ISSN 0040-1978 KttUlOQUET. prodaja in dostava ^^^ prodaja ugodni plačiln pogoji ! naročiia od 6. do 22. ure tel 02/743 08 10, 743 08 15 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.:778-10-11, fax:775-28-61 LENART, Kraigherjeva 19a tel.: 720-66-34, 720-66-05 SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO TRGOVINA, MONTAŽA •vodovod ) • centralna kurjava • plinske Instalacije • kopalniško oprema • keramične ploščice BOROVCI, Borovci 64, tel.: 75^00-90 ORMOŽ, Ptujska C. 17, tel.: 740-23-20 Kulinarični Icotičelc Perutnina Ptuj w Ptuj, 25. januarja 2001, letnik LIV, št. 4 - CENA 150 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Obdobje baletih sprememb Dejstvo je, da smo bili lani Slovenci kar pridni in delavni, saj smo naredili več kot leto poprej. Več smo tudi prodali, precej smo si seveda tudi izposodili, a če preskočimo bolečo resnico, da skrbita za enega upokojenega le dobra dva zaposlena, je vendarle vzpodbudna vest, da se je število nezaposlenih po podatkih iz lanskega tričetrtletja zmanjšalo za dobrih 11 odstokov in da so se bruto plače povečale za skoraj 12 odstotkov. Se torej obrača na bolje, se gospodarskim težavam bliža konec? O tem ni seveda nihče prepričan, saj ena lastovka ne prinese pomladi. Poleg tega pa se "dogaja" še Evropska unija, v katero nas neka, morda ne le politična, sila neznansko vleče, čeprav vem.o, da bodo za vstop vanjo potrebne še veliko večje žrtve, kot so mlečni in mesni šok ter ukinitev brezcarinskih prodajaln. Tako pač je. Zlitje v - želeno ali neželeno - univerzalno svetovno kapitalistično družbo, čemur pravim.o globalizacija, im.a očitno tudi m.anj svetle plati, ki jih povzroča diktirano prilagajanje na vseh področjih. Lastništvo podjetij se zgošča v krogu m.anjšega števila spretnih poslovnežev, "velikih" lastnikov, kapitalistov torej, ki uspešno gradijo svoje poslovne imperije in jih iz dneva v dan še večajo. Očitno je v tem pričakovati odločilnejšo bodočnost, kot recimo v tolikokrat izpostavljenem kmetijstvu, saj smo pred kratkim iz ust najodgovornejšega človeka gospodarske zbornice lahko slišali, da ustvarja slovensko kmetijstvo približno toliko kot podjetje Revoz, v pogajanih z Evropsko unijo pa ima vsaj desetkrat večjo težo. Gre torej zgolj za farso? Zgovoren ali za nekatere zaskrbljujoč je tudi decembrski podatek revije Business Week, da se je v zadnjem desetletju razlika v prejemkih med tovarniškim delavcem in prvim managerjem ameriških družb povečala za več kot 10 krat. Tako je imel leta 1989 manager le 45 krat večje prejemke kot tovarniški delavec, leta 1999 pa, skorajda neverjetno, kar 475 krat večje kot tovarniški delavec. Do sedaj se je redno dogajalo, da je - sicer z nekajletno zamudo - vsaka ameriška pogruntavščina pripotovala čez lužo tudi k nam; in zagotovo bo tudi ta, morda le v nekoliko milejši obliki. Tudi zaradi tega nam prvih nekaj (deset) let novega tisočletja obeta še nekaj velikih, za mnoge žal tudi bolečih sprememb. ^ KONKURENČNE CENE - HITRA POSTÁVÁ]— EKOLOŠKO KURILNO OLJE Fno OIL EOCd.o.o. Tržaška 37a onnn k/iADiianD I MOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOV f miTAiNi Foh-sfum <_ UňWinJANJE PREDMCTOV^M 02/78 78600 ^ I PTUJ, IVlinoritski trg 2, fotografija@foto-tone-sp.si V JANUARJU ■30%^ PTUJ / NADZIDAVA ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ V POLNEM TEKU Kdaj selitev iz Čuikove na Potrtevo? KOLIKO SO PROSTORI V ČUČKOVI 2 V RESNICI NEVARNI ZA ZAPOSLENE IN OBISKOVALCE? Lansko jesen se je pričela nadzidava trakta A in veznega trakta zdravstvenega doma Ptuj na Potrčevi 19/A. Odločitev o investiciji so v zdravstvenem domu sprejeli brez soglasja mestne občine Ptuj in drugih občin na Ptujskem, ki so prav tako ustanoviteljice Zdravstvenega doma. Takšno pot so ubrali - v skladu s svojim statutom - tudi pri imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma, ki je za dobo šestih mesecev postal dotedanji direktor Henrik Žlebnik; vedejevstvo mu poteče 25. aprila letos. Denar za nadzidavo so zagotovili sami, ker sicer do nje še ne bi prišlo tako kmalu, ce bi cakali na odločitev mestne obcine in soustanoviteljic, je prepričan vršilec dolžnosti direktorja Henrik Žlebnik; odločitev o pričetku bi se zavlekla že zaradi samega oostooka. O inve- sticiji bi se namreč moralo odločati kar 15 svetov občin. Tudi s tega vidika bi že bil skrajni čas, da se opravi delitvena bilanca med občinami na Ptujskem ter odloči o ustanoviteljstvu tega in drugih javnih zavodov na Ptujskem. V novo nridobliene prostore naj bi iz stavbe na Čučkovi preselili šolski dispanzer, medicino dela (za nekatere je sporno dejstvo, da bi to dejavnost preselili v nove prostore, ker naj bi si medicina dela denar za svoj obstoj zagotavljala s prodajo storitev na trgu) in patronažo, medtem ko rešitev za dispanzer za mentalno zdravje še iščejo. Do preselitve naj bi prišlo čimprej tudi zato, ker so jo medtem pričele pospeševati tudi odločbe zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, ki je prišla lanskega novembra z zahtevo za ureditev oziroma odpravo nekaterih pomanjkljivosti, ter ministrstva za okolje Nadzidava zdravstvenega doma - noaled z Rimske nloščadi. Fotn: MG in prostor za sanacijo lesenih stropnih konstrukcij. V odločbi inšpektorata so pomanjkljivosti navedene v kar devetih točkah. Med drugim gre za ureditev sanitarij za invalide na vozičkih v vsakem nadstropju stavbe, sanitarij za obiskovalce, objekt je tudi brez ustreznega parkirišča, problem je hrup zaradi bližine železniške postaje, podvoza, glavne ceste Ormož - Ptuj - Maribor in Mlekarne Ptuj. Vsi ti objekti so namreč močan vir hrupa. Inšpektor ocenjuje, da je hrup bistveno prekoračen glede na določila obstoječe zakonodaje s področja hrupa, ki veljajo za zdravstvene objekte. MG Nadaljevanje na strani 3. 9770040197015 AKTUALNO PTUJ / KZ PTUJ NAČRTUJE VELIKE INVESTICIJE IN SIRI SVOJO DEJAVNOST Optimizem pred sezono 2001 Slaba letina je vplivala tudi na poslovanje ene največjih slovenskih kmetijskih zadrug, Kmetijske zadruge Ptuj. Pri nekaterih kmetijskih kulturah so bili zaradi su{e ob~utni količinski izpadi. To velja predvsem za koruzo in sladkorno peso. Slednja je imela manj sladkorja kot v normalnih letinah in pridelovalci na večjih povr{inah celo težko poravnavajo kreditne obveznosti, pri čemer jim bo posku{ala zadruga pomagati, pravi vodja komerciale v KZ Ptuj Marjan Janžekovič. Na srečo je suši še ušla pšenica, tako je bila letina količinsko povprečna, kakovostna pa nadpovprečna. Vrtnine, ki so v večjem delu že namakane, so dale zadovoljive pridelke; tako je bil odkup rekorden pri papriki in sladkorni pesi, pri drugih, na primer pri kumaricah, pa je bil Poslovalnica v Juršincih - eden zadnjih v letu 2000 obnovljenih objektov KZ Ptuj pridelek daleč pod pričakovanji. Z rezultati prašičereje so v KZ Ptuj zadovoljni in tudi v prvem mesecu letošnjega leta na tem področju ni težav. Drugačne so razmere v govedoreji, ki je pod težo pojava bolezni norih krav, kar negativno vpliva na porabo. Tako je ponudba goveda ta čas večja od povpraševanja, po več letih se pojavlja celo presežek telet, ki jih ni mogoče vhleviti, saj so tudi kmetovalci zaradi negotove prodajne situacije previdni in se ne odločajo za pitanje. Na področju trgovske dejavnosti vlada v KZ Ptuj zmerni optimizem. Veleprodajo umetnih gnojil in zaščitnih sredstev so v minulem letu uspeli razširiti na nove trge, tudi v maloprodajni mreži 23 prodajaln so dosegli zastavljene cilje. NAČRTI ZA LETO 2001 Začetek leta je čas natančnejšega določanja gospodarskega načrta, prihaja tudi čas sklepanja pogodb za pridelovalno sezono 2001. Kmetijska zadruga bo tudi v tem letu skrbela za kreditiranje kmetijske proizvo- PTUJ / NOVO ODKUPNO MESTO SUROVIH KO@ Koža je za KOTO S tem reklamnim sloganom gospodarska družba KOTO že desetletja propagira prevzem surovih kož. Res bi bilo prav, da bi bile vse kože za KOTO, potem ne bi onesnaževale okolja in ne bi bile predvsem svinjske kože najpogostej{i predmet čistilnih akcij lovcev, ribičev in drugih skrbnikov narave. Žal so cenovne razmere nestimulativne, in če nimamo kančka zdravega odnosa do narave, se kože pač pojavljajo ob cestah, vodah, na robovih gozdov ... Toda to je druga zgodba. Tale govori o tem, da je podjetje KOTO, d.d., iz Ljubljane prejšnji četrtek odprlo v industrijski coni Ptuja, v Puhovi ulici, novo odkupno postajo za surove kože. Goste, med katerimi je bil tudi župan mestne občine Miroslav Luci, je nagovoril direktor družbe Miro Sotlar in poudaril, da se veseli pomem- TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vra~u-nan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si bnega dogodka za podjetje in za Ptuj. Županu in mestni občini se je zahvalil za posluh pri pridobivanju lokacije in gradnji novega objekta, ki je bil po pridobljenih dovoljenjih zgrajen v štirih mesecih, meri 200 kvadratnih metrov in je veljal 40 milijonov tolarjev. Župan Miroslav Luci se je zahvalil družbi KOTO, ker je s svojo izselitvijo iz srednjeveškega jedra Ptuja sledila razvojnemu interesu mestne občine. Odkupna postaja je namreč doslej kar pol stoletja delovala v stari zgradbi v Dravski ulici, ki jo je Koteks odkupil leta 1953. Predelovalna industrija v starem mestnem jedru, kjer je zaradi ozkih ulic promet upočasnjen, kjer živijo domačini in se gibljejo turisti, ni zaželena. Poleg tega je bila odkupna postaja Slovesno otvoritev s prerezom vrvice so opravili (z desne) vodja odkupne postaje v Ptuju Aleksandra Holc, župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in direktor družbe KOTO Miro Sotlar potrudimo tudi občani in upo- ovira za turistične načrte starega mesta, pa tudi za gospodarske interese družbe KOTO in interese kmetijstva širše regije. Nova lokacija v industrijski coni je z vseh teh vidikov primernejša. Družba KOTO obstaja že od leta 1947, ena njenih ključnih dejavnosti je prav zbiranje in predelava kož. Družba deluje v skladu s sloganom Tradicija sožitja z naravo in se lahko pohvali z okoljevarstvenim certifikatom ISO 14001. Nova lokacija odkupne postaje je prometno dostopnejša in pomeni povsem nov pristop k dejavnosti družbe KOTO na ptujskem območju. Ce podjetje vlaga pomembna sredstva, se števajmo propagandno sporočilo, ki ima tudi naravovarstveno funkcijo: "Koža je za KOTO!" J. Bračič Marjan Janžekovič, vodja komerciale v KZ Ptuj dnje, pri tem pa pripravljajo za svoje člane in druge dobre sodelavce zadruge nekaj ugodnosti. V zadružnih skladiščih je že dovolj semenske koruze, pospešeno teče nabava gnojil. Pri slednjih se ubadajo s problemom visokih cen, ki po napovedih kljub padcu cene nafte do začetka sezone ne bodo nižje, prej nasprotno. Zadruga zato priporoča kmetovalcem čim prejšnjo nabavo reprodukcijskega materiala. Za nabavo semenske koruze do 28. februarja nudijo 5-odstotni popust. Uvedli so tudi dodatno stimulacijo kupcev: gre za dodatni komercialni popust pri večjih nakupih. S članskim in dodatnim popustom je mogoče nabavne stroške znižati tudi za 10 odstotkov. Zadruga ima v letu 2001 pomembne načrte tudi na investicijskem področju. Na prvem mestu je gradnja odkupno- prodajnega centra v Slovenji vasi, za kar pospešeno pridobivajo potrebna dovoljenja in so tik pred izbiro izvajalca. Velika in zahtevna bo tudi investicija v pakirno linijo, ki mora biti v funkciji do začetka odkupa, torej do začetka junija. V načrtu imajo še odkup dveh trgovskih lokalov; v prvem primeru gre za denacionaliziran objekt, v katerem zadruga že ima svoje prostore, v drugem primeru pa gre za širitev dejavnosti KZ Ptuj na kmetijsko bogato območje. V letu 2001 si v zadrugi želijo boljše vremenske razmere in čim boljšo prodajo proizvodnje svojih članov in pogodbenih sodelavcev. Le tako bo mogoče zagotoviti preživetje in nemoten nadaljnji razvoj kmetij. Začetek nove kmetijske sezone je bil obetaven že z uspešno jesensko setvijo, ob kateri so sklenili pogodbe za približno 1700 hektarjev in z njih pričakujejo okoli 10 tisoč ton pšenice, to je okoli 3 tisoč ton več kot v letu 2000. POVEZOVANJE S KZ PESNICA Kljub velikosti Kmetijske zadruge Ptuj pa v njenem vodstvu ugotavljajo, da se bodo vedno težje kosali s konkurenco na trgu, zato načrtujejo povezave s sosednjimi zadrugami, ki se zanimajo za sodelovanje. Trenutno poteka integracija s KZ Pesnica, s katero so podpisali pismo o nameri ter v njem opredelili posamezne točke združevanja. KZ Ptuj je na območju KZ Pesnica že vzpostavila svoj sistem maloprodaje, od 15. januarja so tako že prisotni v Pesnici, Šentilju in v Jakobu, v kratkem bodo odprli še prodajalno v Kungoti. Naslednja faza združevanja bo organiziranje proizvodnje na terenu KZ Pesnica, kar naj bi intenzivno steklo v začetku marca. S povečanjem ekonomske moči želijo lastnikom KZ Ptuj in KZ Pesnica zagotoviti ugodnejše pogoje pri nabavi reprodukcijskega materiala in boljše pogoje pri trženju njho-ve proizvodnje. Poleg omenjene gospodarske povezave imajo v KZ Ptuj v načrtu povezave s še nekaterimi bližnjimi kmetijskimi zadrugami. J. Bračič Sodobna odkupna postaja surovih kož ob Puhovi ulici v industrijski coni Ptuja ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA MISA / TEDENSKI KOMENTAR Najprej padec, nato dvig V začetku tedna smo bili priče precejšnjemu padcu te~ajev ve~ine delnic - ti so se vrnili na predbožično raven. V zadnjih dveh dneh pa so se tečaji zopet obrnili navzgor in vse kaže, da je bila to le kratkotrajna korekcija. Slovenski borzni indeks je izgubil slab odstotek vrednosti in v petek zaključil pri 1824 točkah, medtem ko je indeks pooblaščenih investicijskih družb izgubil le slabe pol odstotka in se v petek zopet vrnil nad 1500 točk ter končal pri 1508,78 točkah. Medtem ko je bila delnica Leka v prejšnjih tednih glavno gonilo naraščanja tečaja drugih delnic, je v začetku tedna njen skoraj 5-odstotni padec za sabo potegnil večino drugih delnic. Kot običajno ji je najzvesteje sledila delnica Krke, precej pa so izgubile tudi delnice Mercatorja in Petrola. V zadnjih dneh pa se je stanje popravilo, tako da je v celem tednu Lek izgubil manj kot odstotek vrednosti in ostaja le malo pod 45000 tolarji. Med redkimi delnicami, ki so pridobile na vrednosti, je tudi novinka v borzni kotaciji, delnica Kompasa MTS. Vlagatelji so očitno prepričani, da do ukinitve brezcarinskih prodajaln še ne bo prišlo tako kmalu, glede na tekoče kazalce pa je delnica precej podcenjena. Nadzorni svet SKB banke je na nedavni seji za strateškega partnerja izbral francosko Societe Generale. Znesek, ki so ga Francozi ponudili za delnico SKB banke, bodo zaradi nekaterih pravnih podrobnosti objavili v sredo. Skupina Societe Generale, ki po vsem svetu zaposluje skoraj 70.000 ljudi, je 15. največja banka na svetu z bilančno vsoto v višini 460 milijard evrov. Ob koncu lanskega polletja je ustvarila čisti dobiček v višini 1,635 milijarde evrov. Usmerjena je predvsem na področja, ki so ključna tudi za SKB banko. Slovenski lastniki Si.Mobila so potrdili prodajo podjetja avstrijskemu Mobilkomu. Do zapleta pa lahko pride, ker po koncesijski pogodbi delež tujih lastnikov v ponudniku mobilne telefonije ne sme presegati 49 odstotkov. Zato bo prodajo morala potrditi še vlada, ki pa neuradno ne bo delala problemov, saj bi bilo to v nasprotju pri-družitvenemu sporazumu z Evropsko unijo. Na izvenborznem trgu je ob majhnem prometu večina delnic malce izgubila na vrednosti. Pri tem nobena delnica ni preveč izstopala. Tečaji očitno nemo sledijo borzni kotaciji. Malce je narasla le nekaj polpraznih PID-ov, ki zadnji čas za vlagatelje niso bili zanimivi. Po dogajanju v zadnjih dneh vse bolj kaže na to, da se bo tečaj glavnih delnic zopet obrnil navzgor, kar je glede na prve napovedi dobrih rezultatov poslovanja v lanskem letu tudi pričakovano. Miha Pogačar POROČAMO, KOMENTIRAMO Izvedeli smo PTUJSKI SVETNIKI O PRORAČUNU 23. seja sveta mestne občine Ptuj bo 29. januarja. Na njej bodo svetniki in svetnice razpravljali o trinajstih točkah dnevnega reda. Po pričakovanjih se bo glavna razprava vrtela okrog predloga proračuna mestne občine Ptuj za letos. Razpravljali pa bodo tudi o pravilniku o kadrovskem štipendiranju, o najemninah, o novih cenah vrtca in odvoza ostankov odpadkov ter o predlogu za imenovanje novega ravnatelja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Svoje zahteve pa so postavili tudi krajani Brstja v zvezi z začasnim deponiranjem komunalnih odpadkov na obstoječi deponiji. KLUB OBZORJE V FEBRUARJU prvega februrja bodo v Klubu Obzorje na Potrčevi 34 na Ptuju pričeli uresničevati nov krog mesečnih aktivnosti. Ponujajo jezikovno izpopolnjevanje v nemščini in agleščini, medse vabijo ljubitelje kvačkanja, vezenja in pletenja, slikanja na steklo, za zdravo življenje bodo koristili nasveti zeliščarjev, dodatno pa bodo družabnost bogatili z različnimi srečanji. Ob koncu mesecu bodo medse povabili učence in dijake v program počitniških delavnic. V prostorih kluba Obzorje deluje tudi središče za samostojno življenje, ki omogoča izpolnjevanje znanja tujih jezikov in računalništva. TA TEDEN NA PTUJSKI TV v Četrtek: V filmskem kotičku ob 21. uri bo na sporedu film z naslovom "Samo najmočnejši". Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: predstavljeni bodo najpomembnejši dogodki zadnjih dni v mestni občini. V Mestni hiši na Ptuju so se sestali župani občin na Ptujskem, ptujski župan Miroslav Luci je pripravil sprejem za novega doktorja znanosti dr. Aleša Gačnika, v Mestni hiši so pripravili tiskovno konferenco o 41. kurentovanju, Ptujčan je proslavil peto obletnico izhajanja, Judo klub Ptuj je praznoval 40-letnico dela, znani ptujski novinar Franci Golob se je upokojil, zadnjih 30 let je delal na radiu Slovenija, Perutnina Ptuj se vse bolj širi tudi na Hrvaško. MG GOVORI SE î;^.. DA se je na Kogu lani rodilo 5 otrok, vsi od julija do septembra. Devetmesečno odštevanje kaže na čas novega, mladega vina. In leta 1999 je bil kakovosten letnik. ... DA bi moral slovenski zakonodajalec ta dejstva upoštevati in vino razdavčiti. Potem bo še več davkoplačevalcev. ... DA bi lahko bil propagandni slogan za našo ožjo domovino takšen: Uživajte naše zdrave piceke in pijte našo zdravo kapljico, pa boste lepo živeli v svojih velikih družinah. ... DA je končno znano, zakaj zima ne upa v naše kraje. Alkohol ne zmrzuje, zaradi nenehnih dobrih letin pa ga je kar precej v zraku. ... DA je v Ptuju novo odkupno mesto za kože. Če vam je v vaši koži neprijetno ali tesno, zdaj veste, kje jo lahko prodate. ... DA bi bilo mogoče kožo tudi zamenjati. Če jo zamenjamo za govejo, bomo lahko neomejeno noreli tudi izven pustnih dni. ... DA je povsem razumljivo, da kosmati koranti tako norijo. Ko pa se nekaterim zmeša že zaradi bistveno manjšega kožuščka. ... DA v haloško-ravninski občini pripravljajo gradnjo ambulante in lekarne. Trenutno jih skrbi, kje dobiti zdravilo za občinsko blagajno. ... DA pa v sosednji, haloški občini pospešeno gradijo kilometre vodovoda in načrtujejo povečanje vinogradniških površin. Akciji nista povezani. KAKŠNO MESO JEMO POTROŠNIKI Mesarji in potrošniki v težavah V času nezaupanja in strahu ob vse večji histeriji zaradi bolezni norih krav se potrošniki kar težko odločamo, kje bomo kupili meso. In ali ga bomo sploh. Tako namreč kažejo podatki, ki sem jih zbrala pri največjih podjetjih iz te panoge. Večina jih poreklo govedine, ki jo prodaja v vitrinah, lahko tudi dokaže. Še vedno pa je presoja prepuščena potrošniku. Predvsem javnim zavodom pa se zdi tveganje z govedino preveliko, zato le redke šole in vrtci še jedo obroke iz govedine. Mesarji so povedali, da je živina veterinarsko pregledana ob izdaji potnega lista, drugič v klavnici in tretjič meso vsakodnevno pregledujejo v večjih proizvodnjah. Perutnina Ptuj ima na Ptuju kar tri prodajalne in še eno v Mariboru, v katerih prodaja tudi goveje meso. Mirko Slana, vodja maloprodaje, je povedal, da so v času bolezni norih krav zabeležili 40- do 50-odstotni padec prodaje govejega mesa. Zanimivo je, da se zaradi tega ne dviga poraba perutnine, saj ostaja na enakem nivoju kot prej. Spreminja pa se struktura prodanega mesa. Kupci se vedno pogosteje odločajo za nakup piščančjega mesa brez kosti in kože. Za ni-anso se je morda povečala potrošnja puranjega mesa, predvsem fileja. Sicer pa Perutnina ni velik prodajalec govedine, saj za potrebe svojih prodajaln tedensko zakoljejo 4 do 6 glav goveje živine, zato tudi mlado pitano govedo kupujejo od malih rejcev. Njihovi podatki so jasno vidni v vitrini. M. Slana je tudi zagotovil, da v njihovih proizvodih uporabljajo izključno piščančje meso. V zadnjem času so goveje meso z jedilnikov črtale vse šole in vrtci, ki jih oskrbujejo, enako so povedali tudi vsi drugi sogovorniki. Le na redkih šolah še jedo govedino. Henrik Fekonja od Sv. Trojice nam je povedal, da je potrošnja govejega mesa v njegovih mesnicah v pričetku decembra drastično padla, kar za 40 odstotkov. Sedaj se je izpad prodaje umiril na približno 20 odstotkih. Ponosen je na to, da niso uvozili niti enegabikaindasvojimkupcemlah-ko pokaže, od kod izvira meso, ki ga kupijo. Tedensko kolje 4 do 5 bikov s Pohorja in 8 do 10 mladih pitancev. Z mesom zalagajo potrošnike pri Sv. Trojici, v Mariboru, Ormožu, Lenartu in Ptuju, od februarja pa tudi v Murski soboti. Po Sloveniji se vozi tudi njihova potujoča mesnica. Podjetje ima 38 zaposlenih in paleto lastnih izdelkov, od katerih je najbolje prodajana hrenovka. Mercator SVS ima kar 140 prodajaln z živili. V številnih ponuja različno meso, tudi goveje. Vso meso jim dobavljata Košaki Maribor in Mir iz Gornje Radgone. V zadnjem času opažajo okrog 30- do 40-odstoten izpad prodaje govedine. Mesa ne uvažajo, prav tako Mercator SVS nima lastne mesne proizvodnje, je povedal direktor maloprodaje Anton Klasinc. Nad mesom so jasno vidni napisi o izvoru mesa z imeni pridelovalcev iz okolice Ormoža Mesarija Podplatnik ima na ormoškem koncu kar 85-odstotni tržni delež in opaža pri prodaji govejega mesa 15-odstotni izpad. Vendar ne na račun individualnih kupcev, ampak javnih zavodov. Lastnik Franci Podplatnik je povedal, da v osmih letih obratovanja niso nikoli uvažali mesa tujega porekla in so kupovali živino izključno od domačih proizvajalcev. Že na začetku zgodbe o norih kravah so svoje kupce obveščali o poreklu mesa z napisom Prodajamo meso izključno slovenskega porekla, danes pa kupec izve, pri katerem pridelovalcu je bilo spitano. Tedensko zakoljejo 8 do 10 glav mlade pitane govedi. Podjetje zaposluje 16 delavcev in je svoje prodajalne v zadnjih letih razširilo tudi na enote v Vidmu pri Ptuju in na Ptuju, v Ormožu pa poleg lastne prodajalne na Kerenčičevem trgu zalagajo še prodajalno Cash and Cary. V pri- hodnjih mesecih načrtujejo odprtje prodajalne v Ljutomeru. Na ta način bodo zaokrožili svojo prostorsko širitev in se bodo posvetili dokončanju gradnje proizvodnih prostorov. Poleg svežega mesa ponujajo tudi 36 lastnih proizvodov. Najmočnejši artikel so hrenovke, ki so jih lani naredili nekaj čez 15 ton. Dve leti se že ukvarjajo tudi s peko mesa. Povpraševanje je preseglo vsa pričakovanja in ob postih tako pečejo ribe in pripravijo solate. Da bi bila slika popolnejša, sem se želela pogovoriti še z nekaterimi velikimi mesarji na območju, kjer izhaja Tednik — vaša štajerska kronika, vendar ti iz kdove kakšnega razloga niso bili pripravljeni na pogovor. Morda bodo bolj zgovorni v prihodnosti, kajti kot kaže, bo mesarstvo še nekaj časa vroča tema. Na pomolu so namreč že nove afere v zvezi z mesom. viki klemencic ivanuša PTUJ / PERUTNINA V NOVIH RAZMERAH NA MESNEM TRGU Samo 100-odstotno perutninsko! Nove razmere v vzreji in trženju mesa in mesnih izdelkov je Perutnina Ptuj izkoristila za hitro prestrukturiranje vzre-je piščančjega mesa. K zakonskim predpisom je dodala še nekaj nadstandardov kakovosti, saj je njena skrb za zdravje potrošnikov že dobro desetletje na prvem mestu. Zaradi tega so v Perutnini Ptuj razvili tudi lastne standarde kakovosti, ki so bistveno ostrejši tudi od nekaterih evropskih predpisov. Že v času pojavljanja prvih simptomov bolezni norih krav so se v Perutnini Ptuj zavedali, da bodo posledice prizadele celotno mesnopredelovalno panogo. Potem ko so se pred desetimi leti sami odločili, da iz krmne mešanice, ki jo pripravljajo in dostavljajo zadružnikom Perutninske zadruge Ptuj, ki vzrejajo piščance, izločijo ribjo moko, se je Perutnina Ptuj uvrstila med peščico svetovno znanih proizvajalcev perutninskega mesa in Kdaj selitev iz Čuikove na Potrievo? Nadaljevanje s strani 1 Tudi velikost in namembnost prostorov ne ustrezata zakonom in doktrinarnim podlagam s področja zdravstva. Ministrstvo za okolje in prostor - Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor pa je z odločbo naložil mestni občini Ptuj, da kot lastnica objekta izvede vzdrževalna dela v Cučkovi stavbi, sanira lesene stropne konstrukcije, ki v trenutnem stanju že ogrožajo varnost zaposlenih in obiskovalcev, čeprav mestna občina ni edina lastnica objekta - to so ob njej tudi druge občine na Ptujskem. Mestna občina Ptuj je nato glede nujnih vzdrževalnih del na objektu v Cuč-kovi napisala JZ Zdravstvenemu domu Ptuj neke vrste poziv, da izvede vse možne ukrepe v zvezi s preselitvijo zdravstvene dejavnosti iz objekta na Cučkovi 2. Predlaga pa tudi, da če jim prostorske zmožnosti na lokaciji na Potrčevi 19/A ne omogočajo preselitve dejavnosti iz Cučkove 2, naj prekinejo pogodbo z zdaj edino zdravnico - specialistko, ki ji je uspelo tudi kot zasebnici ohraniti dejavnosti znotraj zdravstvenega doma. Občina se je pritožila tudi na odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, ker so lastnice in soustanoviteljice ZD Ptuj vse občine upravne enote Ptuj, zato mora odločba "zajeti" kot lastnice objekta vse občine na Ptujskem. Odločba je po njeni ugotovitvi tudi pomanjkljiva, ker v njej niso definirani prostori, ki so zaradi poškodb lesenih stropnih konstrukcij najbolj ogroženi. V odločbo bi bilo po predlogu mestne občine Ptuj potrebno zapisati tudi, v katerih prostorih se še lahko izvaja zdravstvena dejavnost in v katerih se glede na stanje več ne more oz. bi se v njih lahko glede na predpise izvajala katera druga dejavnost. Z začasnimi ukepi pa naj se zavarujejo najnevarnejši prostori v Cučkovi 2. Odločbe iz konca lanskega leta nekako potrjujejo "upravičenost" investicije nadgradnje na Potrčevi 19/A, ki se je začela brez potrebnega soglasja. Kar samo pa se vsiljuje vprašanje, zakaj zahteve inšpektorjev niso luči sveta že zagledale prej, če je stanje tako vpijoče in grozeče, da uporaba prostorov ogroža tako obiskovalce kot delavce zdravstvenega doma. Res pa je tudi, da je bilo v minulih desetletjih projektov o ureditvi prostorov za šolski dispanzer, patronažo in tudi dispanzer za mentalno zdravje nič koliko, le denarja in volje, kot se zdi, ni bilo nikoli. Lokalna samouprava pa je stvari le še bolj zapletla. MG izdelkov, ki so kakovost postavili na prvo mesto. Slovenski, hrvaški in bosanskohercegovski potrošniki ter kupci perutninskih živil v drugih državah so v tem času temeljito spoznali razlike med kakovostjo mesa in izdelkov Perutnine Ptuj in drugih rejcev. Prehranjevalne navade in religiozno-etične norme potrošnikov v nekaterih državah bivše Jugoslavije so že doslej terjale, da Perutninina živila ne vsebujejo nobenih dodatkov, ne govejega, ne svinjskega mesa, niti maščob tega izvora. Zaupanje v Perut-ninine izdelke zagotavlja nadpovprečne tržne deleže v teh državah. "Potrošnikom sedaj ne dajemo zgolj zagotovil, da piščance redimo s krmili izključno iz soje in koruze, ampak tudi, da so naša živila in vsi končni proizvodi povsem brez dodatkov govedine. Tega v preteklosti sicer nismo poudarjali, čeprav smo bili že nekaj let med redkimi svetovnimi proizvajalci perutninskih klobas brez dodajanja govejega mesa. Sedaj menimo, da je za potrošnike pomembno, da vedo, da so vsi naši izdelki 100-odstotno perutninski in da ne vsebujejo dodatkov iz govedine," poudarja ob realizaciji nekaterih strateških odločitev v Perutnini Ptuj dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor družbe. Perutnina Ptuj je v letošnjem letu že začela nadgrajevati doslej vzpostavljene sisteme reje piš- čancev pri kooperantih na štajerskem delu Slovenije. Pogoji vzreje so namreč na farmah v naravnem okolju in ob nadzorovanih mikroklimatskih pogojih. S tem je krog najsodobnejšega načina vzreje in krmljenja izključno s koruzo in sojo še bolj zbližan z naravnimi zakonitostmi in vrednotami potrošnikov, ki želijo svoj življenjski stil in prehranjevalne navade približati naravi. V mešalnici krmil, ki posluje v okviru Perutnine Ptuj, lahko v celoti nadzorujejo kakovost koruze in soje. Odločili so se, da uporabljajo izključno žitarice z mednarodnimi certifikati in garancijami, da ne gre za genetsko manipulirane pridelke. Krmila sestavljajo izključno iz naravno pridobljenih maščob in brez hormonov. Perutnina Ptuj se je organizirala na način, da v vsakem času in v vsaki tehnološki fazi v celoti nadzoruje področja, ki so pomembna za zdravje potrošnikov. Vsi poslovni procesi v Perutnini Ptuj so dnevno preverjani z različnimi mednarodnimi standardi kakovosti, od ISO 9001 do HACCP in certifikatov, ki zagotavljajo izvozno registracijo v države EU. Tako način vzreje kot predelave v najsodobnejši klavnici, pa tudi recepture in skrb za prilagajanje pričakovanjem potrošnikov močno razlikuje izdelke Perutnine Ptuj od večine slovenske in svetovne konkurence. JB KULTURA, ÊZOBRAXEVANJE LJUBLJANA / NAJDRAŽJI PROJEKT ARHIVA REPUBLIKE SLOVENIJE Srednjeveške vezave knjig Pod naslovom Vezave srednjeveških rokopisov so v torek, 16. januarja, v prostorih Arhiva Republike Slovenije v Ljubljani predstavili 562 strani obsegajočo knjigo, ki govori o strukturnih prvinah in razvoju vezav srednjeveških rokopisov. Gre za rokopise, ki so bili napisani in vezani do leta 1500; v Sloveniji je ohranjenih okoli 190. Nabito polna dvorana je bila hvaležen avditorij prof. dr. Nataši Golob, ki je pozdravila izid knjige, avtorici dr. Jedrt Vodo-pivec, ki je knjigo predstavila, in direktorju Arhiva Slovenije mag. Vladimirju Žumru kot založniku, ki med vsemi pohvalami ni pozabil dodati, da knjiga predstavlja njihov doslej najdražji projekt. Tak izziv za udeležbo je bil prav gotovo v dejstvu, da je bila predstavljena prva tovrstna publikacija na Slovenskem. Avtorica je poudarila, da se je za raziskavo o razvoju struktur v vezavah srednjeveških rokopisov odločila zaradi neraziskanosti tega področja in ker je poznavanje zgradbe in zgodovine razvoja struktur in materialov v starejši knjigi eden osnovnih pogojev uspešnega konservatorsko-restavratorskega dela tudi na področju novejših knjižnih vezav. Predstavljena knjiga je velikega formata, z okoli 400 barvnimi fotografijami in je rezultat 10-letnega dela dr. Jedrt Vodo-pivec, vodje restavratorske de- lavnice pri Arhivu republike Slovenije, kjer so bili ponovno vezani tudi urbarji in rokopisi iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Vsebina knjige se torej ne nanaša na zaprašene, nepomembne stare knjige, temveč iz njih črpa znanje, rešitve za današnjo obdelavo knjig, pri katerih se zaradi množine in velikokrat neustreznih materialov, rokovanja in načinov hranjenja ruši njihova arhitektura. Pri mnogih knjigah tudi težko govorimo npr. o dobrem razpiranju, ker vezava ni prava. Knjiga je po besedah dr. Go-lobove imela v srednjem veku odličnejše mesto, na policah je namreč ležala, imela je tako rekoč svojo posteljo, danes pa se stiska stoje na policah. Tako so knjigemanjzaščiteneinzaradidru-gih medijev tudi manj upoštevane. Ne glede na gornje ugotovitve pa je knjiga vendarle še vedno izziv ne le po vsebini, temveč tudi zaradi oblikovanja, vezave, zgradbe in tudi restavriranja. Kristina Šamperl Purg FILMSKI KOTIČEK Brodolom (Cast Away) Katere tri stvari bi vzeli na samotni otok? Naj bodo katerekoli, samo da ne bo potrebno, da greste na otok tudi sami. Morda se s tem sedaj ne strinjate popolnoma, toda vse vam bo jasno po ogledu današnjega filma. Chuck Noland, zaposlen poslovnež, preživi letalsko nesrečo v Tihem oceanu in se po srečnem spletu okoliščin uspe rešiti na samotni otok. Medtem ko upa na prihod reševalcev, se v divjini mora znajti sam — in tako se dnevi prevesijo v tedne, tedni v mesece, ti pa v leta ... Rajski otok spominja na tistega, ki smo ga videli v filmu Obala, to pa ni edina podobnost. Tako kot tam se raj hitro spremeni v pekel, glavnemu junaku se zmeša, vse skupaj pa ne dosega pričakovanj gledalca. Drugi vpliv, ki ga zaslutimo v Brodolomu, je seveda slavni Robinzon Crusoe. Najočitnejša razlika med Robinzonom in Chuckom je v tem, da se prvi pogovarja s Petkom, drugi pa z žogo. Sentimentalen, zelo 'hollywoodski' in nič kaj originalni izdelek vas bo pustil hladne in naveličane. Res neverjetno, kako se lahko zamisel o dobrem filmu popolnoma izpridi. Morda je vzrok v tem, da je scenarij o sestradanem brodolomcu napisal nekdo, ki je zraven grizljal snickers in ga splakoval s ko-kakolo. Če želite podoživeti brodolom, se nikar ne odpravljajte v kino. Raje sezite po knjigi, saj vas bo Robinzon s svojim Petkom mnogo bolj prepričal kot Chuck in njegova žoga. Nataša Zuran TEDNIKOVA KNJIGARNICA Zima, zima bela Tako malo je zimskega to zimo, da niso nestrpni le otroci in vneti ljubitelji zimskih športov; nad izostankom bele odeje se pritožujejo že poljedelci. Zares so le redki tisti, ki se te dni ne sprašujejo: Le kdaj bo zapadel pošten sneg? V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča skušamo potešiti želje po beli odeji - s knjigami, seveda. Naj vsaj domišljija, ki ji pomagajo zimske zgodbe z odličnimi ilustracijami, pričara zimsko idilo in dogodivščine, ki so mogoče le med snežnimi poljanami! V knjižnici si lahko obiskovalci ogledajo knjižno razstavo Zima, zima bela in zimi je posvečena tudi literarna uganka - oboje je pripravila višja knjižničarka Melita Zmazek. Današnja Tednikova knjigarnica predstavlja izbor "zimskega branja" za mlade bralce. Pouine knjige Kakšne so značilnosti zimskih mesecev, kaj delajo živali pozimi, kakšne so zime drugod po svetu, kje je najbolj mrzlo, kdo ljubi večni led in sneg, VABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes, 25. januarja, je zadnji četrtek v mesecu, torej bo ob sedemnajstih v pravljični sobici mladinskega oddelka knjižnice PRAVLJICA Z JOGO. Na zimsko obarvano pravljico vabimo otroke od četrtega leta dalje. Otroci naj imajo copatke in lahna športna oblačila. Vstopnine ni. Prijazno vabljeni. kaj je videti na nočnem zimskem nebu, kakšne so imenitne zimske igre, kako pomagati prezeblim živalim, kako nastaneta sneg in led, kaj delajo žabe pozimi ... ? Na ta in mnoga druga vprašanja najdete odgovore v poučnih knjigah, ki so v mladinskem oddelku zložene v vrhnjem nadstropju. Tu je nekaj naslovov bogato ilustriranih novejših l2i50ltll| CRNA KRONIKA OPLAIH PRVO, TRČIL V DRUGO VOZILO 17. januarja ob 18.10 uri se je na glavni cesti izven naselja Lenart zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Golf I.L., star 37 let, iz Lenarta, vozil iz smeri Sp. Žer-javcev proti Lenartu. Na ravnem delu ceste je z vozilom zapeljal v levo, na nasprotno smerno vozišče, v trenutku, ko mu je nasproti pravilno pripeljal voznik os. avtomobila Opel vectra R.A., star 29 let, iz Cerkvenja-ka. Prišlo je do oplazenja vozil, I.L. pa je nadaljeval z vožnjo po vozišču, namenjenem prometu vozil iz nasprotne smeri, še okrog 190 m ter v naselju Lenart nato čelno trčil v osebni avto Škoda favorit voznika J.G., starega 38 let, iz Lendave, ki je vozil za voznikom R.A. V nesreči sta bila voznika I.L. in J.G. ter potnica v njegovem vozilu A.H., stara 41 let, iz Lendave hudo telesno poškodovani in se zdravijo v bolnišnici Maribor. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 580.000 SIT. DELOVNA NEZGODA ZARADI NEPREVIDNOSTI 17. januarja okrog 18. ure je prišlo do delovne nezgode v podjetju Talum, d.o.o, DE Rondice v Kidričevem. B.K., star 23 let, iz Žetal se je pri rezanju alimu-nijastih kvadrov porezal po dlani desne roke. Med rezanjem je z desno roko segel v območje delovanja krožne žage, ker je hotel odstraniti opilke. Takšno čiščenje pa se obvezno izvaja takrat, ko je žaga izklopljena. Zdravi se v bolnišnici Maribor. TRČIL V PROMETNI ZNAK 18. januarja ob 13.55 uri se je na regionalni cesti izven naselja Zgornji Žerjavci zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila R4 A.B., star 45 let, iz Lenarta v desnem ostrem preglednem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče, od koder je sunkovito zavil v desno, zapeljal preko vozišča na nasip, kjer je trčil v prometni znak. V nesreči se je telesno poškodoval in bil prepeljan v bolnico Maribor. Škoda znaša po nestrokovni oceni 200.000 SIT. OSEBNA KRONIKA RODILE SO - ČESTITAMO: Mojca Brglez, Slovenja vas 39/a, Hajdina - Jureta; Brigita Tumpej, Zg. Hajdina 156 - Laro; Zlatka Klep, Zagrebška 58, Ptuj - Gregorja; Simona Zajšek, Zg. Hajdina 101, Hajdina -Ano; Nada Potisk, Varoš 6, Makole - Majo; Renata To-bijas, Moškanjci 70 - Alena; Andreja Brglez, Ul. 5. prekomorske 14, Ptuj - deklico; Anita Nahberger, Zg. Hajdina 37/a, Hajdina -Klaro; Nada Zavec, Zagoji-či 9, Markovci - Blaža; Nana Galun, Poljska c. 41, Ptuj - Hano Tino; Nataša Ve-senjak, Korenjak 27, Zavrč - Kevina; Marjana Marin-šek, Ul. B. Kraigherja 55, Slovenska Bistrica - Emo; Danica Pintarič, Ormoška 1, Ptuj - Martino; Andreja Flis, Spodnje Laže 30, Loče - Sebastjana; Marjetka Ze-mljič, Žerovinci 8, Ivanjkovci - Karino; Helena Vajskopf, Destrnik 57 - deklico; Suzana Kralj, Za-mušani 29/c, Gorišnica -deklico; Ksenija Gonza, Po-dvinci 112/d, Ptuj - Nika; Nadja Drevenšek, Dražen-ci 63, Hajdina - Janjo; Miroslava Herga, Mezgovci 67/a, Dornava - Elo; Simona Stumberger, Vičava 122, Ptuj - Zalo. POROKA - PTUJ: Jozo Koštro, Natašina pot 3, Ptuj, in Olga Klemenčič, Titova cesta 9, Radenci. UMRLI SO: Janez Kola-rič, Vodranci 24, rojen 1944, umrl 29. decembra 2000; Jožef Ambrož, Aškerčeva ul. 8, rojen 1920, umrl 14. januarja 2001; Ana Cafuta, rojena Belšak, Ljubstava 1, rojena 1923, umrla 15. januarja 2001, Marija Breznik, rojena Kornik, Videm pri Ptuju 49, rojena 1920, umrla 15. januarja 2001; Franc Sirec, Lancova vas 9, rojen 1938, umrl 4. januarja 2001; Viktorija Frangež, rojena Beranič, Osterčeva ul. 7, Ptuj, rojena 1927, umrla 15. januarja 2001, Franc Tušek, Vuzmetinci 48, rojen 1929, umrl 18. januarja 2001. nmiaa Avto Prstec d.o.o.. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, Tel.:02/782-3001 « FIAT PUNTO«« Popust 130.000 sit NAKUP SAMO Z OSEBNO I IZKAZNICO IN 25% POLOGOM