornem kostanjeviškem gradu je dekan biotehniške fakultete prof. dr. France Adamič odprl vinogradniško in vinarsko zbirko tehniškega muzeja Slovenije. Obe bodo še izpopolnjevali, da bi tako ohranili pred pozabo čim več tega, kar so ustvarili rodovi naših vinogradnikov.
V	zbirki bodo predstavili tudi razvoj družbenega vinogradništva.
 - _        _________________________________________________________________________________________
Sergej Kraiger je v nedeljo govoril na zborovanju v kostanjeviškem gradu - Slavje v počastitev kmečkih puntov je obiskalo osem tisoč ljudi
Proslavljanje občinskega praznika so Krčani letos povezali z odkritjem spomenika Matiji Gubcu in kmečkim uporom v Kostanjevici, s čimer se je Posavje oddolžilo revolucionarnemu boju zatiranih za človekove pravice. Ko je kmet Danijel Planinc v nedeljo odkril kip Matije Gubca, se je na tisoče oči zazrlo v mogočno postavo kmečkega kralja, za katero je njen ustvaijalec dejal, da prihaja iz ječe ljudstvu naproti.
Naši -aji so prišli pod višino hladnega zraka, ki je povzročal oblačnost brez večjih padavin. Vlažen zrak se umi-j ka na jug in se nad naše kra-: je širi greben tropskega zraka iz Sredozemlja. Do nedelje bo sončno in toplo
Zatem je množica prisluhnila besedam predsednika slovenske skupščine Sergeja Kraigherja. Začel je s klicem „Le vkup, le vkup, uboga
MARJAN OROŽEN NA OBISKU
28.	junija sta se mudila na Dolenjskem Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve, podsekretar Peter Gluhar. Najprej sta se pogovarjala z vodilnimi delavci Uprave javne varnosti v Novem mestu, popoldne pa je bil v Semiču sestanek s predstavniki štirih dolenjskih občin.
gmajna! “, ki je pred stoletji povezoval uporne kmete v boju za staro pravdo, v času od 1941 do 1945 pa je ta klic ponovno družil slovensko ljudstvo v osvobodilnem boju in revoluciji. Govornik je takole prikazal spremenjeno podobo današnjega podeželja.
NOV ČAS ZA KMETIJSTVO
„Dosegli smo izreden napredek tudi v premagovanju razlik med mestom in vasjo. Naše podeželje je popolnoma spremenilo svojo podo*-' bo, povečala se je njegova produktivnost dela in še posebej produktivnost v kmetijstvu. Napredek se kaže
v vse pomembnejši vlogi kmetijskih družbenih posestev, kombinatov in zadrug, kot v zboljšanjem položaju kmetov, njihovi boljši tehnični opremljenosti ter njihovi čedalje večji
TREBNJE: PREVEC DENARJA PRI DOLŽNIKIH
Trebanjsko gospodarstvo še v nobenem primem ni bilo povzročitelj nelikvidnosti. Še več, kot gospodarstvo nerazvite občine je že ves čas upnik drugim. Ob obravnavi poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta so odborniki občinske skupščine na seji minuli četrtek opozorili delovne organizacije na izteijavo, saj takšna vsota pri kupcih močno bremeni vso občinsko skupnost. Tako imajo nekatera podjetja zaradi odpisov celo izgube. Industrija montažnih objektov TRIMO je imela npr. v prvih treh mesecih za 12 milijonov dinarjev celotnega dohodka pri kupcih.
Za nadaljnji razvoj lista in podjetja
Posebej poročamo danes, da je občinska konferenca SZDL v Novem mestu na svoji ponedeljkovi seji imenovala za novega glavnega in odgovornega urednika „Dolenjskega lista“ Marjana Legana, dosedanjega odgovornega urednika našega časni-
ka. Dosedanji glavni urednik lista Tone Gošnik je medtem prevzel novo dolžnost: v ponedeljek ga je delovna skupnost izvolila za direktorja časopisno založniškega podjetja Dolenjski list. Že prejšnji mesec je delovna skupnost imenovala
za tehničnega direktoija novega ČZP Marjana Moškona, doslej tehničnega urednika našega lista. Ob kadrovskih spremembah na vodilnih mestih v ČZP Dolenjski list predstavljamo novoimenovane delavce podjetja:
Združitev bo!
V	petek, 27. junija, so imeli zaposleni v Kmetijski zadrugi Črnomelj referendum, na katerem so odločali o pripojitvi tovarne BELSAD svojemu kolektivu. Referendum je uspel, saj je 62 odst. zaposlenih v zadrugi glasovalo za, medtem ko so Belsa-dovci to integracijo že prej izglasovali. Za celoten razvoj belokranjskega kmetijstva bo ta združitev velikega pomena. Obetajo si boljše čase.
povezavi v zadrugah in s kmetijsko industrijskimi kombinati ter trgovskimi podjetji pri uveljavljanju sodobnih produktivnejših metod proizvodnje na socialističnih osnovah.
Imamo ustavna dopolnila in z njimi usklajena določila zakona o združevanju kmetov. Hitrejše uveljavljanje kmetov kot proizvajalcev in samoupravljalcev, ki odločajo o rezultatih svojega dela - kot to zahtevajo ustava in zakoni - pa otežujejo birokrati in tehnokrati v vodilnih organih v kombinatih in zadrugah. Mnogi med njimi nočejo upoštevati dejstva, da so za razvoj in socialisti-
(Nadaljevanje na 4. str.)
Obiskali so nas
Svojci padlih v boju s teroristi obiskali Novo mesto
Dom JLA in komanda garnizona Novo mesto sta v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami pripravila obisk otrok in najožjih družinskih članov padlih in ranjenih pripadnikov enot teritorialne- obrambe in javne varnosti, ki so se lani konec junija spopadli z diverzantsko skupino v Bosni in Hercegovini in jo likvidirali. Namen obiska je, da obletnico tragične, a herojske smrti proslavimo vsaj z drobno pozornostjo do njihovih otrok in družin. Sinovi in hčere padlih ter šest ranjenih pripadnikov TO, ki so v Novo mesto prispeli v ponedeljek, 2. juhja, so si med obiskom ogledali več delovnih organizacij, Bazo 20, novo šolo na Grmu in vojašnico Milana Majcna. Obisk, ki je lepo uspel, je potrdil, da naša družba ne pozablja na dolžnosti, ki jih ima do vseh tistih, ki so bili pripravljeni za našo varnost in svobodo žrtvovati življenja.
Proces
Na. Dolenjskem in v zadnjem času tudi v Sloveniji ni bilo podobnega procesa, kakršen je bil v četrtek končan pred okrožnim sodiščem v Novem mestu, ko je razglasilo sodbo Petru Vujčiču in njegovim najožjim sodelavcem. Kazni - o njih poročamo posebej - so obrazložili z izrazito poudarjeno družbeno nevarnostjo takih kaznivih dejanj, ki vodijo k izkrivljanju celotnega gospodarskega sistema.
< Mnogi so mnenja, da so kazni prestroge in da so obtoženci, čeprav so delali narobe, pravzaprav koristili gospodarstvu Bele krajine in tovarni Beti posebej. Ob znatnem naraščanju „gospodov goljufov z belimi ovratniki“, ob prodoru gospodarskega kriminala, se kajpak s takim načinom obrambe ni mogoče strinjati. Načela, ki jih je razglašal v začetku 16. stoletja Macchiavelli v svojem delu „ Vladar“, češ da namen posvečuje sredstva, ne smejo in ne morejo veljati v naši družbeni ureditvi.
Ni se mogoče strinjati, da je proces proti pobeglemu nekdanjemu direktorju Beti in njegovim sodelavcem le lov na čarovnice. Mogoče je trditi in verovati, da je to pri nas le začetek obsežne akcije, ki naj naredi red in zagotovi, da bodo zakoni pri nas zato, da jih bomo vsi spoštovali. S svojim ravnanjem so namreč obtoženi moralno in politično naredili znatno večjo škodo, kot pa je bila korist, ki jo je obramba med sojenjem dokazovala.
Ko se zavzemamo za zakonitost, poštenje, moralnost, ne smemo prezreti še nekaterih stvari, ki bi jih prav tako morali še raziskati. Predvsem: ali je res, kar je trdila obramba, namreč, da so vodilni iz prejšnje garniture Beti delali z blagoslovom nekaterih uglednih predstavnikov iz republike in zveze, ki so še na položajih? Če je to res, morajo tudi ti odgovarjati.
*	Ne glede na to pa je Vujči-čev proces edina pot, ki jo lahko ubiramo k resnici in poštenju. Upamo lahko le, da bo naša družba enako postopala proti vsem drugim „Vujčičem“: to je tudi edino zdravilo za izkoreninjenje razbohotenega gospodarskega kriminala.
J. SPLICHAL
DBH
TONE GOSNIK (9. 5. 1921)Je urednik Dolenjskega Usta od 1. 2. 1951 potem, ko je po demobilizaciji iz JLA maja 1945 postal strokovni delavec v okrožnem N00 Novo mesto ter v okrajnih ljudskih odborih Krško in Novo mesto.
V	letih 1949 in 1950 je bil pokrajinski dopisnik Ljudske pravice, nato pa skoraj 22 let glavni in odgovorni urednik pokrajinskega glasila SZDL.
MARJAN LEGAN (3. 11. 1939) je diplomirani inženir agronomije. Po zaključeni agroekonomski smeri na biotehniški fakulteti v Ljubljani je delal poldrugo leto v KZ Trebnje, po odslužitvi vojaškega roka pa se je 1.1. 1966 zaposlil v uredništvu Dolenjskega lista Bil je novinar, urednik komunskih strani ter urednik gospodarske rubrike, posebej specializiran za kmetijska in zadružna vprašanja.. Od jeseni 1972 je bil od-, govorni urednik lista.
MARJAN MOŠKON (16. 10. 1935) je inženir elektrotehnike. Po končanem študiju je bil tri leta snemalec ljubljanske televizije, nato pa na polletni specializaciji v ZDA na univerzi v Chicagu. Po odsluženem vojaškem roku seje 1. 9. 1964 zaposlil pri Dolenjskem listu kot novinar in svobodni reporter. Od 1966 dalje je bil tehnični urednik in sekretar uredništva Dolenjskega lista. Lani in letos je vodil izgradnjo tehničnega oddelka novega ČZP.
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Sodba se glasi: vsi so krivi!
Od petih obtožencev v procesu »Beti« dvema pogojne kazni, ostalim trem strogi zapor, podjetju pa odvzem koristi
Predsednik senata Janez Pirnat, ki se s to razpravo poslavlja od novomeškega okrožnega sodišča, je v četrtek, 28. junija, opoldne razglasil sodbe: Petru Vujčiču 4 leta in 4 mesece strogega zapora; Radu Macarolu 2 leti in 3 mesece strogega zapora in Jožetu Jankoviču 1 leto in 4 mesece strogega zapora. Braje-
tju in Škafarju je sodišče prisodilo po 6 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let.
Izrekh so tudi varnostni ukrep: prepoved opravljanja pokUca, v katerem bi lahko samostojno razpolagah z družbenim premoženjem, za Vjučiča 6 let po prestani zaporni kazni, za Macorola 3 leta in za Jankoviča za dobo 1 leta. S sodbo bo podjetju Beti odvzeta protipravno
pridobljena premoženjska korist v znesku 116.000 din, ostala nepoštena premoženjska korist tega podjetja pa bo odvzeta, ko jo bo določilo gospodarsko sodišče. Pač pa so Macarolu in Jankoviču obljubili vrnitev zaseženih zlatih ur, ker je senat menil, da jih nista dobUa kot podkupnino.
Za Petra Vujčiča, bivšega direktorja podjetja Beti, ki zdaj živi kot
( Nadaljevanje na 7. str.)
\
Št. 27 (1214)	Leto	XXIV
NOVO MESTO, četrtek, 5. julija 1973
tedenski
mozaik
Karikatura skoraj ne bi mogla biti bolj zgovorna: Nbcon vleče Brežnjeva za rokav in moleduje: „Ali ne bi mogel ostati še kak dan, da bi se še malo pogovarjala, pa vseeno o čem? “ Objavljena je bila v ameriškem tisku in lepo ponazarja položaj predsednika Nixona zaradi afere Watergate. Posebna preiskovalna komisija senata je namreč „milostno“ sklenila, da tačas, dokler bo v Združenih državah Amerike na obisku Leonid Brežnjev, ne bodo zasliševali prič, vpletenih v znano afero. Besedo so držali, toda tisti dan, ko se je ugledni gost poslovil, se je „vojna" nadaljevala. Najbolj zanimiva priča doslej je bil ta teden John Dean 111, nekdanji Nixonov pravni svetovalec. Izjavil je, da je Nixon že zdavnaj vedel tako za podrobnosti afere Watergate (za obnovitev spomina: gre za poskus vloma in političnega vohunjenja skupine republikancev na sedežu demokratske stranke v poslopju Watergate - po njem je afera tudi dobila ime - v Washingtonu), kot za prikrivanje. Ob tem je navedel celo vrsto za administracijo in Belo hišo nič kaj prijetnih podrobnosti, med drugim pa tudi tole: predsednik Nixon naj bi izjavil, da ne bo problem najti milijon dolarjev odkupnine, kolikor je zahteval eden izmed udeležencev vloma za to, da ne bo povedal vse resnice. Preiskava se nadaljuje. Deanovo pričevanje (zasliševanje prenaša televizija neposredno) je videlo na malih zaslonih 60 milijonov Američanov ... kaj bo še vse prišlo na dan...?
Imenitni vojskovodja in popularni (v svoji domovini), čeprav ne povsod tudi kdove kako priljubljeni, obrambni minister Izraela Moše Dajan se je nedavno tega drugič poročil. Menda je to storil ne samo zaradi tega, ker se s prvo ženo nista dobro razumela, marveč tudi zato, ker ta ni imela dovolj smisla za arheologijo, oziroma natančneje rečeno ne toliko kot on, ki slovi kot neverjetno vztrajen in vnet iskalec in zbiralec starin... spremembe so (včasih) dobrodošle tudi zaradi česa drugega...
Cene po »zelenem načrtu«
Določena so temeljna pravila za oblikovanje cen kmetijskih pridelkov in živine
Po napornem dogovaijanju je „Zeleni načrt“ končno le sestavljen m odobren. Ali bo izpolnil kmetovalcem njihove želje? Kakšne bodo cene kmetijskih pridelkov in živine? Čeprav je bilo že velikokrat na pomembnih mestih povedano, da kmetijskih vprašanj ni moči urejati le s cenami, so mnogi kmetovalci največ pričakovali prav od višjih cen.
V „Zelenem načrtu“ so zajete cene najpomembnejših kmetijskih pridelkov in živine. Ker pa je ta dogovor sprejet za več let, ni bilo moči zapisati cen v številkah. Razmere se spreminjajo in zaradi manjše ali večje inflacije cene rastejo. Pri nas in v drugih državah. Zato so postavljena le pravila, kako določati cene in kako ali kdaj jih spreminjati.
Cene kmetijskih pridelkov in živine bi se lahko oblikovale na več načinov: na trgu po ponudbi in povpraševanju, po cenah na svetovnem trgu ali po dejanskih stroških z jamstvom družbe za najnižje priznane cene.
Prvo obliko, prosto oblikovanje cen na trgu, predlagajo ne-
kateri kmetovalci le takrat, kadar je malo pridelkov ali živine. Podobno se na mednarodne cene sklicujejo le, kadar so visoke. V različnih razmerah bi večina bila zadovoljna s cenami, v katerih bi jim bili priznani in plačani vsi stroški skupno z njihovim delom in malim dodatkom za nove naložbe v gospodarjenje.
V	„zelenem načrtu“ je bilo postavljeno oblikovanje cen po dejanskih stroških kot načelo. Vsi kmetovalci pa ne pridelujejo ali pitajo živine z enakimi stroški, zato bodo določene poprečne cene, ki jih bodo dobili z ugotavljanjem stroškov pri vnaprej določenih pridelovalcih. To bo veljalo za pomembnejše poljske pridelke. Ceno ži-
Miting zmagoslavja: prebivalci glavnega čilskega mesta Santiaga pozdravljajo svojo zmago in zmago svojega predsednika Allendeja nad desničarskimi uporniki. Ob neuspelem vojaškem udaru v Čilu je izgubilo življenje šest oseb, 32 pa jih je bilo ranjenih v bojih med uporniki in stražo pred predsedniško palačo.
(Iz zadnjega PAVLIHE)
ZARADI POMANJKANJA JODNIKOV ^ZAPRTO
soDisce
vine bodo določali v razmerju s ceno koruze. Zajamčene cene poljskih pridelkov bodo spremenili in prilagodili novim stroškom vsako leto le enkrat, in sicer po žetvi za naslednje leto, da bi kmetovalci ob setvi vedeli, kakšna bo cena ob prihodnji žetvi. Cene živine pa naj bi prilagodili vsakikrat, ko bi se cene krmil spremenile — zvečale — za več kot 5 %.
Tako naj bi bilo po „zelenem načrtu“. Upoštevati pa bodo morali tudi medrepubliški dogovor o letošnjih cenah, po katerem se cene kmetijskih proizvodov lahko zvečajo le za 13 %. Samo za toliko bi se smele zvišati tudi cene tistih pridelkov, ki jih kmetovalci sami prodajajo na živilskih trgih.
Nekateri pa še vedno razpravljajo o cenah tako, kot da „zelenega načrta“ sploh ni. Veijetno s tem več škodujejo kot koristijo, saj zavajajo in odtegujejo od resnih nalog. Sprejeta načela bo pač treba spoštovati, čeprav imajo tudi šibke točke kot posledice medsebojnih popuščanj in prilagajanj. Torej se jim bo treba prilagajati.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
O celovitih sistemskih ukrepih, ki nam jih predvsem iz ust predstavnikov zveznega izvršnega sveta že dolgo nakazujejo pristojni (zvezni) organi — seveda gre pri tem za napovedane UKREPE GLEDE GOSPODARSTVA — ni za sedaj znanega še nič več kot to, da priprave za te ukrepe potekajo in da naj bi ti ukrepi kmalu zaživeli v praksi. Prejšnji teden (v torek) so zasedali zbori zvezne skupščine in na skupni seji zbora narodo\ ter zveznega gospodarskega zbora je član ZIS ter zvezni sekretar za finance Janko Smole zveznim poslancem že obrazložil več zakonskih predlogov, ki se nanašajo na uresničevanje STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA v gospodarstvu.
Ti zakonski ukrepi imajo namen razbremeniti gospodarstvo določenih FINANČNIH OBVEZNOSTI, selektivno naj bi vplivali na ustreznejšo STRUKTURO INVESTICIJ in ustvarili naj bi pogoje, da bomo čimprej lahko začeli korenito spreminjati naš dosedanji sistem RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE. Janko Smole je posebej opozoril na zapletenost problemov na področju razširjene reprodukcije pri nas — poudaril je, da bi morali oblikovati dolgoročnejše ukrepe za hitrejše prilagajanje našega EKONOMSKEGA sistema spremembam v POLITIČNEM sistemu.
Ob tem je zvezni sekretar za finance dejal, da je obdelava novega sistema razširjene reprodukcije že v teku; povedal je, da bo PRVA VERZIJA tega projekta bržčas prišla že prav kmalu v javno razpravo, tako da bi jo vsi prizadeti lahko ustrezno dopolnili s predlogi in pripombami.
Na tokratnem zasedanju zborov zvezne skupščine je bilo precej govora tudi o urejanju RAZVOJNIH PROBLEMOV našega KMETIJSTVA. Zvezni sekretar za kmetijstvo in član ZIS Ivo Kuštrak je poslance na skupni seji vseh zveznih zborov seznanil s tem, da je bilo doseženo medrepubliško soglasje glede politike DOLGOROČNEGA RAZVOJA kmetijstva, razen tega pa tudi
Bistveno:
razširjena
reproeukcija
tedenski zunanjepolitični pregled
riti zvezo med varnostjo — v Evropi in na Sredozemlju.
Ob tem je zanesljivo prav, če opozorimo na nek zelo pomemben element konference v Helsinkih: na njej bodo namreč tako predstavniki obeh supersil (torej ZDA ih Sovjetske zveze) kot predstavniki drugih dižav — udeleženk razpravljali kot enakopravni in enakovredni part-neiji — pri čemer ne bo pomembno kdo kaj je (ali super-sila ali, denimo, miniaturni Monako). To je eno izmed vzpodbudnih znamenj, ki precej obeta.
Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju v Helsinkih, ki se je začela v finski prestolnici ta torek, je gotovo najpomembnejši zunanjepolitični dogodek leta za Evropo, zato bomo temu posvetili danes nekaj več pozornosti.
Sestanek zunanjih ministrov evropskih držav, ZDA in Kana de bo trajal okroglo deset dni in predstavlja prvo fazo konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki naj bi imela tri časovno ločena obdobja. Datum začetka druge faze bodo določili te dni v Helsinkih (kraj je določen: Ženeva), tretje pa med drugo fazo.
Konferenca naj bi določila „pravila vedenja“, uredila bodoče meddržavne odnose na stari celini. Priprave so namesto predvidenih šest tednov trajale kar šest mesecev, toda čas je bil očitno dobro izrabljen : na .pripravljalnem sestanku so dosegli načelno soglasje o številnih vprašanjih in postavili razmeroma solidno osnovo za konferenco, ki se je začela v Helsinkih.
Za zdaj še ni znano, koliko dokumentov naj bi sprejela konferenca, vendar je mogoče domnevati, da bodo objavili vsaj tri lupine dokumentov -kolikor je točk dnevnega reda. Predlog dnevnega reda (o njem bodo dokončno odločili zunanji ministri) predvideva razpravo o vprašanjih, ki zadevajo varnost v Evropi; ekonomdco in znanstveno-tehniđno sodelovanje ter zaščito človekovega okolja; sodelovanje na humanitarnem in drugih področjih.
Zunanji ministri bodo v okviru prve točke dnevnega reda morali Oklepati o tistih osnovnih načelih, ki bi jih morale spoštovati vse države — podpisnice v svojih medsebojnih odnosih ne glede na njihove politične, gospodarske ali družbene sisteme.
Ta načela bodo zajeta v skupnem dokumentu, ki naj bi ga sprejela konferenca, v njem pa bi morali upoštevati naslednja načela: spoštovanje suverenosti; odrekanje uporabe ali grožnje sile; nedotakljivost meja; ozemeljska celovitost; mi roljubno reševanje sporov; ne-vmeševanje v notranje zadeve drugih; spoštovanje človeških pravic in osnovnih svoboščin vključno s svobodo misli, zavesti, vere in prepričanja; enak« pravice in pravico do samo odločbe narodov; sodelovanj« držav; izpolnjevanje med narod no-pravnih obvez.
Pri tem je pomembno, d; bodo v uvodu dokumenta, k bo zajel problematiko prve toč ke zapisali, da je treba razprave o varnosti v Evropi povezovati: širšimi, svetovnimi okviri var nosti in pri tem posebej pouda
Konferenca
v Helsinkih
Upoštevanje mnenj majhnih ali srednjih držav je namreč pomemben sestavni del skupnega dogovora, katerega sklepi bodo obvezovali vse. Pri tem ne bi smela biti pomembna blokovska aK kakšna druga pripadnost, marveč zgoy možnost, da vsakdo kot enakopraven, enakovreden ter suveren udeleženec dobi šanso, da vpliva na bodoče evropske odnose.
Vse sklepe bodo sprejemali po načelu konsensusa, kar pomeni, da bodo lahko vse udeleženke posredovale svoja stališča o problemih, pri čemer razlike v stališčih ne bodo vplivale na razcep ali onemogočile sprejeti zaključne dokumente. Če bo namreč neka država imda o nekem problemu svoje stališče, pa bo izjavila, da ne bo nasprotovala stališčem drugih držav glede istega vprašanja, bo to omogočilo sprejetje sklepa, pa čeprav ta delep ne bi bil v soglasju s stališčem omenjene države.
Menijo, da bi lahko bila tretja faza konference prihodnje leto, pri čemer pa še ni jasno, ali bi bila na ravni šefov držav ali vlad ali pa samo zunanjih ministrov. O tem bodo dokončno odločili na zasedanjih druge faze v Ženevi.
Od evropske konference o varnosti in sodelovanju pričakujejo veliko, saj prihaja v času, ko je postalo popuščanje napetosti že sestavni del politične prakse, kar dokazujejo tudi zad-- nje čase že kar rutinski sestanki na vrhu v najrazličnejših gne-reh. Ozračje je torej ugodno in optimizem, ki ga izraža večina opazovalcev, najbrž ni brez podlage — čeprav je res, da bo treba o mnogih r^eh, ki bodo predmet razprav v Helsinkih, porabiti še dosti truda in časa.
soglasje glede izvajanja te razvojne politike do 1975. leta.
Sprejeti sporazumi in dogovori republik zagotavljajo po besedah Kuštraka materialne možnosti za reševanje najbolj aktualnih vprašanj v našem kmetijstvu, v njegovi proizvodnji. Sedaj bo treba opraviti še mnogo konkretnega dela — pravzaprav njegov najbolj poglavitni del: v organizacijah ZDRUŽENEGA DELA in v ožjih družbeno-poli-tičnih skupnostih, se pravi v OBČINAH, pokrajinah in republikah.
Prejšnji teden — v sredo — smo po vsej državi praznovali dan samoupravljavcev; na ta dan se je tudi končalo dvodnevno posve-
tovanje delegatov jugoslovanskih samoupravljavcev, ki je bilo v Prištini. Na posveto vanju so predvsem razpravljali o VSEBINI DRUŽBENE LASTNINE, razen tega pa še o družbeno-ekonomskem položaju delavskega razreda in o ustavnih spremembah. Predsednik združenja klubov samoupravljavcev Jugoslavije Boro Petkovški je ob tem poudaril, da vsebina družbene lastnine ni samo teoretično vprašanje, marveč je vprašanje neposrednega revolucionarnega boja in najširše DRUŽBENE PRAKSE osnovnega tvorca socialističnega razvoja - samo-
I
upravno organiziranega delavskega razreda.
Samoupravno organiziran delavec mora vzpostaviti neposredno nadzorstvo nad materialnimi rezultati svojega dela — to pomeni nad sedanjim in minulim delom, je dejal Petkovški. V razpravi na tem posvetovanju je sodeloval tudi Sergej Kraigher, ki je večino svojih izvajanj posvetil MINULEMU DELU, pri čemer je poudaril, da zaradi neupoštevanja teh delavčevih pravic nastaja večina problemov, ki se z njimi srečujemo v samoupravni praksi. Prav v tem je tudi glavni vir težav, kako uresničiti načelo „vsakomur za enako delo tudi enak osebni dohodek“, je menil Kraigher. Zato ni naključno, je še dejal, da toliko poudarjamo, kako nujno je spoznavati resnični pomen družbene lastnine in razvoja MEDSEBOJNIH PRAVIC ter odgovornosti delavcev na temelju njihovega celotnega delovnega doprinosa.
Med sklepi, ki so jih sprejeli na tokratnem posvetovanju, je posebej poudarjeno, da je dohodek TOZD (in torej temelj za osebne dohodke delavcev) sestava tekočega in minulega dela ter da je treba čimprej, kot poudarja nova ustava, uresničiti NOVE ODNOSE med proizvodnjo, financami in prometom.
V	minulih dneh je v Beogradu zasedalo tudi predsedstvo SFRJ - kjer so med drugim obravnavali več vprašanj s področja ekonomske politike. Rečeno je bilo, da predsedstvu ni treba obravnavati in sprejeti začasnega ukrepa o delitvi tako imenovanega ANONIMNEGA KAPITALA bivših - zveznih bank (kar je predtem predlagal ZIS). Glede . tega so se namreč že sporazumele republike in I pokrajine.
Sredi prejšnjega tedna (v četrtek) je republiški > izvršni svet že obravnaval — in sprejel - dokončno i izdelan novi zakon o osebnem delu z zasebnimi . sredstvi, ki so ga sedaj preimenovali v OBRTNI ZAKON, kar je vsekakor tudi bolj primeren naziv. Ob tem novem zakonu so se po vsej naši republiki ' razvile živahne razprave in sedanji zakonski pred-) log (ki ga bo v dokončni sprejem dobila še repu-! bliška skupščina) je v mnogočem dopolnjen oziroma ustrezno spremenjen v primerjavi s prvotnim zakonskim osnutkom. Računati je, da bo ta 1 tolikanj pomemben novi republiški zakon sprejet ■ še pred poletnimi skupščinskimi počitnicami
„Taki ljudje ne umro,“je dejal dr. Anton Dolenc za kostanjeviškega rojaka dr. Ivana Oražna v nedeljo v Kostanjevici. Spomenik mu je odkril dekan medicinske fakultete prof. dr. Franc Eijavec. Zaslužnega slovenskega zdravnika je upodobil kipar Stane Jarm. (Foto: S. Mikulan)
Trajne stike med mestom in vasjo, predvsem pri reševanju socialnih vprašanj, predstavlja listina o pobratenju krajevne skupnosti Posavje Ljubljana in Zabukovje nad Sevnico. Ob razvitju borčevskega prapora minulo nedeljo v Zabukovju sta jo podpisala predsednika obeh skupnosti. (Foto: Železnik)
V	ponedeljek, 26. junija, so na novomeški gimnaziji podelili spričevala. Ob tej priliki so v telovadnici gimnazije priredili kulturni program. Dijakom, ki so se odlikovah z uspehom, pa so izročili priznanja in knjižne nagrade. (Foto: Z. Šeruga)
Praznik za najmlajše v Kostanjevici. Varovanci otroškega vrtca v Kostanjevici čakajo, da se bodo odprla vrata nove vzgojnovarstvene ustanove v prikupnem zelenem okolju za osnovno šolo. Otvoritev je bila v četrtek, 28. junija. (Foto: Jožica Teppey)
Drago mesto
"Novo mesto postaja drago mesto. Ne le da ima za Ljubljano najdražja stanovanja v Sloveniji, tudi druge stvari se dražijo bolj kot drugje. Tako pravi redno mesečno poročilo republiškega Zavoda za statistiko, ki spremlja gibanje cen v štirih različnih mestih naše republike, da so bile v maju največje podražitve prav v Novem mestu. Novomeške cene so bile letos za J.7,4 odstotka večje od lanskih, medtem ko so bile v Mariboru, ki se je najmanj podražil, le za 14,6 odstotka večje.
Če bo šlo tako naprej, bomo dali v javno razpravo predlog, naj bi Novo mesto preimenovali v Drago mesto.
Dejstva, tudi to je naša Jugoslavija
* *	«	v	v
- Sejmišča
NOVO MESTO: prašičji sejem je bil dokaj živahen. Naprodaj je bilo 309 pujskov, starih do 3 mesecev, in 30 starejših. Skupno so jih prodali 273; mlajši so veljali 390 do 450 din, starejši pa 460 do 700 din. Kmetje so na sejem prignali tudi 59 glav goveje živine, prodali pa 39.
a o 80 ot^ 12 do 14 din, krave ?i ^ din, junci in telice pa od 11 do 13 din kilogram žive teže. Cene goveje živine se niso spremenile, pujski pa so bili znatno dražji kot prejšnji mesec.
BREŽICE: 450 pujskov so rejci pripeljali na sobotni sejem prašičev. Prodali so 381 do 3 mesecev starih Živah in 14 starejših. Pujski so veljali do 22 din, nad 3 mesece stari prašiči pa do 15 din kg žive teže.
Kaj je Jugoslavija danes: iz naše vsesplošne kritičnosti bi nepoučeni mislili, da ne napredujemo, da ne rastemo. Iz izhodišč za pripravo stališč in sklepov desetega kongresa ZKJ pa lahko ugotovimo, kako temeljita je bila naša ekonomska in socialna preobrazba.
Po drugih državah so potrebovali pet in več desetletij za štiriinpolkratni skok narodnega dohodka, kar je Jugoslavija dosegla v četrt stoletja. Pred drugo svetovno vojno je bila s stopnjo rasti za približno 2,5 odstotka na leto med državami, ki so napredovale najbolj počasi.
V	zadnjih 25 letih se je občutno dvignil tudi materialni in kulturni standard prebivalcev.
Obseg proizvodnje je hil lani 15-krat večji kot prvo leto po osvoditvi V zadnjih 20 letih so se proizvodne zmogljivosti industrije povečale za več kot petkrat, produktivnost dela pa za 2,6-krat.
Tudi v kmetijstvu smo doživeli korenite spremembe. Danes dela v kmetijstvu približno
38.000	inženiijev in tehnikov, kmetijstvo ima na voljo 70.000 traktorjev, poraba gnojil, ki je bila pred vojno minimalna, pa je lani dosegla že 1,75 milijona ton.
Zgradili in modernizirah smo ceste (20.000 km), elektrificirah smo 2.000 km železni-
Kmetijski nasveti
Napake se maščujejo
Izmed vseh kmetijskih panog je perutninarstvo najbolj napredovalo, saj po količini prireje v Sloveniji že presega prašičerejo. Za to se ima zahvaliti predvsem prehodu iz kmečke v intenzivno rejo ter uvajanju tehnoloških novosti.
Tudi na Dolenjskem je še precej možnosti za razmah perutninarstva. V naših vaseh stoje gospodarska poslopja, ki bi jih bilo mogoče preurediti v pitališča, samo podjetnosti in denarja je treba. Ob preurejanju hlevov je treba opozoriti, daje reja perutnine dokaj zahtevno delo in da se napake hitro maščujejo.
Predvsem velja, da morajo biti prostori za perutnino tehnološko ustrezni, kar pomeni, da morajo nuditi ustrezne bivalne razmere. Če teh ni mogoče zagotoviti, se hleva ah kakega drugega prostora ne izplača preurejati. Kakšne naj bodo bivalne razmere, o tem samo nekaj najpomembnejših napotil:
Prezračevanje je nadvse pomembno, saj brez tega ni uspešne reje. Obvezni so ventilatoiji, in to tako močni, da zmorejo naglo menjavati zrak tudi v najbolj kritičnem poletnem času, ko je huda vročina. S segrevanjem je manj težav, seveda če so stene in strop dobro izolirani in če strop ni previsok (najbolje je 2,5 metra). Ob vselitvi piščancev naj bo temperatura od 20 do 23 stopinj C, potem pa jo je treba postopno nižati do 18 stopinj C v četrtem tednu, nadalje pa še do 15 stopinj C. Večja toplota je negospodarna, saj je dražja, razen tega pa zavira rast živali.
Nadalje je zelo pomembna tudi svetloba, gostota naselitve, nastilj, predvsem pa oskrba z vodo in hrano. Priporočajo hleve brez oken, ker je tako mogoče svetlobo poljubno uravnavati. Perutnina ima zelo natančne zahteve glede vode, ki mora biti zdrava, pitna, s pravilno količino rudnin, in glede hrane, ki ne sme biti pokvarjena ah okužena.
Inž. M. L.
ških prog, posodobili PTT in ladjevje, občutno smo izboljšali turistično gospodarstvo. Število zaposlenih v družbenem sektorju se je v zadnjih 20 letih povečalo za 2,5-krat, število zaposlenih žensk za trikrat.
Z osemletnim šolanjem smo zajeli približno 90 odstotkov vseh otrok, imamo 254 fakultet, visokih in višjih šol, kjer se šola 294.000 študentov: 18-krat več kot pred vojno. Imamo več kot 1.000 znanstvenih in raziskovalnih organizacij.
V	zadnjih 25 letih smo zgradili dva milijona novih stanovanj; skupaj z, obnovljenimi jih imamo 60 odstotkov več kot pred vojno.
razliko med našo deželo in razvitimi deželami.
Mnogo je konkretnih znanih dokazov, ki potrjujejo življenjsko moč samoupravljanja. Nekatere navajam prav zato, ker so mnogi dvomih o sposobnosti hitrega gospodarskega napredka na osnovi odločanja združenih delavcev. To, kar je skupaj z ekonomskimi rezultati posebno pomembno, pa je dejstvo, da se delavci v samoupravljanju vse bolj oblikujejo v prave in sposobne gospodarje. Tako postaja samoupravljanje del njih samih in v njem vse bolj vidijo resnične možnosti za obvladovanje problemov."
Dolenjskem manjša, kot je bila lani, še padala.
In še nekaj bi kazalo natančneje preučiti: kako je mogoče, da faktor stimulacije za osebne dohodke narašča, ob tem ko kazalci o gospodarjenju kažejo slabše? „To čudo bi bilo treba analizirati," je rekel med drugim.
Marjan Rožič v Krškem: samoupravljanje je pokazalo svojo življenjsko silo
Moč samouprave
Na zboru samoupravljavcev 26. junija v Krškem je govoril tudi Marjan Rožič, sekretar Zveze sindikatov Jugoslavije. Med drugim je o samoupravljanju rekel naslednje:
„Ni treba posebej dokazovati, da se samoupravljanje uspešno potrjuje tudi v našem gospodarskem razvoju.
V	letih graditve samoupravnih odnosov smo kljub težavam in slabostim dosegli takšno stopnjo razvoja, za kakršno so druge dežele potrebovale več kot pet desetletij. Naš gospodarski razvoj je bil hitrejši, kot je svetovno poprečje, in zmanjšali smo
Jakob Berič: Analizirati, kakšna režija je upravičena
Družbena režija
Družbena rmjm je pri nas prevelika. To trditev je mogoče slišati vse pogosteje. Gospodarstvo ne zmore tolikšne. Jakob Berič, direktor PTT Novo mesto, je na nedavni seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto dejal, da je režija velika in
Družbena režija je pri nas prevelika. To trditev je mogoče slišati osebnih dohodkov v tistih podjetjih, ki imajo obrate v različnih občinah, že ne more biti bolj zapleteno, draga tudi v samih delovnih organizacijah. Delno so krivi tudi predpisi. Obračunavanje režije ter njene smotrnosti. Morfdi bi se že enkrat dogovoriti, kolikšna sme družbena režija sploh biti. Če naraščanja obremenjevanja gospodarstva ne bomo zaustavili, bo
Potrebno bi bilo, je menil, čim-prej narediti analizo družbene donosnost gospodarjenja, kije letos na
Ivan Živič: Več prostora pomembnejšim vprašanjem
0 našem listu
Razumem, da zaradi stiske s prostorom trpi vsebina Dolenjskega Usta, vendar pa opažam, da včasih ni dovolj izbire pri objavi posameznih sestavkov. Očitno je iskanje drobnih, manj pomembnih vesti. Ne rečem, da jih ljudje ne berejo radi, vendar bi želel, da bi dobila več prostora pomembnejša vprašanja. O nekem problemu, ki je važen za razvoj in življenje družbe, je treba tudi večkrat pisati, zlasti pa bolj poglobljeno. Taka zadeva je na primer razvojni program občine.
Najbrž ni dovolj, če Ust na kratko objavlja sklepe in končne odločitve, ljudem bi moral bolj razložiti in prikazati razpotja, silnice in okoliščine, ki so vodile do takih odločitev. Na ta način bi ljudi spodbudili k razmišljanju in sodelovanju. List bi tako še bolj osveščal ljudi in bolj služil svojemu poslanstvu. Seveda razumem, da se list ne more povsem odreči objavljanju splošnih zanimivosti in novic, ki pritegnejo bralce, da Ust kupujejo in berejo.
(Izvleček iz razprave Ivana Živiča, člana izdajateljskega sveta Dolenjskega lista in podpredsednika občinske skupščine v Brežicah, na zadnji seji izdajateljskega sveta.)
(Karikatura: Koraksič, Ekonomska politika)
— Dobra vest
VVVVA/VA /*/VWVW>
crc»(l»o je saptsnft
•••
Ker smo bili med tistimi, ki so kritizirali prepočasno dogovarjanje o investicijski politiki v jugoslovanskem kmetijstvu, je prav, da zdaj, ko so predsedniki republiških in pokrajinskih izvršilnih svetov (namesto medrepubliškega komiteja) le sprejeli tako imenovani tretji dokument o razvoju kmetijstva, razložimo, kaj v bistvu prinaša.
Doseženi dogovor o naložbah v kmetijstvu določa, da bodo znašala letos dopolnilna sredstva za investicije
465 milijonov dinarjev, prihodnji dve leti pa po 750 milijonov. Ta denar, ki ga kmetijstvo željno čaka, bodo zbrali s pomočjo tujega posojila in temeljnega prometnega davka, ki pa se zaradi tega ne bo povečal.
Končno dogovor
Dopolnilni denar bodo prelili v družbeno kmetijstvo, in to predvsem v obliki premij pšenici (10 par za kilogram), sladkorni pesi (3 pare za 1 kg), sončnicam (20 par za 1 kg) in mleku (25 par za liter). Teh osnovnih pridelkov, ki so se na svetovnem trgu zelo podražili (pšenica je v letu dni skoraj še enkrat dražja), nam tudi najbolj manjka, zato najbolj potrebujejo „razvojno' * premijo. Morda bo kdo očital, da je to predvsem pomoč ravninski Vojvodini, vendar je treba reči, da nam teh pridelkov manjka vsem Jugoslovanom. Premije bodo izplačali od 1. januarja letos naprej, žal le družbenim posestvom, čeprav bi bilo prav, da bi jih uvedli tudi za zasebne icmete-kooperante.
Za zasebne kmetovalce, tudi naše, bo razveseljivo zvedeti, da so se republike in pokrajine - prvič doslej -obvezale, da bodo zagotovile dodatni denar za razvoj zasebnega kmetijstva. Gre za 450 milijonov dinarjev, ki jih bodo v obliki posojil deležni kmetje; kako, bodo j skladu s svojimi razvojnimi načrti natančneje določile republike. Slovenija ima, kot je znano, v tem pogledu izdelano politiko,• tako, da služi celo drugim za zgled.
M. L.
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI LIST
KRŠKO - V Krški galeriji so
2.	julija odprli razstavo del kiparja Rudija Stoparja in slikarja Toneta Zgonca iz Sevnice. Razstava bo odprta do 16. julija.
TREBNJE - V torek so na skupščini temeljne izobraževalne skupnosti obravnavali poročilo o delu izvršnega odbora in strokovne službe TIS, sklepali so o merilih za delitev sredstev šolam in sprejeli finančne načrte organov TIS in sklada za otroško varstvo.
SENOVO - V počastitev dneva rudarjev in dneva borca je krajevno združenje borcev NOV v torek priredilo izlet za člane. Prijavilo se jih je 130, ki so s tremi avtobusi krenili v Ptuj in nato še v Kumrovec.
Klic k uporu...
(Nadaljevanje s 1. str.)
čno preobrazbo kmetijstva nujno potrebne take zadruge, ki bodo resnično organizacije kmetov samih, prav tako, kot so potrebni obrati kmetov-kooperantov v kombinatih in gozdnih gospodarstvih, kjer kmetje vlagajo delo in sredstva in kjer morajo imeti v skladu s tem zagotovljene tudi vse pravice.“
SLOVESNOSTI OB PUNTARSKEM JUBILEJU
Kostanjevica, središče slavja v počastitev praznika krške občine 4. julija in štiristoletnice hrvaško-slovenskega kmečkega punta, je minuli teden dobila nov otroški vrtec, tovarniško halo za obrat Splošnega mizarstva, kanalizacijo in asfalt na cestah skozi mesto, iako da je v nedeljo zares praznična sprejela osem tisoč gostov iz Slovenije in Hrvaške, ki so obiskali veliko ljudsko zborovanje med arkadami na grajskem dvorišču.
Prireditve v mestu na Krki so se od četrtka dalje vrstile kot na filmskem traku. V soboto zvečer je pisatelj Jože Dular odprl Kobe to vo razstavo risb o puntarskih dneh in temper z upodobitvijo reke Krke. V umetniškem sporedu sta sodelovala Elvira Kraljeva in Kostanjeviški oktet.
V	nedeljo zjutraj je bila v kulturnem domu svečana seja družbenopolitičnega zbora občine Krško, kateri so prisostvovali številni gostje, med njimi predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, podpredsednik skupščine SRS dr. Jože Brilej, Franc Šetinc, Franc Šali, komandant garnizije Cerklje Stanc Primožič, akademik prof dr. Janez Miličinski, kipar Tone Kialj, Miloš Poljanšek, Boris Lipužič in drugi.
ČASTNA PRIZNANJA
Predsednik obč. skupščine Jože Radej se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so prispevali svoj delež za gospodarski, komunalni in kulturni razvoj občine. Zahvalo je izrekel tudi kiparju Tonetu Kralju za upodobitev Matije Gubca. Zatem je izročil troje častnih priznanj z medaljo J. V. Valvasorja. Prejeli so jih občinska Zveza prijateljev mladine, dolgoletni družbenopolitični delavec Franc Dragan in Andrej Čebular.
Po seji so se gostje zbrali ob spomeniku kostanjeviškemu rojaku dr. Ivanu Oražnu, ki ga je v imenu slovenskega zdravniškega društva odkril dekan medicinske fakultete prof. dr. Franc Erjavec. Ob tej priložnosti so diplomantoma medicine Dušanu Kebru in Janezu Sketlju izročili priznanji dr. Ivana Oražna.
J. TEPPEY
REVNI BOGATIM
Črnomaljsko gospodarstvo, ki ustvarja v nerazviti slovenski občini, ima pri kupcih za dobrih 76 milijonov dinarjev neplačanega blaga, kar je za 10 odstotkov več kot ob koncu preteklega leta. Odbeznosti do dobaviteljev pa so se v teku enega leta celo za 13,8 odstotkov zmanjšale. Vse to pomeni, da k nelikvidnosti in večkiatnim težavam v gospodarskih organizacijah pripomore slaba izterjava in da Belokranjci kreditirajo podjetja v razvitih predelih. •
NOVI ČLANI ZK
V	prvih petih mesecih letos je bi-
lo	v kočevski občini sprejetih v ZK 39 novih članov, prej pa v dveh letih skupaj le 30. Od tega je 29 neposrednih proizvajalcev, kar je največji odstotek sprejetih delavcev na območju medobčinskega sveta ZK Ljubljana. Med sprejetimi je 28 mladincev. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da kar dve tretjini osnovnih organizacij ZK ni letos sprejelo še nobenega novega člana.
Živilski kombinat Žito iz Ljubljane in delovna enota Novo mesto sta minuli četrtek organizirala v Novem mestu razstavo in pokušnjo svojih izdelkov. Na ogled pekarne v Ločni in pokušnjo so povabili gostince, trgovce in druge odjemalce pekarskih izdelkov. Obiskovalci so imeli priliko videti in poizkusiti, kako se servira in h kakšnim jedem ter pijačam sodijo posamezne vrste kruha in peciva. Žito zalaga pretežni del Slovenije z mlevskimi in pekarskimi izdelki. S takimi pokušnjami pa želi prispevati h kultumejši prehrani. (Foto: M. Vesel)
Plat zvona, izziv in kažipot
Osnutek razvoja Posavja, ob katerem se je vredno zamisliti
Posavje je dobilo osnutek dolgoročnega razvoja, ki bo kmalu v javni razpravi. Do takrat ga bodo dopolnili s predlogi in pripombami, izrečenimi na razširjeni seji komisije 26. junija na Čatežu.
Udeleženci so sprejeli razvojno usmeritev, ki jo nakazuje program, vendar je razpravo še preveval dvom, če bo Posavje, ki štiri desetletja životari, v prihodnjih 15 letih sposobno prebiti mrtvilo in zastoj, kot to optimistično predvideva dokument. Nekajkrat je bilo poudarjeno mnenje, naj bo program čimbolj realen, naj torej upošteva predvsem stvarne možnosti.
Direktor inštituta za regionalno ekonomiko v Ljubljani inž. Ermin Kržičnik, ki je tolmačil izhodišča programa, je izjavil, da ima Posavje veliko prednosti, zato bi že v pretek-
POŽARČE: VODOVOD ZA 11 HIŠ
Vaščani Požarč z območja krajevne skupnosti Šentjanž napenjajo vse sile za vaški vodovod. Predračun znaša kar 90 tisočakov. Letos so poiskali novo zajetje. Zgradili so že tudi bazen. S svojim delom in denarjem so bili v glavnem kos vsemu, le za črpalko bi potrebovali pomoč.
lih letih lahko privabilo več kapitala. Med poglavitnimi ovirami za napredek pokrajine je omenil pomanjkanje razvojne usmeritve, razbitost regije, odhajanje izobražencev v bolj razvite predele, zaostalo okolje itd.
„Tepe nas neenotnost," smo nekajkrat slišali v razpravi. Milan Ravbar iz Krškega je dejal; „Drug drugega kritiziramo čez plot, v re-
snici pa ne vemo, kaj hočemo. Ce v miselnosti ne bomo sprejeli dejstva, da smo eden, in ne trije, potem tudi tega programa ne bomo izpeljali/1 Poslanec Miloš Poljanšek je program ocenil kot izziv neorganiziranemu življenju in gospodarjenju, na katerega vplivajo le posamične pobude. Ta dokument zahteva prelomnico z dosedanjim ravnanjem. Čas zavrača površne in kratkoročne odločitve, ker ne delamo samo za danes, ampak tudi za jutri.
JOŽICA TEPPEY
ZA KUMROVEC IN KOZJANSKO
V vrsti akcij, ki so bile in še bodo organizirane za gradnjo spominskega doma borcev in mladine Jugoslavije in širše ureditve Kozjanskega, pripravljajo v Ljubljani za 9. ali 16. septembra veliko javno kulturno-zabavno prireditev, na kateri bodo nastopili naši priznani umetniki in ansambli. Računajo, da bo prireditev „V Ljubljani sc dobimo za Kumrovec in Kozjansko" obiskalo
20.000	ljudi. Celotni dohodek od vstopnine je namenjen za podporo te velike jugoslovanske akcije. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel tov. ing. Miha Košak, predsednik skupščine mesta Ljubljane in vse mestne družbeno-politične organizacije.
STARA CERKEV: „MOBILIZACIJA" USPELA
V nedeljo, 24. junija, je bil v zgodnjih jutranjih urah predviden letalski napad na Staro cerkev. Kurirji so v najkrajšem možnem času s pozivi obvestili člane vseh ekip CZ in vsi obvezniki so hitro prispeli na zborno mesto. Poiskus mobilizacije je povsem uspel, saj so vodje in člani ekip pokazali veliko moralno-poli-tično zrelost. Izmed posameznikov je treba omeniti nekatere, ki imajo največ zaslug za organizacijo, tako Jožeta Potočarja, Marijo Furlan, Janka Hočevarja, Ivana Novaka in Vilija Vrečiča. Izkazali pa so se tudi vsi kurirji.
H.	O.
POHVALA ZA MNOŽIČNOST
Za velik odziv v zadnji krvodajalski akciji v Brežicah zaslužijo posebno pohvalo kolektivi obrata IMV Novo mesto, občinske uprave, Beti v Dobovi in Opekarne v Brežicah. Zraven sodijo tudi dijaki šolskega centra. Med kolektivi osnovnih šol so se najbolje izkazali Cerkljanci, med osnovnimi organizacijami Rdečega križa pa ponovno Pišece, za njimi Dobova, Bizeljsko, Velika Dolina, Mrzlava vas in Globoko. Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje še posebej vsem krvodajalcem in jim sporoča, da bo naslednja akcija v jeseni.	V.	P.
Novo mesto: javno o treh ustavah
Poleg osnutkov nove zvezne in republiške ustave bo v novomeški občini v javni razpravi tudi nov občinski statut - Občinska konferenca SZDL ime* novala za glavnega in odgovornega urednika DL Marjana Legana
„Nova ustava je smiselno nadaljevanje prejšnje, tako imenovane ustave samoupravljanja iz leta 1963. Dopolnila, sprejeta v zadnjih letih, so dobila v novem osnutku novo potrditev, tu in tam so tudi vsebinsko dopolnjena, bolj dorečena (n.pr. v odnosih med republikami. delavskih amandmajih)/*
Primarij dr. Feliks Kosec
25. junga-1973 je umrl pred nekaj meseci upokojeni predstojnik, internega oddelka splošne bolnice Novo mesto, prim. dr. Feliks Kosec. Rodil se je 14. dec. 1916 na Voj-
skem nad Ljubljano kot sin srednje velikega kmeta. Po končani osnovni šoli v domačem kraju se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani in 1936 maturiral. Medicino je študiral v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu, kjer je leta 1943 tudi promoviral.
Takoj po končanem študiju je bil nastavljen kot sekundarij v bolnicah v Avstriji, v Wagni pri Lipnici, Fuerstcnfelsu in Muerzzuschlagu pod Semmeringom. Leta 1945 se je vrnil v domovino in stopil v JLA, kjer je bil sanitetni referent v l. ma-
Eborski brigadi. Po demobilizaciji je ončal staž v kliničnih bolnicah v
Ljubljani, za interno medicino pa se je specializiral v Slovenjgradcu in na interni kliniki v Ljubljani, kjer je septembra 1951 opravil specialistični izpit.
Decembra 1951 je prevzel vodstvo internega oddelka novomeške bolnice, ki se je tedaj še formiral. Do tedaj so se namreč tam zdravili pediatrični, nevrološki, dermatološki in infekcijski bolniki. Ob prihodu dr. Kosca je bil na oddelku le en zdravnih splošne prakse, v majhnem laboratoriju pa sta delali le dve priučeni laborantki. l)elo na oddelku s. 121 posteljami, delo na rentgenu in internistični ambulanti so zahtevali nadčloveške napore. Delovnega časa primarij dr. Kosec ni poznal, bil je vedno pripravljen pomagati pomoči potrebnim. Več let je bil namreč edini internist na Dolenjskem. Poleg tekočega del t z bolniki je skrbel za strokovni napredek od-
delka in bolnice. Na njegovo pobudo in z njegovim sodelovanjem so bili organizirani in sodobno opremljeni biokemični, hematološki in splošno klinični laboratoriji. TTsta^ novili so se novi oddelki: dermato-venerološki, infekcijski, nevropsihiatrični m rentgenoiosKi. Vzgojil je številne zdravnike-intemiste in s tem dvignil strokovno raven internega oddelka na sodobno višino. Težko bi prešteli vse zdravnike in druge zdravstvene delavce, ki so sc usposabljali ali pa strokovno izpopolnjevali pri njem.
Njegovo vzgojno delo so dopolnjevala mnoga predavanja in demonstracije bolnikov na sestankih podružnice Slovenskega zdravniškega društva v Novem mestu, aktivno pa je sodeloval tudi na sestankih in-temistične sekcije SZD. Njegova dela so objavili Zdravstveni vestnik in Radovi VI. kongresa dermato-venerologa Jugoslavije. V skrbi za lastno strokovno izpopolnjevanje se je vedno udeleževal sestankov podružnice SZD, sestankov inter-nističnih sekcij, jugoslovanskih kongresov, udeležil pa se je tudi internacionalnih kongresov v Bruslju, Baslu in Pragi
Poleg svojega strokovnega delovanja je še vedno našel čas za delo v samoupravnih organih bolnice, v okrajnem in republiškem svetu za zdravstvo in v regionalnem zdravstvenem centru Od ustanovitve podružnice SZD v Novem mestu je bil njen aktivni član in večkrat je bil tudi član odbora.
Za delo v zdravstvenih organizacijah je 1966 dobil diplomo Saveza lekarskih društava SI'RJ, na 110. občnem zboru SZD pa je bil izbran za častnega člana društva.
Več kot dvajset let je prim. tli Kosec vodil interni oddelek. Prva leta po svojem prihodu na Dolenjsko je bil edini specialist /.a interno medicino, /ato je bil vedno v službi Noč in dan so v,a klicali k bolnikom, toda nikdar se m pritoževal, da je utrujen, vedno je z dobro voljo in njemu lastno natančnostjo pregledoval in zdravil bolnike. Posledica teh velikih telesnih in duševnih naporov je njegova prerana smrt, saj odhaja od nas šele 56 lel star /. njim izgubljamo velikega človeka, neutrudnega pobornika za razvoj zdravstva na Dolenjskem, zagnanega delavca v strokovnih in organizacijskih dogajanjih.
Kolegi, sodelavci, učenci in mnogi bolniki, katerim je reševal življe-nje, se ga bouo vedno spominjali s hvaležnostjo v srcu
To je poudaril poslanec dr. France Hočevar 2. julija v Novem mestu, kjer so na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta začeli javno razpravo o idejno-političnih izhodiščih nove zvezne in republiške ustave.
Na seji so se dogovorili, da bodo ustavna osnutka obravnavali v novomeški občini hkrati z novim statutom občine, ki je v javni razpravi že nekaj mesecev. Socialistična zveza in sindikat sta zadolžena, da organizirata javno razpravo tako, da bo v njej sodelovalo čimveč občanov, zlasti vsi zaposleni v delovnih organizacijah. Menili so, naj bi do sredine jeseni, ko se bo razprava predvi^ doma končala, o ustavnih osnutkih in statutu v delovnih organizacijah oz. v TOZD razpravljali vsaj enkrat.
V razpravo bo vključenih nad 100 družbenopolitičnih delavcev, posebej pa bo to akcijo vodil, usklajeval in usmerjal ustavno-statutarni politični aktiv občine. Kot je na petkovi partijski konferenci v Novem mestu podčrtal Ludvik Golob, sekretar medobčinskega sveta, bi morah javno razpravo v delovnih organizacijah organizirati o prostem času, ne pa med delom ali takoj po delu, ko so ljudje utrujeni. Po Golobovem mnenju naj bi tokrat tudi ocenili, kako so v delovnih organizacijah do zdaj uresničevali ustavna dopolnila.
V zadnji točki dnevnega reda jo konferenca za novega glavnega in odgovornega urednika Dolenjskega lista imenovala inž. Marjana Legana, ki je že do zdaj sedem let delal pri tem listu, od lanske jeseni pa je opravljal tudi dolžnost odgovornega urednika. Občinska konferenca
SZDL, ki je to imenovanje opravila po predhodnem soglasju in pooblastilu ostalih osmih občinskih konferenc SZDL na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, se je zahvalila dosedanjemu glavnemu in odgovornemu uredniku Tonetu Gošniku za dolgoletni trud pri listu. Predsednik Franc Beg je posebej poudaril Go-šnikov osebni trud pri razvoju lista, češ da se je Dolenjski list razvil v takšno glasilo, kot ga danes poznamo, precej po zaslugi Toneta Gošnika.
I. Z.
Nova urednika v Mariboru
Občinska konfcrenca SZDL v Mariboru je prejšnji teden imenovala za novo glavno urednico dnevnega lista VEČER Kristino Lovrenčič, za novega odgovornega urednika pa Mirka Cepiča. Oba sta že daljšo vrsto let novinarja Večera in znana družbeno-politična delavca.
Dosedanji glavni urednik Milan Filipčič gre v pokoj, dosedanji odgovorni urednik Drago Simončič pa je prevzel dolžnost direktorja mariborske založbe Obzorja. Z obema tovarišema in uredništvom VEČERA je imel tudi naš tednik dolgoletne dobre zveze in plodno sodelovanje. '
NAVDUŠENI ZA ZNAČKE
Število tekmovalcev za bronasto, srebrno in zlato Kajuhovo bralno značko se v brežiški občini povečuje iz leta v leto. Tudi za cicibanovo značko je vedno več kandidatov. Značke spodbujajo mladino k branju knjig in jih odvračajo od poplave stripov dvomljive kakovosti.
Nekemu vabilu na rob
... znali pa boste brskati po blatu ...
Novinar se pripomb v teku let počasi navadi. Reče si: Takšno je pač to delo: ne more uteči javni presoji, ne more skriti napak. In prav je tako. Da bi le bilo vsako delo tako izpostavljeno prepihu, se lahko tolaži.
In vendar so stvari, ki zganejo to navajenost, ki je tako in tako le bolj površinska. Tisti, ki se trudimo z množičnim komuniciranjem, smo v sebi vendarle prepričani, da kolikor je v naši moči, pošteno ter angažirano služimo naši družbi, v kateri želimo graditi, ne pa podirati. Ce potem grajamo in pišemo o slabem, da bi na njegovo mesto stopilo dobro, menim, da delamo prav. To skušamo delati objektivno, odgovorno, v skladu s splošnim in pravilnim položajem informiranja v naši družbi in z novinarsko etiko. Resno si prizadevamo v tej smeri, čeprav delamo tudi napake.
Zakaj tak uvod? Zato, ker smo iz Metlike prejeli vabilo za šolsko prireditev, ki pravi med drugim tudi tole: „Vabimo vas, da pošljete na nedeljsko revijo prostovoljnih dejavnosti učencev metliške šole svojega dopisnika. O Metliki ponavadi pobirate le negativne stvari, tu pa boste imeli priliko napisati tudi veliko pozitivnega/1 Dolenjski list na to revijo resda ni poslal novinarja, imel pa je že naslednji dan krajšo vest o tem dogodku, ki jo je napisal stalni dopisnik Toni Ga-šperič, objavljena pa je bila takoj.
Cez dva dni smo iz Metlike prejeli še eno pismo, v katerem so očitki še hujši, češ da se vabilu nismo odzvali, da o prireditvi ne bo napisano ničesar, „znali pa boste poiskati vsak prevrnjen košek smeti in se o njem rppisa-ti na dolgo in široko, znali boste tudi brskati po blatu raznih nepomembnih razprtij in jih na veliko popularizirati. Za nekaj res velikega, obsežnega in pozitiv nega ne boste našli prostora/ Na dopisu je podpisan Ivan Žele, ravnatelj metliške šole in hkrati predsednik občinske skupščine v Metliki, ki bi, predpostavljamo, moral celoviteje poznati naše de-
lo	in si ne bi smel dovoliti tako enostranske ocene.
Zato mimo takega očitka ne moremo molče. Bricem najbrž ni treba dokazovati, da je Do lenjski Ust objavil mnogo več „pozitivnih11 člankov kot pa kritičnih, in si zato ne more dovoliti očitka, da obravnava le slabo in da dela enostransko, ne tako, kot narekuje vsakdanje življenje, ki pozna dobre in slabe stvari. Prej bi rekel, da mu kritičnosti večkrat celo manjka, ker za tako delo maloštevilni novinarski ekipi konec koncev manjka časa za poglabljanje.
Ob tem dobimo tak pripis k vabilu za šolsko prireditev. Približno isti čas je bilo v širši Dolenjski na desetine podobnih proslav na šolah, ki se jih nismo mogli udeležiti, pa niti z ene niso tako reagirah, kot je ravnatelj metliške osemletke, ki je kot ugotavljamo po podpisu posredoval povrhu vsega še z av toriteto predsednika občinske skupščine.
Zal pa moramo povedati, da je bilo med letom, tudi v Metli ki, več pomembnih gospodar skih in političnih sestankov, na katere novinarjev niso vabili Kljub temu da je v novem zakonu o informiranju izrecno poudarjena odgovornost virov informiranja do obveščanja javnosti.
MARJAN LEGAN
Titovo pismo tudi za jutri
Franc Šetinc v Krškem: »Nobenih slepil mladim komunistom na poti!«
Poročali smo že, da so v Krškem pomnožili in pomladili vrste Zveze komunistov s 83 novimi člani. Med njimi je kar 69 delavcev iz proizvodnje. ,,To je ohrabrujoča številka,“je dejal ob tej prilo; žnosti sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc, „kajti krepiti moramo ZK, da bo koreninila v delavskem razredu, da bo preprečevala odtujevanje od delavca.
zkušnjc niso nič manjše. Največja med njimi je ostati zvest resnici. Sprejeti boste morali vsaj minimum ideološko političnega znanja ter se sistematično izobraževati za dosledno uresničevanje programa in politike ZKJ.”
Zatem je tov. Šetinc spregovoril
„Ne bo vam z rožicami postlano, imeli boste težave /. okoljem, toda tedaj, ko boste n.ileteli nanje, se ne odvrnite od tistih, ki drugače mislijo. Sli boste skozi mnoge preizkušnje. Danes to niso več zapori in preganjanju, danes to niso več j ur i-šm ognji, toila zaradi tega prci-
še o nalogah komunistov v kadrovski politiki, ki mora biti usmerjena tako, da bo razbijala monopole, da bo preprečevala vzpon karieristov, ljudi, ki jim je ZK samo plašč, pod katerim se skrivajo. Poudaril je potrebo po večjem številu političnih šol, po osvajanju teoretičnega znanja, ki je najboljše orožje komunistov pri vsakdanjih prizadevanjih za uresničevanje ciljev ZK. Vodilo ostaja še naprej Titovo pismo, ki ni bilo napisamo samo za včeraj, ampak tudi za jutri.
J. r.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! -I
nagrade
4
KRKA
KR K A, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD
razpisuje
NAGRADO KRKE ZA LETO 1974 za dijake srednjih šol na Dolenjskem
Namen nagrade KRKE je spodbuditi dijake k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu.
A. TEME (glej prilogo)
B. POGOJI
Na razpis se lahko prijavijo dijaki vseh srednjih šol z območja Dolenjske. V nalogi morajo biti navedeni viri in uporabljena literatura, naloge morajo biti tipkane in vezane. Kandidati morajo poslati svoje naloge v 3 izvodih najkasneje do 30. marca 1974 na naslov:
KRKA, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov. Sklad Krkinih nagrad, 68000 Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19. Materialni stroški bodo nagrajencem povrnjeni.
Imena nagrajencev in naslovi nalog bodo javno objavljeni. Nagrajene naloge so last podjetja. Avtor ima pravico nalogo objaviti, mora pa obvezno navesti, da je bila nagrajena z nagrado KRKE.
C. NAGRADE
1. nagrada 1.800 din
2. nagrada 1.500 din
3. nagrada 1.200 din
Nenagrajene naloge lahko svet Sklada Krkinih nagrad odkupi. Slavnostna podelitev nagrad bo v aprilo 1974. leta.
Za podrobnejše informacije pišite na Svet Sklada Krkinih nagrad ali na izobraževalni center KRKE.
TEME ZA SREDNJEŠOLCE
1. Kemija naravnih snovi
2. Možnosti razvoja turizma na Dolenjskem
&
O
Srečanje vzgojiteljev dijaških domov, ki je bilo na Otočcu, so poživili s kulturnim programom. Na sliki: nastop folklorne skupine dijaškega doma iz Šmihela. (Foto: Šeruga)
Boljši časi za dijaške domove
Na Otočcu so se srečali vzgojitelji iz cele Slovenije
25. junija je bilo na Otočcu III. republiško srečanje vzgojiteljev dijaških domov. Obravnavali so vse težjo situacijo, v kateri vzgojitelji delujejo. Predsednik Skupnosti domov SRS Franjo Klojčnik je opozoril, da je kar četrtina od 60 domov, kolikor jih je v Sloveniji, v tako kritičnem stanju, da bi jih morali zapustiti ali celo podreti.
Za ilustracijo neustreznih razmer je navedel primer oddelka novomeškega doma na Kapitlju, kjer teče v isti stavbi dvosmerna vzgoja — socialistična in verska.
O kadrovskih problemih je govorila predsednica odbora za prosveto in kulturo Ela Ulrih in omenila, da je v načrtu povečanje kapacitet domov, gradnja novih in pravilnejše vrednotenje prosvetnih delavcev. Predstavnici dijaških domov iz Trsta, Gorice in Celovca pa so opozorili na težki položaj slovenskih dijakov v zamejstvu in potrebo po sodelovanju in večji pomoči matične dežele.
Udeleženci so potem obiskali osnovno šolo Grm v Novem mestu, kjer so se med ogledom šole po-
Pionirski listi
Verjetno, da še nikoli ni bila literarna bera naših pionirjev tako bogata kot ob zaključku tega šolskega leta. Literarni krožki šol so izdali vrsto odred-nih glasil. Omenil bi samo tri, ki po svoji kvaliteti to zaslužijo.
V	Šmihelu živi in dela v zelo neprimernih prostorih novomeška posebna šola. Njena dejavnost je zelo pestra, saj na šoli aktivno deluje več krožkov. Ob koncu leta so izdali šolski pionirski list Preproste besede, kjer na 33 straneh objavljajo spise o izletih, prireditvah in razmišljanja o njihovih družinah.
Na osnovni šoli ,,Milka Šobar-Nataša44 v Šmihelu izdajajo učenci list Prvi poganjki, katerega 13. številka je izšla te dni. Številni prispevki na 21 straneh so razvrščeni v dva dela: prvi je posvečen 400-letnici kmečkih uporov, drugi pa NOB kot nadaljevanju teženj po svobodi slovenskega naroda.
Na grmski osnovni šoli pa je izšla že osma številka glasila pionirskega odrega Goijanskega bataljona in aktiva ZMS Mladi ob Krki, ki na 74 straneh prinaša obilo prispevkov s področja literarnega ustvarjanja in spise o raznih zanimivostih. Presenečenje pa je vsekakor tiskana knjižica pesmi, ki so jo grmski pionirji izdali. Med številnimi pesmimi jih nekaj zasluži pozornost, saj kažejo na nove rastoče talente.
Lahko smo torej veseli nad bogato dejavnostjo naših mladih, ki s svojimi glasih dokazujejo, da se slovenska kulturna tradicija ne izgublja in da ljubezen do materinega jezika še živi.
M.T.
govarjah o boljših delovnih pogojih,
Zvečer so se vrnili na Otočec v novo dvorano garni hotela in prisostvovali kulturnemu programu. Na-stopili sta prvakinji ljubljanske
STUDENEC: NOVA BRIZGALNA
Gasilsko društvo Studenec nujno potrebuje novo motorno brizgalno, ker je stara kljub stalni negi in vzdrževanju s svojimi 30 leti, kolikor je v rabi, močno neprimerna. Dve tretjini potrebnih sredstev je odobril občinski gasilski sklad iz Sevnice, eno pa bodo morah člani zbrati sami. Društvo je v težkem finančnem položaju še od lanskih izdatkov za kombi, čeprav so pomagali zbrati potrebno vsoto občani s prostovoljnimi prispevki, zato bo potrebno, da upravni organi sevni-ških gospodarskih in ostalih organizacij primemo odgovore na vloge, ki jih je društvo podalo na njihov naslov.	K.	Z.
Opere Vilma Bukovec in Nada Sevškova, ki ju je spremljala tov. Trostova. Program sta dopolnila umetnik na harmoniki Slavko Mihelčič in folklorna skupina iz Doma Majde Šilc ob spremljavi tamburašev iz Metlike.
Naslednji dan, 2(T. junija, so udeleženci srečanja obiskali Kostanjevico in si ogledah Formo vivo in ostale razstave.
Letošnje srečanje domskih vzgojiteljev je bilo uspešno, zlasti ker je pokazalo, da se domovom svitajo lepši dnevi.
MARJAN TRATAR - UČO
»RAD IMAM TE LJUDI...«
Razgovor z urednikom Ernestom Petrinom
Našim zdomcem je glas napovedovalca in sodelavca ljubljanske radijske hiše dobro znan, saj vsako soboto prisluhnejo njegovi oddaji Za naše izseljence.
- Od kdaj ste pri RTV?
„Kruh sem si začel služiti pred 28 leti na železnici, po šestih letih pa sem slučajno zajadral med novinarje. Najprej sem delal pri takratnem vestniku OF „Gradimo41, nato pa sem prišel k radiu in mu ostal do sedaj zvest.“
- Se že dolgo ukvarjate s problemom izseljencev?
„Oddajo za rojake po svetu urejam že celih dvajset let in v tem času je postalo delo z izseljenci zame že skoraj srčna zadeva. Rad imam te ljudi in zares razumem njihovo domotožje in želje.“
- Ste srečali kaj Dolenjcev v tujini?
„Med svojimi obiski v raznih evropskih mestih sem se srečal z mnogimi. Mislim, da je gospodarski razvoj mnogih razvitih držav povezan z žulji dolenjskih izseljencev. Največ pa jih srečam kar tu v domovini na dolenjskih izseljenskih piknikih.“
- Kaj menite o Dolenjskem listu?
„Nanj sicer nisem naročen, čeprav sem na pol Dolenjec, vendar ga skoraj redno prelistam v naši redakciji. Mislim, daje list resnično zrcalo naše Dolenjske in da je med ljudmi zelo priljubljen. Ne samo med tistimi, ki so ostali doma, ampak tudi med rojaki na tujem."
S. SKOČIR
Eni delajo, drugi služijo
Nogomet na višpi ravni je pred kratkim v Kočevju zelo razgibal športno, življenje oziroma organizatorje. Žal je vreme malo pokvarilo vzdušje na nogometni tekmi med prvoligašem NK „Partizan“ iz Beograda in okrepljenim domačim moštvom NK Kočevje. Ne bi ocenjeval športne plati te prireditve, ki se je končala z zmago gostov 5:2, temveč o njenem turističnem in propagandnem pomenu za mesto Kočevje.
V	Kočevju je še vedno občutna organizacijska moč in sposobnost občanov, v tem primeru nogometa-
Res manjka vzgojiteljic?
Zakaj smo zavrnili diplomo?
Pred nedavnim je bilo v Dol. listu pod sliko objavljeno kratko poročilo o tekmovanju prostovoljnih industrijskih gasilskih enot tovarne zdravil KRKA, NOVOLESA, NOVOTEKSA In LABODA z navedbo, da je LABOD zasedel III. mesto in odklonil prevzem diplome. Sodim, da smo dolžni v zvezi s tem povedati nekaj več.
Iz LABODA smo se udeležili tekmovanja ženskih desetin, ki je potekalo v prvi pomoči in v praktičnih hidrantnih vajah. V tekmovanju iz prve pomoči sta sodila dva sodnika: eden iz KRKE in eden iz NOVOTEKSA, v praktičnih hidrantnih vajah pa trije sodniki: eden iz KRKE in dva iz NOVOTEKSA.
V	skupnem plasmaju je ekipa LABODA zasedla III. mesto, prevzem diplome pa smo odklonili, ker smo smatrah, da je bilo ocenjevanje neobjektivno. Dva sodnika pač ne moreta soditi na tekmovanju v prvi pomoči, ko tekmujejo štiri ekipe hkrati! Pri hidrantnih vajah so sodili trije sodniki o nastopu 9 tekmovalcev. Naša, to je LABODOVA ekipa, je dobila več kazenskih točk kot'dru-ge, tako pri prvi pomoči kot tudi v hidrantni vaji. Res je, da smo imeli pri hidrantni vaji daljši čas kot drugi, zato pa smo vajo izvedb po vseh predpisih. Pri prvi pomoči pa so bili naši „ranjenci ‘ morda edini, ki so bili tudi estetsko poviti. Mogoče res ni bilo prav, ker smo odklonili »revzem priznanja, ker bi bilo bolje, .;o bi se pritožili pozneje, vabilu na kosilo pa se nismo mogli odzvati, ker so dekleta iz naše ekipe vezana
E
na prevoz domov z avtobusi.
Namen tekmovanja je bil prav gotovo prikazati pripravljenost gasilskih ekip in hkrati vse tekmujoče spodbuditi k izpopolnjevanju. Tekmujoči opazijo napake drugih; tega organizator tekmovanja ne bi smel pozabiti in bi moral zagotoviti zadostno število sodnikov. Ne tajimo napak, zaradi katerih smo dobili kazenslce točke. Naša ženska ekipa, ki ima že večletno tradicijo kot ena izmed prvih ženskih industrijskih gasilskih enot pri nas, je zaradi omenjene napake v organizaciji tekmovanja, namesto da bi na njem dobila spodbudo, izgubila moralo. V LABODU bomo imeli zdaj težave s tem, kako vrniti našim gasilkam zaupanje, kako jih ohranbriti in jim vrniti voljo do dela. Namen tekmovanja pa prav gotovo ni bil v tem!
JOŽE MUHIČ LABOD
Članek z naslovom „Vze manjka41, objavljen v vašem listu, me je zelo presenetil. V njem predsednik IO novomeške TIS med drugim pravi, da manjka vzgojiteljic za otroške varstvene ustanove, da ne varčujejo s štipendijami, kadar gre za to področje, in da je za študij na srednji vzgojiteljski soh pri TIS vselej prižgana zelena luč, odziv pa je kljub temu slaboten. Moja hči, ki bi silno rada postala vzgojiteljica, pa kljub pomanjkanju, o katerem članek govori, ni dobila ugodno rešene prošnje, ki sem jo poslala na novomeško TIS. Odpisali so, da prošnji ne morejo ugoditi,''ker je prosilcev iz domače občine preveč. Razumem, da imajo prednost do štipendij prosilci iz domače občine, ne razumem pa, zakaj štipendij ne bi dobili drugi, če za njih prosijo in iz domače občine ni dovolj kandidatov za poklic vzgojiteljice.
Sem mati samohranilka, zaposlena v kmetijstvu, in z velikimi teža* vami vzdržujem hčerko v šolah. Opravila je namreč sprejemni izpit na srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani. Vprašujem se, ali dobijo štipendije res tisti, ki so jih najbolj potrebni?
Sem pred težko odločitvijo ah naj se še štiri leta odrekam najosnovnejšim potrebam, da bom lahko plačevala hčerki oskrbnino v internatu, ali pa naj jo vzamem iz vzgojiteljske šole. Je pa še ena možnost, ki je v nasprotju z mojim dolgoletnim delom v družbenih in političnih organizacijah in mojim članstvom v ZK: redovnice v Ljubljani so med slučajnim pogovorom z mojo hčerko povedale, da bi pri njih dobila vso oskrbo za šolanje pod pogojem, da potem ostane v samostanu
AKADEMIJA NA SLOVENSKI GIMNAZIJI
Ob desetletnici prvih maturantov slovenske gimnazije v Celovcu je bila slovesna akademija. V bogatem in pestrem sporedu so dijaki pokazali vnemo, vztrajnost in prizadevnost v glasbeni in folklorni dejavnosti. Akademije so se udeležili tudi kul-turno-politični predstavniki Slovenije in Koroške, med njimi generalni konzul Bojan Lubej, prorektor dr. Janez Milčinski in celovški žu-
Pan-	S.	S.
kjer bi se posvečala poklicu, ki jo veseli.
Je to edina možnost zanjo, če bo na vsak način hotela postati vzgojiteljica?
MARA BEVC CVIŠLERJI 9
SREDSTVA DOTACIJE RAZDELJENA
21. junija so predstavniki krajevne skupnosti in ostalih družbenopolitičnih organizacij po daljši, burni razpravi razdelili sredstva, ki so jih dobili kot dotacijo občinske skupščine Sevnica. Sredstva v višini
20.000	din so razdelili po naslednjem ključu: vasi Arto in Ponikve po 2000, Studenec, Zavratec, Rovi-šče in Hudo obrežje po 2500, Osredek, Brezovo in zaselka Prevolje in Križe, ki pripadata vasi Zavratec, pa po 1000 din. Za montažo telefona v gostišču Janc, ki bo na voljo občanom, kadar je pošta zaprta, pa so namenili 1000 din. Ker so vsa sredstva v celoti razdelili, bo KS Studenec od vsakega do naslednje dotacije zadržala 100 din.
K. Z
šev. Tudi podjetja so imela veliko razumevanja in so denarno podprla tekmo. Iz turističnega ozira je bilo vse v redu. Nad 1500 gledalcev je videlo tekmo, kar je bil velik dogodek za ljudi, ki se ogrevajo za ta šport. Materialno korist so imeli gostinci, promet, trgovina in drugi.
Kaj pa organizator? Kljub vstopnini (nad milijon starih dinaijev) in drugim prispevkom bodo komaj zbrali za kritje stroškov prireditve. Dobro bo, če ne bo treba domačemu nogometnemu klubu poleg ogromnega dela primakniti še kaj za kritje stroškov. Torej je bilo zopet športno društvo, ki je tvegalo organizacijo prireditve, kakršne v drugih krajih organizirajo ah izdatno pomagajo organizirati turistična društva in vsi dejavniki, ki imajo od prireditev materialno korist.
V	našem primeru so nogometaši dosegli velik moralni uspeh in zaslužijo priznanje, materialne dobrine pa so stekle v druge kanale.
ANDREJ ARKO KOČEVJE
IVANKI V SLOVO
V	soboto, 16. junija, so se številni vaščani in sorodniki na brežiškem pokopališču poslovili od Ivanke Orešnik - Ostreličeve, kije po daljši zahrbtni bolezni preminila v 52. letu starosti. Njeno življenje ni bilo lahko; okusila je tegobe pregnanstva, ko je bila med vojno z rodne zemlje pregnana v taborišča nemškega rajha. Ko se je vrnila z novim pogumom za življenje, je ustvarila družino, ki pa je po nekaj letih ostala brez očeta. Sama s sinom se je prebijala skozi življenje, dokler je ni strla bolezen.
Vsi, ki so jo poznah in cenili, jo bodo ohranili v lepem spominu.
FRANC GLOGOVŠEK
Na naših poljih je videti vse več kmetijskih strojev, ki olajšujejo težko delo kmetovalcem. Tudi med zasebnimi kmetovalci je težnja k naprednemu kmetovanju zelo opazna, čeprav imajo pri nabavi strojev, zlasti traktoijev, velike težave, ki so zaradi splošne težnje po napredku vse naše družbe nerazumljive. Na sliki: traktor Pasquali med oranjem z enobrazdnim plugom. (Foto: Tramte)
V soboto, 30. junija, so odprli v Kočevju novo proizvodno dvorano IT AS, ki je največja taka dvorana na zahodnem Dolenjskem. Sama dvorana meri 4.000 kvadratnih metrov, skupaj z garderobami, obratom družbene prehrane, pisarnami in energetskim objektom pa 6.700 kvadratnih metrov (Foto: J. Primc)
1+1=3
ENA IN ENA JE TRI SAMO PRI GORENJU
ca
PlidL
U0UCUM
KUPITE
CE IMATE VSAJ EN IZDELEK OD VELIKIH APARATOV GORENJA IN BOSTE DO 31. JULIJA KUPILI SE EN IZDELEK GORENJA. BOSTE PREJELI DARILO. PRI NAKUPU ZAHTEVAJTE V TRGOVINI KUPON. GA S PRODAJALCEM IZPOLNITE IN POŠLJITE GORENJU.
GORENJE VAM BO IZROČILO NAGRADO - ENEGA OD MAJHNIH APARATOV ZA GOSPODINJ-STVO, S KILOGRAMOV MIKALA ALI TELEVIZIJSKO ANTENO.
IZKORISTITE KREDIT
Sodražani so lepo pričakali prebivalce pobratene krajevne skupnosti Poljane-Ljubljana. Vsa Sodražica je bila v zastavah, cvetju in zelenju. Prisrčnega srečanja se bodo občani obeh krajevnih skupnosti gotovo še dolgo spominjali (Foto: J. Primc)
Sodražica: rakete bratstva
Občani pobratenih krajevnih skupnosti Poljane in Sodražica so preživeli skupaj prijeten dan
Prisrčnega prvega množičnega srečanja občanov pobratnih krajevnih skupnosti Poljane (Ljubljana) in Sodražica, ki je bilo 1. julija v Sodražici, se je udeležilo okrog 350 Poljancev in seveda mnogi Sodražani in okoličani.
Srečanje je bilo namenjeno predvsem medsebojnemu sporazumevanju občanov obeh krajevnih skupnosti in utrjevanju bratstva, zato ni bilo nobene posebne proslave. Poljanci in Sodražani so položili venca pred spominsko ploščo padlih v NOB (korenine bratstva občanov
obeh KS segajo prav v NOB), padle so počastili z enominutnim molkom, moški pevski zbor iz Sodražice pa je zapel nekaj pesmi.
Poljanci so poskrbeli še za srečo-lov, partizanski golaž, ples in za posebno zanimivost — spuščanje raket, ki so ga izvedli člani astronav-tsko-raketnega kluba „V. M. Komarov“ iz Ljubljane. Dobiček prireditve oziroma srečanja bodo namenili za gradnjo doma Poljancev in Sodražanov, ki ga bodo zgradili v Sodražici.
ŠetRog v Šmarjeti
Ali je predvidena preselitev dovolj premišljena ?
0d idealizma se ne da živeti
Kako se v Šmarjeti kaže, da družbeno pomembno delo prosvetnih delavcev ni dovolj ovrednoteno in kakšne težave tarejo to šolo
Položaj prosvetnih delavcev postaja vse bolj kritičen. Po objavljeni tabeli so od 75 grupacij samoupravnega sporazumevanja na 66. mestu, povprečje njihovih osebnih dohodkov pa je za 13,5 % nižje, kot je povprečje v gospodarstvu.
Posledice takega stanja se kažejo sti in SZDL. Zaenkrat imajo vsa de
v vse večjem pomanjkanju prosvetnega kadra, saj primanjkuje veliko predmetnih učiteljev, ker se mladina nerada odloča za plemeniti, a tako slabo ovrednoteni učiteljski poklic. Pričakovati je, da se bo osip med počitnicami in pred začetkom pouka v jeseni še povečal. Ob vsem tem ni vznemirljivi podatek, da nepismenost v Sloveniji narašča, prav nič nenavaden. Opozarja, da v izobraževalni politiki nekaj škriplje.
Na osnovni šoli v Šmarjeti se srečujejo še z eno platjo tega - s stanovanjskim problemom, o katerem so razpravljali že na partijskem sestanku in na sestankih delovne skupno-
POVSOD DOBRODOŠLI
\
Fantje zabavnega ansambla „Plave ptice" so vojaki in občasno nastopajo na raznih mladinskih prireditvah v Sevnici in Krškem ter v raznih krajih brežiške občine. Vsakokrat se potrudijo in zaigrajo kaj novega. Ob sobotah in praznikih pa zabavajo goste v restavraciji doma JLA v Brežicah. Člani tega priljubljenega ansambla so: Ljubiša Stojanovič, Miroslav Sokolović, Marjan Ćas, Ivo Gerlić in Zoran Šibalič.
V. Šebrek
lovna mesta zasedena, vprašanje pa je, ali bo tako tudi jeseni, ko se začne novo šolsko leto. Veliko učiteljev se namreč vozi v službo iz oddaljenih krajev: iz Kronovega, Bele Cerkve, Otočca in kar štirje iz Nove-gn mesta, stroškov zasebnega prevoza pa ne dobe povrnjenih.
Šmarješka šola sicer razpolaga z nekaj stanovanji v vasi Smarjeta, vendar so povsem neustrezna. Nujno potrebno bi bilo zgraditi stanovanjski blok. Potrebna sredstva bi se dala dobiti s samoprispevkom, saj je šolski okoliš precej velik in zajema dve krajevni skupnosti. Ravnatelj šole Franc Zaman meni, da je možno izvesti referendum za samopri-
POSEBNA SOLA: DOBER USPEH
Na mirenski posebni šoli za telesno ali duševno prizadete otroke se je letos v štirih razredih in petih oddelkih šolalo 62 učencev. Internat z 20 otroki je zaseden, drugi otroci so bili v rejniških družinah ali doma, v šolo pa so jih vozili s posebnim kombijem. Učni uspehi so bili razveseljivi, saj je izdelalo 58 učencev ali 95,1 odstotka.
spevek za gradnjo stanovanjskega bloka v jeseni. Takrat bodo na razširjeni sestanek delovne skupnosti povabili vse odgovorne predstavnike občine in krajevne skupnosti in se skušah dogovoriti za akcijo.
Da je rešitev mogoča, kaže primer osnovne šole v Brusnicah, kjer jim je uspelo urediti podoben problem.
M.MARKELJ
IZŠLA POSEBNA GRADBENA ŠTEVILKA „KARAVANE"
Te dni je izšla v Ljubljani posebna gradbena številka „Karavane4*. Revija, ki jo je uredništvo pripravilo v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki, obsega 112 strani. Prinaša barvne zemljevide o zazidljivosti in nezazidljivosti najbolj urbaniziranih območij Siovenije, barvni zemljevid potresnih in poplavnih področij, barvni zemljevid onesnaženosti zraka in vode, informacije o individualni in družbeni gradnji, pogovore z delavci, kako so oziroma kako niso prišli do stanovanja, nasvete gradbenih, pravnih in urbanističnih strokovnjakov, humoresko o tem, kaj vse se pripeti naivnemu občanu, ki je na družinskem sprehodu odkril perfektno lokacijo, in tako dalje. V reviji so se zelo izčrpno predstavili tudi proizvajalci gradbenih materialov in instalacij in ponudniki vseh vrst strokovnih storitev.
n v* m y\
IVAN KOSTREVC
Pred kratkim je smrt odvedla na poslednjo pot Ivana Kostrevca, človeka, ki je s svojim življenjem in delom pomagal pri vzgoji številnih predvojnih generacij učencev kmetijske šole na Grmu. Kot mlad, znanja željan kmečki fant iz Dol. Kamene pri Novem mestu se je vpisal na kmetijsko šolo na Grmu 1924. le'ta in jo uspešno končal. Takratni ravnatelj šole inž. Skalicki je kmalu spoznal vrline mladega fanta in ga zaposlil na šoli kot sadjarja. Uspešno in prizadevno je vodil dela tudi v drevesnici in vinogradu in s tem živo sodeloval pri vzgoji številnih kmečkih fantov, učencev grmske kmetijske šole.
Ker je bil pristaš naprednega gibanja, je bil, čeprav mali človek, tudi žrtev političnih spletk in je moral drugam za kruhom. Aktivno je sodeloval v NOB in po končani vojni prišel spet nazaj na kmetijsko šolo, kjer je delal vse do svoje upokojitve. Celo življenje je želel biti blizu šole in v bližini šole si je ustvaril svoj dom. Veliko kmečkih ljudi se ga spominja kot človeka, kije bil pripravljen pomagati z bogatimi izkušnjami iz svojega življenja.
T.H.
ČE IMATE VSAJ EN IZDELEK GORENJA
KUPITE
DOBILI BOSTE
KUPITE
DOBILI BOSTE
V 25. številki Dolenjskega lista je bilo objavljeno obvestilo, da bo Invalidski zavod „ROG“ iz Novega mesta, potem ko ni dobil lokacije v Novem mestu, preselil svojo konfekcijsko dejavnost v Šmarje to. Po celotni dograditvi naj bi se tja preselila tudi uprava. Taka nepopolna vest o bodočem razvoju Invalidskega zavoda ,,ROG“ zastavlja širšemu krogu ljudi več vprašanj. Zato je zaželeno, da bi bila javnost obveščena zlasti o naslednjem:
• 1. Ali na širšem Dolenjskem (tu mislim poleg novomeške in trebanjske občine še Belo krajino in Spodnje Posavje) še obstajajo potrebe in družbeni interes, da bi imeli svoj dobro organiziran invalidski zavod, kjer bi rehabilitirali delovne in druge invalide ter usposabljali mladino iz posebnih šol?
2. Ali bo „ROG“ tudi po preselitvi v Šmaijeto še ostal invalidski zavod z različnimi dejavnostmi kot do sedaj?
3. Če se ,,ROG“ usmeri izključno v podjetniško dejavnost konfekcije, kdo bo prevzel njegovo dosedanjo nalogo, pa čeprav je zaradi poznanih težav ni mogel v celoti izpolnjevati?
4. Ce „ROG“ kot invalidski zavod preneha, ali je usmeritev v konfekcijsko dejavnost na predvideni lokaciji zares edina in najbolj družbeno ter ekonomsko utemeljena rešitev?
5. Kakšni so predlogi, stališča in usmeritve odgovornih družbeno-političnih organov in Zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto do navedenih vprašanj v tem trenutku?
ZDRAVKO PETAN
PRED NOVIMI NALOGAMI
Odbor KO ZB levi breg v Novem mestu je v četrtek, 26. junija sklical redno letno konferenco. Predsednik Lado Avsec je podal pregled enoletne dejavnosti, kije bila posvečena skrbi za borce, stanovanjskim vprašanjem in sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Predsednik občinskega združenja ZB Jože Butara je podal poročilo z zadnjega republiškega občnega zbor-a ZB Slovenije, kije nakazalo nekatere nove naloge, med njimi še večjo povezavo ZB z mladino in šolami, sodelovanje v organizacijah SLO in dopolnitev zakonov o varstvu borcev. V razpravi je bilo nekaj predlogov za analizo stanja vseh borcev, za sestavo pravilnika o pogrebih.
M. T.
ZVESTOBA
ZA
ZVESTOBO
Sodba se glasi: vsi so krivi!
Od petih obtožencev v procesu »Beti« dvema pogojne kazni, ostalim trem strogi zapor, podjetju pa odvzem koristi
(Nadaljevanje s 1. str.)
zasebni veletrgovec v Celovcu, je sodišče ugotovilo, da je zagrešil hud primer nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe pooblastil v gospodarstvu, s čemer so mislili vse posle Beti s tujimi podjetji, ko je šlo za pokrivanje ilegalnega kredita pri Italcommercu v Trstu in posle s švi-. carsko Themo. Za odplačilo kredita, ~ najetega pri gradnji novega obrata v Metliki, so imeli neupravičeno v tujini okrog 1 milijarde sredstev deviznih dinarjev, kar je ustvarjanje nedovoljenih skladov. Da je imel Vujčič pri vsem tem vodilno vlogo, ima sodišče dokazano. Ko je ta nedovoljeni posel že tekel, pa je sklenil še lažno pogodbo z ljubljanskim Iz-olitom, da naj bi opravili v tovarni Beti razna izolacijska dela, ki jih ni bilo, v resnici pa je šlo le za nakup
POTA
m sutf
Dežurni poročajo
Na ženske je streljal
Kaže. da so imen Romi v Zabjaku spet obračun, kajti 27. junija okrog 22. ure se je iz njihovega taborišča v gozdu zaslišalo pokanje. Franc Brajdič je osumljen, da je z lovsko puško streljal na štiri ženske, od katerih sta dve še mladoletni.
Nada Kovačič, ki je imela otroka v naročju, je dobila šibro v čelo, 27-letna Tatjana Brajdič, 16-letna Elka Kovačič in 6-letna Tatjana Brajdič pa so dobile strele v noge. Vse so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa ugotavljajo, da gre na srečo le za lažje telesne poškodbe. Storilec je takoj po streljanju pobegnil in ga še iščejo.
deviz. Kar zadeva osebno okoriščanje, je Vujčič kriv zlorabe uradnega položaja s tem, da je naročil na stroške tovarne asfaltiranje dostopa do svoje hiše in zasegel z ograjo okrog 30 m2 družbenega zemljišča.
Ker je pri večini nedovoljenih poslov s tujino sodeloval Rado Macarol, bivši komercialni direktor podjetja, je prav tako kriv hude zlorabe gospodarskih pooblastil, upoštevali pa so, daje deloval po nalogu generalnega direktorja Vujčiča. Kot tretji sodelujoči v nekaterih teh poslov, vendar v manjšem obsegu, je bil spoznan za krivega Jože Jankovič, še zdaj direktor finančnega se-
ktorja v podjetju Beti.
Senat je pri odmeri kazni upošteval kot olajševalno namen delovanja obtoženih, kajti zasnova z gradnjo novega obrata je bila otttTronamema: povečati zmogljivosti, pridobiti več delovnih mest itd., toda način je bil nedovoljen. Nobeden od obtoženih tudi še ni bil kaznovan, medtem ko je obtežilna okoliščina to, da gre za izrazito poudarjeno družbeno nevarnost tovrstnih kaznivih dejanj, ki vodijo do izkrivljanja celotnega gospodarskega sistema. Sodba, ki ima blizu 100 tipkanih strani, še ni pravnomočna.
R. BAČER
DEVIZNI TAT - Angeli Novak iz novomeške Dolenjske banke je
26.	junija nekdo ukradel torbico, v kateri je imela 500 DM. Osumljenega D. A. so miličniki že prijeli.
GRKA SO OKRADLI - V noči na 28. junij je Grk Stefanoss Adami-dis parkiral svoj avto s prikolico pri črpalki na Otočcu. Z ženo sta prespala v avtu, medtem pa jima je iz prikolice zmanjkal kovček z oblekami in zavoj z avtomobilskimi rezervnimi deli ter orodjem. Grka so naši tatovi oškodovali za okrog 12.000 din.
STRIPTIZ V TRGOVINI - Vero Bezek, Romko z Otočca, so 28. junija dopoldne prijeli, ker se je vinjena v prodajalni Prehrane na Cesti komandanta Staneta začela slačiti. Trgovci so poklicali na pomoč miličnike, ti pa so morali vročekrvno Vero spraviti za 12 ur na hladno. Tudi pred postajo milice je nadaljevala s „predstavo41. Prijavljena bo ‘ sodniku za prekrške.
POŽAR V SENIKU - 27. junija zgodaj zjutraj je izbruhnil požar v seniku Marije Gorenčič z Jame pri Dvoru. Senik je zgorel, z njim vred pa tudi moped, kolo, slamoreznica, seno in nekaj hrane. Škode je za n 26.000 din. Kaže, da gre za nameren požig, za storilcem pa poizvedujejo.
V	GOSTILNI RAZGRAJAL -
20.	junija so pridržali do iztreznitve 40-letnega Franca Kostrevca iz Šentjerneja, ker je v eni domačih gostiln motil javni red in mir. Upiral se je tudi miličnikom, ko so ga prišli mirit.
TAT V KURNIKU - V noči z
29.	na 30. junij je tat obiskal kokošnjak Ivana kočmana na Lutrškem selu. Odnesel je 4 kokoši in petelina ter lastnika oškodoval za 200 din.
NA VESELICI VEČ VLOMOV
-	1. julija v večernih urah je bilo vlomljeno v dva osebna avtomobila,
?arkirana ob veseličnem prostoru v rečni. Iz enega je tat odnesel okrog
1.000	din, iz drugega pa radio. Kot pravijo, je bilo istočasno vlomljeno še v več avtomobilov, toda lastniki tega niso prijavili.
GROB DO NATAKARICE - 30. junija so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Mehmeda Melkiča iz Metlike. V gostilni „Na Dragah11 je vinjen pretepal natakarico in razgrajal. Prijavljen bo tudi sodniku za prekrške.
LOŠKA VAS: SKOČIL PRED AVTO - 29. junija okrog 10. ure je z avtom vozil po cesti med Loško vasjo in Sotesko Žužemberčan Anton Košiček. Nenadoma mu je pred avto skočil 7-letni Ivan Golob iz Soteske; kljub temu, da je voznik zaviral, nesreče ni mogel preprečiti. Zbil je otroka, ki so ga nato poškodovanega odpeljali v bolnišnico.
LOCNA:	HUDO	POŠKODO-
VAN - Ko je Vladimir Kump iz Re gerče vasi 29. junija zvečer z avtom pri pokopališču v Ločni zavil v levo, je trčil v nasproti vozeči avtobus zagrebške registracije. Kump se je hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico, avto pa je popolnoma razbit, saj je za 25.000 din škode.
PODZEMELJ:	NEPRAVILNO
SREČANJE - Ko sta 30. junija dopoldne v Podzemlju pripeljala naproti z avtomobiloma Janez Rožman z Boršta in Anton Štrucelj iz Metlike, sta vozili trčili. Škoda znaša 2.000 din.
GRADAC:	PREVELIKA HI-
TROST - 30. junija dopoldne je Gradčanka Franca Malešič z avtom z glavne ceste zavijala v levo, takrat pa jo je oplazil z avtom Jože Sluga iz Litije, ker je vozil za njo v prekratki varnostni razdalji in s precejšnjo hitrostjo, hotel pa je Malešiče-vo prehiteti. Materialna škoda znaša 1.500 din.
DRENOVEC: CESTA ZAPRTA
- 25. junija je bila huda prometna nesreča v Drenovcu pri Vinici, zaradi katere je bil ves promet zaprt do naslednjega dne. Jože Jug z okolice Tolmina je okrog poldne vozil cisterno s prikolico proti Črnomlju. V ovinek je zapeljal tako nerodno, da je prikolico zaneslo in se je prevrnila; po cesti se je razlil mazut, ki ga je bilo vozilo polno.
ČRNOMELJ: USTRAŠIL SE JE
- 26. junija zvečer je Martin Butala s Talčjega vrha vozil avto po Ulici Staneta Rozmana, ko je cesto prečkal 60-letni Alojz Tomc iz Šipka pri Dragatušu. Ko je pešec opazil avto, se je ustrašil, naredil korak nazaj, tedaj pa ga je avtomobilist podrl. Poškodovanega Tomca so odpeljali v bolnišnico.
ČRNOMELJ: ŠE EN ZBEGAN PEŠEC - Koje 28. junija dopoldne 16-letni Stane Zupančič iz Črnomlja vozil kolo po Kolodvorski cesti, je podrl 73-letno Frančiško Lakner iz Bistrice. Ženska je šla čez cesto, ko jo je kolesar hotel obiti, pa se je zmedla in skočila nazaj. K sreči je pri padcu dobila le manjše praske.
HRASTJE: VELIKA SKODA -Ljubljančan Tomo Mrkonja je 28. junija okrog 7. ure vozil avto proti Zagrebu, ko je pri Hrastju začel prehitevati tovornjak. Ker je naproti pripeljal avtomobil, je Mrkonja naglo zavrl. Tedaj pa je njegovo vozilo zaneslo, avto se je prekucnil na streho in tako obstal na bankini. Vo-
znik in njegova sopotnica Danica Mrkonja sta se le laže poškodovala, na avtu pa je za 20.000 din škode.
VAVTA VAS: IZSILJEVANJE PREDNOSTI? Jože Benkovič iz Rumanje vasi se je 30. junija proti večeru peljal s kolesom iz Straže proti domu. V Vavti vasi ga je prehitel avtobus, kolesar je nato zavil v levo, tedaj pa je naproti s pony ekspresom pripeljal Aleksander Guculovič iz Novega mesta. Kolesar in Guculovič sta trčila in se laže poškodovala.
NOVO MESTO: FANTA JE ZBIL - 1. julija dopoldne se je
14-letni Tomo Avbar iz Novega mesta š pony-ekspresom peljal pa Partizanski cesti in v križišču zavijal proti bolnišnici. Ko je zmanjšal hitrost, ga je od zadaj zadel neznani avtomobilist, ker je vozil za dečkom v prekratki varnostni razdalji/ Ponesrečencu je neznanec sicer nudil prvo pomoč, nato pa pobegnil. Škode je za 500 din.
SREČA V NESREČI
Pri Jezeru se je 30. junija popoldne spet zgodila ena hudih prometnih nesreč, ki je teijala veliko materialno škodo, k sreči pa človeških žrtev ni bilo dva Jugoslavija
sta nesreč, ki je terjala veliko materialno škodo, k sreči pa človeških žrtev ni bilo dva sta prehiteti avto, ki ga je vozil Dobov-čan Zvonko Cvetkovič. Ker je opazil, da prihajata, naproti prehiteti avto, ki ga je vozil Dobov-čan Zvonko Cvetkovič. Ker je opazil, da prihajata naproti Cvetkovičev avto. Od tam ga je odbilo pred nasproti vozeče vozilo madžarskega državljana, končno pa še v tovornjak. Prevračanja jt bilo precej, Bršec pa je pristal na stari cesti. Pri karambolu sta se laže ranila le Cvetkovič in sopotnica Nevenka Avsenak iz Senovega, na avtomobilih pa je za 50.000 din škode.
Z/l
VS/M9*
Okvara na krmilu, pravi bagerist Alojz Borko, je vzrok, da se je minuli petek zjutraj z bagrom GIP Beton iz Zagorja trikrat prekucnil po strmem savskem bregu blizu lesenega sevniškega mostu. Bagerist se ni poškodoval. (Foto: Železnik)
\
Na ostrem in nepreglednem ovinku v Občicah pri Dolenjskih Tppli-cah je 27. junija zaneslo tovornjak s ceste. Morda te nesreče in podobnih nesreč, ki na tem ovinku niso redke, ne bi bilo, ko bi pred njim stal primeren prometni znak. (Foto: A. Samida)
L
Zbrani tekmovalci na drugem slovenskem prvenstvu v plavanju s plavutmi in v potapljanju, preden se je v soboto začelo tekmovanje (Foto: Mikulan)
Prebit potapljaški led
Novomeški klub za podvodne aktivnosti je v Dolenjskih Toplicah pripravil drugo slovensko prvenstvo
V Dolenjskih Toplicah je bilo v soboto in nedeljo drugo republiško prvenstvo v plavanju s plavutmi in potapljanju, na katerem je nas opilo več kot 40 tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja, Novega meita in Pirana. Domači klub za podvodne aktivnosti iz Novega mesta, kije bil šele pred kratkim ustanovljenje tako že na začetku svoje dejavnosti priredil lepo in zanimivo, organizacijsko pa zahtevno prireditev.
V	skupni uvrstitvi je zmagala ekipa DRM Ljubljana z 203 točkami in je bila najboljša tako v moški kot v ženski konkurenci; Slede: DPD Piran 120, Kranj 51 in KPA Novo mesto 48 točk. Novomeščani bi si zagotovili tretje mesto, če ne bi v plavanju s plavutmi na 800 m Barbič izgubil plavutke.
Posamični rezultati: 25 m na vdih ženske: Murko (Lj), 400 m potapljanje ženske: Murko (Lj), 100 m plavanje moški: Potočnik (Lj), 3. L. Potočnik (Nm), 800 m plavanje s plavutmi: 1. Turk (Nm), 100 m s plavutmi ženske: Jovan (Lj), 400 m potapljanje moški: Favai (Lj), 200
m plavanje s plavutmi moški: Potočnik (Lj), 3. Potočnik (Nm), 5. Žiberna (Nm), 200 m ženske: Jovan (Lj), 400 m ženske: Jovan, 400 m moški: Potočnik (Lj), 2. Turk (Nm), 3. Babič (Nm), 100 m potapljanje moški: Jankovič (Lj), 800 m potapljanje moški: Žele (Pi), 800 m plavanje ženske: Jovan, 100 m potapljanje ženske: Murko (Lj), 4 x 100 m moški: Ljubljana, 3. Novo mesto, 4 X 100 ženske: Piran
Člana novomeškega kluba Potočnik in Turk sta se uvrstila v slovensko reprezentanco. Sodniki tekmovanja so šli mlademu novomeškemu klubu tako na roko, da so svoj posel opravili brezplačno.
košarka
Novoteks 4. v A, Beti 1. v B
Po prvem deHu imajo košarkarji Novoteksa še možnosti za prvo mesto, Beti pa bo v B prva!
S sobotnimi tekmami v obeh slovenskih ligah so košarkaiji kot zadnji končali prvi del tekmovanja. Da ne bodo začeli jesenskega nadaljevanja sredi poletne vročine, so prvo kolo tega dela odigrali že v soboto. Novoteks, ki se mu je v osmih dneh dvakrat zataknilo, je spet zaigral v stari formi in z dveh gostovanj, na Trnovem in Jesenicah, prinesel štiri točke. Odlično so se izkazali tudi košarkarji Beti, ki so po porazu z Elektro visoko premagali Ljubljano v gosteh in si tako spet zagotovili štiri točke prednosti v B ligi. To pa je bržkone zadostna prednost za uvrstitev v I. A ligo.
TRNOVO - NOVOTEKS 67:73
Ljubljančani, nepremagani na svojem igrišču, so se imeli za favorite, a so se hudo ušteli. Novomeščani so namreč igrali borbeno, posebno pa je prišel do izraza njihov skok pod obema košema. Ljubljančani so sicer v 13. minuti zmanjšali vodstvo gostov na 62:61, potem pa je Novoteks spet zategnil vajeti. Pomemben prispevek zmagi je bilo tudi izvajanje prostih metov; Novoteks jih je realiziral kar 70-odstotno.
Novoteks: Splichal 17, Z. Kovačevič 10, Kopač 3, S. Kovačevič 4, Ivančič 20, Šepetave 18, Počrvina 1.
JESENICE - NOVOTEKS 63:90
Jeseničani so se v prvem polčasu, še zlasti pa takoj po odmoru, krčevito upirali boljšim Novomeščanom, potem pa se je Novoteks, ki muje izdatno pomagal avtobus navijačev iz tovarne, katere barve branijo košarkarji, povsem razigral
Novomeščani so namreč v drugem delu drugega polčasa zadevali kot za stavo, v obrambi in napadu pa so pobrali tudi vse odbite žoge.
Novoteks: Splichal 25, S. Kovačevič 14, Šepetave 4, Z. Kovačevič
25, Ivančič 10, Počrvina 6, Kopač 4, Pirc 2.
LJUBLJANA - BETI 77: 97
Derbi vodilnih je zanesljivo dobila Beti, ki si je priigrala bržkone odločilni naskok za vstop I. A SKL. Metličani so v začetku zaigrali odlično, si priborili visoko vodstvo in si zagotovili zmago. V nadaljevanju pa so prednost še povečali, tako da so vodili celo za 37 košev. Takrat so popustili in Ljubljana je zmanjšala razliko.
Beti: Dautović 35, Lalić 10, Milek 2, Rožič 12, Medek 20, Arbu-tina 11, Popovič 7.
iŽffMM J
IH f»i11 ii g i
s&iHMHfl
KOČEVJE - V tradicionalnem šahovskem dvoboju so domači pionirji zasluženo premagali Delnice. Izkazala sta se Ofak in Kirasič, edino zmago za goste pa je dosegla Ple-šetova. Rezultati: Dulmin — Tonko-vič 1:0, Kovač - Tomljenović 1:0, Ofak — Skender 1:0, Kirasič - savol 1:0, Junc - Pleše 0:1, Dragoš -Tomič 1:0 Kočevje - Delnice 5:1 (Z. F.)
KOČEVJE - Na kvalifikacijskem turnirju za slovensko prvenstvo vodi po treh kolih Čuk z 2 točkama, pred Ofakom in Kirasičem
1,5, Kovačem, Dulminom 1 in Ži-levskim, kije brez točke (Z. F.)
LJUBLJANA - Na igrišču Slovana na Kodeljevem je bilo letošnje finalno slovensko prvenstvo v rokometu za mladince. Po pričakovanju so zmagah Celjani, Brežičani, ki so bili edini dolenjski predstavniki; pa so v borbi za peto mesto premagali Mokerc 14:13; v predtekmovanju so v svoji skupini osvojili tretje mesto za Slovanom in Slovenj Gradcem. (I.
J.)
DOLENJSKE TOPLICE - Pod vodstvom treneija Antuna Mirkoviča je prišlo v Dolenjske Toplice na priprave 10 plavalcev beograjske Crvene zvezde, med katerimi sta tudi olimpijska reprezentanta Jugoslavije brata Miloš. (S. D.)
LJUBLJANA - Tehnična komisija slovenske namiznoteniške zveze je objavila seznam najboljših klubov v zadnji sezoni. Z veliko prednostjo je zmagala ljubljanska Olimpija pred Triglavom, od dolenjskih ekip pa je najboljša Sodražica, ki je šestnajsta. Šentjernej je 19., Novo mesto pa 22. Na lestvicah najboljših posameznikov ni Dolenjcev. (I. J.
LJUBLJANA - Na klubskem mitingu atletov Olimpije je Novome-ščan Janez Penca, sicer član Olimpije, v teku na 200 metrov z ovirami dosegel nov slovenski rekord s časom 24,3. (R. S.)
KOČEVJE - Mladi kočevski šahisti so na slovenskem prvenstvu dosegli lepe uspehe. Med 18 mlajšimi pionirji sta Žilevski in Kirasič osvojila drugo in tretje mesto. Pri starejših pionirjih je bil Kovač drugi, Dulmin peti in Ofak sedmi. Uspehi so plod marljivega dela in velike pomoči Iva Staniča (R. J.)
DOKLOVA DRUGA
V	telovadnici na Taboru v Ljubljani je v prijateljskem srečanju ženskih gimnastičnih reprezentanc Ljubljana visoko premagala pobrateno mesto Leverkusen iz Zahodne Nemčije. Med posameznicami je bila Novomeščanka Doklova, kije nastopila za Ljubljano, druga, s točko zaostanka za zmagovalko Težakovo.
ZMAGA RIBNICE
V	počastitev dneva borca je bil v Ribnici jubilejni deseti rokometni turnir, na katerem so nastopile ekipe iz Sevnice, škofjeloškega Šešiija, reprezentanca 9. armade JLA in domača ekipa. Nepričakovano so zmagah domačini, ki so prehiteli tudi Sevnico, ki igra v drugi zvezni ligi. Ribnica je dobila prehodni pokal ZZB NOV.
F. L.
ŠPORTNI KOMENTAR
Plodna tla razsipanja
Pionir je pokazal, kakšen naj bo delavski športni dan, stran vržen denar pa za dvorano!
Sobotne športna igre novomeških gradbincev, delavcev Pionirja, so pokazale, kje je prava pot delavskega športa. Namesto bahavih in potratnih večdnevnih iger so se na Loki pomerili športniki - delavci iz posameznih Pionirjevih obratov. Kajpak skupaj z ekonomskimi rezultati posebno pomembno, pa je dejstvo, da se delavci v gibanju, športu in vsemu tistemu, kar označujemo z besedo rekreacija.
Prav to pa je za delavski šport najbolj pomembno. Na raznih slovenskih in jugoslovanskih igrah farmacevtov, tekstilcev, gradbenikov, cestarjev, elektrikarjev in množici drugih pripadnikov istih strok namreč zapravijo ogromno denarja - brez haska. Za dvomljiv nekajdnevni nastop, na katerem navadno za barve posameznih tovarn tekmuje še nekaj boljših športnikov, ki so zaposleni drugje, gredo namreč milijoni.
Odveč bi bilo zdaj, ob taki
obremenjenosti gospodarstva, predlagati, naj bi s skupnimi močmi zgradili prepotrebno dvorano za šport v Novem mestu. Predlagati velja zato druga-že: mar so vsi tisti, ki odločajo, koliko bodo zapravili na najrazličnejših ,,-iadah“, sploh pomislili, kako neumno naložen denar je to? Za množično rekreacijo delavcev ne gre nič, saj na takih igrah nastopa kvečjemu nekaj deset ljudi. T.udi tekmovalni uspehi so nepomembni, saj je pravzaprav v vseh takih tekmovanjin prestiž najvažnejši, in tisti, ki tekme organizira, navadno poskrbi tudi za to, da bo zmagal. Razmetavamo milijone, od katerih nimamo nobene koristi.
Če pa bi gospodarstvo v Novem mestu tisti denar, ki ga vloži v ,,-iade“, vložilo v sklad za novo športno dvorano, sem prepričan, da bi tako dvorano Novo mesto v nekaj letih tudi imelo. Druge možnosti zanjo pa zdaj ni videti!
J. SPLICHAL
>*Jl
y>
i|W
BREZ BESED
Polenfiid lli< 1 p^ed 20 leti I
Samoupravljanje v LIP
DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE pri kolektivu LIP Novo mesto ni prazna beseda. Delovni kolektiv je, rekli bi, že prešel na najvišji tip delavskega samoupravljanja: namesto delavskega sveta imajo „Zbor kolektiva", ki kot celota razpravlja in sklepa o problemih podjetja. Pri tem podjetju je upravni odbor res samo izvršni organ, naj višji organ samoupravljanja pa je zbor kolektiva.
NEVAREN POŽAR sredi Novega mesta. Zategnjen pisk sirene je tik pred polnočjo od petka do sobote v preteklem tednu zbudil iz sna prenekaterega Novomeščana. V prostoru za stavbo, kjer so skladišča in kolarska delavnica Mestnega mizarstva, v I. nadstropju pa je Čevljarska industrija, je izbruhnil verjetno podtaknjen požar, ki je hitro zajel leseno supo in kolarsko delavnico. — Škoda na objektu, lesu in glavni stavbi bo znašala verjetno nekaj milijonov dinarjev, je pa krita z zavarovalnino. Tudi ta požar je pokazal, da je novomeško ■ gasilstvo nezadostno opremljeno s cevmi in da je mesto navzlic svoji gasilski četi v veliki ,nevarnosti, če bi prišlo do podobnih večjih požarov.
ZE KAKIH PET let se govori o gradnji prepotrebnega mostu čez Lahinjo pri vasi Giršiče, vendar je vse do sedaj ostalo samo pri obljubah in govoricah. Menda si še niso edini niti v tem, kdo naj ga gradi, občina ali okraj.
ČLANI KULTURNO-UMETNIŠKEGA društva so sklenili, da se bo njihovo društvo imenovalo po prezgodaj umrlem heroju socialistične izgradnje tovarišu Borisu Kidriču. — Društvo si je letos postavilo koledar prireditev in dela načrtno. Kulturno društvo v Stopičah se odlikuje tudi po rednih poročilih in dobri organizacijski utrditvi.
DOVOLJENJE za potovanje v inozemstvo vam najhitreje in najceneje preskrbi — PUTNIK, Novo mesto.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. julija 1953)
■
i
Zgodilo seje...
ŽIV ALI NE? - Ko se je 26-letni delavec iz brazilskega Sao Paola oglasil na matičnem uiadu, ker je hotel dokumente za poroko, je prestrašen ugotovil, da je — mrtev! Dokument sta podpisala zdravnik ir oče. Zdaj ugotavljajo, kako se je to moglo zgoditi, vendar sta zdravnik in oče že mrtva - vsaj tako piše v matičnih knjigah. „Mrtvec“ pa se bo vseeno ženil!
LEDENE GORE - Plovba čez severni Atlantik bo letos bolj nevarna kot prejšnja leta. Po hudi zimi so začeli od severovzhoda pihati močni vetrovi, ki prinašajo ledene gore. Računajo, da bo letos 700 takih čeri, običajno pa jih je pol manj. Priložnost za nov Titanic .. .
VSAK SE ENKRAT UJAME - V Daki je šel v policijske anale nenavaden zločin: 35. žena je zadavila moža, preden mu je uspelo poročiti se s 36. izvoljenko svojega srca. V sporočilu ni podatkov o tem, koliko otrok je imel večni ženin. Morebiti pa je skušal postati rekorder na tem področju!
VSI SMO ZA ŠALE - Arheologi so v Egiptu našli prekrasno mumijo, za katero so menili, da je truplo neke princese. V 3.000 let starem sarkofagu so mnogi videli odlično najdbo, mumijo princese Mutemhet. Princesa naj bi umrla, ko je bila še otrok, dali pa so jo zraven velike svečenice Makare, ki je umrla kot porodnica. Ko so vse tako lepo ugotovili, je rentgenski posnetek pokazal, da ne gre za princeso iz 21. dinastije, pač pa so mumificirali — pavijanko. Smeh je zdrav, so menili že stari Egipčani...
ZAVAROVANI IBIS - Ibis, ena izmed najredkejših ptic na našem planetu, bo poslej zavarovan. Svetovni sklad za varstvo divjadi je namenil 200.000 funtov za nakup zemljišča pri Biderziku ob Gornjem Evfratu, kjer gnezdijo ibisi. Bolje pozno kot nikoli!
PRAŠIČ V MORJU - Približno 25 km od obale Floride so našli izmučenega prašiča. Ko so ga potegnili na ladijski krov, se je najprej napil vode, potem pa je izčrpan zaspal. Kajpak niso mogli ugotoviti, kako je prišel v vodo Atlantskega oceana. Važno je, da je živ (če ga niso že pojedli) ...
POLICAJ ZNA NAJBOLJE -Bivšega policijskega komisarja v francoskem Lyonu so zaradi zvodništva obsodili na pet let aresta in mu naložili še 300.000 frankov globe. Komisar, ki je bil poklican za preprečevanje zvodništva, je imel pod svojo zaščito več javnih hiš in hotelov, kjer so se zbirale radodarne cipe. Ker je že poznal, kako se takim stvarem streže!
KAJ SE ZGODI, CE ... - V neki gimnaziji v Capetownu so imeli alarmno vajo. Da bi bila zadeva bolj resna, je ravnatelj vrgel dimno bombo. Ob misli na zadnjo uro so se dogajale smešne stvari: petošolka je skočila ravnatelju okrog vratu in mu izpovedla ljubezen, eden izmed dijakov je pretepel profesorja, več drugih pa jih je v paničnem strahu poskakalo skoz okno in so si izpahnili noge. In vse to zaradi malo dima. . .
KENIJCI NISO OD MUH - Na atletskem kenijskem prvenstvu je v teku na 1500 metrov zmagala bosa 14-letnica, revna kot cerkvena miš. Ni imela denarja niti za športno opremo: tekla je v obleki. To, daje bila bosa, niti ni nenavadno, saj nekateri njeni sodržavljani tečejo tako tudi na olimpiadah. Dali so ji športno opremo, Kenija pa pričakuje od nje medaljo v Montrealu. Kje je še leto 1976!
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
300 let zmage nad Turkom
(Novomeška) društva prirede dne 2. julija v spomin tristoletnice zmage nad Turkom pri Sisku slavnost s sledečim vsporedom: Ob polu 10. uri velika maša se slavnosti primernim nagovorom v kapiteljski cerkvi. Meščanska garda, gasilno in rokodeljsko društvo gre korporativno k sv. maši, druga društva pošljejo odposlance. — Popoldan ob 3. grejo uniformovana društva, Meščanska garda, gasilno društvo, „Dol. Sokol“ in rokodeljsko društvo in corpore z zastavami in godbo v hosto gosp. Smola, kjer bode ljudska veselica.
(V Trstu) so imeli volitve za mestni in deželni zbor. Vlada je podpirala sedaj tako zvane konservative, ki so še pošteni Avstrijci — a vendar le so zmagali najhujši Italijani, koji le čez moije v Italijo škilijo. Hud udarec je to za Slovence, pa tudi za vlado, kije doslej le preveč skozi prste gledala tem lahonom. Slovenec je vselej zvest, Slovan je dober Avstrijan — te pod-
v
A| | ■ I
Skylaba
v . J .	.	_»	I
astronavtov!
Znameniti von Bra'uTT
•I	.v, . J I
I velikega. Prva posadka ne- I
I ,	I	u A	1	•	•	1
državah in pripovedovala svoje vtise. Američani tudi niso pozabili našteti rekordov, ki jih je postavila posadka Skylaba. Trije vesoljci so upravljali doslej najdaljšo in najtežjo letalno napravo (108 metrov ozir. sto ton). Preleteli so 18,4 milijona kilometrov, y vesolju so bili 28 dni in 50 minut. V prestižni tekmi s Sovjeti so tako presegli ruski rekord Sojuza 11, ki je bil v vesolju 23 dni, 18 ur in 22 minut.
V dirki za osvajanje vesolja pa je to lev celofan za-
24 ur po tem, ko so trije vesoljci pristali v Pacifiku, pridružila zaskrbljenost. Vesoljci imajo namreč težave s srcem in krvnim obtokom. Bo sploh mogoče ostali v vesolju dlje, bo mogoče leteti na Mars? Tako se spra-
ni i kV	i	•
.	i	J - Ul
obšla ga je slabost, bil je sel zdravniškega pregleda na
Strokovnjaki za vesoljsko medicino sodijo, daje glavni
^^nakrskSr imeT tudi sovjetski vesoljci. Omotica, nepravilen utrip, nizek krvni pritisk in razkoračena stoja ter spremembe v^kostnem
ko sta se vrnila z 18-dnevne-ga poleta.
Dr. Saccetti: vznemirljiva izjava
Ves razred drogiran
Strahotno izjavo je dal dr. Marcello Saccetti, svetovalec za higieno in zdravje rimske občine: „Trdim, da so bili v petem razredu ene izmed rimskih osnovnih šol vsi učenci drogirani. To je klinično dokazano! Trdim, da je prekupčevalcev z drogami po šolah vse več!“
To pa še ni vse. V Rimu jemljejo učenci na sedmih izmed desetih šol drogo. Pred nekaj meseci so namreč občinske oblasti naredile anketo, ki je dala porazne rezultate. Od 400 tisoč mladih Rimljanov, starih 15 do 25 let, jih je kar 144 tisoč vsaj enkrat vzelo mamilo. Položaj je vse slabši, saj uživalci mamil namesto hašiša in marihuane vse pogosteje segajo po morfiju, heroinu, kokainu in anfetaminu. Razen tega je r o-prečna starost uživalcev mamil vse nižja!
Kajpak je najhujše od vsega doslej znanega dejstvo, ki ga je sporočil rimski svetovalec: ves razred na eni izmed perifernih šol v Rimu je bil 'drogiran. 30 učencev, starih po 11 let, je bilo pod vplivom mamila, kar je bilo tudi klinično dokazano! Najhujše od vsega pa je to, da so otroci dobesedno spali nekaj dni, pa je učitelj mislil, da so zaspani, ker so pozno v noč gledali televizij6. Šele potem je obvestil o nenavadnih dogodkih v razredu ravnatelja in klobčič se je odvil...
Mamila so v Rimu med mladino postala tako velik problem, da so že leta 1971 vpeljali telefon s številko 736-796: mladim v stiski pomagajo, da se rešijo strahotne pasti. Dr. Saccetti sodi, da so z 2.000 telefonskimi pozivi, kolikor so jih dobili, prišli tudi do prenekaterih dragocenih podatkov, ki naj bi v bodoče pomagali preprečevati širjenje uživanja mamil.
m
pirajte, pa bode kmalu drugače.
(Volitve) na Nemškem so končane. Vladi skorej ne bodo po godu, ker ni gotovo, da bi dobila večino, ki bi privolila, da se vojska še pomnoži, kar bi stalo kacih 60 milijonov mark več na leto. Bog daj, da se to ne doseže!
(Iz Hinj). Dne 20. t. m. popoldne okoli 4. ure imeli smo velik požar v naši fari. Vas Sela, ki šteje 27 številk, je vsa do tal pogorela. Ogenj se je vnel ob času, ko so bili skoraj vsi ljudje na polju. Začel je goreti najprvo hlev za živino na zahodnji strani vasi. — Skoda je zelo velika. Cenili so jo na 36.000 gld. A je še večja, zakaj zgorelo je nekaterim gospodarjem čez 100 mernikov žita, enemu nad 200, pravijo da nad 800 gld. papirn. denarja, veliko ovac, goved itd. Kdo je zapalil, se ne ve prav. Govorijo, da so, kakor po navadi, otroci to storili.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. julija 1893)
Vsi za enega
V Mišjem dolu so bili jako razburjeni. Ljudje so stali v gručah in se jezili.
„Kaj vas je doletelo? “ sem jih vprašal.
Eni so tožili, da morajo od zaslužka plačati davek za nazaj in naprej, akoravno se še ne ve, koliko bodo zaslužili. Hišnim gospodarjem pa ni bilo všeč, da morajo plačevati od vsake hiše, nove ali stare bajte, le kmetje so se menda rešili tega. Najbližji od njih pa mi je zaupal: „Martin, ti si nekdaj veliko tihotapil, lovili so te me-jači in drugi, pa si jih vedno ukanil. Še nam pomagaj, da se rešimo tega. “
,JVe bom,“ sem se odločno uprl.
„Pa nam vsaj povej, čemu je prišlo do tega!“ so me še nagovarjali.
„Naj vam bo,“ sem se vdal. „Anti veste, kaj napravi učitelj v šoli, ako šolarji napravijo škodo? Akoravno vedo za krivca, pa ne povedo zanj, naloži plačilo vsem
enako. Enako je kriv tisti, ki je naredil škodo, kot oni, ki ni hotel povedati. “
„Kaj ima šola opraviti z nami? “ so se čudili.
„Tudi za vas bo šola pa še draga povrhu. Vsa leta ste vedeli za tiste, ki so s krajo, goljufijo, neplačevanjem davkov, prekupčevanjem ali kako drugače grabili novce na kupe. Vedeli ste zanje, pa ste se oblastem smejali v brk. Koga so ulovili? Skoraj nikogar, ker niste hoteli pomagati. Zdaj boste pa škodo vsi plačevali: eni pri plačah, drugi pri hišah ali ako drugače. Vsi bomo trpeli. Vsi za enega, eden za vse. “
„Že prav, vendar si tudi ti nekdaj tihotapil, “ so mi žugali.
„Seveda sem, vendar zgolj zato, da ljudje niso ostali brez soli, obogatel pa nisem, kajt; od vsega imam le kobilico in klobuk širokih krajev, da imam streho nad glavo. “
_________________MARTIN	KRPAN	J
Luteransk
potomec?
ZENSKA NADOBLAST
Ko je med razpravo o kadrih na medobčinskem svetu ZK Ljubljana Franc Godeša, ki je tudi sodnik okrožnega sodišča, poudaril, da je žc 70 odstotkov sodnikov žensk, je predsednik sveta Jože Drnovšek žalostno \Ugotovil:
- Tako nam ženske ne kroje pravice le doma. . .
VRABCI - Par vrabcev si je v francoskem mestu Mouaux našel gnezdo v rumeni luči semaforja, ki usmeija promet. Ni poročil, če so avtomobilisti pozorneje gledali vrabce ali zeleno in rdečo luč. Rumena na semaforih tako ni odločilna . .
V KOELNU, NE PRI NAS - Nad koelnsko mehanično delavnico visi napis: „Plačate samo znesek po predračunu. Napako, ki jo prezremo pri sestavljanju predračuna, popravimo brezplačno.“ Pri nas bi v napisu pisalo kvečjemu, da tako napako zaračunajo dvojno. Razni kraji razni običaji!
Plug običajen, toda kup drugih zanimivosti!
„Imam star plug. Anton Štemberger, Mirna peč 17.“ Kratko sporočilo, skoraj časopisni oglas, ni obetalo veliko. Ker beseda ni konj, je veljalo pogledati.	4
Tisti dan je Štemberger dajal malico znancu. V salami in vinu, ki sta dišala z mize, ni bilo nič starinskega Starinska je bila hiša in še marsikaj v njej.
„Kužno znamenje s podobo Janeza Nepomuka, ki je z dvignjenim prstom odganjal kugo, je staro vsaj 500 let. Stalo je ob večji luži pri hiši, ki je stala ob glavni cesti.“
STAR URNO MOR NAROD
PREVOD
SV.
PISMA
N A S PISATELJ
PERNATA
ŽIVAL
RENU
DETERGEMT T
STRUZEK
RENE
SCARTES
SKLON
VOJVOD.
MESTECE
EKSPERT ZA VINA
ZEL.OKSID
URNOMOR
LETOVIŠČE
NAŠA
SVETO -ZAREVO
NOVA
GVINEJA
SEZNAMOM
STRONCIJ
AM-fILM
IGRALKA
ALZ.LUKA
1SDPANSKI
OTOK
GR BOG MODROSTI
DIŠAVA
NACIJA
FRANK BRAUN:
Teniška sekira v VVimbledonu
Zaradi našega poklicnega igralca Pilića štrajkajo pravzaprav vsi najboljši poklicni igralci na svetu - Pilić: »papirnati play-boy«!
Gospodarje znamenje shranil do današnjih dni. Veliko bere in se je navadil ceniti stare predmete. Nekoč je pri planiranju zemlje nedaleč od hiše našel zarjavelo podkev. Natanko tako je kasneje zagledal v ljubljanskem Narodnem muzeju in tlesknil z dlanjo ob čelo: „Prava turška podkev! “ Drugič spet mu je zemlja odkrila osnik, nekakšno sulico, s kakršnimi so puntarski kmetje v Gubčevih časih prebadali biriče.
Starih predmetov pri Štem-bergeiju res ne zmanjka. Pokazal je likalnik, s kakršnim so v starih časih likali tako, da so ga najprej segreli na ognju. Žokal-nik, kakršnega ima, ponekod pravijo tudi sekalo, so v svinjskih kuhinjah uporabljali pred več kot sto leti. Iz starih časov so tudi grabljice,.s kakršnimi so krovci ravnali skopo na slamnatih strehah. Tudi železna kozica na visokih nogah se je štember-geiju ohranila.
Klobuk z glave tudi pre Štembergeijevo hišo. Gospodar trdi, da je iz luteranskih časov. Zgradil jo je bil menda neki predikant, ki je prišel iz Bavarske, se pri nas zagledal v pravšno deklico ter ostal. Štemberger je prepričan, da je tako res, in ponosno govori, da sega njegov rod tako daleč nazaj — v siv davnino.
Teniški turnir v Meki svetovnega tenisa, londonskem Wimbledonti, bo letos drugorazredna prireditev:	78
profesionalcev, igralcev, ki potujejo s turnirja na turnir in pobirajo mastne nagrade, je bojkotiralo udeležbo, samo dva stavkokaza sta se našla v druščini multimilijonarja Lamatja Hunta: Anglež Taylor in Romun Nastase. Združenje profesionalcev bo odločilo, kakšna kazen ju bo doletela.
Da bo mera polna, imamo Nikole Pilića. Pilić je drugič
na naslovnih straneh angleških časopisov — prvič je bil, ko se je v Londonu poročil.
Slava mu je stopila v glavo in mu zaslepila oči tako, da je zahteval 5.000 dolarjev za nastop v državni reprezen-
glavno zaslugo v tem nečednem teniškem poslu Jugoslovani, in sicer po zaslugi našega splitskega profesionalca Piliča, „playboya iz papiija“, kot ga je imenoval Jovanovič, nekdanji partner
I
I
Franulović, zvezni kapetan inž. Nikolič in Pilić - ko je bilo še prijateljstvo. Zaradi Pilića se je svetovni tenis razdelil v dve bojeviti skupini!
tanci. Namesto da bi bil ponosen, da sme igrati za naše barve, je zahteval denar. Teniška zveza ga je kaznovala z 9 meseci prepovedi nastopanja, mednarodna zveza je kazen spremenila v en mesec. Zato ni mogel v Wimbledon - zato so .štrajkali njegovi somišljeniki.
V Piliću, lovcu za zaslužkom, ni niti kančka patriotizma. Vprašanje je seveda, kako je zveza sploh lahko dovolila, da je postal profesionalec. To je kajpak druga zgodba, toda kako bo Pilić pogledal v obraz poštenih ljudi? Split mu je dal stanovanje, dal mu je še gradbeno zemljišče. V zahvalo je dobil dofuto!
Londonski športni komentator Laurie Pignon je zapisal: „Poklicni igralci tenisa, ti zoprni in malenkostni pohlepneži, so najbolj lakomni ljudje na svetu. Zaslužijo ogromno, pa bi radi še več ...“
Wimbledon se je kljub temu začel, vendar so poklicni igralci, zaščiteni z milijoni dolarjev teksaškega kapitalista Hunta in menagerja Kramerja, izkopali bojno sekiro. Kdo bo močnejši: denar ali mednarodna teniška federacija? j. SPLICHAL
J02E SPLICHAL :
Zanesljivo je zanesljivo, so rekli v novomeški ZK in SZDL - in oboji kandidirali Janeza Slapnika na vodilni položaj! ,
Rokometaši Krmelja so tako pozorno gledali v zemljevid, da so šli igrat tekmo v Artiče, prišli pa so v - Semič/
Dobro je, če ima človek več položajev:	ravnatelj
metliške šole Ivan Žele je za revijo prostovoljnih šolskih dejavnosti interveniral na Dolenjskem listu kar kot občinski predsednik.. .
Rešitev preišnie križanke:
				■■tar			■ST	...	ah		a		
				p	k A	0 1	u A	£ T>	* iM 'i*				k.
					v/	o	>		l k k			A	Z.
					1	S			t i*		A	M	
				T	*	T	>	A	M	A		T	Ič.
			f?1	O	K	-	A	K.	Bffl	iS?	l	A	t
		'	* is			t	»	A			A	t	A
■irf	o		p	v	A	*	w		A	v	T	\	v:
sr		o		A	?	_1_	s.	T	o	7	\	c	A
			b*.	N	€ A	t	A	riiV«	i	1		K	c
						l	C	“i.	l	S	T		••
PRISTANEK V PRASKUPNOSTI
I
mrn&k
9. Čemeli so pralovci tako na vlažnem mahu in na vso ihto slavili boga s pramolitvijo.
„Prahladili se bodo!“ je rekla Klara in božanstvo Paradižnik je stopil k možem in jih za kosmato brado prijazno dvignil na noge.
Zdaj si je tudi Klara blagovolila ogledati zverino v jami. To je bil za divjake nedvoumen znak, da si je boginja zaželela plašč iz mamutovega krzna. Dobila ga
je, prej kot bi sodili! Pralovci so vešče pokončali zver, jo odrli in Klara je dobila še topel kos kože izpod vratu.
Tudi Paradižnik je dobil svoj kos. Tiste iz učbenikov znane praminimalke je dobil in okel, da bi si ga zataknil v nos...
Kajpak, še veliko je- ostalo od orjaškega mamuta po tej ceremoniji. Divjaki so mahali in mahali s kamnitimi sekirami po mesovju in na zadnje so naložili na svoja
krepka pleča najlepši kos, desetmetrsko pljučno pečenko. Odzibali so se z njo v dolgem sprevodu proti domu.
Sredi te dolge procesije pa se je zibal v svojem božanskem vozilu sam vsemogočni s svojo ženo! Kako neki bi mogel reči ,,ne“ simpatičnim pralovcem, ko so ga v svojem zategnjenem narečju povabili na ogled vasi in seveda na grižljaj sočne pljučne pečenke?
MARISA
-Prosim vas, povejte mi ^se od začetka, - je dejal inšpektor. — Vi torej stanujete v hotelu „Palače “ in vse se je začelo sinoči?
— Pravzaprav že popoldne, — sem ga popravil. — Tedaj sem prvič zagledal Mariso. Sedela je z očetom in pila kavo.
— Dekle vam je bilo všeč? — je vprašal inšpektor. - Je lepa?
— Temnih las, počesanih tako, da so podobni turbanom. Krasen obraz z velikimi, sijočimi očmi. Nosila je zeleno obleko.
— Pa oče?
— Moški v najboljših letih, negovan, z belimi zalisci.
— In tedaj ste se spoznali z njo?
— Popoldne še ne, — sem mu pojasnil. — Šele zvečer v hotelskem baru. Spet je bila z očetom. Glasba je igrala ča-ča-ča. To se mi zdi krasen ples. Dovoljuje marsikaj. Človek lahko objame partnerico. Prav tako pa je prijetno, če jo drži malce od sebe in ji gleda v oči. Zaprosil sem Mariso za ples. Kot ste prejle povedali: spoznala sva se. Veste, da sem trgovec. Trgujem s pisarniškimi aparaturami. Do potankosti vam lahko pojasnim prednost te ali one naprave. Ne morem pa vam pojasniti, kaj se je zgodilo med plesom. Gledal sem jo v oči in vzdržala je moj pogled. Ustnice je imela na pol odprte.
— Dobro, dobro! - me je prekinil inšpektor. - Torej ste se zatreskali?
-Mora to biti v zapisniku? - sem zamrmral, kot da goltam vroče cmoke.
— Pripovedujte naprej! - je ukazal inšpektor.
— Še nekajkrat sva plesala. Očarala me je. Bila je tako mlada, okoli sedemnajst let, se mi zdi.
— Vam je predlagala, da se sestaneta?
— Ne vem, vem samo, da sva se dogovorila, da bo pustila vrata svoje sobe odprta. Sem vam že povedal, da sva imela sobi v istem hodniku? Njena soba je nasproti moje. Ob enajstih sem šel k njej. Vrata niso bila zaklenjena. Odprl sem jih in hitro vstopil. Marisa je sedela na robu postelje. Gorela je samo lučka na nočni omarici. Bila je res lepa podoba.
Moral sem si malo oddahniti, da sem lahko nadaljeval.
— Vstala je in šla sva si nasproti. Objel sem jo. Njene ustnice so bile tople in so vrnile moj poljub. Toda to je trpelo samo trenutek. Nato je začela kričati.
Inšpektor se je čudno smehljal, ko da ne verjame.
— Da, vpila je! — sem ponovil. — Bil sem presenečen, kot ste sedaj vi. „Marisa, ‘ sem šepetal, „pri bogu, bodi mirna Zbudila boš očeta! “ Morda ne bi smel omeniti očeta, kajti tedaj je začela še bolj kričati. Ko se je iztrgala iz mojega objema, sem stopil k njej in jo hotel pomiriti. Pa brez uspeha. Hotel sem iti iz sobe, ko se je pri vratih pojavil njen oče. V roki je držal revolver. „Kaj iščete v sobi moje hčerke? “ - je vpil in vihtel revolver okoli mojega nosu. Marisa me je rešila. „Oče, ne dotakni se ga, nič se ni zgodilo!" je rekla. „Praviš, da se ti ni nič zgodilo!“ je besno zavpil oče in povesil revolver.
Nekdo je potrkal na vrata. Ne da bi čakal na odgovor, je v
sobo stopil lepo oblečen moški in vprašal: „Kaj pa se dogaja? Slišal sem vpitje. Jaz sem hotelski detektiv. Prosim, zabavajte se bolj tiho. Zbudili boste druge goste!“ ,Da se zabavamo? “ je planil oče. „Tale gospodič je vdrl v hčerkino sobo. Prišel sem ravno še pravi čas, da sem preprečil nasilje! Inšpektor se je še naprej smehljal.
„Nasilje? “ je ponovil detektiv prestrašeno in se prijel za zadnji žep, vendar orožja ni izvlekel. Verjetno je videl, da se Marise ni nihče dotaknil, ker je bila njena komplicirana frizura v najlepšem redu, njena tesna obleka pa na svojem mestu. Mimo tega ga je detektivska izkušnja naučila, kakšni so videti nasilneži, jaz pa sem mu bil simpatičen. Nasmehnil se je in rekel: „Jasno je, da se ni nič zgodilo. To stvar lahko uredite brez hrupa! “
Oče je zagrabil telefon.
— Poklical bom policijo.
— To vam ne bo nič koristilo, - ga je ustavil detektiv. Samo škandal bi povzročili nič več. Ta škandal bi škodil tako hotelu kot ugledu vaše hčerke.
— Ta pridanič pa naj se gladko izmaže samo zato, ker se bojimo škandala? —je besnel oče.
— Ne bo se izmazal. Kaznovan mora biti, se je nasmehnil detektiv.
— Pred dvema letoma sem imel podoben primer, krivec se je skesal in plačal Rdečemu križu deset tisoč mark.
— Nori ste! sem dejal.
Deset tisoč mark je premalo! - je zavpil oče.
— Deset tisoč! — je prezirljivo zaprhala Marisa. - Fuj!
— Razmišljal sem. Ne bi bilo prijetno, če bi se pojavil v časniku. Moj trgovski uged!
— Plačal bom pet tisoč! - sem rekel. Pa niti pfeniga več! Izpolnil sem ček. Vzel ga je detektiv.
— Rdeči križ vam bo poslal potrdilo, — je rekel.
Zjutraj sem zgodaj vstal. Ko sem stopil na hodnik, sem opazil, da je soba nasproti moje prazna. Sobarica je pravkar pospravljala. Mislil sem, daje vzrok njunega odhoda sinočnji dogodek. Poklical sem recepcijo in želel govoriti s hotelskim detektivom.
— Naš hotel nima nobenega detektiva! — mi je rekel šef recepcije. - Ne potrebujemo ga.
Inšpektor me je gledal tako čudno, kot da ima pred sabo redko zver iz živalskega vrta. Nato je pogledal na uro.
Banke odpirajo danes ob pol devetih. Imava še deset minut časa. Stavim, da bo danes prva stranka namišljeni hotelski detektiv, če to ne bosta očka ali hčerkica Marisa. Pojdiva!
Ko sva sedla v avto, sem ga vprašal:
— Inšpektor, kar se mene tiče, ali je to kaznivo?
Nasmejal se je in mi puhal oblake dima iz svoje cigare v
obraz. Bil mi je všeč, njegov nasmeh pa je bil grozen, brez čustev. Seveda, on ni poznal Marise, ni plesal z njo, ni ji gledal v oči.
— Dragi prijatelj! — je odgovoril. — Navadno se reče. kazniva neumnost. Toda to so fraze. Neumnost sama po sebi ni kazniva.
*
ŠOLARJI ZA KONEC LETA
Spet se je izteklo šolsko leto in nov rod učencev osmih razredov je zapustil osnovnošolske klopi. Za zaključek leta so na vseh šolah v brežiški občini pripravili pestre kulturne programe in razstave, ki prikazujejo uspehe celoletnega dela na raznih področjih. Učencem so na zaključnih proslavah podeljevali bralne značke, Vegova priznanja in zlate značke bratov Ribarjev za odličen uspeh.
SE ZMANJKALO BO
Sklad za negospodarske investicije bo imel letos precej izdatkov. Mednje sodijo: delež brežiške občine za dokončanje koncepta dolgoročnega razvoja Posavja, sofinacira-nje razvojnega programa za Kozjansko, plačilo zazidalnih načrtov za naselja Čatež, Cerklje, Zakot, Trnje in Bizeljsko, plačilo sanacijskega načrta za Brežice, pomoč vodovodnim odborom in več drugih izdatkov.
NOVO V BREŽICAH
MNOŽIČNO V KOSTANJEVICO. Člani Avto-moto društva so v nedeljo skupaj obiskali Kostanjevico. Kolona avtomobilistov in motoristov je malo po deveti uri krenila na jubilejno proslavo hrvaško-slo-venskega kmečkega punta.
BORCI LETUJEJO. Od nedelje preživlja dopust ob moiju tudi prva skupina članov Zveze združenj NOV in njihovih svojcev. Do konca avgusta se jih bo izmenjalo 78. Vsaka skupina šteje 14 ljudi in bo preživela v Savudriji po deset dni.
KRVAVA BAJKA. Na prireditvi „Svoboda in mladost“ v domu JLA so minuli teden prikazali udeležencem tudi jugoslovanski film Krvava bajka. Odprli so še razstavo fotografij iz narodnoosvobodilnega boja, Partizanska knjiga pa je ob tej priložnosti prodajala pester izbor svojih knjižnih izdaj.
ŠTUDIJA O KANALIZACIJI. Svet za urbanizem je pred kratkim razpravljal o bodoči ureditvi kanalizacije in čistilnih naprav v Brežicah. Študijo je izdelala inž. Ksenija Grumova z Zavoda za vodno gospodarstvo v Ljubljani, ki je prisostvovala razpravi. Svet je zatem obravnaval še poročilo stanovanjskega podjetja v Brežicah.
BREŽIŠKE VESTI
V	Artičah so za konec šolskega leta učenci prikazali kar pet razstav: fotografsko, tehnično, hortikulturno, likovno za nižjo stopnjo in likovno za višjo stopnjo. Starši in gostje, ki sojih povabili v šolo, so si z zanimanjem ogledali sadove prizadevnega dela mladih. (Foto: Zupančič)
Bomo zajezili odhajanje?
Dodatek učiteljem za delo na vasi
Malo pred iztekom šolskega leta so prosvetni delavci zvedeli za razveseljivo novico: skupščina temeljne izobraževalne skupnosti je namenila okoli 160 tisoč dinaijev za izplačevanje dodatkov učiteljem na podeželskih šolah od 1. julija dalje. Ta ukrep naj bi zajezil beg prosvetnih delavcev iz vasi v mesto.
Vse šole, razen brežiške, so po težavnosti delovnih razmer razdelili v tri skupine: Za Mrzlavo vas, Kapele in Skopice so določili mesečni dodatek po 150 din na prosvetnega delavca, za Artiče, Veliko Dolino in Globoko po 100 din ter za Dobovo in Cerklje po 50 din.
Letos bo temeljna izobraževalna skupnost razpolagala s 13 milijoni dinarjev. Kljub dvanajstodstotnemu povečanju bo to komaj komaj zadostovalo za financiranje predšolskega varstva, osnovnega šolstva, malih šol, za prevoze otrok, za de-
javnost glasbene šole, izobraževanje prosvetnih delavcev ter osebne in druge izdatke izobraževalnih zavodov.
Tokrat so se člani skupščine v razpravi precej dolgo ustavili ob glasbeni šoli v Brežicah in ob nuji po večjem vrednotenju njenega dela. Zavzeli so se za boljše delovne pogoje glasbenih učiteljev in boljšo skrb za staro, že nevarno šolsko poslopje, v katerem je glasbeni pouk. V izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti so izvolili tudi ravnateljico glasbene šole Elizabeto de Gleria.
Z načrtnim delom do velikih uspehov
Visoka priznanja prometni vzgoji otrok v krški občini
Uspehi, ki jih v zadnjih dveh letih dosegajo krški pionirji na tekmovanjih v poznavanju prometnih predpisov in spretnostni vožnji, so res veliki in so vsekakor plod dolgotrajne, načrtne prometne vzgoje po osnovnih šolah.
Ko so člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na zadnji letošnji seji ocenjevali uspehe dela z otroki, so posredovali veliko spodbudnih podatkov. V petnajstih prometnih krožkih po osnovnih šolah in treh v vzgojnovarstvenih ustanovah so v delo vključili več kot tisoč otrok. Toliko jih je namreč tekmovalo na šolskih prvenstvih, ki so najboljše pripeljala na občinsko tekmovanje, zmagovalca pa še na področno in kasneje na republiško prvenstvo. Tamkaj je ekipa krške osnovne šole osvojila dobro tretje mesto, njen tekmovalec Bojan Malus pa je z republiško reprezentanco nastopil še na državnem in kasneje na neuradnem svetovnem prvenstvu.
KRŠKE NOVICE
BAZEN PRIVLAČI - Topla) voda v bazenu pri tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj“ ni privlačna samo za kopalce, marveč prihajajo v Krško tudi plavalci - tekmovalci. Ta čas se tamkaj pripravljajo najboljši člani beograjskega Partizana, ravenskega Fužinarja in celjskega Neptuna, tako da je v vodi res živahno in je bazen zaseden od jutra do večera.
TOKRAT DVA - V krški „Gale-riji" od ponedeljka naprej, koje bila slovesna otvoritev, razstavljata Rudi Stopar iz Sevnice in Tone Zgonc iz Tržišča. Stopar se predstavlja s štirinajstimi kipi cikla „Kmečki punti“, Zgonc pa je razstavil 14 krajin. Ob otvoritvi je zapel oktet „Boštanjski fantje44.
SEVNICA PRVA — Na rokometnem turnirju, ki ga je v počastitev občinskega praznika in „Dneva samoupravljavcev44 organiziraj klub iz Leskovca, je zmagala ekipa zveznega ligaša Sevnice, ki je premagala domačine, s Krčani pa igrala neodločeno. Na drugo mesto so se uvrsti-
li	Krčani, domačini pa so bili tretji.
KRŠKI TEDNIK
Načrtno vzgojo vodijo prosvetni delavci, ki pa zaenkrat za delo še nimajo najboljših pripomočkov. Načelo, naj bi ne bila nobena izmed popolnih osemletk brez kabineta za prometno vzgojo, verjetno še dolgo ne bo uresničeno. Zato je marsikdaj samo mentorjevi iznajdljivosti in seveda predanosti do dela pripisati tolikšne uspehe.
Vendar pa prometno vzgojo otrok v zadnjem času le bolje vrednotijo in jo podpirajo. Poleg sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini se v pomoč šolam vključujejo mimo občinske zveze prijateljev mladine tudi krško in brestaniško avto-moto društvo, društvo poklicnih šoferjev in mehanikov ter nekateri delovni kolektivi. Zvezna in republiška priznanja, ki so jih poleg že naštetih organizacij in društev prejeli dolgoletni mentorji v prometni vzgoji Mimica Zarn, tovarišica Jelovškova, Franci Radej in Ivan Petrišič, naj bodo vsem skromna oddolžitev za doslej vloženo delo, ki se bo prav gotovo še nadaljevalo.	2.	Š.
SAMOUPRAVLJAVCI TITU IN KARDELJU
Z zborovanja na predvečer dneva samoupravljavcev Jugoslavije v Krškem so 26. junija poslali dvoje pozdravnih pisem. Prvo so naslovili na predsednika Tita, drugo na Edvarda Kardelja. V obeh pismih izražajo zadovoljstvo nad tem, daje zvezna skupščina 27. junija 1950 na pobudo predsednika Tita sprejela zakon o samoupravljanju; s tem je geslo „Tovarne delavcem!44 postalo stvarnost, nova ustava pa še poglablja samoupravne odnose v družbi.
15. JULIJA REFERENDUM
Volivci v brestaniški krajevni skupnosti so pripravljeni na odločitev. Datum za referendum o samoprispevku jc že objavljen. Petnajstega julija bodo glasovah za graditev rekreacijskega centra v Brestanici. V štirih letih nameravajo uresničiti program za plavalni bazen in igrišča ob njem. Novourejeno središče za oddih prebivalstva bo polepšalo dolino in napravilo življenje prijetnejše. Veliko bodo imeli od tega šolarji. Vsi po vrsti se bodo lahko naučili plavanja, kajti to veščino obvladajo zdaj le redki učenci.
DELAVSKE IGRE:
Vodi Jutranjka
Do jeseni, ko bodo končani dopusti, bo premor tudi za letošnje delavske športne igre. Končana je vrsta tekmovanj v malem nogometu, moškem in ženskem rokometu. V teh igrah jc prevzela vodstvo sindikalna organizacija JUTRANJKE pred LISCO in METALNO. Lestvica ekip v malem nogometu je naslednja: 1. Jutranjka (12 točk), 2. Metalna (11), 3. Prosvetni delavci (9), 4. Elektro (7), 5. Lisca (6), 6. Trgovsko podjetje (6), 7. Tovarna konstrukcij (3) in Stilles (2). Najboljši strelec je bil Stane Kralj (9 zadetkov).
V	rokometu je zmagala Metalna (8 točk), 2. je bila Jutranjka (8), 3. Prosveta (6), 4. Tovarna konstrukcij (6), 5. Lisca (2) in 6. Trgovsko podjetje (2). Pri ženskah sta se pomerili le ekipi Lisce in Jutranjke; pokal je osvojila Lisca. x
Pri rokometu je bil najuspešnejši Tomo Svažič (20 zadetkov). Slika je z zadnje tekme v 2. zvezni ligi pred sevniškim občinstvom, pred Svažičevim odhodom k vojakom. (Foto: F. Pavkovič)
Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu je pod vodstvom prizadevnega telesno-vzgojnega učitelja Staneta Kralja dosegla želen obseg telesnovzgoj-nega udejstvovanja. Dosti pozornosti so posvetili tudi propagandni dejavnosti:	redno so
skrbeh za lepake, Trgovsko podjetje pa jim je v izložbi trgovine s pohištvom dalo prostor za razstavo fotografij s tekmovanj, tekmovalne izide in priznanja. Tekmovanja je navdušeno spremljalo tudi po 300 gledalcev. V jeseni se bodo nadaljevale igre v 10 športih.
A. Z.
Kaj imamo od razvitosti?
Letos veljajo še ista merila za delitev občinske pomoči krajevnim skupnostim: po številu prebivalstva, dolžini vaških poti, številu stanovanj brez elektrike. Koordinacijski odbori SZDL po krajevnih skupnostih so za spremembe v prihodnjem letu.
Podobnega mnenja so bili tudi predsedniki krajevnih skupnosti na posvetovanju o delitvi letošnjega denarja 26. junija v Sevnici. Udeležba je bila bolj pičla: prišli so le iz Šentjanža, Tržišča, Bučke, Loke, Primoža, Krmelja in Boštanja, vseh krajevnih skupnosti pa je v občini 11 Šlo je pač za znano stvar, premleto že na več sejah. Več predsednikov krajevnih skupnosti je opozarjalo na staro resnico: potrebe po urejanju najosnovnejših komunalnih naprav so enako pereče kot v občinah, ki sicer še spadajo med nerazvite. Zaradi tega imajo te občine več ugodnosti, ki jih sevniška nima. Tako znaša občinska pomoč tudi letos le 300 tisočakov, medtem ko je sosednja trebanjska občina to pomoč povišala v primerjavi z lani za 66 odst.!
Na posvetovanju so predsedniki pregledali tudi zapisnike sej koordinacijskih odborov SZDL po krajevnih skupnostih, ki ravno tako obravnavajo pereča komunalna in druga vprašanja. Občinska konferenca SZDL je poslala te zapisnike tudi drugim službam, ki morajo posamezna vprašanja rešiti tako, da zapisane misli ne bodo ostale le na papirju.
Da ponovimo: merila za delitev pomoči so torej ostala pri starem, so pa krivična zlasti za tako star industrijski center, kot je Krmelj. Ta delavna krajevna skupnost je po tem ključu dobila le 6.820 dinarjev, nima niti krajevnega urada, ki bi opravljal tajniške posle, s skrbnim
DARUJTE KRI!
Prihodnji teden bo v torek in sredo v gasilskem domu v Sevnici letošnja redna krvodajalska akcija, v četrtek pa še v Krmelju. Aktivisti Rdečega križa pozivajo občane, naj se v kar največjem številu udeležijo odvzema krvi. Glede na število prebivalstva sevniška občina že lep čas zaostaja po številu krvodajalcev za ostalimi občinami. Kdor se počuti zdravega, se brez škode za organizem lahko odzove tej humani akciji.
gospodarjenjem in najemanjem ]?^ sojU pa se bo letos lotila enomjjoj ske naložbe za krmeljski v y ki bo lahko zajel še 10 vas*-skladu z ustavnimi dopolnili'*' ba proučiti tudi odnose me nimi organizacijami m v skupnostmi. Poteza delavk krnM skega obrata Lisce, ki so se ^ krajevni skupnosti odpovedale bičku, je že začetek. ^ ^ELEZNiK
Od Bučke do Loke
TOČA NAD BUČKO -popoldne je neuije, Ki J	obči’
zaneslo ostalemu delu se . g^u, ne, nasulo na Bučki, a	toiflco
Jerman vrhu in StoPnnepDOd kap' toče, da je je bilo na kup Hu. streh še naslednji dan dop ^„o do je zdelala vse poljS'cm ’ bjčajn° pšenico in vinograde. ■	Če
ljudje za točo niso zavarojian^ bodo že izpolnili pnja javčne kar naj bi omogočilo ^ ^ do-olajšave, bo tod hudo, saj	^ v
hodka. Lanska neurja	,qq sta-
sevniški občini naredila za rih milijonov škode.	__	^je	'e
PRAZNIK LOČANOV gasilci za svojo 9^'let" raznoV^ ves kraj se pripravlja za p Jjjjjcofr 27. juhja. Obetajo P1®1"6" zidani cert železničarske godb	a ('on'-
mosta, krst novega	*J*
bija, gasilsko parado . e cest® nostno otvoritev asfalt*®1 n0-Račiča - Loka. PfS **
vanja bo predsednik ob
ščine Marjan Gabrič. 7 AgUK0.'
PRAPOR BORCEV 2*»^# JA - V nedeljo so članic*l ^ Zveze borcev Zabuko^O P razvfl minsko ploščo padi*. # poj društveni prapor. Na sl £ bili borce in aktiviste Kog^tJ odreda. Zanimivost pnf X> tudi v tem, da so P • yne ^ prevzeli predstavniki W ap| nosti POSAVJE iz Lj por so pripeli tudi trak	^ p
borcev Danila Kumra
Ljubljani. ,a<-ftEK ZA *
BOSTANJ: ZAČET** * *
VO ŠOLO -
mudili v Boštanju pred	rejili
borskega MARLL^A pogoji zadnja vprašanja 8ledfH£T Te dobavi montažne naj bi izbrali tudi naugftjrf*
nudbo gradbenega ppdjelftj
izvedlo gradbena dela.	de)a.
naj bi se namreč ze
SI2VNI&KI Yt& ^
Kdo bo vodja?
Jože Novak: »Načrte imamo!«
Ze spomladi smo govorili z Jožetom o vodovodu za Vrh-trebnje, Grmado, Rcpčc, Gornje in Dolnje Vrhe, Sahovec in del Šmavra v Suhi krajini. „Če bi poprijeli, bi lahko jeseni že zanesljivo imeli urejeno preskrbo z vodo,“ je dejal takrat. Sedaj so načrti že urejeni, akcija pa se še vedno ni začela.
„Lahko bi zajeli 90 hiš. Če bi poprijeli vsi, bi lahko marsikaj pocenili. Vendar koga dobiti, da bi mu ljudje zaupali vodstvo? “ pravi.
Ljudje so mu zaupali že nalogo odbornika. Izkušnje ima tudi od zadnje elektrifikacije. Vendar pa je prepričan, da bi moral biti predsednik te akcije kdo drug. Sedmi križ je že naložil, z ženo sta sama na kmetiji. Rad bi videl, da bi se začelo. Delo kliče predvsem po mlajših!
A.	2.
Neplačniki pestijo nerazvit*
V Poreču uživajo te dni tudi otroci, ki jih pošilja na oddih občinska Zveza prijateljev mladine. Na sliki: Počitek po kosilu. (Foto: Rezi Pirc)
DRAŽJE STANARINE
Z medrepubliškim dogovorom so s 1. julijem odmrznjene dosedanje stanarine in najemnine /a stanovanjske in poslovne prostore. Tako je tudi občinska skupščina Trebnje dala soglasje za povišanje stanarin za 12,5 odst., najemnin pa za 10 odst.
S	tem je storjen prvi korak k bolj ekonomskim stanarinam. Pri teh podražitvah ne bodo prizadete socialno šibke družine, saj morajo tem pomagati solidarnostni stanovanjski skladi.
Kupci so konec marca dolgovali trebanjskim podjetjem kar 46,6 milijona dinarjev, kar znese 70 odst. trimesečne prodaje. Kar 28 odst. teh teijatev je bilo takrat starih tudi že več kot tri mesece, zato so bile odpisane, kot to določa zakoni
Za 100 dinarjev porabljenih sredstev so gospodarske organizacije v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvarile 113,64 din, kar pomeni za 8 odst. manjšo ekonomičnost kot v enakem obdobju lani. Na to je v glavnem vplivalo slabo plačevanje kupcev. Zaradi tega je imelo v tem času drugo največje trebanjsko podjetje TRIMO izgubo, INKOT pa zaradi slabega vodenja. Nasploh so morah odborniki občinske skupščine na seji minuli četrtek, ko so imeli prvič pred seboj podatke za prvo tromesečje, računati tudi na to, da je za poslovanje v začetku leta vedno značilno zaostajanje, vendar stanje se v teku leta popravlja. Tudi osebni dohodki v gospodarstvu so za 8 dinarjev manjši kakor v enakem obdobju lani. Položaj seveda ne sme voditi v malodušje, temveč terja napore vseh dejavnikov.
Ob tem kaže opoz6riti še na težave, ki jih ima občinska skupščina z zbiranjem podatkov za srednjeročni načrt razvoja. Od 40 delovnih organizacij in 17 negospodarskih jc občinski skupščini posredovalo želene podatke le *4 kolektivov; nepopolno sliko o svojih razvojnih načrtih je dalo celo nekaj največjih tovarn. Predvidene stopnje rasti podjetij že
LOVCI ZADOLŽENI ZA ZAŠČITNA SREDSTVA
Ze skoraj dve leti velja občinski odlok, da so lovci dolžni skrbeti za zaščitna sredstva, ki naj bi odvračala divjad s posevkov na kmetijskih zemljiščih. Kmetje st) potem dolžni ta sredstva uporabljati. Če kljub temu divjad naredi škodo, pa imajo pravico do odškodnine. Kot so ugotavljali na seji občinske skupščine minuli četrtek, je ta odlok vse premalo znan. Ker je odstrel v več družinah manjši, kot določajo lovski načrti, je nejevolja kmetov posebno v Sela-Sumberku, Dobrniču in Trebelnem precejšnja. Občinska skupščina je naročila lovskim organizacijam, da do 15. septembra letos pri; pravijo načrte za ukrepe, s katerimi bi preprečevali škodo zaradi divjadi, za zaščitna sredstva pa morajo poskrbeti lakoj.
fll 1$
za prihodnje	vg	J
rast. kot je Predv?*fn a pubhko. Na te.naj"1 JvitiMS bo mogoče ujeti bo j ^ g0sp°
občinske skuPs £®jMcega Pt0fo^' nju in izvajanju akajsk	d JJ,
stabilizacijske pol^ dne spregovorila J^^eVanj*^ lerenca ZK. I a P«2 0joiaJ
veliko voljo, da bi se	^
težavam izboljšal. ^
Drobne z
|
Pulju Jim bo OSI« golo j^ minov. Za miren*,	).
letos že četrta So zVEj^og
TUDI B^nMb telefon^/tel^
julijem so dobU^ t dve od -gj ki na MirninovjP^1 do*d®#
skih številk n	reda-
82-. Bo poslej vc of1)e) ki je doslej že in ^etoijlv, ^ t°fJ slovne stike kN^A	nA^^uii
2D,W^araSo«<»V
ko je P* ^,*čeVal in. ?*&&<£> kopiranj« sPrr' m stroju- je b* na fotokopirne*" kopix^0
na Jc "'^"občanoinppgffj. pa prihrani ..j, jjjcfcp „joji .g.
p Neprimeren tajV« bližini ?eleZknozolec, PJ* j n» Ni ii>
razpadajoč k - o^ kO^A*
si'^ ✓ -rtir? *%&<%#<>
obrat ,!” ieitfzn^^/vsc *JV2
SSgSS.'*'
čimprej uspo del Mirne-
Še vedno je breme na peščici
Komunisti, člani konferencve, bi morali bolj zavzeto in z več odgovornosti posegati med napake - Tokrat kritizirana mlačnost nasploh in nepartijsko obnašanje v treh primerih
Kaže, da sta zavzetost in prizadevnost komunistov, značilni za prvo obdobje po Titovem pismu, upadli, kajti tudi člani črnomaljske občinske konference in niti vsi člani komiteja v praksi med ljudmi niso to, kar bi morali biti: zgled za delavnost in dosledno uresničevanje sprejetih sklepov. Verjetno zato tudi osnovne organizacije nediscipliniranih članov še vedno ne kličejo na zagovor. Breme vsega zahtevnega delovanja je še vedno na peščici komunistov. Tem se funkcije kopičijo, medtem ko drugi lagodno opazujejo, kaj se dogaja. „Tako ne gre več!“ je Jože Vajs, sekretar komiteja, izrecno poudaril.
Očitno je tudi, da politične organizacije v Beltu, skupno s partijsko vred, niso zmožne same urediti razmer v kolektivu, zato je konferenca po dolgem razpravljanju izvolila ko-
ČRNOMALJSKI DROBIR
ČAS VESELIC - Zadnje nedelje se v okolici mesta vrstijo vaške veselice. Črnomaljci imajo ob nedeljah kar lepo izbiro, kje bi se poveselili.
PRVI UKREPI - Komisija za odkrivanje neupravičenega bogatenja ima v „precepu" osem primerov. Ko bo dokazno gradivo zbrano, imena ne bodo več tajnost.
MANJ VARČEVANJA - Da so življenjski stroški precej porasli in da ljudje ne morejo več od osebnih dohodkov toliko prihraniti kot prej, kaže podatek, da je v banki manj hranilnih vlog, zlasti vezanih na daljši čas.
SE VEDNO ODSELJEVANJE -Ob popisu prebivalstva leta 1971 je živelo v 172 naseljih občine Črnomelj 17.138 ljudi, od tega v mestu Črnomelj 3.751 prebivalcev. Kot ugotavljajo, je bilo od leta 1965 dalje število odseljenih občanov za okrog 6 odstotkov večje od naravne-;a prirastka, odseljevanje v večje aje pa se še nadaljuje.
misijo, ki bo komunistom v Beltu pomagala. V tem kolektivu morajo po sklepu konference doseči odgovornost do uresničevanja sanacijskega programa, proučiti problem velikega izmečka in še druge, za Belt značilne napake. Tudi nedavni množični sestanek ni imel pravega učinka in zaposleni se še vedno ne zavedajo, kako resna je zadeva. Gre jim za vsakdanji kruh!
Tudi osnovna organizacija ZK v kmetijski zadrugi se, po oceni komiteja, v času priprav na referendumm o združitvi z Belsadom ni obnašala, kot bi se morala. Ker je bodočnost vsega kmetijskega razvoja v občini odvisna od te združitve, je konferenca komunistom v zadrugi naložila dolžnost pojasnjevati in prepričevati tovariše, da bo referendum
uspel.
Po javni kritiki, ki je bila izrečena Metodu Plutu zaradi protivljenja sklepom glede prevoza semiških otrok v šolo, je bilo o tem veliko besed. Sklep je bil: šola se ne bo več ukvaijala s prevozi otrok z lastnim avtobusom, ker njeno delo ni služiti denar, temveč učno-vzgojni proces, za prevoz pa bo poskrbelo podjedje VIATOR.
E;
A
1
Z razstave izdelkov šolskih otrok na viniški šoli, ki bo odprta do 5. julija. Vredna je ogleda! (Foto: R. Bačer)
KAKŠNO JE STANJE?
Na aktivu ravnateljev belokranjskih osnovnih šol, kije bil 28. junija v Semiču, so ugotavljali, kakšne so razmere ob koncu šolskega leta. Predvsem pereča je kadrovska problematika, razpravljali pa So tudi o učnih uspehih in o nudenju dodatne pomoči učencem, ki imajo popravne izpite.
Proračun sprejet
Pred odborniki važne zadeve
Dolga in zahtevna je bila občinska seja v četrtek, 28. junija, ko so odborniki črnomaljske skupščine obravnavah osnutek programa srednjeročnega razvoja	domače
občine. Razprava je tekla še o delovnem’ poročilu občinske uprave in medobčinskih inšpekcijskih služb, končno so sprejeli letošnji proračun, obravnavah pa še zbiranje sredstev za krajevni samoprispevek in potek javnih del. Razen tega so bile na dnevnem redu še druge, toda manj pomembne točke. *
Letošnji občinski proračun bi moral imeti po zahtevkih uporabnikov nad 16 milijonov dinarjev, s težavo pa so spravili skupaj z republiško dotacijo vred 11,527.497 din dohodkov. Od tega je lastnih sredstev 10 milijonov, 1,327.000 din znaša dotacija republike, od celotnega proračuna pa bo šlo 2,240.000 din za potrebe temeljne izobraževalne skupnosti. Uporabniki proračuna bodo morah dobro zategniti pas, kajti nobeden ni dobil toliko, kot bi potreboval.
Kljub dežju na važen pohod
Enajst ekip Združenja rezervnih vojaških starešin metliške občine je nedavno tega dokazalo, da so dobro pripravljeni
V	nedeljo, 24. junija, je dež le v presledkih nehal močiti tla, vseeno pa smo šli na pripravljen orientacijski pohod za rezervne vojaške starešine. Boljše vremenske razmere je imelo osem ekip, ki so to nalogo opravile že pred tednom dni.
Letošnji pohod je bil v primeijavi s prejšnjimi leti daljši, združen pa tudi z izpiti iz teorije in prakse. Doseženi rezultati pričajo, da so bili udeleženci pohoda dobro pripravljeni na izvrševanje svojih naloh in da so tudi dobro fizično pripravljeni na napore, ki bi jih od njih teijala dolžnost v primeru vaj ah vojne.
Zelo dobri uspehi so bili doseženi v streljanju, v orientaciji na terenu in pri reševanju topografskih nalog, manj pa pri teoretičnem znanju,
SPREHOD PO METLIKI
POTREBNE SO AKCIJE - Prejšnji teden se je sestala kadrovska komisija pri komiteju Občinske konference ZK v Metliki. Razpravljali so o kadrovski problematiki v občini, ki je dokaj pereča, in se dogovorili za vrsto akcij.
KRITIČNO DO NERESNIH -
27.	junija je zasedalo predsedstvo mladinskega komiteja. Razprava je obravnavala spremembe v organizaciji, sodelovanje pri SLO, pregledah so dosedanje delo in se zmenili tudi za bodoče akcije. Kritično so obravnavah tudi mladince, ki se neredno udeležujejo sestankov.
STRELCI OŽIVLJAJO - 25. junija je imela skupščino strelska družina. Izvolili so skupščinske organe, se seznanili z nalogami in pripravami na tekmovanja. V Metliki želijo, da bi strelski šport spet zaživel.
ZAKLJUČNI IZPITI - Slušatelji drugega letnika poklicne šole v BETI so prejšnji teden opravili zaključne izpite. V začetku julija bodo šli v Split, kjer bodo preživeli teden dni zasluženih počitnic.
metliški tednik
vendar to skupnega uspeha ni dosti pokvarilo.
Več pravic
Pouk in pomoč delavcem pri zasebnikih
Na sestanku v Semiču je tekla beseda predvsem o kolektivnih pogodbah in organiziranju sindikalne organizacije za zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Kot ugotavljajo, doslej v veliko primerih pogodba med delavcem in zasebnim delodajalcem -mojstrom, ni bila spoštovana. Delavcem niso izplačevali regresa za dopust, nadur jim niso plačevali, kot bi morah, niso poskrbeli za zaščitna srfedstva pri delu itd.
Da bi laže in enotno nastopali za uveljavitev svojih pravic pri zasebnih d iodajalcih, bo v bodoče poskrbel sindikat. Skušali pa bodo tudi doseči, da bi imeli ti delavci svojega predstavnika v skupščini solidarnostnega stanovanjskega sklada, kajti neurejene stanovanjske razmere so zanje prav tako problem.
Čeprav je bila udeležba na pohodu zelo dobra, saj je bilo navzočih okrog 80 odstotkov vseh starešin, pa smo le ugotavljali, da so se nekateri izognili pohodu. Eni so imeli razloge, drugi so manjkah neopravičeno. Mislimo, da zaduži javno kritiko vsak, kdor bi- moral v nedeljo z nami, pa ga neopravičeno ni bilo. Stalne izostankarje takih vaj bomo klicali na zagovor, kajti vaje veljajo za vse, ne pa samo za nekatere.
ZVONE HAUPTMAN
KVIZ V SEMIČU
V	počastitev dneva mladosti so taborniki osnovne šole „Belokranjskega odreda" iz Semiča v sodelovanju z ostahmi pionirji in mladinci pripravili tekmovanje v kvizu. Tekmovali so v treh skupinah, največ znanja in sreče pa so imele skupine
B.	Program kviza so obogatila šaljiva tekmovanja za gledalce, sodelovali pa sta tudi dramska in glasbena sku-pina.
MIRA SIMONIČ
Presenečeni v dobrem
Uspela revija prostovoljnih dejavnosti otrok na na metliški osnovni šoli
Ob koncu šolskega leta so na metliški osnovni šoli v nedeljo, 23.
HVALEŽNI KOMETU
Osnovna šola Stari trg še kolektivu tovarne KOMET, ki ima v kraju obrat, lepo zahvaljuje za knjižno zbirko Zavoda BOREC, vredno nad
4.000	dinarjev. To darilo dokazuje, da je podjetje zainteresirano za nadaljevanje tradicij NOB, da bi mladina čim bolje poznala našo borbo in da bi se razvijalo bratstvo med narodi vsega sveta. Ob tej priložnosti izrekamo tudi zahvalo in najlepše želje direktorju KOMETA Maneku Fuksu, ki odhaja v pokoj.
MARKO KOBE, ravnatelj
junija, organizirali za starše in širšo javnost revijo, na kateri so pokazali, kaj vse so otroci pod vodstvom prizadevnih mentoijev sposobni narediti v raznih krožkih.
Znano je, da je svobodna dejavnost na tej šoli dobro vpeljana. V minulem šolskem letu je blizu 400 otrok in 20 mentorjev delovalo v raznih svobodnih dejavnostih na šoli in zunaj nje. Otroci metliške občine so se med drugim udeležili tudi petih večjih republiških mladinskih akcij, sodelvali pa so še na mnogih domačih in pokrajinskih prireditvah.
Ko so starši ogledovali izdelke svojih otrok, marsikdo kar ni mogel verjeti, da je njegov sinček ali hčerka zmožen kaj takega narediti. Obiskovalci so revijo pohvalili.
Čas imajo
Pravijo, da ni nikjer tako očitnih primerov malomeščanstva kot prav v Ribnici. Menda žele dananšnji ribniški malome-ščani posnemati nekdanji ribniški „parlament" pri Pakižu. Zato se tudi vsak dan zbirajo v kakem lokalčku, navadno zasebnem, ker je družbeni samo eden, in tam „parlamentirajo" o „častivrednih" ribniških „meščanih", še bolj pa o „delavoljnih" družbenih delavcih.
Enkrat proslavljajo debeh četrtek, drugič martinovo nedeljo, nato vse mučenike in tako dalje, da „zabavic" ni nikoh konec.
Ko bi res razumeli današnji čas, ga ne bi zapravljali tako po nepotrebnem.
V.F.L.
DVE MUHI NA EN MAH
Nekateri ribniški občani predlagajo, naj bi po zgraditvi novega zdravstvenega doma uporabili sedanji dom za otroško varstveno ustanovo. Menijo, da je zgradba za tako dejavnost primerna, da je dovolj prostorna, da bi se jo dalo z malenkostnimi stroški primerno urediti; kar pa je najvažnejše: bila bi zelo poceni. Predlog občanov je vreden premisleka, saj bi tako hkrati reših kar dve zelo pereči ribniški zadevi.
L
Vedno večje potrebe po vodi
Vodovodni načrti do leta 1976
Občinska skupščina Ribnica je na nedavni zadnji seji sprejela načrt gradnje, obnove in razširitve vodovodov na območju občine Ribnica do leta 1976.
Ta načrt - izdelalo ga je podjetje HYDROVOD Kočevje-Ribnica - je predvideval, da bi v štirih letih opravili naslednja vodovodna dela: povezali vodovodno omrežje v Ribnici Trubarjeva-Partizanska cesta, zgradili odcep v Podgorski ulici, obnovili vodovod Pungert, povezah Struško in Kolodvorsko ulico, povezah vodovod na Bregu, zgradili podaljšek v novi Breg, vodovod Žlebič in vodovod Izber. Vse to bi veljalo nad
2,164.000	din. Ta denar bi prispevali HYDROVOD, krajevne skupnosti, občani in občina, za nekatera dela pa še niso predvideni viri financiranja.
Odborniki pa so v razpravi opozorili, da je treba ta načrt dopolniti z gradnjo vodovodov Hrib-Mali log, Gora in Grčarice. To je namreč možno zdaj, ko je uspel nedavni referendum, na katerem so ponekod glasovah vaščani -„za" tudi zato, da bodo dobili vodovod.
Tudi uporabe izvira Izber pri Sodražici verjetno ne bi smeli vključiti v načrte za vodovod za Ribniško dolino, ampak ga ohraniti za potrebe Sodražice. Zaradi tega in zaradi uspešnejšega načrtovanja bo treba napraviti oceno o potrebah po vodi v nadaljnjih 20 do 30 letih. Verjetno bo treba za zgornji del doline (Žlebič, Jurjeviča, Lazi) uporabiti vire Tržišče s pritoki.
Predlagano je bilo tudi, naj se
predvidena investicija 180.000 din za novo vodovodno omrežje Breg-Grič razdeli na vse nove hiše in tudi na tiste, ki bodo po urbanističnem in zazidalnem načrtu tukaj še zgrajene. Razumljivo je namreč, da vseh stroškov ne bi smeli naprtiti le lastnikom že vseljenih hiš, saj to ne bi bilo pravično.
Ošiljeni zobotrebci
ČUDNO KROJAŠTVO - Že precej mesecev je minilo, odkar smo se za vedno poslovili od krojača Štefana Lovšina, znanega in priljubljenega družbenopolitičnega in športnega delavca. Na njegovi nekdanji delavnici je še_ vedno napis „Modno kro-jaštvo", pa smo se pozanimali, kdo in kaj zdaj tam kroji. Zvede-
li	smo, da v nekdanji delavnici računovodski biro po najnovejši modi kroji zaključne račune in da zato table niti ni treba sneti.
NI DENARJA — V ribniški davkariji se vrata slabo zapirajo, škripljejo, cvilijo in stokajo. Zanimalo nas je, če nimajo denarja, da bi to popravili. Pa smo zvedeli, da letos še niso nabrali toliko davkov, da bi kupih nova INLE-SOVA vrata, zaposlenega pa nimajo nobenega strokovnjaka, da bi stara popravil.
NE RAZVAJAJ OTROK -Ko so v ribniškem vrtcu dobili otroci za malico kurji vrat ah celo manj, je neka odgovorna oseba menda dejala: „No, saj je še kar dobro." Otrok res ne smeš prezgodaj razvaditi!
VODA NI DOBRA - Ko so v nekem podjetju ugotavljali, zakaj pada storilnost, so ugotovili, da zato, ker v obratu družbene prehrane ne prodajajo več alkoholnih pijač. Voda, posebno poleti, povzroča delavcem prebavne motnje in bolečine v trebuhu, zato ne morejo napraviti tohko, kot če bi pili alkohol, za katerega vsak Ribničan ve, „da prijetno razkuži trebušno votlino in spodbudno vpliva na delovno storilnost".
Pri vaji enot SLO, teritorialne obrambe in civilne zaščite, kije bila 24. junija v Dolenji vasi, so se razen mladincev in ostalih zelo dobro izkazale tudi ekipe prve pomoči. Vaje so se namreč udeležile tudi ekipe prve pomoči iz drugih krajev občine. (Foto: Primc)
REŠETO
Bo Kočevska kolonija Slovenije?
Odlični surovinski pogoji za razvoj lesne industrije, vendar premalo izkoriščeni - Za pametno zdručevanje ni posluha - Kdo so nosilci razvoja?
Razprava o srednjeročnem načrtu razvoja občine Kočevje je seveda segla tudi v vrste ZK. Nedavno sta o njem razpravljala aktiv komunistov-delavcev občinske konference ZK.
Kočevska občina je bogata z lesom, lesna industrija pa se tu prepočasi razvija. Tako lahko postane neke vrste kolonija za dobavo surovin bolj razvitim območjem republike.
Škodljivo samozadovoljstvo, češ da podjetja v občini nimajo izgub, je nevarno in lahko privede le do nadaljnjega zaostajanja narodnega dohodka na prebivalca v primerjavi s povprečjem republike. Največje za-
SPET PAZNIK?
Krajevna skupnost Kočevje je delovno mesto mestnega paznika odpravila, občani pa predlagajo, naj bi ga spet uvedla. Paznik naj bi predvsem opozarjal, pa tudi denarno kaznoval tiste, ki bi onesnaževali mesto (odmetavali papir in drugo), razen tega pa bi opozarjal na to, kaj je prav in kaj ni. Občani predlagajo še, naj bi to delo honorarno prevzel en izmed upokojenih miličnikov.
NOVO IGRIŠČE
Krajevna skupnost Kočevje je sklenila, da bo na svoje stroške asfaltirala površino za novo rokometno igrišče, kar bo veljalo okoli 100.000 din. Delati bodo začeli takoj, ko bo asfaltna ekipa asfaltirala prostor za novo avtobusno postajo in cesto proti domu telesne kulture. Igrišče bo pri domu telesne kulture, v katerem so garderobe in sanitarije za športnike.
PEVCI NA KOLESIH
Učenci osnovne šole Kočevje, ki sodelujejo v glasbeni vokalno-instru-mentalni skupini DO-RE-M1, so
21.	junija pod vodstvom glasbenega učitelja Iveta Staniča napravili manjšo turnejo po bližnji okolici Kočevja s pony kolesi. V Žcljnah in Stari cerkvi so nastopili za učence tamkajšnjih osnovnih šol.
V. L
vore napredka so subjektivnega (osebnega) značaja. To niti ne pomeni, da nekdo namerno zavira razvoj, ampak predvsem, da zaradi samozadovoljstva, ležernosti ah celo nesposobnosti ne vpliva odločujoče na hitrejši razvoj delovne organizaci-je.
Zanimiv je tudi podatek, da je podružnica Ljubljanice banke letos lahko prvič sofinancirala vse investicijske zahteve gospodarstva v kočevski in ribniški občini. To pomeni, da gospodarstvo niti nima programov razvoja, kar je zelo žalostno dejstvo. Tudi na področju združevanja gospodarstva znotraj občine in zunaj nje, pa tudi pri sodelovanju s tujimi firmami ni zabeležen noben bistven napredek.
Sicer pa je še posebno žalostno, da so sedanje gospodarske zmogljivosti izkoriščale komaj 35-odstotno, namesto da bi bile 75-odstotno, kot je povprečje v gospodarsko razvitem svetu. Z boljšo organizacijo dela, odpravljanjem ozkih grl itd. bi lahko občutno zvečali in počenih proizvodnjo.
Poudarjena je bila, vendar nekoli-
OBLETNICA POROKE
22,	junija so člani Mestnega gledališča iz Ljubljane gostovah v Kočevju. V dvorani Šeškovega doma so uprizorili igro „Obletnica poroke", ki jo je napisal David Malcolm. Besedilo je poslovenil Gregor Moder. Irto je režiral France Jamnik.
V. I.
KRVODAJALSKI OBRAČUN
Junijske krvodajalske akcije v Kočevju se je udeležilo 687 krvodajalcev, kri pa jih je darovalo 649, ker ostalim iz zdravstvenih razlogov tokrat niso odvzeli krvi. Načrt za letošnje leto znaša 795 odvzemov in bo verjetno celo presežen, saj sta v decembru še dva odvzemna dneva. Občinski odbor RK se zahvaljuje vsem sedanjim in bodočim krvodajalcem za razumevanje, pa tudi vsem, ki so sodelovali pri organizaciji krvodajalske akcije.
ko premalo, tudi modernizacija proizvodnje (tehnologije), novi postopki, izumiteljstva. S kopiranjem in prenašanjem tujih tehnologij bomo vedno čapljah za drugimi, ki bodo na račun naše zaostalosti vlekh dobiček.
J. PRIMC
DROBNE IZ KOČEVJA
JAGODE IN GOBE - Lepo vreme je zvabilo vehko ljudi v gozd, kamor jih vabijo dozorevajoče jagode, ki jih je letos izredno veliko. Zgodaj zjutraj pa odhajajo v gozd gobarji po lisičke in prve jurčke.
POLOVIČARSKA DELA so prišla v Kočevju že v navado. Vse obljube in lepi dogovori pred pričetkom posamezne akcije so samo vaba. Ko so izdana vsa dovoljenja, nastopijo interesi investitorja in odpadejo vse obljube. Izgradimo samo, kar nese investitorju takoj denar. Tako so naredili stezo za pešce pod vrbami na zelenici med NAMO in hotelom. Ker niso zabili zaščitnega kola, je postala bhžnjica za avtomobiliste, pešci pa si delajo novo stezo po zelenici. Podobno je s stezo mimo doma telesne kulture do blokov v Podgorski ulici. Tako uničujemo še tisto, kar je bilo udarniško narejeno. Tudi Gaj propada. Že leto dni je minilo, in še ni smernih tabel, kako priti do kegljišča. To vse počenjamo v letu boja za zaščito človekovega okolja in boja proti alkoholizmu. Žalostno je, da bomo tako pričakali tudi proslave občinskega praznika.
IZPITI za voznike motornih vozil so bili v prvem polletju 16-krat. Na en izpit je prišlo povprečno 30 kandidatov. V drugem polletju bo naval še večji, kar dajejo slutiti prijave za tečaje.
POČITNICE - Šolske počitnice se v mestu precej občutijo, saj je' manj prometa po cestah, manj prodajo sladoleda in lučk, žvečilnega gumija, raznih nagradnih slikanic in
-	za čudo - tudi cigaret.
KOČEVSKE N0UICE
"'Na sliki so stopnice za največja potniška letala, ki so jih izdelali v RIKU v Ribnici. Med drugimi prednostmi imajo tudi to, da so zelo pripravne za transport od tovarne do kupca. (Foto: J. Primc)
Sodelovanje rodilo uspeh
Ekipa dobro sodelovala s konstruktorjem - Hitro so izdelali lepe in dobre stopnice
„Stopnice za največja letala, ki jih je izdelal RIKO iz Ribnice za letališče v Pulju, so dobro prestale preizkušnjo,“ je povedal direktor RIKA Stane Skra-bec. Tuji strokovnjaki, ki so jih videli, niso imeli o njih nobene slabe pripombe, ampak le hva-lo.“
Na vprašanje, kako da je RIKU v tako kratkem času uspelo izdelati take stopnice, ki žanjejo le hvalo, in zakaj ni to uspelo večjim svetovnim fiimam, ki imajo več strokovnjakov in izkušenj, je direktor Škrabec dejal:
„Pri takih zadevah mora vsa eki-
pa, vsi delavci, skoraj bi rekel vse podjetje, zelo tesno sodelovati in si prizadevati za uspeh. To je pa prej mogoče v majhnih podjetjih kot v velikih. Vsi morajo delati z ljubeznijo. Vsak del, zadnji vijak mora biti dobro privit. Vsi morajo imeti občutek za odgovornost.
V našem podjetju so vse ekipe, ki delajo letališko opremo, v redu, posebno dobra in uspešna pa je ta, ki je delala prototip stopnic za največja letala. Le dva meseca je minilo od izdelave načrta do izdelave prototipa. Sodelovanje med konstruktorjem Andrejem Hrenom in ekipo je bilo tako odlično, daje bil že prototip tako kakovostno izdelan, da smo ga lahko prodali.“
Ura se je ustavila ob 6.24
Na novo rojeni naivni slikar Nikolič
„Vsako leto 30. julija ob 6.24 bom v Loškem potoku. Na ta dan ob tej uri lani sem se namreč v
KLOPI PROPADAJO
V letnem gledališču v ribniškem gradu že nekaj let zapored ostajajo na prostem klopi. Zato jih je že nad polovico dotrajanih. Kdaj se bosta krajevna skupnost Ribnica in Ribniški festival ven-dar že dogovorila, kdo je odgovoren za klopi? Ce tega ne bosta ugotovila sama, bo moral kdo drug ugotoviti odgovornega, se pravi tudi krivca, in proti njemu ostro ukrepati. Le tako bo preprečeno nadaljnje propadanje družbenega (našega) premoženja.
»Dolenjski list« 'tribuna bralcev
Loškem potoku znova rodil,“je povedal Životin Nikolič, slikar-samouk iz Srbije, ki je služil vojaški rok v Ribnici in bil tudi v helikopteru, ki je 30. julija lani padel na tla in se vnel. Da je bilo to prav ob 6.24, ve po uri, ki se mu je takrat ustavila. Na srečo je takrat za vse v helikopteru nezgoda kar srečno minila. _ Slikar Nikolič je kljub svoji mladosti znan in spoštovan ne le doma, ampak tudi po svetu, saj ne razstavlja le doma, ampak tudi v tujini; Letos je na primer razstavljal že v Montrealu in drugod. Prav zdaj se dogovarja, da bi letos razstavljal v Ribnici, Kočevju in še nekaterih krajih Dolenjske in ostale Slovenije. Obljublja, da bo s seboj na razstave pripeljal tudi pravega guslarja, ki bo igral na otvoritvi.
J. PRIMC
Pozabljeni?
Na zapadu nič novega
„Odkar sem odbornik, naletim vedno na gluha ušesa, če se potegnem za vzdrževanje naše cestc od Karlovice do Vintar-jev," je potožil odbornik občinske skupščine Ribnica Jože Dol-ščak, doma iz Vintarjev.
Cesta je zes obupna. Ne le da je zelo strma in ovinkasta, pač pa je tudi polna lukenj. Zagotovo v deževnem vremenu ne more biti prevozna, saj je v suhem avto po njej komaj peljal malo s prvo, malo z drugo brzino.
Cesta je dolga 4 km, graditi pa so jo začeli domačini v letih 1967 in 1968. Malo je z buldožerjem pomagalo ZKGP, nekaj pa je prispevala tudi krajevna skupnost Sv.Gregor. Zdaj bi ljudje želeli, da bi bili vsaj toliko enakopravni, da bi jim cesto vzdrževala KOMUNALA. Vendar posluha za to prošnjo ni.
„Težave imamo tudi z vodo. Ljudje so pripravljeni delati, a vsega ne bi sami zmogli. Mi smo solidarno dajali samoprispevek za šole, pa bi bilo prav, ko bi tudi mi kdaj kaj dobili. Smo naj-zahodnejši konec ribniške obči ne in na nas vsi pozabijo."
Ljudje na tem koncu se ukvarjajo z živinorejo, gozdarstvom in izdelavo suhe robe. KZ oziroma LJUBLJANSKE MLEKARNE odkupujejo tudi mleko, ki ga vozi s konji v dolino v Karlovico do prave ceste Janez Mestek s Pugleda. Ljudi je tu malo, saj je v Črnem potoku le 7 hiš, na Pugledu 3 in v Perovem 4.
Jože Dolščak: „Mi smo ve dno pokazali razumevanje za reševanje skupnih zadev v občini, zdaj pa naj bi ga tudi skupnost za reševanje naših? ‘(Foto: J.Primc)
MALA ANKETA
Medved
Med razpravo o načrtu odstrela divjadi za to lovsko leto so odborniki občinske skupščine Ribnica in drugi povedali naslednje svoje ugotovitve in mnenja o medvedu in medvedji nevarnosti:
ANTON SOBAR načelnik oddelka za gospodarstvo: „Medvedov je za 30 odstotkov manj, kot jih je bilo včasih, zato jih je treba zaščititi. Res pa se vedno bolj približujejo vasem, kjer je hrana. Kaže, da se tudi oni preusmerjajo na pašnokosni sistem, saj radi prihajajo na sodobne, vzorne kmetije.*1
ANTON GOVŽE, odbornik: „Sledovi divjadi so na primer od Kota do Dan, dalje v gozd pa jih je vse manj. To smo ugotovili ob nedavnem pohodu rezervnih oficirjev. Divjad se torej zadržuje blizu vasi, ne globoko v gozdu."
JOŽE KLUN, odbornik: „Trije medvedi so pred tremi tedni sedeli na cesti v Slemenih. Avtomobilist ni mogel naprej in je obrnil. Neki voznik pa'je zaradi medveda pustil konje in zbežal."
JANEZ KOZINA, odbornik: „Predvčerajšnjim sva se z medvedom srečala na razdalji 5 m. Pa je zbežal. Medved ni nevaren.
Dr. BOŽIDAR VOLJČ, odbornik: „Osem let sem že v Ribnici, vendar še nisem videl medveda. Nekateri pa trdijo, da ga vidijo vsak dan. Prosil bi, da bi me kdo vzel s seboj in mi pokazal medveda, saj bi zelo rad vsaj enkrat videl živega."
Na sliki je slikar životin Nikolič (v vojaški uniformi), ki se pogovarja s predsednikom občine Ribnica Bogom Abrahamsbergom in sekretaijem SZDL Francem Grivcem o nadaljnjem sodelovanju na kulturnem področju.
Redil bo več živine
Zdaj ima 8 glav, gradi hlev za 18 glav
Filip Grebenc (na sliki skrajni levi) iz Mršičev, vasi, ki šteje le 4 hiše, gradi nov hlev za 18 glav živine. Z gradnjo bodo malo pohiteli, da bo lahko že letos spravil notri seno. Vendar hlev letos še ne bo popolnoma dograjen. Postopno ga bo dograjeval glede na denarne možno-
sti. Kmetijska zadruga Ribnica mu je obljubila 30.000 din posojila.
Grebenc je star 46 let in ima zdaj 8 glav živine. V sedanjem hlevu je že malo tesno. Tudi naprej namerava rediti živino in prodajati mleko. Sin ima 8 let in bo verjetno ludi kmet.
GETRTK0V INTERVJU
Otroci niso krivi
„Vprašanje, ki mi ga je zastavil Franci Beg, je nedvomno pereče," pravi Marjan Simič, načelnik oddelka za gospodarske in družbene dejavnosti pri ObS v Novem mestu. „Imamo zelo neugodno sestavo zaposlenih. Prevladujejo ljudje z nižjimi kvali-
Marjan Simič: zakaj ni sistemske rešitve?
fikacijami. Ni pričakovati, da bi se to bistveno popravilo, če doseže le 30 odstotkov dolenjske mladine izobrazbo, ki ni samo osnovnošolska. Drugje v Sloveniji je to razmerje bistveno boljše. Slovensko povprečje znaša 50 odstotkov, na Gorenjskem pa so dosegli že 75 odstotkov. Otroci na Dolenjskem umsko prav gotovo niso manj razviti od drugih. Vzroki za tako stanje so najbrž drugje.
Na prvem mestu je treba najbrž omeniti nerazvitost srednjega šolstva. Imamo premalo srednjih šol; novih ni mogoče odpreti ali povečati sedanjih, ker so učilnice že zdaj zasedene od jutra do večera. Ni učnega osebja, tudi zavoljo pomanjkanja stanovanj ne. Republiška izobraže-
valna skupnost zagotavlja denar za redno dejavnost, ni pa urejeno vprašanje naložb v srednje šole in dijaške domove, kljub večletnemu prizadevanju in konkretnim predlogom naše občine za rešitev."
„Kaj torej predlagate? “
„V Novem mestu bomo morali čimprej poskrbeti za ustrezne srednješolske prostore, torej za šole, ki že delujejo, ob tem pa urediti dijaški dom. Šele nato bi se lotili gradnje tistih šol, ki jih bomo morah imeti zlasti zaradi gospodarskega in splošnega družbenega razvoja pri nas."
„Franci Beg je vprašal tudi za program."
„Da bi zagotovili čimvečjo skladnost razvoja srednjega šolstva s potrebami gospodarstva, smo naročili program za razvoj srednjega šolstva v Novem mestu. Kajpak sam program še ne bo ničesar rešil, bo pa nakazal obseg vlaganj, vrstni red, kadrovske potrebe in dal druge podatke. Čeprav menimo, da investicije v srednje šolstvo ne bi smele biti prepuščene zgolj finančni sposobnosti občine, kjer je že oziroma naj bi bila ta ah ona srednja šola, se zavedamo, da brez znatne lokalne podpore (neposredne udeležbe gospodarstva) ne bo šlo. Tega se zavedajo v vseh delovnih organizacijah, vsi skupaj pa ne moremo razumeti, zakaj pri nas tako pomembnih stvari do zdaj nismo sistemsko uredili.
- Ker nisem odgovoril na vsa vprašanja, ki jih je zastavil tovariš Beg, predlagam, da pove več o programu Julij Štern, strokov-- ni sodelavec Zavoda za izobraževanje kadrov."
_ I. ZORAN
ZARADI ALKOHOLIZMA:
Glavobol, ki ne poneha
V Novem mestu predlagajo prepoved točenja alkoholnih pijač - Potreben je dispanzer
Alkoholizem se je spet znašel na zatožni klopi. Tokrat so o tem hudem razjedalcu družin in družbe spregovorili v Novem mestu na seji občinske skupščine. Ob podatku, da se pijači vdajajo mladi, komaj (ali še ne) polnoletni občani, ne more biti nihče ravnodušen. Nekaj mnenj odbornikov:
Na gradbišču Grebenčevega hleva v Maršičih je bilo ob našem obisku zelo živahno. Hlev bu letos zasilno zgrajen, postopoma pa ga bo lastnik dograjeval. (Foto: J. Primc)
RUDI MRAZ, Novo mesto: „Če je v Jugoslaviji res 900.000 in v Sloveniji 80.000 registriranih alkoholikov, bi morali z zakonom uvesti obvezno zdravljenje."
MILOŠ JAKOPEC, Novo mesto: „Dva deci soka je dražje kot dva deci vina. Brezalkoholne pijače bi se morale poceniti. Zakaj ne bi del prometnega davka od alkoholnih pijač namenili za regresiranje sokov? Socialne službe bi morale alkoholike takoj registrirati. Alkoholizem skriva sam v sebi tragiko in ni prav, da se od človeka, ki je zabredel, odvračamo s posmehom, neprizadetostjo."
ČRNE GRADNJE BODO POSEBEJ OZNAČENE
Hiše in druge objekte črnograditeljev bodo v novomeški občini označili s posebnimi številkami oziroma tablicami. Taka usoda bo doletela le objekte, ki so predvideni za rušitev. O tem govori odlok, ki ga je občinska skupščina sprejela prejšnji teden. Iz njega povzemamo, da bo kaznovan z 20 do 1.000 din, kdor ne bo dovolil pooblaščenim osebam namestiti posebne tablice za oštevilčenje, kdor bo tako tablico odstranil, poškodoval ali ne bo dovolil, da bi sneli običajno in namestili posebno tablico.
ŠMARJETA DOBILA RAVNATELJA ŠOLE
Novi ravnatelj šmarješke osnovne šole je Franc Zaman, dosedanji vršilec _ dolžnosti ravnatelja. Osnovno šolo Otočec pa bo še naprej vodil I ranc Pavkovič. Tako je odločila občinska skupščina v Novem mestu prejšnji teden.
NOV PRAVOBRANILEC
Franci Cvelbar, diplomirani pravnik iz Novega mesta, je od 1. julija novi občinski pravobranilec. O mestu sodnika za prekrške, kjer je bil Cvelbar zaposlen do zdaj, bo občinska skupščina sklepala na eni prihodnjih sej.
OROŽEN IN GLUHAR V NOVEM MESTU
1‘rejšnji četrtek sta obiskala Novo mesto republiški sekretar /a notranje zadeve Marjan Orožen in podsekretar Peter Gluhar. Z vodilnimi delavci UJV sla se pogovarjala o prometu, kasneje pa sta imela [»ogovore s predsedniki nekaterih dolenjskih občin.
Za novega sekretaija občinskega komiteja ZK v Novem mestu je konferenca 29. junija izvolila Janeza Slapnika, politologa in dosedanjega namestnika sekretarja. Od 41 navzočih članov konference je dobil 34 glasov. Seje se je udeležil tudi dosedanji sekretar in član sekretariata CK ZKS Franci Šali (Foto: I. Zoran)
JAKOB BERIC:
Ne proti bogastvu
Novomeška komisija: do zdaj 10 primerov
Novomeška komisija za ugotavljanje izvora premoženja je do zdaj obravnavala deset primerov: osem na svojo pobudo, dva na predlog davčne uprave. Sklep o uvedbi postopka je izdala v štirih primerih (obrtniki).
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK so ugotovili, da kritika medobčinskega sekretarja, ki je komisije v dolenjski regiji ocenil za ne dovolj delavne, samoiniciativne in brez pravih rezultatov, novomeške ne zadene.
„Storila je, kar je mogla, pristaviti pa je treba, da bi bila ob večji družbenopolitični podpori še bolj učinkovita," je na komiteju poudaril predsednik komisije Jakob Berič. Pristavil je, da je zdaj razbito mišljenje, češ da se komisije na splošno borijo proti bogastvu. „To je zmotno, nam v komisiji je že od vsega začetka jasno, da moramo stopiti na prste občanom, ki so preveč obogateli, ne da bi poravnali tudi družbene obveznosti. “
Komite je delovanje komisije podprl, hkrati pa se je zavzel, da bi bilo v prihodnje manj kratkih stikov s tistimi, ki so dolžni sodelovati s komisijo. Za davčne uprave, so menili, naloge, ki jih morajo opraviti za komisijo, ne smejo biti drugorazrednega pomena.
Komisija bo poslej laže delala: dobila bo stalne primerne prostore, občinska skupščina pa je prejšnji teden imenovala tudi tajnika, ki bo v komisiji delal profesionalno.
TONE HENIGMAN, Dolenjske Toplice: „Po mojem bi lahko del prometnega davka od alkohola namenili tudi za ustanovitev in delo dispanzerja za alkoholike."
DR. LJUBO KRETIČ, Novo mesto: „Bolnišnica je enega zdravnika že usmerila v tovrstno dispanzersko dejavnost."
DR. BOŽO OBLAK, Zavod za zdravstveno varstvo: „Ustanoviti je potrebno	mentalno-higienični
dispanzer, v katerem bi poleg alkoholikov zajeli tudi narkomane."
RIHARD ROMIH, Novo mesto: „Ne gre zdaj za to, kako se bo imenovala firma. Po mojem je bolj pomembno, da se zmenimo, da bomo na tem področju naredili korak naprej. Zaradi alkohola nas že tako in tako boli glava."
Skupščina je podprla stališče sveta za gospodarstvo, da bi morah z odlokom prepovedati točenje alkoholnih pijač v jutranjih urah. To pa naj bi bil le eden od predvidenih številnih ukrepov. Korenine tega zla je treba zatirati povsod, posebno v delovnih organizacijah, kjer kaže ustanoviti več klubov zdravljenih alkoholikov.
ARHIVA NOČEJO
Karteljevčani niso zadovoljni z odločitvijo občinske skupščine, da se v njihovo izpraznjeno nižjerazrednico preseli arhiv. Šolo hočejo porabiti za kaj drugega, najraje pa bi v njej imeli konfekcijski obrat. Odbornik tega območja Hrastar je ljudem poskušal razložiti, zakaj potrebuje občina njihovo šolo za arhiv, vendar jih to ni pomirilo. Zahtevajo zbor volilcev, na katerem bi občanom predstavniki občinske skupščine neposredno pojasnili svojo odločitev.
Novomeška kronika
NOVE CEVI - V Ragovski ulici bodo zamenjali vodovodne cevi, ker so prejšnje uničene. Voda je večkrat vdrla na cesto in po nekajkratnem krpanju starih cevi so sklenili položiti nove plastične. Zemeljska dela so v glavnem končana.
ZASTOJ NA JEZU - Slabo vreme in obilno deževje sta zaustavila graditelje jezu pri Seidlovem mlinu. Krka je zaradi deževja toliko narasla, da je onemogočila izvajanje del, zlasti še pripravljanje dna za zabijanje pilotov. Neovirano so potekala le tesarska dela na bregu.
PRVI TUJI TURISTI - Na novomeškem campingu „Krka" poleg stadiona se že pojavljajo šotori modernih potujočih nomadov. To so največ samo prehodni gostje. Cam-ping je lepo urejen, ne bi pa to mogli reči za okolico, saj nered okoli nekdanje pralnice peska ni ravno vabljiv in ne vzpodbuja turistov k daljšemu bivanju.
TRŽNICA - Petkova tržnica je bila zelo živahna. Cene nekaterih živil: fižol 6-10, paradižnik 9, hruške 12, breskve 12, borovnice 9, smetana 7, solata 4, jajca 1,20 din. Veliko je bilo tudi prodajalcev tekstila, suhe robe in kiča. Naprodaj so bili tudi lončarski izdelki.
ROJSTVA - Rodile so: Marjeta Urekar iz Ljubljanske 18 — Sabino, Slavka Ščuka iz Kettejevega drevoreda 44 - dečka in Nevenka Bogdanovič iz Jerebove 16 - Gorana.
SMRTI - Umrl je dr. Feliks Kosec, predstojnik internega oddelka bolnišnice v pokoju iz Koštialove 12, v 57. letu starosti.
Ena gospa je rekla, da bi lahko TIS namenil nekaj dodatnih sredstev neki novomeški kulturni ustanovi ža nabavo toaletnega papirja in mila, ker si sama takega izdatka očitno ne more privoščiti.
■MMiHsfrai n
KOLINSKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA Tovarna za predelavo krompirja Mirna
ZAPOSLI:
1. KMETIJSKEGA TEHNIKA; LAHKO JE ZAČETNIK
2. VK DELAVCA ELEKTRO STROKE
3. VEČ MOŠKIH PK DELAVCEV
Ponudbe pošljite v osmih dneh na naslov:
Tovarna za predelavo krompirja 68233 Mirna na Dolenjskem
Mercator
OBIŠČITE BLAGOVNICO
V TREBNJEM!
V oddelkih TEKSTIL, POHIŠTVO, TEHNIČNO BLAGO IN ŽELEZNINA nudimo veliko izbiro vsakovrstnega blaga.
Zlasti opozarjamo na izbiro gradbenega materiala, saj imamo prav vse, kar potrebujeteza gradnjo hiše. Blagovnica je odprta od 7. do 12. in od 14. do 17. ure.
TOZD GRADIŠČt TREBNJE
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
PROSTO DELOVNO MESTO!
Mestni arhiv v Ljubljani išče za ENOTO V NOVEM MESTU sodelavca s srednješolsko izobrazbo (gimnazija, srednja administrativna šola ali srednja ekonomska šola) ali z višjo izobrazbo (pedagoška akademija, oddelek za humanistične vede, višja upravna ali ekonomska šola).
Kandidati naj pošljejo ponudbo s kratkim življenjepisom, s podatki o šolski izobrazbi in morebitnem dosedanjem delu v 15 dneh po objavi razpisa na upravo Mestnega arhiva, Ljubljana, Mestni trg 27/III.
A
30 delov dobite zastonj!
črno-beii televizor
PANORAMA ARIES Ima
300 sestavnih delov — elektronk, tranzistorjev, diod uporov, kondenzatorjev Itd.
30 delov dobite takorekoč zastonj, če Izkoristite 10 odst. sezonskega popusta, ki ga daje Iskra za ta znani televizor.
Enak popust velja tudi za Iskrin barvni televizor PANORAMA 73, ki Ima 1200 sestavnih delov, torej 120 zastonj.
10% popusta do 10.000 din kredita
ISKRA,
ISKRA PANORAMA ARIES ISKRA PANORAMA 73
Iskrine televizorje PANORAMA dobite v vseh njenih prodajalnah in drugih trgovinah z elektrotehničnimi izdelk
Crno beli televizor PANORAMA ARIES - '0 7 tranzistorjev. 21 dl(d t Integrirano vezjo, r 'fomanka alnhronlzaclja In stublilzntija t •*
ŠTIPENDIJE!
Komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto
RAZPISUJE
naslednje štipendije
2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI,
1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA FAKULTETI ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO -GRADBENI ODDELEK,
1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA FAKULTETI ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO -ODDELEK ZA ARHITEKTURO,
2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI UPRAVNI ALI PRAVNI ŠOLI
2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI UPRAVNI ŠOLI -DAVČNA SMER,
2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI EKONOMSKO-KOMERCIALNI ŠOLI,
3 ŠTIPENDIJE ZA ŠOLANJE NA GEODETSKEM ODSEKU GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE.
Prošnje s prepisom zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilom o opravljenih izpitih, kratkim življenjepisom ter potrdilom o premoženjskem stanju oziroma osebnih dohodkih staršev naj pošljejo kandidati Komisiji za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
it
PROSTA UČNA MESTA ZA NATAKARJA ALI KUHARJA!
TOZD Hoteli Palače Portorož
razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednja prosta učna mesta:
- 20 UČNIH MEST ZA UČENKE IN UČENCE ZA POKLIC NATAKARJA
- 10 UČNIH MEST ZA UČENKE IN UČENCE ZA POKLIC KUHARJA
Učenke in učenci, ki želijo postati natakarji in kuharji, morajo imeti končano popolno osnovno šolo.
Podjetje nudi učencem med šolanjem mesečno vajensko nagrado in možnost nastanitve i.j prehrane z ugodnimi pogoji učencem, ki so iz oddaljenih knjev.
Učenci in učenke, ki želite postati člani delovne skupnosti TOZD Hotel Palače Portorož, pošljite pismene vloge ter priložite spričevalo o končani osnovni šoli in izpisek iz rojstne matične knjige na naslov:
Kadrovska služba TOZD Hoteli Palače k	Portorož	a
STIPENDIJE!
Združeno podjetje za distribucijo električne energije Elektro
—	Celje, poslovna enota Krško, 4. julij 32, p. KRŠKO
razpisuje
za šolsko leto 1973/74 naslednje ŠTIPENDIJE:
1. TSŠ elektro smer, jaki tok — 1 štipendija
2. ekonomska srednja šola — 1 štipendija
3. dveletna administrativna šola — 1 štipendija
Pogoj: Uspešno končana 8-letka, vsaj dober uspeh. Višina temeljnega dela štipendije je odvisna od osebnih dohodkov staršev in se giblje v razponu od 300 — 650 din. Gibljivi del štipendije je odvisen od učnega uspeha.
^	■	i
Prošnje sprejema tajništvo do 31. 7. 1973.
Sl
••••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••<
J GOZDNO GOSPODARSTVO
• NOVO MESTO
RAZPISUJE S JAVNO PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV
J 1. KAMION TAM 4500 v voznem stanju, izklicna cena |	20.000 din
• 2. KAMION TAM 5000, v voznem stanju, z nakladalno
• napravo HIAB, izklicna cena 30.000 din.
J 3. TRAKTOR Fe 533, opremljen z gozdarskim vitlom in { kabino, izklicna cena 25.000 din
4.	KOMBI IMV 1600, vozen, izklicna cena 18.000 din
Licitacija bo 13. julija 1973 ob 8. uri na upravi Gozdnega gospodarstva, Gubčeva 15, Novo mesto.
Udeleženci licitacije so dolžni položiti 10-odstotno varščino.
Na končno ceno se za zasebni sektor zaračuna 21,5 %
5 prometnega davka.
••••••••»»••••••••••••••••••••••••••••••••••
NOVO MESTO
športni dan
Na športni dan, ki ga je organiziral Centralni sindikalni odbor SGP PIONIR, je prišlo 300 športnikov, razdeljenih v sedem skupin: Sektor Ljubljana, Mehansko-kovinski in lesni obrat, Togrel, Sektor Krško, Skupne službe, Strojno inventarni park in Sektor Novo .mesto. Tekmovali so v odbojki, malem nogometu, kegljanju, streljanju, balinanju, namiznem tenisu, šahu, vlečenju vrvi in teku v vrečah.
Največ točk je zbrala ekipa Mehansko-kovinskega in lesnega obrata, drugi je bil Sektor Novo mesto, tretji pa Sektor Krško. Najboljše ekipe in posamezniki so dobili pokale in priznanja, nekateri pa tolažilne nagrade. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano in bo odslej vsako leto. Najboljši bodo zastopali kolektiv PIONIRJA na letošnjih športnih igrah gradbincev Slovenije, ki bodo v začetku septembra v Ljubljani.	Foto:	M.	Vesel
Sporočamo vam novost! Odločili smo se,da vam na nov način prikažemo novost na področju gospodinjske tehnike.
BREZPLAČNO TROMESECNO TESTIRANJE ZMRZOVALNIH
SKRINJ GORENJE
Kje? V trgovinah JUGOTEHNIKA
Prepričani smo, da vas bo kvaliteta zmrzovalnika Gorenje osvojila ter bo po treh mesecih preizkušnje postal nepogrešljiv član vaše tehnične družine. Zdrava in cenejša prehrana, manjša poraba časa in velik izbor hranil so prednosti, ki jih ni mogoče spregledati.
Vse informacije o pogojih, da se vključite v brezplačno tro-mesečno preizkušnjo zmrzovalnika Gorenje, dobite v prodajalnah JUGOTEHNIKA.
Metlika
MESTNI TRG 12	,u	...
I	.	Obenem vas spominjamo na veliko akcijo Gorenja ob
Inasproti občine)	25-letnici obstoja 1 + 1 = 3. Vsak, ki kupi do 31. 6.
zmrzoval no skrinjo Gorenje in že ima enega od večjih gospodinjskih strojev Gorenje, prejme kot nagrado
mesoreznico Gorenje.
Na svidenje v prodajalni JUGOTEHNIKA.
tedensK6led
Petek, 6. julija - Vilko Sobota, 7. julija - Dan izgnancev Nedelja, 8. julija - Elizabeta Ponedeljek, 9. julija - Veronika Torek, 10. julija - Amalija Sreda, 11. julija - Olga Četrtek, 12. julija - Mohor
BREŽICE:	6. in 7.	7.
angleško-italijanski barvni film „Džankov sin“. 8. in 9. 7. ameriški >arvni film „Rdeči gusar“.
BRESTANICA:	7. in 8. 7.
nemški film „Hotel z rdečo svetilko41. •
ČRNOMELJ: 6. 7. jugoslovanski barvni film „Kdor poje ne misli slabo“. 8. 7. ameriški barvni film „Onemogočite	inšpektorja
Stertinga“. 11. 7. ameriški barvni film „Slačenje1*.
MIRNA: 7. in 8. 7. „Peklenska steza Indianapolisa14.
NOVO MESTO:	Od	6.	do 8.	7.
španski barvni	film	„Zvezda
varieteja“. 9.	in	10.	7.
ameriško-italijanski barvni film „Pogon za 100.000 dolarjev44. 11. in 12.	7. ameriški barvni film
„Bliskoviti upor44. Od 13. do 15. 7. ameriški barvni film „Jeremija Džonson44.
RIBNICA: 7. in 8. 7.ameriški barvni film „Smešno dekle44.
ŠENTJERNEJ:	7.	in	8.	7.
„Sanatorij za žene44.
TREBNJE: 7. in 8. 7. ameriški barvni film kavbojski „Veliki rop banke44.
SLUŽBO DOBI ■ K U P J M
NUJNO POTREBUJEMO natakarico (lahko priučena) za delo v gostilni na Jadranu. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača dobra in po dogovoru. Potne stroške povrnemo. Resne ponudbe pošljite na naslov Gostilna ART, ,51270 Senj.
IŠČEM dimnikarskega vajenca. Pogoj: 6 razredov osnovne šole. Preskrba v hiši. Jože Primc, dimnikarstvo, Črnomelj.
SPREJMEM več učencev v uk za soboslikarsko in pleskarsko stroko. Nagrada in ostalo po dogovoru. Ivan Bobič, Irča vas 65, Novo mesto.
ZA LAŽJE DELO na mah kmetiji iščem dekle in fanta v starosti od 15 let dalje v stalno zaposlitev. Preskrbim tudi dobro zaposlitev v tovarni. Oglasite se na naslov pismeno ah ustno pri Janezu Trkovu, Sadinja vas 24, Dobru-nje pri Ljubljani 61261.
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Frizerski salon Dragica Ulašič, Trebnje 17.
STANOVANJA
MIRNA DRUŽINA išče enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Plača dobro. Momčilo Mikić, Jerebova 16, Novo mesto.
MLADA DRUŽINA nujno potrebuje dve sobi in kuhinjo v okolici Novega mesta. Plača redno in dobro. Naslov v upravi hsta (1679/73)
Motorna vozila
PRODAM fiat 750, generalno popravljen, in Fergusonov plug ter krožno žago. Ratež 7, Brusnice.
PRODAM karamboliran avto Fiat 750, letnik 1972, registriran do junija 1974. Marija Celič, Koroška vas 35, Stopiče.
PRODAM moped T 12 modre barve, skoraj nov, za 3.000.00 din. Bojan Petan, Roštoharjeva 2, Krško.
PRODAM dostavni avto super B 1600 za 16.000 din. Gvido Hren, V Brezov log 2, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM grablje in obračalnik za BCS. Žapkar, Kržišče 8, Raka.
PRODAM vprežne grablje za seno, znamke Fahr. Naslov v upravi / lista (1667/73).
POCENI PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo. Pavel Breznikar, Vrh 33, Šentrupert na Dol.
PRODAM 800 litrov dobrega cvička ali zamenjam za strešno ah zidno opeko. Naslov v upravi • hsta (1651/73).
PRODAM stroj za izdelovanje betonskih zidakov, mešalnik, malo rabljen gumi voz (12-colski) in skoraj novo prikolico za osebni avto. Jože Kmetič, Dol. Boštanj 50, Boštanj pri Sevnici.
UGODNO PRODAM zelo malo rabljen enofazni hidrofor (140 litrov). Ciril Ljubešek, Skrovnik 13, 68295 Tržišče na Dol.
PO UGODNI CENI prodam dnevno sobo. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Kapš, Slakova 2, Bršlin, Novo mesto.
PRODAM snopovezalko. Ivan Čolnar, Lešnica 8, Otočec.
PO UGODNI CENI PRODAM krožni obračalnik MARATON za BCS. Naslov v upravi hsta (1665/73).
KUPIM nov ah malo rabljen kompletni električni posnemalnik za mleko. Naslov v upravi hsta (1657/73).
PRODAM hišo v Žabji vasi. Bobnar, Žabja vas 27, Novo mesto.
ZAMENJAM enodružinsko hišo na Gorenjskem za enako v Novem mestu ah bližnji okohci. Marija Semen, Vodice 22 nad Ljubljano.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! K modemi obleki - sodoben nakit! Dobite ga po naročilu ali izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
ao
Ob nenadni smrti naše drage tete
IVANESEKULA
iz Uršnih sel
se iskreno zahvaljujemo osebju pljučne bolnice za ves trud, kaplanu za spremstvo in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko cvetja in vencev.
Še enkrat hvala!
Žalujoči: Cilka z družino, nečaki in nečakinje z družinami ter drugo sorodstvo.
Ob izgubi našega očeta in starega očeta
JOŽETA LEŠNJAKA iz Šmaija pri Šentjerneju
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Iskrena hvala župniku iz Šentjerneja in Pleterja za opravljeni obred.
Žalujoči:	sinovi	Albin,
Tone, Ignac z družinami, hčerka Pepca s sinom Milanom, Marija, Anica in Fani z družinami, Lojzka in drugo sorodstvo.
ANTONA ČELIČA
iz Koroške vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili do preranega groba, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli iskreno sožalje.
Posebna zahvala sodelavcem kolektiva Cestnega podjetja Novo mesto ter podrižnicam za izrečeno sožalje in podarjene vence, predvsem tovarišu Ovničku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred.
Zahvaljujemo se vaščanom za podarjeni venec ter zdravniškemu in bolniškemu osebju kirurške bolnice Novo mesto za vso pomoč, ki so mu jo nudili v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija z otroki, bratje Ivan, Lojze, Jože z družinami, sestri Marija z družino, Anica in drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame
JELKE BADOVINAC
iz Kamene 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali pokojnici cvetje ter nam izrekh sožalje.
Posebna zahvala Pionirju Novo mesto za podarjeni venec.
Žalujoči: sinovi in hčerke ter drugo sorodstvo.
Ob nenadni in tragični izgubi nadvse dobrega in ljubega moža, očeta, brata in strica
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
ANE GERKŠIČ z Gor. Suhoija 15
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste sočustvovali z nami in pokojnico v tako velikem številu spremili k večnemu počitku ter njen grob zasuli z venci in cvetjem.
Lepo se zahvaljujemo kolektivom Novoteks Metlika, IMV Suhor in kolektivu poštnega predala 630. Prav lepa hvala govornici Željkovi in župniku za opravljeni obred.
Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v trenutkih.	.	.
Žalujoči:	mož	Tone, sin
Tone, sin lože z družino, hčerke Mici, Anica, Loj*ka in Stanka z družinami, ToncKa z jnožem ter drugo sorodstvo.
Stane Plut, Kot 8, Semič, prepovedujem vsako vožnjo in hojo, kakor tudi odmetavanje materiala ah parkiranje na mojih parcelah, ki ležijo v Kotu od Bukovca do Vrščajeve zidanice. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Lešnjak, Dol. Vrhpolje 20, Šentjernej, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo po mojem travniku v Jelšah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Brulc, Gor. Suhadol 6, Brusnice, prepovedujem hojo, vožnjo in pašo kokoši po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ana Bajuk, Radoviča 6, Metlika, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Martin Kastehc, Žabja vas 39, Novo mesto, prepovedujem hojo in delanje škode po parceli št. 25673 v Žabji vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Šašek, Pangrč grm 13, Stopiče, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ESTILAI
Obveščamo, da bo mlin zaradi čiščenja in popravila zaprt od 15. julija do 15. avgusta. Mlin Štine, Novo mesto.
Marija Hrovat, Ratež 1, Brusnice, opozarjam Barbaro Škedelj in njenega sina Rada z Rateža, naj prenehata z napadi name in obrekovanjem, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjala.
GOSTILNA TURK V STOPIČAH obvešča cenjene goste, da bo lokal od 9. do 31. julija zaprt. Za nadaljnji obisk se priporočamo!
MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri ščetar-stvu Armič, Tržaška 52, Ljubljana.
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
GASILSKO DRUŠTVO TREBNJE
proda fiat 620 B, sedemsedežna kabina, letnik 1963. Avto je v dobrem voznem stanju, prevoženih je 15.000 km. Cena zelo ugodna.
Informacije pri Darku Novaku, frizerju v Trebnjem.
VPIS V ŠOLE
Zavod za kulturno-prosvetno dejavnost Črnomelj bo v šolskem letu 1973/74 organiziral:
a) šole:
— tehnično srednjo šolo — strojna smer,
— oddelek poslovodske šole — trgovska smer,
— oddelek delovodske šole — strojna smer,
— oddelek šole za pridobitev kvalifikacije poklicnih šoferjev
— oddelek 2-letne administrativne šole,
— oddelek srednje ekonomske šole,
— oddelek srednje komercialne šole,
— politično šolo in
— baletno šolo za predšolske in osnovnošolske otroke
b) tečaje:
— tečaj za minerje,
— tečaj o varstvu pri delu,
— šiviljske tečaje v krajevnih središčih,
— turistično-gospodinjske tečaje v krajevnih središčih,
— začetni in nadaljevalni tečaj strojepisja,
— začetni in nadaljevalni tečaj nemškega in angleškega jezika po audiovizuelni metodi,
— začetni in nadaljevalni tečaj standardnih plesov za mladino in odrasle,
— knjigovodski tečaj,
— tečaj tehničnega risanja,
— tečaj za varilce,
— tečaj o pnevmatiki v industriji,
— tečaj za vodenje delovnih skupin,
— tečaj za voznike viličarjev ter
— vrsto predavanj in seminarjev
Vse to bomo organizirali le v primeru, če bo dovolj prijavljenih.
Podrobne informacije dobite v pisarni Zavoda, Kolodvorska 8, v Črnomlju, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 6. do
14‘ ure*	UPRAVA	ZAVODA
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta brata in strica
IGNACA MEGLIČA
iz Dol. Nemške vasi 10
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dekanu za cerkveni obred in ganljiv govor pri pogrebu, gasilskim društvom Ponikve, Trebnje in Lukovek za soudeležbo pri sprevodu, tovarišu Pavlu Japlju za poslovilni govor, pevcem, KPD Dob pri Mirni in hotelu Turist Ljubljana za vence in udeležbo pri pogrebu. Hvala tudi dr. Novakovi in tovarišici Darinki Japelj za pomoč in tolažbo, ter vsem, ki so nam izrekh sožalje in nam pomagah v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala tudi vaščanom za venec in pomoč.
Žalujoči: žena Angela, otroci Nace, Angelca, Marija, Malka, France, Rezi, Veri, Jože, Vilko in Ani z družinami, brat Anton in drugo sorodstvo
Dol. Nemška vas, Podboršt, Ponikve, Šentvid pri Stični, Grosuplje, Stockholm, Toronto
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
FRANČIŠKE FORŠEK
iz Vrha pri Ljubnem
ki nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojnici podarili cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Fink, llar in Rudman ter kolektivom Novo lesa, Kovinarja in Krke. Hvala tudi osebju dermatološkega oddelka novomeške bol-nice in duhovščini za opravljeni obred.
Žalujoči: sinovi Vinko, Lado in Drago z družinama.
Cestno podjetje Novo mesto razpisuje
JAVNO LICITACIJSKO PRODAJO
za zemljišče v Šentjerneju, k.o. Gradišče, in sicer:
pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št. pare. št.
1698/2
1700/2
1690/2
1696/3
1705/2
1692/2
1694/3
1695/2
1680/2
1693/1
1697/1
1691/1
1683/3
1685/3
2433
2375
2137
2386
3049
2852
1386
1863
1662
3485
2825
3389
1099
1462
m2 opuščena m2 o pušč on a m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena m2 opuščena
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
gramoznica
Zemljišče leži severovzhodno od nove šentjernejske šole, v * jj globeli pod nivojem ostalih okoliških njiv; je rahko valovito, ker po opustitvi kopanja gramoza ni popolnoma poravnano. Izklicna cena za m2 je 0,70 N din. Licitacijska^ prodaja za navedena zemljišča bo 12. julija 1973 ob 9 uri v Šentjerneju, k.o. Gradišče, kjer so parcele. Interesenti za nakup zemljišč morajo imeti potrdila (dobijo jih na občinski skupščini Novo mesto), da se ukvarjajo samo s kmetijstvom, sicer ne morejo prepisati zemljišča na svoje ime.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Živič JUREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din — Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 160 dinarjev ah 10 ameriših dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani hsta 80 din. Vsak mah oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. hst SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973)
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo me-
sto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek* filmi in prelom: ČZP Dolenjski hst, Novo mesto - Barvni filmi in
tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
t
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Posan glasbeni spored ob
4.30	od 8.00.
'ČETRTEK, 5. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Urednikov dnevnik. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Zatiranje plevela v vrtninah. 12.40 Skladbe Blaža Arniča in Marijana Lipovška. 13.30 Priporočajo vam ...	14.10
Popoldne za mladi svet. 15.30 a Glasbeni intermezzo. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z	ansamblom—Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer - Ob 80. letnici Miroslava Krleže. 22.15 Za ljubitelje jazza.
PETEK, 6. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -mgr. Tone Wagner: Spodbuda za prijavljanje sort posebnih poljščin v preskušanje. 12.40 Z našimi domačimi ansambli. 13-30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
16.00 „Vrtiljak44. 18.15 „Signali44.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 20.00 Naj narodi pojo -14. oddaja. 20.30 „Top-pops 13 44.
22.15	Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 7. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 Kličemo letovišče. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Olga Štefula: Ekonomika reje £ brojleijev. 12.40 Čez travnike r zelene. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Urad za najdene skladbe. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 V soboto zvečer. 21.00 Zabavna radijska igra
-	Marjan Marinc: „Nevidna smrt44 -
3.	epizoda, „Lidija plača račun44.
22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 8. JULIJA: 4.30 -
8.00 DOBRO JUTRO! 8.05 Radijska igra za otroke — France Puntar: „Cestožerka44. 9.05 Iščemo popevke poletja. 10.05 Še pomnite, tovariši... a) Vstaja v Srbiji b) Stane Petelin-Vojko:	Tudi Gorenjska je dobila svojo brigado — Prešernovo. 10.25 Pesmi boja in dela. 10.45 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 -
11.20 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.30 Humoreska tega tedna — Perelman: Zobje in duša. 16.00 Radijska igra -Ivica Ivanac: „Revolution Number 3644. 19.00 Lahko noč, otroci!
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
PONEDELJEK, 9. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci. 10.20 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Nevenka Cmok:	Živinorejci
potrebujejo veliko znanja. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo
vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 zaplešite z
nami.	„.
TOREK, 10. JULIJA:	8.10 .
Glasbena matineja. 10.20 Poletna potepanja. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jože Španring: kakšne možnosti nudi ajda poljedelcem. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.40 „Na poti s kitaro44. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.15
V	torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev.
20.30	Radijska igra - Brendan Behan: Selitev. 22.15 Od popevke do popevke.
SREDA, 11. JULIJA:	8.10
Glasbena matineja. 10.20 „O botru petelinu44. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milena Lekšan: Oblikovanje krošenj mladih sadnih dreves v poletnih mesecih. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto-vrtiljak44.
19.00	Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu. 33.15 Revija popevk.
ČETRTEK, 12. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Martin Mencej: Začetek spominskih proslav 200. letnice smrti Antona Janše na Dunaju. 12.40 Skladbe Clauda Monteverdija. 13.30 Priporočajo vam ...	14.40
„Mehurčki44. 16.00 „Vrtiljak44.
17.10	Koncert po željah poslušalcev. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in
napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Za ljubitelje jazza.
RADIO BREŽICE
PretekU teden so v brežiški porodnišnici rodile:
Justina Zupan iz	Podsrede	-
dečka; Jožefa Urek	iz Loč	—
deklico; Darinka Jakopec iz Klek -dečka; Marija Račič iz Črešnjic -dečka; Rozalija Bošnjak iz Bestovja
- Alena; Ljudmila	Osojnik	iz
Dednje vasi - Renato; Marija Seničar iz Sevnice - Bojana: Jožefa Pregrad iz Osredka - dečka; Ana Vučajnk iz Loč - dečka; Srebra Kasteljan iz Kačkovca - dečka; Vera Nježič iz Nedjelje -Vjekoslava; Karolina	Kovačič	iz
Rožna - dečka; Stanislava Šterk iz Loč - Tatjano; Anica Bizjak iz Cimika - dečka; Elica Zorko iz Brezine - Roberta; Bariča Plaščevič iz Bobovice - Boženo; Anica Plevnko iz Rud - deklico; Bronica Rožič iz Krškega - deklici; Jožefa Dimc iz Gor. Leskovca - ano; Danica Vrabec iz Kraljevca na Sutli
- Mladena.
Rejci perutnine!
V	valilnici v Naklem pri Kranju lahko kupite 2 — 3 mesece stare jarčke različnih pasem.
Poslujemo vsak dan od 6 — 14 ure, ob sredah pa do 18 ure.
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
PretekU teden so darovaU kri na novomeškem transfuzijskem oddelku^ Ivan KasteUc, Franc Mervar, Štefka JakUč Janez Nose, Florjan Šička, Štefan Zupančič, Matija Bradač, Jože Spelko, Slavko Mencin, Alojz Kocjančič in Dušan Krštinc, člani Novolesa Straža; Franc Cečelič, član Pionirja Novo mesto; Janez Gorišek, Franc Pangre, Milena Zupančič, Jože Cekuta, Ivan Ašič, Jože Šmajdek, Marija Koračin, Lidija Kaplan, Alenka Zorko, Brane Avbar, Jože Šimenc, Ljudmila Mesojedec, Emil Parkelj, člani Novoteksa Novo mesto; Slavko Bogolin in Janez Mislej, člana IMV Novo mesto; Franc Bojane, član ŽTP Novo mesto; Franc Kren, Ivan Špehar in Franc Kren, člani Gorjancev Straža; Anton Kraševec, član Iskre Novo mesto; Jože Progar, Jože Beg, Ivan Radež, Branko Luzar, Ivan Jordan in Jože Florjančič, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Ivan Mlinar, Jože Zupanči^, Anton Šiška in Franc Šinkovec, člani Cestnega podjetja Novo mesto; Slavko Šenica in Branko Matkovič, člana Zdravilišča Dolenjske TopUce; Štefan Črnec, član Novograda Novo mesto; Franc Plut, član Ele Novo mesto; Franc KasteUc, član Industrije obutve Novo mesto; Slavka Božič, fotografka iz Črnomlja.
■■■■■•»■S
ČETRTEK - 5. JULIJA: 16.00
- 16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15 - 16.30 - Nove plošče RTB.
16.30 - 17.00 - Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 -glasbena oddaja IzbraU ste sami.
SOBOTA - 7. JULIJA: 16.00 -
16.30 - Pol ure za pop glasbo.
16.30 - 16.45 - Radijska univerza.
16.45	- 17.00 - Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.00 - 17.15 -Kuhajte z mano. 17.15 - 17.30 -Za naše najmlajše in skladbice iz brežiške glasbene šole. 17.30 —
18.00 - Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA - 8. JULIJA: 10.30
- Domače zanimivosti -Informacija komisije za ugotavljanje izvora premoženja v brežiški občini
- Za naše kmetovalce; dipl. veterinar Janko Vizjak — Bolezni krav po porodu. - Pogovor s Poslušalci — obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 -
14.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
ČETRTEK - 12. JULIJA: 16.00
- 16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki.
16.15 - 16.30 - Nove plošče RTB
16.30 - 17.00 - Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame. 17.00 - 18.00 -glasbena oddaja: IzbraU ste sami. UREDNIŠTVO RADIA BREŽICE OBVEŠČA	CENJENE POSLUŠALCE, DA BODO NAŠE TORKOVE ODDAJE DO SREDE SEPTEMBRA ODPADLE.
PORODNIŠNICE*«^
PretekU teden so v novomeški porodnišnici rodile:	Marica
Dragman iz Hruševca — Damjana, Ana Melaher iz Velikih Brusnic -Stanislava, Marija Metelko iz Dola — Stanislava, Angela Ljubešek iz Skrovnika — Cirila, Tončka Cafuta iz Meniške vasi - Simona, Kristina Turk iz Stopič — Urško, Mira Tomšič iz Hruševca — Miroslava, Jožefa Rantah iz Škovca - Marjeto, Ludvika Golob iz Zaloke - Malči, KaroUna Požun z Malega Kamna -Karolino in Jožeta, Marija Glavan z Jame - Milanko, Anica Žagar iz Birčne vasi - Vesno, Ivanka Lavrič iz Ljubljne - Sonjo, Ana VeseUč z Rožnega vrha — Stanka, Kristina Medic iz Irče vasi — Kristino, Anica Olovec iz Oštrca - Frančiško, EmiUja FeUcijan iz Velike vasi -Klavdijo, Darinka Breznik iz Trebnjega - Bojana, Ljubica Brus iz Vavte vasi - Uroša, Slavka Grozina iz Leskovca — Suzano, Anica Mohar iz Jugorja — Nevijo, Majda Krevs iz Mirne peči - Aleša, Slavka Uhan iz Mokronoga — Andreja, Hermina Šuštarič iz Jerneje vasi - Gorazda, Marija Sila iz Pristave - Andreja, Angela Hribar s Kamnja - dečka, Frančiška Gore iz Šentlovrenca -dečka, Nežka KasteUc iz Pristave -dečka, Ana Žibert iz Orehovice -dečka, RozaUja Papež z Daljnega vrha - dečka, Marija Klobučar iz Uršnih sel - dečka, Vilma Zajc s Potoka - dečka in Fani Kolesar iz Male Bučna vasi — dekUco.
TELEVIZIJSKI _______SPORED
ČETRTEK, 5. JULIJA: 14.00 Wimblpdon: Teniška tekmovanja za Davisov pokal - barvni prenos (EVR) - 18.15 Obzornik (Lj) -
18.30	Izbor s festivala športnih in turističnih filmov (Lj) - 18.55 Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 S. Š. Djalski: Sen dr. Mišiča - oddaja TV Beograd (Lj) - 22.40 Poročila (Lj)
PETEK, 6. JULIJA:	14.00
Wimbledeo: Teniška tekmovanja za Davisov pokal - barvni prenos EVR
- 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 VeseU tobogan: Celje - I. del (Lj) -
18.55 Doktor na pohodu - srijski film (Lj) -	19.20 Plavanje: Metuljček (Lj) - 19.45 Risanka (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) —	20.35 Iz zakladnice svetovne književnosti: Cliford Odett4s: Podeželanka (Lj) -
22.15	XXI. stoletje (Lj) - 22.40 Poročila (Lj)
SOBOTA, 7. JULIJA:	14.00
Wimbledon:	Teniška tekmovanja
Davisov pokal - barvni prenos EVR
- 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Risanka (Lj) - 18.45 Plesna učitelja
- filmska komedija (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.30 SpUt 73 - domače pesmi na festivalu zabavnih melodij - prenos (Zg) - 21.40 Junaki cirkuške arene (Lj) - 22.05 Šerif vNew Yorku (Lj)
- 22.55 TV kažipot (Lj) - 23.15 Poročila (Lj)
NEDELJA, 8. JULIJA:	8.45
Neznani leteči predmeti - serijski barvni film (Lj) — 9.35 Po domače s Šenljemejskim oktetom in ansamblom Rudija Mohorka (Lj) —
10.10	Kmetijska oddaja (Bg) -
10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti -barvna filma (Lj) - 11.55 TV kažipot (do 12.15) (Lj) - Nedeljsko popoldne:	15.30	Po domače z
ansamblom J. Radicsa (Lj) - 16.00 Velika nagrada Achna -(preskakovanje ovir) v barvah EVR
- 18.00 Za konec tedna (Lj) -
18.20	Poročila (Lj) - 18.25 Janošik
- II. del slovaškega filma (Lj) -
19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35	SpUt 73 - nastop gostov -prenos (Zg) - 21.45 Rezerviran čas (Lj) - 22.00 Športni pregled (JRT)
22.30 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 9. JULIJA:
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) —
18.15	Obzornik (Lj) - 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Sa) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Carl Zuckmayer: Stotnik iz Koepemicka - II. del prenos predstave iz Slovenskega narodnega gledaUšča Maribor (Lj) -
21.30 Videokasete: Zlata obala -barvna oddaja (Lj) - 22.05 Poročila (Lj)
TOREK, 10. JULIJA: 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje,
Plešivec do 17.35) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Veliki in majhni - oddaja TV Zagreb (Lj) -
19.00 Metulji naše dežele - Lov, II. oddaja v barvah (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Tunis, sonce in pesek - oddaja TV Beograd (Lj) -
19.45	Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) -
20.35	L. N. Tolstoj: Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka (Lj) -
21.25 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 21.45 Kulturne diagonale (Lj) - 22.15 Poročila (Lj)
SREDA, 11. JULIJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.10 Obzornik (Lj) — 18.25 Mačkon in njegov trop - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Na sedmi stezi -športna oddaja (Lj) -19.15 Zabavna glasba (Sk) - 19.45 Risanka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Reportaža: Gorenje (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.40 Deviška kraljica - celovečerni film (Lj) -
22.10	Glasbeni noktumio: Shopinove etude (Lj) - 22.25 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 12. JULIJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) —	18.30 Izbor
tortnih in turističnih filmov (Lj) -
18.55	Neznani leteči predmeti -serijski barvni film (Lj) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.30 FiUp David-Džorde Kadijević: Varovanec — igra TV Bgd (Lj) 22.15 PoročUa (Lj)
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Preteklih 14 dni so se ponesrečili in iskaU pomoči v brežiški bolnišnici:	Martina Horvata je
nekdo povozU z avtom in mu zlomil desno nogo in poškodoval glavo; Terezija Stermecki se je opekla po telesu, nogah in rokah; Marjan Žičkar je padel z motorjem in si poškodoval prsni koš; Ana Godlerje padla na dvorišču in si poškodovala glavo; Vincenc Pšeničnik si je poškodoval glavo, ko ga je podrl nekdo z avtom; Franca Krošlja je nekdo pretepel in mu poškodoval glavo.
Jože Zidar je padel s hleva in si poškodoval hrbtenico; Rudolf Kralj se je prevrnil z osebnim avtomobilom in si poškodoval desno nogo; Ana Osojnik je padla po stopnicah in si poškodovala levo nogo; Franca Volčanjška je stisnil hlod in mu poškodoval vrat; NataUja Zorič je padla z voza in si poškodovala levo nogo; Terezija Tekavec je padla z lestve in se poškodovala po hrbtu; Jože Ferenčak je se prevrnil z avtomobilom in si poškodoval glavo in desno ramo; Kristino Kos. je sunila krava z rogom v levo nogo; Martina Podlogar je padla na dvorišču in si poškodovala levo stopalo;
STANKO
ŠKALER
I
i6 i
lit MŠ&C
Če
bo premalo vej, jim porežite nosove, ušesa, odsekajte roke. Naj do konca življenja občutijo kazen za svojo nepokornost.
Vse voditelje upora bomo odpeljali v Zagreb in jim . tam sodili. “
Vojaki in častniki so se lotili kaznovanja. Njihovo početje je ostalo v spominu še poznim rodovom. Ko je 50 Ift po uporu madžarski zgodovinar zbiral podatke o Gubčevem puntu, so ljudje še pomnili, „da so ujeti kmetje viseli po drevesih ob cesti, vsem mimoidočim na ogled. Samo na visoki, košati tepki ob glavni vojaški cesti je viselo 16 ali morada več kmetov. Veter je zibal njihova telesa, ki so bila izpostavljena pticam, da so jih kljuvale
1' Nekaj ujetnikov, predvsem tiste za
katere so menili, da so voditelji upora, je Alapič odpeljal v Zagreb. Med ujetimi so kmalu spoznali Gubca in Ivana Pasanca iz vrhovnega vodstva upora.
Na tej s kmečko krvjo prepojeni zemlji so se ohranile le redke priče tiste zgodovinske dobe. Pri današnji kapeli sv. Katarine naKapelščaku ob Stubiškem polju je bilo po ljudskem izročilu pokopanih mnogo v boju padlih kmetov. V cerkvi v Donji S t u b i c i vidimo nagrobnik z reliefno podobo Franja Tahija, ki ga je namesto kmetov kaznovala s smrtjo sama narava, saj je umrl le nekaj mesecev po uporu, 4. avgusta 1573. O nekdanjem Tahijevem gradu nad tem krajem priča le še neznatna gomila in tu in tam kak kamen. Drugega spomina na tragične dogodke pred 400 leti
tu ni. Pač pa mislijo zdaj postaviti v Stubici mogočen spomenik „Gubčevi mužki buni“, na stalni muzejski razstavi v Oršičevem dvorcu v Gornji Stubici pa pokazati dokumentarno gradivo in slike v zvezi s temi velikimi zgodovinskimi dogodki.
' Pri cerkvi vGornjiStubiciše zmerom stoji velikanska „Gubčeva lipa“, pod katero se je po ljudskem izročilu Matija Gubec sestajal s člani uporniškega vrhovnega vodstva. Toda pred leti je neuije odlomilo košati in visoki vrh tega skoraj poltisočletnega spomenika in za polovico skrajšano deblo se zdaj le s težavo bori za življenje.
Na hribu nad Krapino so dobro ohranjene in pristopne razvaline gradu Kostel. Grad se omenja že 1222 in je bil v času upora središče posesti plemiške rodbine Keglevičev.
V	mestu K r a p i n i je stavbna in zgodovinska znamenitost baročni frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Katarine, na katere baročnem oltarju so grbi donatorskih družin Keglević in Ratkaj, ki sta odigrali v boju proti kmečkim upornikom pomembno vlogo. V Krapini je tudi rojstna hiša vodilnega Ilirca Ljudevita Gaja (spomenik v mestu je delo kiparja I. Rendiča).
Vzhodno od Krapine je bil Keglevi-
Rajhenburg in Sperrenberg (po neznanem avtoiju iz 19. stol.)
čev grad L o b o r, ki je bil v razvalinah že proti koncu 19. stol. Dobro ohranjene razvaline bližnjega gradu K
o	n j š č i n a so lep primer utrjenega gradu na ravnini.
Zahodno od Krapine sta še dobro ohranjena gradova Veliki in Mali Tabor, središče Ratkajeve posesti."
V	e 1 i k i T a b o r se že od daleč beli na prijaznem zagorskem griču inje kakor zrasel z njim. Jedro gradu je peterokotna stavba s trdimi gmotami petih stolpov v vogalih. Pritličje je okrepljeno s škarpastim zidom iz rezanega kamna, nadstropja krasi konzolni venec. Dvorišče obdajajo dvonadstropne arkade. Izredno lepa arhitektura iz fevdalne dobe z ohranjenimi gotskimi, renesančnimi in baročnimi detajli je bila last Ratkajev do 1793.
V	bližnji fami cerkvi sv. Jurija v Desniču je ohranjen nagrobnik s podobo Pavla Ratkaja iz 1586, sodobnika hrvaško-slovenskega punta.
Tretje prizorišče kmečkega upora pred 400 leti je bil ravninski predel južno od Save v trikotniku med Mokricami, Kerestincem in Jastrebar-skim. Iz Zagorja se je upor razširil sem, ko je 30. januarja prišel s svojim oddelkom iz Stubice Ivan Pasanec. Dvignili so se kmetje v okolici Mokric, Samobora, Jastrebarskega in Okića. Pri Samoboru so kmetje razrušili dvor Jurija Puneka in vse Erdedijeve pristave, med njimi tepi dvor Kerčin,
3.	februarja pa še Gregorijančev dvor pod Okičem. Iz krajev pod Okićem in Jastrebarskim je v uporu sodelovalo ok. 4.000 kmetov, torej skoraj vsi za boj zmožni moški'.
Poraženi hočejo zmagati
Ivanki Palman iz Pirč ob Kolpi bi prisodil okoli 30 let, pa jih ima že 45. Na prvi pogled bi ji prisodil tudi odlično zdravje, vendar je bila 10. aprila letos invalidsko upokojena zaradi zdaj še neozdravljive bolezni multi-ple skleroze.
Palmanova, ki ima danes 12-letnega sina in 17-letno hčer, je bila med vojno tudi partizanska učiteljica v De-sincu pri Črnomlju, potem v Starem trgu ob Kolpi, ob upokojitvi pa v Vasi-Fari ob Kolpi. Delala je v vseh družbenopolitičnih organizacijah v kraju in na šoli, naenkrat pa ji je težka bolezen vzela službo, delo in jo priklenila na dom.
Toda Ivanka, ki so ji to bolezen ugotovili že leta 1965, se ne da. Polna je življenja in volje za delo, zato je skupina bolnikov, ki so hodili na zdravljenje k dr. Gezi Čehu v Zenico izbrala prav njo, da pripravi ustanovitev združenja bolnikov multiple skleroze za vso Slovenijo, kar je pred kratkim tudi opravila, njo pa so izvolili za tajnico tega združenja.
,JVaše združenje se bo | borilo, da bi mi, bolniki MS,
1	imeli iste pravice kot ostali, se pravi brezplačno zdravljenje, zdravila, prosto izbiro zdravnika in zdravstvene ustanove. Zavzemali se bomo za pomoč družinam in še posebno otrokom teh družin. Seveda pa se bomo skupaj z drugimi organizacijami in ustanovami zavzemali, da bi odkrili vzroke te bolezni in način zdravljenja. “
,Albert Gimpelj iz Straže ie bil 6 mesecev zaradi te
bolezni popolnoma nepokre-ten. Ni mogel jesti, niti govoriti ni mogel razločno. Shujšal je na 30 kg. Bil je žil okostnjak. Tudi on je prišel na zdravljenje k dr. Gezi Čehu v Zenico, kjer sem bila takrat na zdravljenju tudi jaz. Ko sem šla domov, se mu je zdravje že toliko popravilo, da je sam jedel, normalno govoril in hodil, če se je opiral na ženo, ki so ji dovolili, da je v bolnišnici stregla možu, “
Vendar je zdravljenje drago. Ivanka Palman je plačala za eno (prvo) zdravljenje
3.000	din, zdaj pa si jih ne more več privoščiti, ker ni denarja. Zelo draga so zdravila, ki jih proizvajajo in prodajajo le v drugih državah, zato si jih morajo naši bolniki MS sami plačati. Drag je prevoz do Zenice, ki ga morajo spet skoraj v celoti plačati Ob vsem tem pa zdravljenje bolezni niti ne pozdravi, ampak le zaustavi njeno napredovanje. Veliko pa je tudi že to, da se bolnik po vsaki kuri bolje telesno in druševno počuti.
Posebno hudo je, ker za MS zbole ljudje, stari 20 do 40 let, in so upokojeni približno s polovično delovno dobo. Imajo pa običajno tudi otroke, ki jih morajo vzdrževati in šolati. Tako imajo bolniki majhne dohodke in velike stroške. „V članstvo društva bolnikov multiple skleroze vabimo tudi zdrave občane, vse, ki se žele z nami boriti proti tej bolezni, ki nam žele pomar gati do enakih pravic, kot jih imajo drugi bolniku “
J. PRIMC
Razstave slik in kipov slovenskih likovnih samorastnikov, ki jih prirejajo v avli trebanjske šole, so najboljše priporočilo za tradicionalni Tabor, ki sledi. Na posnetku vidimo del občinstva, ki je na petkovi otvoritvi sedanje razstave z zanimanjem sledilo kulturnemu sporedu. (Foto: I. Zoran)
Trebnje: nova potrditev »naivnih«
V avli osnovne šole: umetniški večer na otvoritvi razstave
Trebnje je spet doživelo enega osrednjih kulturnih dogodkov zadnjega časa v pokrajini, ko so minuli petek v avli osnovne šole odprli novo razstavo izbranih del slovenskih likovnih samorastnikov.
lokrat se je predstavilo javnosti dvanajst ustvarjalcev s skupaj 70 deli. Slikaiji Jože Horvat - Jaki, Boris Lavrič, Polde Mihelič, Greta Pečnik, Jože Peternelj - Mausar, Konrad Peternelj, Anton Plemelj in Anton Repnik ter kiparji Janko Dolenc, Peter Jovanovič, Rudi Stopar in Franc Tavčar so prikazali dela, nastala v obdobju enega leta oz. v drugi polovici 1972 in letos. Razstava bo odprta do 18. avgusta.
Na otvoritvi se je že po tradiciji zbralo poleg slikarjev, kiparjev, vodstva Tabora in predstavnikov javnega življenja trebanjske občine lepo število obiskovalcev te svojevrstne umetno;
sti, ki dobiva prav v Trebnjem svojo vsakoletno potrditev in spodbudo. Po uvednem nagovoru inž. Damjana Mlakarja, Člana UO Tabora, je razstavljal-ce in njihovo ustvarjalnost predstavil ter spregovoril o sami razstavi umetnostni kritik prof. Andrej Pavlovec. Posebej je podčrtal kakovost letos predstavljenih del, sicer pa je v glavnem ponovil misli, ki jih je zapisal v katalogu, ki so ga obiskovalci lahko dobili pri vhodu v avlo.
Razstavo je v enoinpolmesečni ogled pospremil celovečerni kultri-no-glasbeni spored, v katerem so sodelovali Trio Lorenz z odlično izvedbo del
Sovražna skupina uničena
Na vaji so sodelovale teritorialne enote občin Ribnica in Kočevje, odbora SLO Dolenja vas in Stara cerkev in enote CZ več krajev
V	nedeljo, 24. junija, je bila na območju krajevnih skupnosti Dolenja vas v ribniški občini in Stara cerkev v kočevski občini združena vaja enot teritorialne obrambe, splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite, v kateri so sodelovali tudi postaja milice, kadeti 2. letnika šolskega centra RSNZ, lovci, mladina in skoraj vsi občani.
Vaja je bila izvedena pod predpostavko, da je sovražnik bombardiral nekatera območja v kočevski in ribniški občini, posebno pa Dolenjo vas, nato pa je spustil še zračni desant. Enote civilne zaščite in milice so reševale ranjence, jih previjale, gasile, odstranjevale ruševine, varovale nekatere objekte in opravljale še druge naloge; hkrati pa so se enote teritorialne obrambe spoprijele s sovražnikom in ga uničile.
Po vaji je bil v Dolenji vasi miting, na katerem je na kratko spregovoril o pomenu SLO predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahams-
V	SEVNICI ŠOLA TEKSTILNE STROKE
Potrebe tekstilne industrije so narekovale ustanovitev dveletne poklicne šole. Dva oddelka zagrebške oz. kranjske šole sta sicer delovala že doslej. Napori posavskih občinskih skupščin in nekaterih zasavskih so rodili uspeh: verifikacija šole je le še vprašanje časa. Šola je za novo šolsko leto že lahko objavila razpis za sprejem deklet.
NITI KAPLJICE ALKOHOLA
Na vsem lepem sem se odločil, da ne bom več pil. Častna taborniška. Niti kapljice več. Še pogledal ne bom afico-tiola, pri moji duši! Prvi, ki me bo povabil k šanku, bo kratko odnesel. Odslej si bom gasil žejo z mineralno vodo, z malinovcem, sokci, čajčki in drugimi zdravilnimi napitki. Nič več ruma pred službo, o ne. Na svidenje, pivo pri malici in vinček pri kosilu pa vinjaki zvečer! Kot da nikoli nisem povonjal alkohola. „Trezen duh v treznem telesu, to bo moje geslo!“ sem sklenil pred nekaj dnevi.
V	službo grem navadno malo prej, da se lahko ustavim v bifeju. Natakarica me že pozna in mi brez naročila prinese čajček pa dvojni rum. Oni dan je gledala kot tele v nova vrata, ko sem vzravnano rekel: „Danes, Francka, mle-
ko in žemljico! Tako!“
„Ne šali se, saj veš, da nimamo mleka.“
„Nič hudega. Pa kakao!“ „Kdo pa še dandanašnji pije kakao? “
„No, pa mi prinesi sok!“ „Dva deci stane osem di-naijev, dragi moj.“
Za božjo voljo! Osem di-naijev! Taje le malo huda.
„Ne, ne, raje bom dva deci mineralne vode. Hladne, kipeče vodice. Zdrave vodice!“ „Nisem še slišala, da bi kdo na tešče pil mineralno vodo, dragi moj!“
Pričela se mi je smejati in sem zardel. Moral sem biti resnično trapast, da si zaželim kaj takega. Počutil sem se, kot da delam sramoto narodu svojemu, zato sem se hitro popravil:
„Nisem mislil tega. Prinesi mi čajček z limono! “
„To se že boljše sliši,“ je zacingljala Francka, se urno obrnila, da ji je zaplapolal predpasnik po zraku, in izginila v kuhinjo. Ponosno sem čakal na čajček z limonco. Premagal sem samega sebe, svoje slabosti, svoje suženjstvo alkoholu. Da, najraje bi zau-kal od veselja, ponosa, od ginjenosti nad samim seboj. Se sem mož, še sem človek, še sem državljan, vsega spoštovanja vreden. SMRT ALKOHOLU! Treznost narodu!
„Dragi moj, oprosti, toda limonice nimamo!“ sem zaslišal glas, kije bil Franckin.
„Nič hudega, pa čajček z rumom. Dvojnim! “
Počutim se srečnega že zato, ker sem imel dober namen odtrgati se iz krempljev gospodarja alkohola. Pa mi tega drugi niso dovolili.
TONI GAŠPERIČ
berg, vodja vaje pa je na kratko ocenil vajo in posebno pohvalil iznajdljivost mladine. Učenci osnovne šole Dolenja vas so izvedli kratek kulturni program. Nastopili so tudi harmonikarji.
NAD 40 PLANINCEV NA DURMITOR
Komisija za izlete pri planinskem društvu LISCA ima težave, saj že kaže, da bo avtobus premajhen za vse, ki se želijo od 27. julija do 4. avgusta udeležiti izleta na Durmitor in ogleda krajev ob tej 1.800 km dolgi poti.
Medvedje prihajajo
Vedno pogosteje prihajajo v bližino vasi in pustošijo polja ter sadovnjake
Nekatere prebivalce vasi Gorenji Lazi in Sinovica v ribniški občini smo vprašali, če je res potrebna tista tabla nekaj 100 m od glavne ceste Ljubljana - Kočevje, ki opozarja popotnega, naj se varuje medvedov.
Ivan Kožar iz Sinovice je povedal, da je pred kratkim logar Ciril Adamič iz Hudega konca naletel na poti v gozdu Kačnik na skupino medvedov in jo pobrisal nazaj.
Jože Rigler, Franc Sile in še nekateri prebivalci Gorenjih Lazov pa so povedali, da je medvedja nadloga vedno hujša. Koruze sploh več ne sade, ker jo medvedje pojedo. Medvedje prihajajo na vrtove po hruške in jabolka. Videli so tudi, ko je medvedka tresla kostanj, štirje mladiči pa so ga pobirali.
„Če bo šlo tako naprej, bo tod okoli rastla le še trava in grmovje, kmetje pa bomo popolnoma izumrli/* so razočarani složno ugotovili.
Divjad v mestu
Upokojenec skrbi za zapuščene gozdne živali
Janez Klun iz Kočevja ni le strasten lovec, pač pa tudi izreden ljubitelj divjadi. Iz gojitvenega lovišča je dobil lani mlado srnico, ki je v začetku pila mleko s pomočjo dudke, zdaj pa ga tako pije šestnajst dni stari jelenček, ki so ga delavci našli zapuščenega na gozdni cesti.
Klunova žena Pavla pravi, da popije ta korenjak vsak dan 4 Utre mleka, pomešanega z ruskim čajem, in da se odlično razume s smo, s psičkom in polhoma.
PESNIK NI POZABLJEN
Spomin na Otona Župančiča bodo v Beli krajini poslej proslavljali vsako leto. Črnomaljska kulturna skupnost je sklenila, da bodo take proslave na dan pesnikove smrti pred njegovo rojstno hišo na Vinici. Letos so tako proslavo priredili pred spomenikom po skupni seji izvjšnih teles ZKPO in kulturne skupnosti. Hkrati so se zahvalili za dolgoletno delo na kultumo-prosvetnem področju Andreju Petku, ravnatelju osnovne šole v Črnomlju, ki odhaja 1 pokoj.
LETOŠNJI LESNI SEJEM
V	CELOVCU NAJBOLJŠI
Letošnji 22. avstrijski lesni velesejem, ki bo v Celovcu na Koroškem od 11. do 19. avgusta, bo vpogledu mnogovrstnosti in kakovosti prekosil vse dosedanje. Med 1481 razstav-ljalci iz 28 držav bodo tudi jugoslovanska podjetja, ki bodo razstavljala les, lesne izdelke in pohištvo.
IZREDEN UMETNIŠKI VEČER
V	torek, 12. junija, je 18. Dolenjski kulturni festival predstavil v Lamutovem likovnem salonu mladega slovenskega slikarja in grafika Lucijana Bratuša. Po tehtni uvodni besedi, ki jo je prispeval znani slovenski likovni kritik Aleksander Bassin, je bil v Goijupovi cerkvi slavno-' stni koncert z izbranim sporedom. Nastopil je Slovenski godalni kvartet, ki ga sestavljajo Slavko Zimšek, Karel Žužek, Franc Avsenek in Stanko Demšar. Na sporedu so bili stari mojstri in mojstri romantike: Sta-mitz, Campra, Collasse, Pfilidor, Dvorak in Borodin. Na koncertu je nastopil s tremi starimi francoskimi arijami tudi tenorist Mitja Gregorač. Doživetje je bilo edinstveno. Pod oboki, ki jih je 1931. leta tako čudovito poslikal kostanjeviški rojak Jože Gorjup, je lebdela v zraku ubrana melodija godal in napolnjevala ves prostor z izjemno slovesnostjo, ki je prevzela slehernega od navzočih poslušalcev. Razstava bo odprta do vključno 26. junija.
iz svetovne zakladnice ter sopranistka Vilma Bukovec in basist Dragiša Ognjanovič iz ljubljanske operne hiše; ki sta zapela vsak nekaj samospevov in opernih arij.
I. ZORAN
KULTURNI SPOMENIKI
V	krški občini so potrebne velike vsote za vzdrževanje kulturnih spomenikov in raznih kulturnih akcij. Občinska skupščina je letos pripravljena na 300 tisoč din lastne udeležbe, v okviru republiškega natečaja pa je zaprosila za 500 tisoč din.
Arije za vzgojitelje
Na Otočcu so se v ponedeljek že tretjič zapored zbrali na srečanju vzgojitelji slovenskih dijaških domov. Po strokovnih in političnih predavanjih, ki so jih imeli Ela Ulrih
-	Atena, Franjo Klojčnik in Rado Jan, so si ogledah grmsko Šolo in športna tekmovanja, zvečer pa v dvorani novega garni hotela na Otočcu poslušali koncert opernih arij s solistkama Vilmo Bukovčevo in Nado Sevškovo ter solista na električnih orglojah Slavka Mihelčiča. Gojenci doma Majde Šilc so zatem izvedli nekaj belokranjskih plesov v koreografiji Tončke Maroltove. Zanimivo je bilo tudi brucovanje v tem šolskem letu sprejetih mladih vzgojiteljev. Naslednji dan so si udeleženci srečanja ogledali kulturne in zgodovinske spomenike v Kostanjevici.
V teh dneh so se v Željnskih jamah pod vodstvom profesorja Milje Brodarja spet začela izkopavanja. Že tretje leto iščejo sledi za pračlovekom. Izkopavanje, ki bo trajalo skoraj mesec dni, financirajo Raziskovalna skupnost Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Temeljna kulturna skupnost Kočevje. (Foto: J. Pjrimc)
Janez in Pavla Klun s svojimi varovanci jelenčkom, smo, psom in polhom. (Foto: F. Brus)