SI GLAS
Leto XLV - št. 100 - CENA 45 SIT
Kranj, torek, 23. decembra 1992
Severjeve nagrade podeljene
škofja Loka - Podelitev nagrad sklada Staneta Severja je vedno prireditev, ki docela napolni dvorano Loškega odra. Tudi letošnja 22. podelitev Severjevih nagrad poklicnim in amaterskim igralcem je potekala v spomin velikega igralca, "s karizmo, kot je nima na slovenskem odru nihče več," je v spominskem nagovoru povedal Zvone Šedlbauer, redni profesor Akademije in član letošnje žirije. Ta je med predlogi vseh slovenskih poklicnih gledališč, ljubljanske A G RTF in ZKO Slovenije izbrala nagrajence: Sašo Pavček, članico Drame SNG Ljubljana, Milana Štefeta, člana MGL Ljubljana, Jerneja Šugmana, diplomanta AGRTF in Simono Zore, študentko slavistike in sociologije kulture. Podelitev je zaključila enodejanka A.P. Cehova Snubač koprskega gledališča Loža. • L. M, foto: Gorazd Šinik
ISO za Savino Velo
Kranj, 17. decembra - Znana londonska ustanova BVQ1 Je certifikat kakovosti ISO 9001 podelila Savini tovarni Velop-nevmatika, ki izdeluje plašče in zračnice za dvokolesa, mopede, skuterje in industrijska vozila ter mehove zračnega varne-
Certifikat ISO 9601 je najzahtevnejši certifikat kakovosti te te, saj se nanaša na kakovost v fazah razovja, proizvodnje, nabave In vgradnje. Kakor je na tiskovni konferenci povedal di-tor tovarne Anton Veselic, so rokovnik izdelali pred letom in certifikat pa je dejansko dobila Sava, saj se v marsičem na-t ludi na druge dele tovarne, zato bo naslednje certifikate veliko lažje pridobiti. Jože Vodičar direktor sektorja za kakovost in zanesljivost Je dejal da so poleg ananje (zahteve kupcev) imeli tudi močno notranjo motivacijo, seveda pa bo certifikat okrepil njihove pogajalske pozicije pri prodaji izdelkov na tuje, kjer Je konkarenca zelo velika. Tovarna Velopoevmatika brez Izvoza ne more preživeti, saj za slovenski trg naredijo dovolj izdelkov Že v treh tednih, (Več na 1 J* strani) • M. V.
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj		
GORENJCin	BA	MCA
FORMULfT^	PR	IHRANKA
Voščimo Vam vesel Božič in lepe praznike!
Uredništvo
M. H
Kranjska Gora spet srečen kraj
Kranjska Gora, 19. in 20. decembra - Konec tedna so se najboljši smučarji sveta ponovno zbrali na Pokalu Vitranc, kjer so bile proge, z veliko skrbjo organizatorjev, vendarle dobro pripravljene tako za sobotno slalomsko kot nedeljsko veleslalomsko preizkušnjo. Kljub tarnanju veleslalomskega zmagovalca Marca Girardellija, je večina smučarjev hvalila tekmovalne pogoje, dobro pa so jih izkoristili tako tisti z boljšimi štartnimi številkami, kot nekateri s slabšimi. Slovenci pa smo bili najbolj veseli uspehov naših mladih repre-zentantov, domačin Jure Košir pa ni nič manj ponosno dvignil smuči kot slalomski zmagovalec Šved Thomas Fogdoe. Več v današnji Stotinki. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik
Začenja se novo parlamentarno obdobje
Danes prvi seji državnega zbora in sveta
Drevi naj bi prisegel tudi prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Ljubljana, 23. decembra -
^fetekli teden se je na poslovilni seji zbral stari slovenski tro-domni parlament. V ponedeljek je bila verjetno zadnja seja Predsedstva Republike Slovenije. S tem se je tudi simbolično končalo "prehodno" obdobje slovenske parlamentarne demokracije.
Danes se začenja novo. Na Prvih sejah se bosta dopoldne sešla novoizvoljeni 90-članski državni zbor in 40-članski državni svet. Prvi seji bosta vodila najstarejša člana teh teles: dr. France Bučar državni zbor in dr. Miha Tišler državni svet. 'večer pa naj bi pred poslanci svečano prisegel prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
V novem parlamentu zastopane stranke so pretekli in ta teden pokazale veliko pripra-v!jenost za ustvarjalno sodelo-
vanje v parlamentu. Doseženo je bilo soglasje glede začasnega poslovnika, prav tako pa tudi glede sestave treh ključnih komisij državnega zbora. Komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve naj bi vodil poslanec Liberalno-demo-kratske stranke Tone Anderlič, mandatno imunitetno komisijo poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Miroslav Mozetič, poslovniško komisijo pa poslanec Združene liste Miran Potrč. Na sami seji pa bodo biti znani predlogi za tri ključne dolžnosti v državnem zboru: za predsednika in dva podpredsednika. Liberalni demokrati so za predsedniško funkcijo imeli v mislih Jožefa Školča, krščanski demokrati Ivana Omana in Načeta Polajnarja, zanesljivo pa se bo pojavilo še kakšno ime. Če ne bo usklajenega predloga, se zna zgoditi,
da bo za izvolitev vodstva zbora potrebnih več krogov glasovanja. Strankarski predstavniki zagotavljajo, da bodo storili vse, da že na prvi seji ne bi bilo zapletov in prepirov.
O vladi in njeni sestavi za zdaj še ni nič novega. Drnovšek bo očitno, ko bo dobil uradno mandat za sestavo vlade, predlagal ljudi iz strank le-vosredinske koalicije, čeprav krščanski demokrati še niso zaprli vseh vrat za sodelovanje. Zanesljivo pa bo parlament za bistveno manjšo vlado s kvečjemu 14 ministri. Na odločitev o sestavi vlade in njeni velikosti pa bo treba še počakati, čeprav bi bil start novega parlamenta lažji, če bi bilo tudi to vprašanje že razrešeno. • J. Košnjek
Janko Deželak v klubu Dvor
Nezaposlenost bo 19-odstotna
Preddvor, 22. decembra - Prepričan sem, da nas zaradi neizogibne sanacije gospodarstva in bank čakajo siloviti socialni pretresi in da se bo prihodnje leto brezposelnost povzpela na 18 do 19 odstotkov, je v klubu gorenjskih direktorje Dvor dejal Janko Deželak.
Čaka nas torej težko leto in vse kaže, da bodo že na začetku leta v središču pozornosti plače, saj imajo po Deželakovih besedah v delitvi družbenega proizvoda že skoraj 40-odstotni delež, kar je odločno preveč. V klubu direktorjev se je razvnela vroča razprava, so plače res previsoke ali niso, večina je pritrdila, da so dajatve previsoke, nikakor pa Čiste plače. Državi se izmuzne skoraj 40 odstotkov davkov, zato naj raje pobere, kar ji
pripada in ne govori, da so plače previsoke. Veliko je špekulacij, veliko blaga se uvozi brez carine (Gfteser pivo), veliko blaga proda brez prometnega davka, vsi to vemo, ukrepa pa nihče, je dejal direktor kranjskih Živil Branko Remic. V pivovarni Laško se naši naročniki izkažejo z registracijo, nato pa pivo začne svojo pot, kar pa ni več stvar pivovarne, temveč države, je dejal Janko Deželak.
Nepobiranje davkov ne rešuje problemov, kakor morda kdo misli, je dejal Samo Pintar, temveč omogoča spekulativno bogatenje, spekulativno prvobitno akumulacijo kapitala, bogati jih le nekaj, revni pa so še bolj revni. • M. V.
Zaradi božičnih praznikov Gorenjski glas v petek ne bo izšel
Tudi naslednji petek je praznik, zato boste zadnjo letošnjo dvojno številko prejeli ali kupili v sredo. Hvala za razumevanje!
CEMENTARSTVO
MARJAN UKOZAR,BENEO(KOVA 18,KRANJ TW«fon.:{064>3Ti-O47
Vsem našim cenjenim strankam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1993
Hožično - novoletna razprodaja
odponedeCjk]a 21. do četrtka 24. decembra (od9-19 ure)
NAŠLI NAS BOSTE NA CELOVŠKI 206 (POSLOVNA STAVBA KOMPAS - HERTZ)
'Poleg znižanja cen bomo vsakemu k]upcu podarili gumijaste tepihe in priložnostno daritol *
fMed kupci Bosta izžrebani še dve nagradi in sicer avtoalarma znamke G^Tz montažo l
Telefon: 061/192-007
DANES
V GORENJSKEM GLASU
STRAN 6
BOŽIČ NAM VRAGA DUŠEVNI MIR
STRAN 15
SOLDATJE GREDO, CIPE OSTANEJO
STRAN 19
ZGODBA 0 POSLOVNI NAPAKI
SLOVENCI PO SVETU
Bodo Slovenci prišli v koroški deželni zbor
Razhajanje osrednjih organizacij
Narodni svet koroških Slovencev je za oblikovanje skupne organizacije Slovencev na Koroškem, katere predstavnik bi bil član deželnega parlamenta, Zveza slovenskih organizacij pa temu nasprotuje.
Novi predsednik športne zveze
Na občnem zboru Slovenske športne zveze so za novega predsednika izvolili Marjana Velika, urednika v slovenskem oddelku koroškega radia in znanega koroškega nogometaša. Bernard Sadovnik pa bo poklicni tajnik.
Razhajanje obeh osrednjih slovenskih organizacij je glede tega očitno. Narodni svet koroških Slovencev je na občnem zboru preteklo nedeljo soglašal, da morajo Slovenci na Koroškem izvoliti skupni parlament kot osrednji organ slovenske skupnosti. Narodnostni parlament pa naj bi izvolil kratkoročno najprej svojega predstavnika v deželnem zboru, srednjeročno pa tudi v državnem zboru. Sedanja organizacijska struktura je zastarela. Novi slovenski parlament, ki naj bi ga izvolili Slovenci na Koroškem in njihove organizacije, bi trdneje povezal Slovence in pripomogel k legitimnemu zastopstvu Slovencev v organih oblasti. Vse druge oblike delovanja in organiziranja Slovencev vodijo v asimilacijo. Slovenci zbirajo med Korošci podpise podpore za mandat v deželnem zboru. Kot poroča Naš tednik, glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev, so se tudi nekateri znani avstrijski politiki in javni delavci izrekli za slovenski mandat v deželnem zboru, med njimi tudi bivši avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschlaeger, znani innsbruški profesor Anton Pelinka (dobil je tudi letošnjo Einspielerjevo nagrado) in celovški župan Leopold Guggenberger.
Kulturni center v Borovljah
V bivšem Kestagovem oziroma Voigtovem gradiču v Borovljah so uredili občinsko kulturno središče. Gradič je občina kupila lani za nekaj več kot deset milijonov šilingov. V novem središču bo prevladovala dvojezičnost, kar se je pokazalo že na otvoritvi, kjer je bil nemški in slovenski kulturni program.
V gradu bo stalna mestna galerija, sčasoma pa bodo uredili v njem stalno koroško lovsko razstavo.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ni navdušena nad takšnim zastopstvom in nad združitvijo vseh slovenskih organizacij. Meni namreč, da morajo Slovenci v strankah uveljavljati pravice Slovencev. Sklicuje se na neuresničljivost tega modela, kar priznavajo tudi vodilni možje koroških strank. Spremeniti bi bilo namreč treba ustavo, zato je Zveza slovenskih organizacij začudena nad ravnanjem Narodnega sveta. Ni jasno, kdo bo smel voliti v slovenski deželni parlament, na kakšni osnovi bo sestavljen volilni imenik, ali bodo imeli tudi pripadniki večinskega naroda pravico voliti slovensko zastopstvo itd.
Podpora dvojezičnemu vrtcu
Občinski odbor v Škofičah je dal dvojezičnemu vrtcu 50.000 šilingov podpore, vendar stroški delovanja vrtca s tem še ne bodo pokriti. Vrtec je last Slovenskega šolskega društva. Občina bo dala staršem za vsakega otroka, ki obiskuje vrtec, še po 250 šilingov podpore.
Rešitev tega vprašanja je še daleč, predvsem pa bo treba najprej doseči soglasje med Slovenci in njihovimi organizacijami na Koroškem. • J. Košnjek
STRANKARSKE NOVICE
Združena lista
Združevanje slovenske socialdemokracije
Ljubljana, 20. decembra - Ustanovni kongres nove združene le-vosredinske stranke s socialdemokratsko usmeritvijo bo konec februarja, so sporočili predstavniki združene liste. K sodelovanju so bili povabljeni socialdemokrati, krščanski socialisti, socialisti in Delavska stranka Naprej. Povabljene stranke še niso odgovorile, dr. Ciril Ribičič in Rado Bohinc pa sta se že pogovarjala s Pučnikom in Janšo in se pogovarjala o sodelovanju. Pučnik je menil, da bo združitev možna ob koncu tega mandata oziroma pred prihodnjimi volitvami. • J. K.
Danes v Ljubljani
Protest zoper nasilje v Bosni
Ljubljana, 23. decembra - Skupina občanov organizira danes, 23. decembra, od 15. ure dalje na Kongresnem trgu v Ljubljani protestni shod za mir v Bosni in zoper vojno, zločine, stradanje, zmrzovanje in razčlovečenje. Shod bo civilni pritisk na politike in mednarodno javnost, da storijo več za mir v Bosni. • J. K.
Slovenski krščanski demokrati
Pobuda za združitev desnice
Ljubljana, 19. decembra - Slovenski krščanski demokrati so Slovenski ljudski stranki, Narodnim demokratom in Slovenski gospodarski stranki poslali ponudbo za združitev desnosredinskih strank. V to kombinacijo pa za zdaj ne sodi Liberalna stranka, menijo krščanski demokrati in tudi menijo, da je odklonilno stališče Slovenske ljudske stranke preuranjeno in da je v politiki potrebno popuščanje. Mladi krščanski demokrati pa za zdaj tudi niso navdušeni nad združitvijo podmladkov Krščanskih demokratov, Narodnih demokratov in Slovenske ljudske stranke. To ne bi bilo smisel-, no pred morebitno združitvijo strank, dobili pa bi še peto desno-sredinsko stranko. To pobudo zavračajo tudi v Slovenski ljudski stranki. O tem se še niso pogovarjali. Vsi mladi, ki se želijo politično udejstvovati, pa so vabljeni v Mladinsko zvezo Slovenske ljudske stranke. • J. K.
VOLITVE 92 VOLITVE 92 VOLITVE 92 VOLITVE 92
Sašo LAP, poslanec Slovenske nacionalne stranke v državnem zboru
Nismo in ne bomo ulični razgrajači
"Formirata se skrajna levica in skrajna desnica, ki bosta ubrali anarhistično smer. V primeru slabšanja gospodarskega položaja bo spregovorila ulica, vendar nas absolutno ne bo zraven. Naša stranka ima v programu legalno reševanje stvari v parlamentu in nikjer drugje," poudarja poslanec Sašo Lap.
Sreda, 23. decembra (danes), je pomembna za Slovensko nacionalno stranko in za vas. Stranka prihaja po poldrugem letu delovanja v parlament, vi pa začenjate svoj mandat državnozborskega poslanca.
"Doslej smo bili zunajparla-mentarci in v tem letu delovanja stranke smo presegli svoja pričakovanja. Mi bi imeli za uspeh že vstop v parlament. Govorili smo o štirih do šestih poslancih, jaz pa sem napovedoval od pet do deset poslancev in ta napoved se je uresničila. Dvanajst poslancev je več, kot smo pričakovali. Mi smo se pred prvo sejo parlamenta že dobili. Zadovoljni smo zaradi sorazmerne zastopanosti vseh regij s tem, da smo z Gorenjske štirje: po eden z Jesenic in Tržiča in dva iz Kranja. Po področjih smo se že organizirali v poslanski klub. Današnja prva seja državnega zbora ima osem točk dnevnega reda. Zelo pomembne točke so predlog začasnega poslovnika državnega zbora, izvolitev komisij in izvolitev predsednika in podpredsednikov državnega zbora. Predlogi so. Jaz samo upam, da ne bo gospod Školjč. To bomo minirali. In ne samo mi."
Pričakujete že na tej seji zaplete?
"Pričakujem. Poslanca sedanje skupščine Tomše in Gošnik sta vložila pritožbo zoper regularnost volitev, vendar ne samo na državni zbor in volilno komisijo, ampak tudi na ustavno sodišče. Dvomim, da bosta uspela, vendar je pritožba legitimna."
S kakšnimi pričakovanji in občutki začenjate svoj mandat?
"Jaz imam izredno dobre občutke. Res je, da je formiranje vlade še odprto. Ena zadnjih inačic je desnosredinska vlada, v kateri naj bi bili tudi mi. Po vsej verjetnosti pa bo šla naprej Drnovškova rešitev, kar je v bistvu obstoječa vlada. Kdo bo potem v opoziciji, se ve. Naša stranka je dejansko startala na status opozicije. To je pomembno, čeprav se nikoli nismo branili ali bali prevzeti oblasti. Imamo ljudi, imamo strokovnjake. Okrog 100 jih je med 4000 člani. So strokovnjaki na svojih področjih in nobenega problema ne bi bilo pri sestavi vlade."
Nekatere stranke imajo druga do druge odbijajoč, izključujoč odnos. Pri vaši stranki kaj podobnega ni bilo zaznati?
"V principu nikogar ne izločamo iz možnega sodelovanja. Nekateri nas dajejo v desni blok. Vendar. S krščanskimi demokrati imamo skupne določene stvari. Uradno smo tudi povedali, da smo za sodelovanje tudi s komunisti oziroma združeno listo v konkretnih stvareh. Recimo splav. Mi smo glede tega liberalni. Rojstvo otrok je svobodna odločitev obeh partnerjev in pri tem s krščanskimi demokrati ne bi prišli skupaj. Vnaprejšnje izločanje tega ali onega je zapiranje vrat za seboj in oviranje pred seboj. Smo torej za sodelovanje z vsemi, vendar pa v dveh, treh primerih ne popuščamo. To so stvari, ki so osnovne za dobrobit slovenskega naroda, česar pa vse stranke nimajo v programu."
S čim oziroma katerimi zakonodajnimi pobudami boste začeli svoj parlamentarizem?
"Predvsem ne bomo odstopali od predvolilnih zahtev. Mi namreč pred volitvami nikoli nismo ničesar obljubljali. Mi smo bili jasni, preprosti: to in to bomo zahtevali. Zahtevali pa bomo revizijo zakona o državljanstvu. To ne pomeni odvzema državljanstva vsem 167.000, kot je rekel Pučnik, novim državljanom, ampak preverbo vseh teh državljanstev. Mi trdimo, ker imamo podatke, da je med njimi samo 20 odstotkov pravih. Vsi ostali so navadni ekonomski migranti, od
navadnih špekulantov in skriva-čev do navadnih barab in šver-cerjev. Teh 80 odstotkov jih bo šlo na preverjanje. Jasno je, da mora iti to skozi parlament. Verjetno bo težko. Šlo bo na dnevni red. Do tja bo prišlo. Zagovarjamo pravni način preverjanja, na osnovi dokazov, ker gre za konkretne ljudi in oni bodo težko dokazali nasprotno. Imamo veliko ljudi, bivših oficirjev, ki imajo pokojnine med 30 in 70 ali celo več tisoč tolarjev. Ljudje pa se ob tem sprašujejo, zakaj bo imelo po novem 90 ljudi v parlamentu take bajne plače. Če ima država denar za prve, za druge, ki bodo zakonodajalci Slovenije, pa ga ne bi bilo, sproža resno vprašanje. Vsak, kdor bo hotel postati slovenski državljan, bo moral izpolnjevati pogoje. Znanje slovenščine, poznavanje slovenske zgodovine, pa tudi dovolj visoka cena bo za državljanstvo. Ne 600 tolarjev, kot je sedaj. Vemo, koliko stane državljanstvo v Švici, na Hrvaškem, v Nemčiji. Nadalje. Minimalno bivanje v Sloveniji vsaj 10 let, pa nekaznovanost in lojalnost. Vsak bo lojalnost podpisal kot v Ameriki. Če je novi državljan Nemec, se mora obvezati, da se bo v primeru vojne med Nemčijo in Ameriko boril za Ameriko. Drug problem so begunci. Tu je naše stališče popolnoma jasno. Teh je po naših ocenah 150.000 in ne 70.000. To je breme, ki ga Slovenija vsak dan težje nosi. Določen sloj Slovencev bi že brez beguncev trpel revščino, sedaj pa je to breme še težje. Postavili bomo tudi vprašanje, iz česa se begunci financirajo. Zavzemali se bomo za ustanovitev ministrstva za begunce, ki ga imajo vse sodobne države. Ni dovolj neki urad, ki ga vodi LDS, ob tem, da vemo, kaj begunci počno. To dela večina in ne posamezniki. To je grozno breme. Rešitvi sta samo dve. Ali jih poslati nazaj v Bosno na ozemlja, ki so dovolj varna, ali pa razselitev po svetu, kjer bo morala biti izredno sposobna naša diplomacija, kar sedaj na žalost ni. Ko nas je Sa-udska Arabija priznala, bi morala gospoda Kučan in Rupel v Ri-ad in od kralja zahtevati, ne prositi: imate šeriatsko pravo, to vas koran uči, in svojim vernikom
Poslanec v državnem zboru Štefan Matuš:
Bodo Jesenice gospodarsko odpisane?
Jesenice, 21. decembra - V jeseniški občini je bil kandidat Slovenske nacionalne stranke Štefan Matuš, ki je bil na volitvah z 18,73 odstotka glasov neposredno izvoljen v državni zbor. Štefan Matuš je novo ime v jeseniškem političnem življenju, saj se do nastanka Jelinčičeve stranke s politiko ni ukvarjal. Star je 33 let, z družino živi na Koroški Beli, dvajset let pa je kot elektrotehnik - dispečer zaposlen v jeseniški Železarni.
Ali ste pred volitvami pričakovali tako visoko podporo volivcev?
»Pričakoval sem, da bo podpora kar velika, nikakor pa ne, da se bodo volivci v tako velikem številu opredelili za Slovensko nacionalno stranko. Bil sem res kar presenečen, da sem bil neposredno izvoljen v državni zbor. Toliko volilnih glasov je rezultat tega, da Slovenci sprejemajo program naše stranke, da jim ni prav, da smo sprejeli tak zakon o državljanstvu. Samo poglejte: v mestnih krajevnih skupnostih jeseniške občine živi po narodnostni opredelitvi že 58 odstotkov Neslovencev!«
Mar ni nekoliko nelogično, da so se prebivalci »železarske« občine tako številno odločali za Slovensko nacionalno stranko, ko pa je sam Zmago Jelinčič poudarjal, da je treba ukiniti železarno?
»Nikoli ni dejal, da je treba ukiniti železarno; zdrava železarska jedra naj vsekakor ostanejo,
saj je tisto, kar je perspektivno in konkurenčno, nesmisel ukinjati. Kritiziral je le politiko, ki je v občino pripeljala toliko nekvalificirane delovne sile od drugod. In zdaj imamo, kar imamo! Tako za Železarno kot za slovensko gospodarstvo, ki je izgubilo toliko
južnih trgov, se poraja nova nevarnost: vojne bo prej ali slej konec, trgi bivše Jugoslavije bodo ne glede na kvaliteto sprejemali vse izdelke. Če se bo slovensko gospodarstvo temu odzvalo in ne bo prodiralo na zahodna tržišča, bo izgubilo na kvaliteti in evropski tržni konkurenčnosti.«
Železarna se že dolgo ubada s prestrukturiranjem in odpuščanjem delavcev. Kaj menite o tem?
»Železarno že dolgo vodijo eni in isti ljudje. Nič nimam proti njim in ne oporekam jim strokovnosti, vendar je več kot jasno, da bi vsako odpuščanje delavcev veliko korektneje in lažje opravil kader, ki bi prihajal od drugje.«
Kakšna se vam zdi razvojna perspektiva občine, v kateri živite?
»Prihodnost Jesenic je na področju malega gospodarstva in storitvenih dejavnostih, v turizmu zgornjesavske doline, v kmečkem turizmu. Prostorske možnosti so, žal pa so prostori, ki bi jih najeli zasebniki, zelo dragi. Prav žalostno je, da projekt voda Julijana ni uspel, da se je pobral le denar iz naslova novih delovnih mest. Vsekakor bo treba tudi spremeniti davčno politiko, kajti zaradi velikih dajatev prihaja do
morate pomagati v nesreči. Torej, s petrodolarji na dan. Tega nista naredila. Do danes ne. Evropa pa nam pravi, da zgornje meje pri beguncih ni. Potem se res lahko naložimo v nadstropja, če zgornje meje ni. Kmetijstvo, hrana. To je enako kot nafta. Če bomo šli v Evropsko skupnost, bomo našega kmeta uničili. Pr* teh stroških pridelave hrane smo nekonkurenčni. Naš kmet bo delal z grozno izgubo ali enostavno ne bo mogel prodajati. Kmetijstvo mora biti konkurenčno, vendar je to povezano z zeleno mafijo, s črnogorskoalbansko navezo.
Tu je treba narediti rez in ne delati na daljši rok. Podobno je s finančno disciplino. To se naredi čez noč. Vemo, kako je zelena mafija dobila dovoljenja za delo: ali na nelegalen ali na pol legalen način. Podkupnine sežejo zelo visoko. Nekaj podobnega je kot pri mamilih. S strukturo, ki bo sedaj prevzela oblast, je iluzija pričakovati, da se bo kaj spremenilo. Jasno je, da ljudje, ki so bili v tem poslu, v svojo skledo ne bodo pljuvali. To je LDS garnitura. Nepredvidljiva, od danes na jutri. Z eno besedo: so nezanesljivi."
S kom bi torej šli v koalicijo?
"Še najbolj naravna koalicija bi bila s Slovensko ljudsko stranko. Pri nas so bili tudi narodni demokrati. Tudi krščanski demokrati so se začeli drugače obnašati, čeprav so na začetku trdili, da z nami nimajo kaj sodelovati. Vsi so se nas branili. Moram pa reči, da se v naši stranki do 27. marca, do Kranja, ni kaj dosti dogajalo. Od Kranja, ko je bila pri Mayer-ju predstavitev stranke, je nastal prvi območni odbor in potem st je vsul plaz teh odborov. Gorenjska je bila kmalu pokrita. Potem je bil Jelinčič na 40 koncih v Sloveniji. To je bil nadčloveški napor in zato uspeh, vendar je za Prekmurje zmanjkalo časa. Bil sem v Kobaridu in tam je bilo 600 ljudi. Naš pristop je bil preprost, vendar ne preprost, ampak jasen. Točno smo povedali, kaj mi zahtevamo. Vsi ostali pa so filozofirali."
• J. Košnjek
zaposlovanja na črno in do tega, da se sploh ne splača odpirati novih delovnih mest.«
Vaša stranka se večkrat opredeljuje do problema beguncev, ki jih tudi na Jesenicah ni malo.
»Med begunci je po našem mnenju 80 odstotkov ekonomskih emigrantov in le nekaj tistih, ki so res morali oditi. Zaradi liberalnega zakona o državljanstvu se lahko zgodi, da bo še več beguncev ostalo tukaj. A tudi zahteve beguncev so večkrat prevelike: saj se vendar mora točno vedeti, kaj je država dolžna zagotoviti beguncu in se z njimi nima kaj pogajati. Razen tega je država rizična, če ima toliko beguncev in si lahko turizem kar odpiše, če bo to še trajalo. Turisti se države s toliko begunci izogibajo.«
Nekateri vas vidijo kot stranko z ekstremnim! stališči. Kako boste delali v parlamentu?
»Etiketiranje, da smo ekstremisti, je bilo zlonamerno. Želimo delati le v dobro vseh Slovencev in italijanske in madžarske narodnostne manjšine, v parlamentu bomo uporabili vsa pravna sredstva in po demokratični poti zagovarjali svoja stališča. Sam pa bom ob vsaki priložnosti zagovarjal tudi interese občine, iz ka; tere izhajam, saj ob gospodarsk' krizi in ob ogromno brezposelnih Jesenice že postajajo pozabljena in izolirana občina.«• D. Sedej
©@milKyj©IEIIGLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec/ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji ia uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebif' Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografa: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetje DELO — TČR, Tis* časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mo5e Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, oprava,, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali ogla*1
telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7 — 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun " naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92)._■_
Dobrotnica Beate Bohmer spet med begunci
"Zakaj? To je srce!"
škofja Loka, 21. decembra - Prejšnji teden, v četrtek, je Beate Bohmer, dobrotnica iz Schwabhausna blizu Miinchna, pospremila Alpetourov "slepar", do zadnjega kotička založen z oblačili, hrano, zdravili, igračami (22 ton) iz Nemčije do begunskega centra v Škofji Loki. Gostjo je v petek zjutraj sprejel škofjeloški župan Peter Havvlina, nato pa je obiskala begunce v centru in se pozanimala, kaj še potrebujejo. .
To je bil že drugi tovor-^ bri znanci. Njenega tokrat-
blematiki namenjajo izjemno pozornost.
Med darovi, ki jih je Beate Bohmer pripeljala iz Nemčije, sta tudi dva sušilna stroja, ki sta olajšala življenje begunskim porodnicam, nastanjenim v loškem dijaškem
njak s prikolico, ki je iz Schvvabhausna pripeljal pomoč v Škofjo Loko. Beate Bohmer potovanje darov za begunce vselej sama pospremi. Želi se prepričati, da pridejo na pravi naslov. Njene izkušnje v Zagrebu namreč niso bile najboljše, v Nemčiji je tudi strašna antipropagan-da, češ da pomoč ne pride v roke tistim, ki jo res potrebujejo. V Škofji Loki ni tako, pravi. Tu vodstvu centra zaupa. Preprosto rada pride.
Sicer pa je begunce v škofjeloškem centru že večkrat obiskala, si ogledala, kako živijo, skupaj z njimi je kosila, skratka, postali so že do-
nega obiska so se še posebej razveselili otroci. Za vsakega je pripravila posebno darilce, dedek Mraz jim jih je razdelil na svečanosti v petek popoldne.
»Zakaj to počnem?« z vprašanjem odgovarja na vprašanje. »Ne vem, to je srce!« Spominja se lastnega ranega otroštva. Tedaj je bila Nemčija po vojni razsuta. Kako vesela je bila paketov, ki so jih delili Američani! Ve, kaj je vojna, strah, pomanjkanje, usoda bosanskih beguncev, ki so ostali brez domov, pogosto tudi brez svojih najbližnjih, jo je iskreno ganila. Pomagala jim bo
še naprej, dokler bo v Škofji Loki zbirni center. »Nisem sama. Doma imam ogromno prijateljev, ki mi pomagajo.« t
Pokaže dva polna albuma fotografij s srečanj z begunci, med njimi je tudi precej izrezkov člankov iz nemških časopisov, ki begunski pro-
dornu. Sušilni in pralni stroj so dobili tudi begunci v Teh-nikovih barakah. Naslednjič bo pripeljala še šivalni stroj. Domov se vrača z novim spiskom najnujnejšega, kar rabijo begunci, da bi se v Škofji Loki čim bolje počutili. • H. Jelovčan
Bo prihodnje leto le zaživel sklad Triglavskega narodnega parka?
Sklad kot protiutež za prepovedi in omejitve
Bled, 18. decembra - Svet Triglavskega narodnega parka - vodi ga dr. Dušan Plut - je na petkovi seji sprejel program javnega zavoda TNP za prihodnje leto, podprl predlog za podpis listine o sodelovanju med Triglavskim narodnim parkom in parkom Snovvdonia iz VVellsa ter obravnaval poročila o poškodovanosti gozdov na območju parka, o izhodiščih za ureditev zračnega prometa nad parkom in o poteku gradnje informacijskega centra v Trenti.
Najpomembnejša novost ka in za uveljavljanje predno-Programa javnega zavoda TNP Kstne predkupne pravice, poleg je    ustanovitev    republiškega^f*ega pa tudi sredstva za pokri
sklada Triglavskega narodneg~a
vanje stroškov, ki nastajajo pri
parka. Kot je na seji povedal novi  direktor zavoda Janez
Bizjak, naj bi sklad, ki je formalno že v ustanavljanju, zagotavljal sredstva za odkup zemljišč v osrednjem območju par-
ohranjanju narave, negovanju kulturne krajine in vzdrževanju kulturne dediščine. S sredstvi sklada naj bi kmetijam pokrili izpad dohodka, ki ga povzroča prepoved uporabe umetnih gnojil, herbicidov in pestici-
dov, vzdrževanje travnih površin na velikih strminah in na območjih, kjer ni cestnih povezav, ter ohranjanje grbinastih travnikih (ročna košnja in ročno spravilo sena, manjši pridelki krme). Na področju stavbne dediščine naj bi sklad prispeval denar za izplačilo nadomestil, s katerimi bi krili dodatne stroške za vgrajevanje prvobitne kritine na stavbe in za postavitev lesenih ograj, plotov, visečih plotov in drugega, kar je pomembno za ohranitev kulturne dediščine. Nekaj denarja naj bi namenil tudi za urejanje poti, počivališč in označb, za izdajanje publikacij ter za štipendiranje in pomoč
socialno ogroženim ljudem v parku.
Finančni načrt zavoda predvideva, da bi sklad že prihodnje leto razpolagal s 40 milijoni tolarjev denarja. Četrtino naj bi zbrali sami, tri četrtine pa naj bi prispeval republiški proračun. Denar naj bi porabili predvsem za odkup zemljišč v osrednjem delu parka. Ker se je v svetu uveljavila praksa, da so podporniki (donatorji) tovrstnih skladov oproščeni nekaterih dajatev, je svet TNP sklenil, da bo takšno rešitev oz. spremembo zakona o dohodnini predlagal tudi novemu republiškemu parlamentu. • C. Za-plotnik
50-letnica boja na Kostanjski planini
Druge Dražgoše
Kostanjska planina, 20. decembra - "Ne bomo se umaknili! Pa naj bodo to druge Dražgoše! Obletnica Dražgoš! Nemce bomo nagnali, da bo veselje!" je ob vesti, da Kostanjsko planino, kjer je taborilo okrog 120 borcev Kamniškega bataljona, Kokrškega odreda in Moravškega bataljona, obkoljujejo Nemci z vseh strani, vzkliknil hrabri borec Matija Blejec - Matevž, komandant Kokrškega odreda. Odločitev je bila drzna in borci so se počutili močne, toda okoliščine so bile tu vse drugačne: Kostanjska planina je lahko dostopna z vseh strani, snega še ni bilo, možnosti za umik je bilo malo, borci so bili sorazmerno slabo oboroženi, posebej je primanjkovalo streliva. Nemce so pričakali v zasedah, odbili tri napade od katerih je bil vsak hujši, potem pa so se odločili za preboj. Kljub tolikemu pogumu je bil zaradi velike nemške premoči 24. december 1942 »soden za 16 mladih življenj. Ta dan je padel skoraj vse komandni kader vseh treh partizanskih enot, med njimi tudi Matija Blejec -Matevž.
Vsa leta se Kamničani in še ne spominjajo tega tragičnega, Posebej ljudje Tuhinjske doli- a vendar za zgodovino Sloven-
Priznanja za najprijetnejše koče
Ljubljana, 21. decembra - Med sobotno slovesnostjo na ljubljanskem Magistratu je Planinska zveza Slovenije razglasila rezultate ocenjevanja, v katerem so obiskovalci gora letošnje poletje izbirali najprijetnejše planinsko domovanje. Podelili so tudi priznanja 28 Zaslužnim planincem, ki so letos praznovali visoke življenjske jubileje.
Letošnji obisk planinskih postojank je bil rekorden celo v primerjavi z uspešno lansko planinsko sezono. Kot je ocenil predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, ima ocenjevanje Sostoljubnosti v posameznih kočah vseeno svoj smisel in pomen. Izrazil je prepričanje, da bodo priznanja najboljšim spodbudila tudi druge oskrbnike koč k dobri oskrbi njihovih obiskovalcev, kar je planinsko organizacijo odlikovalo vse stoletje. Zato so letos prvič podelili priznanja tudi oskrbnikom.
V visokogorju so planinci izbrali za najprijetnejšo postojanko Kočo na Planini pri jezeru, ki jo upravlja PD Integral iz Ljubljane, njena oskrbnica pa je Francka Rednak. Drugo mesto je osvojila Koča na Golici (PD Jesenice) in njena oskrbnica Tonka Zad-nikar, tretje mesto pa Pogačnikov dom na Kriških podih (PD Radovljica) in njegov oskrbnik Matej Praprotnik. V sredogorju s° prvi tri mesta zasedli Poštarski dom na Vršiču, Koča na Planini Razor in Mozirska koča na Golteh. • S. Saje
cev veličastnega dogodka. Letos je bil na Kostanjsko planino (1070 m) organiziran že 22. spominski pohod in tekmovanje trojk v krosu. Slavnostni govornik je bil predsednik SO Kamnik Maks Lavrinc, ki je med drugim poudaril, da je tudi danes Slovenija v težkih preizkušnjah in prav to zahteva od nas enotnost in trdnost in če hočemo zaživeti v resnično demokratični deželi, ne smemo pogrevati starih medvojnih razprtij, čeprav jih ne bo moč nikoli pozabiti.
V kulturnem programu so sredi zasneženega Slevca zapeli fantje Tuhinjske doline, reciti-
rali pa mladi iz Motnika. Slovesnosti se je udeležil tudi vod TO Kranj. Odbor Skupnosti borcev Kokrškega odreda je zlati spominski plaketi podelil Ani Zupančič - Olgi, borki Kamniškega bataljona in udeleženki boja na Kostanjski planini, ter Ivanu Hribarju iz Laz za njegovo vestno sodelovanje pri organizaciji spominskih pohodov. Da je bila slovesnost na Slevcu še bolj doživeta, so okoli Kostanjske planine zapele puške kamniških lovcev. Tova-riško srečanje borcev, lovcev in mladih se je nadaljevalo pri tabornem ognju. Prelep dan in prisrčno srečanje! • D. Dolenc
Ob Plemljevi obletnici smrti
Plemljev teden na blejski šoli
Bled, 18. decembra - Blejska osnovna šola, ki se imenuje po matematiku prof. dr. Josipu Plemlju, je ob 25. obletnici njegove smrti in ob 20-letnici preselitve iz stare v novo šolsko stavbo pripravila minuli teden več prireditev s skupnim naslovom Plemljev teden. Prireditve so bile del praznovanja Plemljevega leta.
V torek in sredo so na blejski šoli odprli vrata vsem, ki so si hoteli pobliže ogledati, kako potekajo pouk in interesne dejavnosti. Kot je povedal ravnatelj Vlado Kovač, je bil odziv staršev in ostalih krajanov posebno dober v torek, ko so za vse razrede organizirali pouk v popoldanskem času. V nižjih razredih je pouk spremljalo po 15 do 25 staršev; nekateri med njimi pa so z otroki ostali od začetka do konca pouka. V sredo so učenci zunanjim obiskovalcem pokazali, kaj delajo pri modelarskem, računalniškem, dramskem, fotografskem in pravljičnem krožku, kaj v plesnem studiu, pri prostovoljnem pouku nemščine, pri različnih oblikah športne dejavnosti... Zvečer je bil Plemljev kviz, na katerem so se učenci višjih razredov pomerili v zabavni matematiki. Dramska skupina je prikazala delček iz bogatega Plemljevega življenja, predstavil pa se je tudi plesni studio. V četrtek so v šoli ustanovili klub staršev za boljšo šolo, ki se bo prizadeval, da bi šolo naredili še prijaznejšo za šolarje in učitelje. Zbora se je udeležila tudi Majda Strojin, psihologinja iz svetovalnega centra v Ljubljani, popestril pa ga je turistični podmladek s predstavitvijo pletnarja kot značilnega blejskega poklica. Vrhunec Plemljevega tedna je bil literarni večer, ki so ga pripravili člani dramske skupine in drugi. • C. Zaplotnik
Župani Pirana, Ptuja in Škofje Loke
Obnova starih mest preveliko breme za občinsko blagajno
Škofja Loka, 21. decembra - Škofjeloški župan Peter Havvlina skrb za stara mestna jedra slikovito primerja z načeto barko: voda vdira, črpajo jo ven, zakrpajo pa barke ne. Občinska blagajna je prerevna, ne samo v tisočletni Škofji Loki, enake probleme imajo tudi na Ptuju in v Piranu. Župani vseh treh mest so se zato vzeli skupaj, državno vlado nameravajo prepričati, da krpanje njihovih bark ni samo stvar revnih občinski'i blagajn, pač pa so stara zaščitena mesta kulturno bogastvo vseh Slovencev, zato bi bilo prav, da bi njihovo obnovo izdatneje denarno podprla vsa država.
Naložbe v kulturne objekte republiški proračun praviloma sicer do polovice pokrije, vendar je tudi prva polovica, ki jo morajo zbrati v posamezni občini, da postanejo upravičeni do druge, ravno v teh treh mestih prevelika, da bi lahko napravili občuten korak naprej k ureditvi, vzdrževanju in oživitvi mestnih jeder. V škofjeloški občini, denimo, bi samo za minimalni program obnove z odlokom zaščitenih objektov potrebovali 16,5 milijona mark, medtem ko celoten program (vključno z izgradnjo poljanske obvoznice in selitvijo klavnice) govori celo o 51 milijonih mark. V občinskem proračunu je denarja le za slabo desetino minimalnega programa. Tako, na primer, loški grad vsako leto dobi le neznatno novo krpico, nedorečena je obnova kašče, še vedno sameva Tavčarjev dvorec na Visokem...
Po začetnih pogovorih treh županov na Ptuju so se minuli teden sestali v Škofji Loki, da bi proučili, ali so njihova mesta izkoristila vse zakonske možnosti. Koordinator njihovih naslednjih aktivnosti je piranski župan. Republiški vladi nameravajo predlagati spremembo zakonodaje, priboriti svojim mestom poseben status, se opreti na t.i. nacionalni program, po katerem naj bi država za obnovo zaščitenih objektov prispevala tri četrtine denarja. • H. Jelovčan
Prva številka časopisa Kranjski Janez
Kranj, 21. decembra - Pred dnevi so v 310. učnem centru v Kranju izdali prvo številko svojega glasila. Zgovoren naslov, Kranjski Janez, prepričuje bralce o poslanstvu slovenske vojske. Glasilo je namenjeno vsem članom učnega centra, izhajalo pa bo vsak mesec. Kot so zapisali v popotnici k prvi številki, je eden poglavitnih namenov večja medsebojna povezanost in informiranost v ne ravno majhnem kolektivu.
V uredništvu Kranjskega Janeza sodelujejo Mojca Pirman, Zdravko Cahunek, Zlatko Filej, Primož Olip in Gregor Stoja-novič, fotograf je Aleš Gorišek, tehnični urednik Neven Šoič, glavni in odgovorni urednik pa Boštjan Blaznik. Prva številka je izšla na 14 straneh, na katerih je vrsta zanimivih besedil in fotografij. Ne manjkata niti rubriki o športu in za razvedrilo, posebnost pa so pisma domačim in zlasti pošta bralk.© S. Saje
Zasedanje tržiške skupščine
Tržič, 23. decembra - Danes ob 17. uri se bodo sestali vsi zbori tržiške občinske skupščine na zadnjem letošnjem zasedanju. Seznanili se bodo z osnutkom strategije družbenogospodarskega in prostorskega razvoja tržiške občine ter z osnutkom sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine v letu 1992. Odločali se bodo tudi o spremembi odloka o zazidalnem načrtu Senično in sprejemu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine v prvem trimesečju leta 1993. Zatem bodo obravnavali še predlog za razrešitev in imenovanje načelnika oddelka za prostor in okolje ter se odločali o soglasju k imenovanju direktorja Centra za socialno delo v Tržiču in ravnatelja Glasbene šole v Tržiču. • S. Saje
Društvo novinarjev Slovenije
želi vsem svojim članicam in članom, bralkam in bralcem slovenskih časopisov, poslušalkam in poslušalcem radia ter gledalkam in gledalcem televizije prijetne božične praznike in srečno, uspešno novo leto 1993. Namesto osebnih voščilnic bo DNS sredstva namenilo za pomoč žrtvam vojne v BiH.
Izvršilni odbor DNS
Božiček in dedek Mraz
Kranj, 23. decembra - Ta teden se v Kranju začenjajo božične in novoletne prireditve za otroke. Vsako popoldne do božiča bo otroke na Titovem trgu v Kranju obiskal Božiček, in sicer danes ob 17., jutri pa ob 16. uri. Na božič bodo lahko obiskali sejemske stojnice, že dan zatem pa bo prišel dedek Mraz. Vsako popoldne ob 16.30 se bodo na Titovem trgu začenjale prireditve, ob 17. pa se bo tam zaključil sprevod dedka Mraza, ki bo prihajal v spremstvu pihalnega orkestra občine.
Vsako popoldne bo dedek Mraz povabil med otroke svoje goste: 26. decembra Jetije, ki bodo izvajali otroške pesmice, 27. decembra Romano Krajnčan in Mojco Horvat z otroškim musica-lom, 28. decembra Speedvja in Gogija, 29. decembra plesno skupino Plesne šole Kranj, 30. decembra pa lutkovno skupino Jojbo-li in grajskega norca Ferda. V gradu Kiselstein pa Cveto Sever pripravlja prednovoletni ringaraja, in sicer 24., 25. in 26. decembra ob 16.30 in 17.30.
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
KRATKE GORENJSKE
Podelili SO priznanja - Velesovo - V dvorani v Adergasu je bila v soboto zvečer osrednja zaključna prireditev ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Velesovo. Programa, ki so ga pripravili člani kulturnega društva, so se poleg domačinov udeležili tudi gostje iz občine; med njimi tudi predsednik občinske skupščine Vitomir Gros in podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Ferdo Rauter. Na prireditvi so podelili priznanja krajevne skupnosti. Dobili so jih Peter Miroslavič, Jože Vreček, Peter Zupin, Stane Maček, Alojz Kotnik, Jože Štirn, Veronika Sire, Franc Sire, Stane Snedic, člani gradbenega odbora za izgradnjo teniškega igrišča in Franc Čebulj. Organizacija RK je podelila značke darovalcem za pet, deset in petnajstkrat darovano kri. Podelili pa so tudi diplome in pokale za tekmovanja v okviru letošnjega praznika in sicer za kegljanje, namizni tenis, odbojko in šah. Ob krajevnem prazniku je v krajevni skupnosti izšlo tudi glasilo Krajan, v katerem je med drugim objavljen tudi program za delo v krajevni skupnosti prihodnje leto. Na prvem mestu je izgradnja mrliških vežic. Krajevna skupnost pa namerava kandidirati tudi za pridobitev sredstev za obnovo cerkve sv. Duha v Češnjevku. • (až)
Knjižnica v Gameljnah - Srednje Gameljne - S programom, ki ga je začel otroški pevski zbor Osnovne šole Šmartno Gameljne, govornik pa je bil pesnik in dramaturg Ervin Fritz, so v četrtek zvečer v Srednjih Gameljnah v občini Ljubljana Šiška na željo krajanov v Domu narodnega heroja Staneta Kosca novo knjižnico. Do zdaj je bila tudi potujoča knjižnica, zdaj pa je za redno poskrbela Osrednja knjižnica Šiška. Knjižnica bo od ponedeljka do četrtka odprta od 13. do 19. ure, ob petkih pa od 10. do 17. ure. • (až)
Celodnevno praznovanje za najmlajše - Šentvid - Plesna šola Bolero v Šentvidu je v soboto poskrbela za celodnevno predbož-nično in prednovoletno praznovanje za najmlajše. Čez dan, ko so bili na programu plesi, modne revije, tekmovanja, obisk dedka Mraza in različne igre se je v prostorih plesne šole Bolero zvrstilo več kot dva tisoč najmlajših. • (až)
Koncert, večer plesov - Boh. Bistrica - V soboto, 26. decembra, ob 18.30 prireja Mešani pevski zbor Bohinj koncert v cerkvi sv. Miklavža v Boh. Bistrici. V nedeljo, 27. decembra, ob 19.30 pa bo v Domu Joža Ažmana Večer plesov in pesmi - Bohinjcem za novo leto.
Stoletnica Počitniške zveze Slovenije
Težnja po sodobnem popotniškem združenju
Ljubljana, 22. decembra - Člani Počitniške zveze Slovenije praznujejo letos 100-letnico ustanovitve Slovenskega ferijalnega društva "Sava", Jubilej so označili s sinočnjo svečanostjo v Cankarjevem domu, o razvoju in načrtih zveze pa so spregovorili dopoldne na tiskovni konferenci.
Počitniška zveza Slovenije res ne živi s tem imenom celo stoletje, vendar je povsem gotovo, da je Slovensko ferijalno društvo "Sava" kot njen prednik zaživelo leta 1892, je med drugim ugotovil avtor Orisa zgodovine Počitniške zveze Slovenije Janez Stergar. Ocenil je tudi, da so danes redke organizacije v Sloveniji, ki se lahko ponašajo s tako dolgo kontinuiteto delovanja.
Predvsem zadnje desetletje je bila Počitniška zveza zaradi svoje vloge socialne organizacije in tudi slabše aktivnosti precej na obrobju pozornosti družbe, je priznal Janez Plevnik iz vodstva zveze. Organizacijo, v kateri je okrog 9000 članov, so v zadnjih dveh letih vendarle uspeli postaviti na trdne temelje. Letos je zveza dobila doma status mladinske organizacije, postala pa je tudi članica Mednarodne organizacije mladinskih domov (IYHF). Slednje ji odpira vrata do ugodnosti pri izobraževanju, financiranju novih objektov in razvoju programov, daje pa tudi možnost za popuste našim popotnikom v 6000 počitniških objektih v svetu. Kot je še poudaril Janez Plevnik, so na njihovo pobudo pripravili projekt strategije razvoja mladinskega turizma pri nas. Njihov cilj je postati moderno združenje, ki bo delovalo profesionalno in strokovno na neprofitni osnovi. Pri tem bodo sledili evropskim zgledom, med prvimi nalogami pa bo osnovanje agencije za mladinski turizem in ureditev mladinskega hotela v Ljubljani. Zaenkrat je popotnikom stalno na razpolago le njihov objekt Bledeč, pogodbeno pa so jim na voljo trije dijaški domovi v Ljubljani in Kopru ter nekdanji mladinski izobraževalni center v Bohinju. • S. Saje
MEGAM1LK
Praznik v krajevni skupnosti Voglje
Praznovanje dobrega gospodarjenja
Z otvoritvijo novih prostorov v Domu vaščanov v Vogljah so v soboto hkrati proslavili tudi 25 let obstoja in dobrega gospodarjenja v krajevni skupnosti.
Voglje, 23. decembra - Domači moški oktet, ki je nastal iz pevcev cerkvenega pevskega zbora v Vogljah, je v soboto zvečer s samostojnim koncertom obeležil osrednjo svečanost ob 25-letnici obstoja krajevne skupnosti Voglje. Jubilej pa je bil toliko slovesnejši, saj je z otvoritvijo prostorov KS v Domu vaščanov (odprl jih je predsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar) bila sklenjena tudi dolgoletna akcija urejanja kraja in Doma vaščanov.
- Z odločitvijo, da se odcepijo od tedanje KS Voklo, so v Vogljah 1967. leta ustanovili svojo krajevno skupnost. Že 1970. leta so z otvoritvijo trgovine, ki so jo gradili z udeležbo krajanov, potrdili svojo odločitev o samostojnosti izpred treh let.
"Po otvoritvi trgovine so se akcije v krajevni skupnosti Voglje kar vrstile. Ceste so se urejale in asfaltirale 1972. in 1973. leta in 1977. do 1979. leta. Danes so praktično vse asfaltirane. Še dve nas čakata za takšno ureditev," je v kronološkem orisu 25-letnega dela v KS povedal sedanji predsednik Marjan Zerovnik.
Prvi asfaltni akciji je sledil prvi del izgradnje telefonije, ki je bila končana 1977. leta, drugi del pa potem tri leta kasneje in zadnji, ko so gradili tudi kabelsko TV, so končali pred štirimi leti. Danes imajo domala vse domačije v krajevni skupnosti telefon. Vzporedno je potekala tudi gradnja Doma vaščanov in sicer z dograditvijo prizidka 1983. leta, gasilskega doma dve leti kasneje, bifeja in dvorane leto kasneje, izgradnje nove samopostrežne trgovine lani in zdaj še z zadnjo akcijo -z izgradnjo prostorov KS, v katerih je manjša dvorana, sejna soba, pisarna za tajniška opra-
Posebej so se na slovesnosti v soboto spomnili letos umrlega nekdanjega prvega predsednika in potem tajnika, odbornika oziroma delegata KS Franca Rozmana, ki sije vsa leta prizadeval za razvoj in dobro gospodarjenje v KS. Podelili pa so tudi priznanja krvodajalcem za petkrat darovano kri in sicer Marjanu Murniku, Antonu Koceku, Marjanu Petaču in Miheli Babic; za desetkrat darovano kri pa Antonu Zupancu in Milanu Kristancu.
vila, gasilska soba, garderoba in čajna kuhinja s sanitarijami.
"Pri vseh akcijah so bili poleg občine vedno glavna opora krajani in tako tudi ob zadnji, posebno še pri obrtniških delih. Za naprej pa nas Čaka kanalizacija, za katero vemo, da bo trd
Marjan Zerovnik: "Z delom kot do zdaj, bomo zmogli tudi naprej."
zalogaj, vendar upam, da mu bomo vsi skupaj kos, tako kot smo bili vsem dosedanjim." #
A. Žalar
Sto let planinstva na Slovenskem
Razvoj slovenskega planinstva se skriva v delu
Z novim letom se za slovensko planinstvo začenja jubilejno leto. Kronist pa se ob pregledovanju 100-letne zgodovine ne bo mogel izogniti spoznanju, da sta bila kranjska podružnica in društvo vedno v središču dogajanj.
Kranj, 23. decembra - Kranjska planinska podružnica oziroma društvo sta bila že od vsega začetka pomembna oblikovalca v dogajanjih slovenskega planinstva. Tako na primer ob postavitvi Prešernove koče 1910 na Stolu, ob vzponu na Everest, kamor so "Kranjčani" prvi stopili, do Česna. Vpetost kranjskih planincev v oblikovanje 100-letne zgodovine pa se potrjuje tudi v planinskem gospodarjenju, množičnosti, vzgoji in nenazadnje tudi v vrhunskem alpinizmu.
Danes vodstvo in še posebej predsednik društva Franc Ekar ugotavljajo, da se slovensko planinstvo nahaja v pomembnem, morda tudi kritičnem trenutku, kjer bi morda tudi izkušnje in pogledi "iz Kranja" lahko prispevali in predvsem pripomogli k objektivni in realni oceni na eni in k odgovorno začrtani usmeritvi za jutri na drugi strani.
"Planinski temelji so bili na Slovenskem in v vseh kasnejših obdobjih vsidrani v trdo, da ne rečem "garaško" prostovoljno delo. To naj bi bila osnova in danes tudi, če se pogovarjamo o sedanjih razmerah, dota za naprej. Mislim, da smo si prav z delom in na delu temelječih vložkih pridobili planinci avtoriteto in potrdili odgovornost v gorah," ocenjuje predsednik kranjskega planinskega društva Franc Ekar.
Morda je na prvi pogled nezdružljivo v planinski svet postavljati recimo narodni park. Vendar pa je Slovenija takšna, da od Snežnika do Pohorja, od
-P- *
Tudi v novo leto 1993 z oljem
CEKIN
Vsem našim kupcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto
Tovarna olja "Oljarica' Kranj
Kanina do Karavank kaže takšno, recimo ohranjanja vredno sliko. Prav to pa terja odgovornejši in predvsem ne poenostavljen odnos do tega vprašanja. Težko si je recimo zamisliti, da bi Gorenjci lahko upravljali s Pohorjem, ali Štajerci z gorenjski gorami," pravi Ekar. "Še bolj nerazumljivo pa je, da bi recimo Ljubljančani reševali Trentarje, če vemo, da iz Ljubljane prihajajo v Trento le zaradi sprostitve ali morda tudi zaradi dobička. Skratka, mislim, da bi narodni park moral biti domena domačinov in zato le-ti ne potrebujejo nobene "centralistične pokrovke" v Ljubljani.
Podoben je iz kranjskega zornega kota tudi pogled na prihodnji vrhunski alpinizem. Ocena je takšna: če država želi in ocenjuje, da vrhunski alpinizem mora biti pomembna nacionalna potrditev navzven, potem mora ta država računati, da je v slovenskem prostoru tudi toliko in toliko planinskih objektov, ki jih je treba vzdrževati, da je toliko in toliko deset tisoč ljubiteljev gora oziroma pohodništva... Denarja za oboje pa vedno in ob vsakem trenutku najbrž ni in ga še kar nekaj časa ne bo.
"Mislim, da se bi veljalo čimprej začeti zgledovati morda po francoskem vzorcu in začeti resno razmišljati o planinski varnostni službi. Danes se v gorah
poleg ljubiteljev le-teh pojavljajo še številni drugi, ki pravzaprav z goro nimajo veliko skupnega. Tu so zmajarji, padalci, gorski kolesarji, jadralci, celo plesne in različne shov skupine si jemljejo gore od časa do časa "v zakup". Mislim, da smo se znašli v skrajnosti, ki je planinci, kot "avtohtoni stanovalci" ne moremo kar tako sprejemati. Posebej še, ker se običajno vsemogoči različni dejavnostni prišleki obnašajo kot gospodarji trenutka in prostora, planinci pa smo v skrajnem trenutku lahko potem samo še "gorski kumu-nalci"."
Franc Ekar, več kot dvajset let predsednik PD Kranj, ki se ob vstopu v jubilejno leto planinstva poslavlja s predsedniškega mesta.
V takšno oceno pa sodi tudi ugotovitev, da bi se morali pravzaprav v tem trenutku, in morda je tudi jubilejno leto še kako primerno za to, planinci v svojih vrstah spogledati in pogovoriti. Treba je razčistiti in opredeliti, ali je sedanji organizacijski centralizem v planinstvu ob številnih društvih in zvezi pravilen. In če naj bo, v kakšni meri je še lahko koristen. Niso jedke pripombe, da je planinska (organizacijska) nadgradnja zelo draga in da bi morala biti vloga planinske zveze predvsem usklajevalna ne pa ukazovalna. Nenazadnje so društva postavila in utrjevala obstoj planinstva in svojega na gori.
"Resnici na ljubo je treba priznati in prav zdaj ponovno poudariti, da so prav planinska društva dokazovala in potrjevala eksistenco na gori, ne pa tisti, ki so prihajali iz Ljubljane. K tej "repliki" pa sodi še ena. V bogati in reprezentančni knjigi, ki
je izšla pod naslovom Stoletje v gorah, so na široko opisani začetki našega planinstva. To niti ne bi motilo, če ne bi ob tem "spregledali" povojni čas. Prepričan sem, in nisem edini, da so povojni planinski tovariši naredili največ, kar je bilo za slovensko planinstvo narejenega v tem stoletju. Vrhunski alpinizem smo približali svetovnemu, narejene so bile sodobne planinske postojanke, prevladala je množi-
čnost. Ta knjiga pa nima besede za te povojne ustvarjalnosti. Ne-glede na politične spremembe so tu končno vendarle rezultati. In knjiga bi morala prenašati izročilo, da se planinci nismo nikdar politizirali, kajti nad gozdno mejo je bilo vedno in samo planinsko tovarištvo. To se je začelo pri nas že pred sto leti^Neka-teri socialistični spomeniki (Kredarica) ne bi smeli tako motiti in če jih bomo ekološko obvladovali, tudi ne bodo prav nič moteči. Spominjam pa se, da je prav ob gradnji Kredarice naše planinsko društvo dobilo vso podporo iz Ibija z njihovo takrat dovtipno pripombo: To je edina stvar, po katero ne bodo prišli z juga in je Sava ne bo odnesla na jug-
Stoletje planinstva in slovenske gore so morda v mladi državi in njeni promociji prav zdaj primeren trenutek. Enkrat nenazadnje se bo treba končno tudi "ozreti" ob takšnih in drugačnih promocijah na to, da ima vsaka slika, slovenski pogled v ozadju goro. In gora je bila za ta kraj, za njene ljubitelje, vedno sveta in zato tudi zdaj nanjo ne sodijo razni hot dogarji, shovarji... Prej bi si v tej promociji in tradiciji v prihodnje zaslužila boljše mesto v vladnem ministrstvu, v športno planinski katedri. In nenzadnje
bi si slovenska gora morda zaslužila celo pomnik ob Julijusu Kugyju, štirih srčnih možeh še komu. Zakaj ne profesorju Frischaufu, ki je kot Avstrijec populariziral slovenski nacionalni planinski izraz. Bil je ustanovitelj kranjske podružnice planinstva 1899. leta, in hkravškega planinstva že pred 110 leti. Celjani in Kranjčani mu bojda pripravljajo takšno priznanje s pomnikom nekje med Kamniškimi in Savinjskimi Alpami.
"Ob spoštljivem pogledu," končuje kranjski predsednik Ekar, "na preteklih trideset, štirideset let ne morem mimo sedanje funkcije Zelenih. Njihovo početje, da radi mešetarijo z naravnim bogastvom zaradi nabiranja političnih točk, nas skrbi. Planinci smo bili in smo glede tega vedno nestrankarski, tudi na začetku smo bili, ko so ustanovni člani z darovanimi goldinarji začenjali prve akcije. In v tem trenutku smo še toliko bolj prepričani, da se kot resnični varuhi gorske narave in nenazadnje planinske lastnine v njih (kar bo še kost za glodanje) lahko obnašamo samo in izključno nestrankarsko." • A. Žalar
JELOVICA
Karitas pomaga ubožnim
Z dobroto odgovarjajo na socialno stisko
Božični prazniki ne pomenijo za vse praznično pogrnjene mize, daril pod drevescem in plapolajočega ognja v kaminu. Za nekatere pomenijo tudi samo kruh, krompir, nekaj jabolk in s pičlo odmerje-°o kurjavo naložen štedilnik. Revščina pri nas še ni docela razgalila reber, sramežljivo se skriva za zaprtimi vrati slovenskih (in ne samo slovenskih) domov. Pri cerkveni dobrodelni organizaciji Karitas, kjer z občasnimi darovi pomagajo prebiti najhujše pomanjkanje, vedo za veliko takih družin. Samo v Kranju jih več deset prihaja vsak mesec po zavoj s hrano in nekaj oblačil.
no pokojnino nikakor ne znese, družina, v kateri kraljuje alkohol, klošar, ki za prenočevanje pod milim nebom potrebuje toplo suknjo in steklenko močnega, južnjaška družina, ki se brez tuje pomoči ne znajde... Pomagajo pač in ne preverjajo, kako konča njihovo darilo: ali v želodčkih lačnih otrok ali pa za bližnjim vogalom zamenjana za steklenico. Od prosilcev pričakujejo samo, da se izkaže-
Ko se je pred dvema letoma ta cerkvena dobrodelna organizacija začela leviti iz ilegale, v katero jo je bil potisnil pretekli režim, smo jo najprej spoznali po dobrodelni pomoči družinam, ki so v poplavah izgubile svoje imetje. Njena kasnejša dejanja so bila namenjena beguncem, zdaj pa, zavedajoč se kritičnega socialnega stanja v ninogih slovenskih družinah, tem blažijo materialno stisko.
Toda Karitas se ne ukvarja zgolj z gmotno pomočjo ubožnim, so poudarile prostovoljke župnijske Karitas v Kranju, Marija Štrukelj, Dragica Kuril-lo in Ivanka Bernard, ki smo jih pred prazniki zmotili, ko so revnim ravno razdeljevale pakete s hrano. Karitas se ukvarja z vsemi vidiki človeške stiske, nudi tudi duhovno pomoč, vendar je ta čas najbolj občutna materialna stiska in ta tudi
Če je treba preživeti šest otrok
Domačim ljudem je neprijetno prositi za pomoč pri dobrodelnih organizacijah. Hočejo se normalno preživljati s svojo plačo ali zasluženo pokojnino. Kadar pa je treba nahraniti, obleči in obuti kopico otrok, se pomisleki, povezani s ponosom, umaknejo v ozadje. Nemara je tako tudi pri osemčlanski družini Balon iz Kranja, ki ji med drugimi pomaga župnijska Karitas.
Družine Baloh se bralci nemara spomnijo iz lanske akcije našega časopisa Predstavljamo družine z veliko otroki. Pri Balohovih jih je šest. Drago ima 15 let, Roman 13, Boris 12, Erik 9, Sabina 5 in mali Aleš dve leti. Mama Nada in oče Jože jih morata preživeti z mesečno 30 tisočaki (toliko približno je nazadnje nanesla Jožetova plača) in 12 tisočaki otroških dodatkov. To pomeni okoli 5.300 tolarjev na vsakega družinskega člana. S takim zneskom ni mogoče preživeti, niti z dodatkom, ki si ga s šivanjem zraven zasluži mama Nada.
»Za pomoč smo zaprosili Karitas,« nam je povedal Jože Baloh, kije navkljub nizkim prejemkom še vesel, da še ima službo in zagotovljen vir zaslužka. »Doslej so nam že večkrat pomagali s hrano in oblačili, česar smo v naši družini nadvse veseli. Prvikrat smo mi pri njih iskali pomoč, odtlej pa nas vselej obvestijo, kadar delijo pakete s hrano in drugimi potrebščinami. Tudi za najosnovnejše včasih zmanjka denarja, saj so stroški, povezani z vzrejo in vzgojo štirih šoloobveznih in dveh predšolskih otrok, precej visoki.«
Zasebni zdravnik dr. Marjan Fabjan
Zdravnikova avantura
Kranj, decembra - Zdravniki so vajeni različnih tveganj. Povsem novo pa predstavlja uveljavljanje zasebne zdravstvene prakse, ki jim jo je na novo ponudil zakon. Na prste ene roke lahko preštejemo zdravnike, ki so na Gorenjskem že začeli delati v zasebni praksi. Med prvimi je dr. Marjan Fabjan, ki je s 1. decembrom začel eno prvih zasebnih kirurških praks v Sloveniji, in prvo kirurško ambulanto v vsej zgodovini Kranja.
»K odločitvi za začetek zasebne kirurške prakse v Kranju me je spodbudilo že dejstvo, da Kranj kot regijski center in četrto največje slovensko mesto nima kirurgije,« nam je o motivih za svojo odločitev povedal dr. Marjan Fabjan, specialist za plastično kirurgijo. »Drugod v svetu imajo takšna središča kirurške bolnišnice. Območje z okoli sto tisoč prebivalci nedvomno potrebuje kirurga in to nepokrito tržišče je bil eden od izzivov za mojo odločitev.«
Dr. Fabjan je donedavna delal na kirurškem oddelku jeseniške bolnišnice, zadnji dve leti pa je bil na Kliničnem centru v Ljubljani na specializaciji za plastično kirurgijo. Za 41-letnim zdravnikom, ki je pred 16 leti diplomiral na medicinski fakulteti, za njim je tako rekoč 23 let šolanja, ob knjigi in ob operacijski mizi. Pred leti je še kot kirurg na Jesenicah začel akcijo za kirurški mikroskop, ki bi omogočil opravljanje najzahtevnejših mikrokirurških Posegov. Ko ga je dobil, se je Začel ukvarjati s prostimi prekosi tkiv, saj ti posegi velikokrat pridejo v poštev pri pogodbeni veji kirurgije. Proste režnje, kot imenuje kirurško Presajanje tkiv, so na odmaknjenih Jesenicah delali med
prvimi. Dr. Fabjan je operiral, ko so v tako razvitem kirurškem centru, kot je Maribor, še delali poskuse z mišmi. Spominja se kongresa kirurgov pred leti na Bledu, ko je občinstvu pokazal nekaj režnjev, za njim pa je specialist iz Maribora prikazal enak poskus z mišjo.
Očitno je bil ta uspeh, ki je seveda temeljil na številnih operacijah, vstopnica za specializacijo na Kliničnem centru v Ljubljani.
Kirurgija za dr. Marjana Fabjana ni le kruh, pač pa pra-
najbolj okupira prostovoljce te dobrodelne organizacije. V kranjskem župnišču, kjer ima sedež župnijska Karitas, na žalost tudi ni dovolj prostora, da bi z ljudmi mirno sedli in prisluhnili njihovim težavam, zlasti še, odkar je njihova ozka soba zatrpana z oblačili in paketi, namenjenimi socialno ogroženim.
»Pomoč, ki jo delimo ogroženim, prihaja od škofijske Karitas, veliko pa nam je poklonijo tudi dobrotniki,« je pojasnila Marija Štrukelj. »Zahvaljujoč tem imamo ta čas na voljo nekaj vreč jabolk in krompirja, tako da ogroženi lahko odhajajo od nas z nekoliko težjimi zavoji. Vsem dobrotnikom, ki se zavedajo stiske soljudi, smo iskreno hvaležni.«
Slednjega na žalost ni mogoče reči za vse, ki pri Karitas poiščejo pomoč. Vse vrste ljudi so med njimi. Tudi revščina ima namreč veliko obrazov. Karitas ne dela razlike, pa najsi pride po zavoj hrane begunska družina (v Kranju so pomagali že več kot 550 beguncem), brezposelni, ki mora preživljati majhne otroke, mamca, ki ji z majh-
va ljubezen. Ko zaneseno govori o posegih, ki jih je opravil, o tkivu, ki ga vzame človeku in ga spet prišije, da živi in funkcionira naprej, je jasno, da ga v zasebne vode žene tudi potreba po ustvarjalnosti. Želel je postati arhitekt, s plastično in estetsko kirurgijo v medicini pa se je svoji davni želji precej približal. Priložnosti za ustvarjalnost in strokovno rast bo imel kot sam svoj gospodar nedvomno več kot pri prejšnjem delu. Pravi, da ni bil denar tisti, ki je botroval njegovemu odhodu v zasebno prakso. Resda je zdravnikovo delo v državnem zdravstvu močno podcenjeno (njegova oktobrska neto ura je bila vredna manj kot pet nemških mark), toda tudi med zasebniki se ne obeta velikanskih zaslužkov. Večina njegovih pacientov bo prišla z napotnicami, stroške za kirurške posege bo plačala zavarovalnica, s katero so on in zavarovanci sklenili pogodbo, in sicer po cenah, ki so skupno dogovorjene za vse zdravstvene storitve: Le del zaslužka bodo prinesli samoplačniki, ki se bodo želeli polepšati pod kirurškim nožem dr. Fabjana.
Kirurško ambulanto in operacijsko sobo je novopečeni zasebni zdravnik najel pri Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju, kjer že ordinira trikrat tedensko. Tistega dne, ko smo se z njim pogovarjali, je imel v načrtu sedem operacij, kar dokazuje, da ga ljudje že poznajo in se mu zaupajo. Korak v zesebne vode nemara le ni taka avantura, kot se bojijo mnogi zdravniki. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik
jo z dokazilom o prejemkih, potem pa po svoji vesti delijo, kar so zbrali dobrotniki ali poslala škofijska Karitas.
Minuli četrtek, ko so pri župnijski Karitas spet delili pakete, se je vrsta prosilcev vila prav do pločnika pred župniš-čem. Prostovoljke so delile pakete, v katerih so testenine, olje, moka, sladkor, mesne konserve, margarina, paštete, riž, zavitki z juhami, piškoti, pralni prašek, milo in toaletni papir. Večji paket zadošča za mesečne potrebe štiričlanske družine (in je vreden od tri do štiri tisočake), manjši za dva človeka. Razdelile so tudi nekaj oblačil (ena od begunk bi kmalu odšla v plašču ene od prostovoljk) in oddale šolsko torbo. Marsikomu so polepšale praznike in za nekaj tednov odvzele skrbi, mnogo pa jih je darove sorejelo s samoumevno brezbrižnostjo. Tudi tega so pri Karitas navajeni. O tem priča tudi napis na steni: 100 je tistih, ki si jim pomagal; 50 te ne bo več pogledalo; 25 jih bo menilo, da je to tvoja dolžnost; 15 jih bo zahtevalo, da narediš veliko več; 9 ti jih bo nagajalo za dobro, ki so ga prejeli. En sam se ti bo vedno zahvaljeval in prav ta bo od vseh stotih najbolj reven. In sedaj premisli, ali se je splačalo. Mislim, zares mislim, da se je.« • D. Z. Žlebir
\h:<;\\iiijv
MENJALNICA
D-D PUBLIKUM
® 217-960
NAJMANJ TOLARJEV ZA NAJVEČ MARK
Prostovoljno zavarovanje
Nove ugodnosti
Kranj, 15. decembra - Svet kranjskih sindikatov je z obema zdravstvenima zavarovalnicama, območno enoto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in družbo Adriatic, podpisal pogodbi o enotnem 31-odstotnem popustu pri sklepanju prostovoljnega zavarovanja za vse zaposlene, nezaposlene, upokojence in družinske člane.
Zaposleni se lahko skupinsko zavarujejo prek svojega sindikata in podjetja pri zavodu imajo 31-odstotni popust, če sklenejo zavarovanje za dobo petih let, premijo pa lahko plačajo v enkratnem znesku ali z mesečnim obročnim odplačevanjem. Pri Adriaticu pa 31-odstotni popust lahko uveljavijo, če sklenejo pogodbo za dobo 2 let, premijo pa lahko plačajo v enkratnem znesku ali trimesečno. Pod enakimi pogoji lahko sklenejo zavarovanje tudi brezposelni Gorenjci, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Podjetja, ki so že sklenila zavarovanje za svoje delavce pod manj ugodnimi pogoji, lahko z aneksom uveljavijo nove popuste pri obeh zavarovalnicah.
S tem so kranjski sindikati zagotovili zavarovanje s popustom za vse delavce, ne glede na članstvo v različnih sindikatih, za poseben uspeh pa si štejejo, ker so to dosegli tudi za brezposelne na Gorenjskem. • D. Ž.
Učimo se starševstva
Kranj, decembra - Ljudska univerza v Kranju, ki v sodelovanju s šolami že več let pripravlja izobraževalne teme za starše, po novem letu začenja z novim konceptom šole za starše.
Sedem izobraževalnih tem, ki se bodo zvrstile do konca šolskega leta, ne bo potekalo v obliki predavanja kot doslej, pač pa bodo starši v skupini med seboj in v pogovoru s strokovnjaki lahko poleg teoretičnih lahko dobili tudi vrsto dragocenih izkustvenih napotkov. Prva izobraževalna tema se bo dotaknila komunikacije v družini in staršem pokazala pot do otroka. Na petih dveurnih srečanjih se bodo pogovarjali o iskrenih odnosih v družini, dotaknili pa se bodo tudi komunikacije za vedenjsko problematične in otroke z učnimi težavami.
Otrokova osebnost, razvojne značilnosti, socialno življenje in vrednostni sistem, življenjski interesi in poklicna identiteta, bodo teme drugega sklopa. Tretji bo obravnaval težave otroka in mladostnika, od glavobola in bruhanja do nervoze in čira na želodcu, obremenitve naših otrok in kako otrok izraža probleme. Tema Naš otrok pubertetnik bo zanimala vrsto staršev, ki že Čutijo generacijski prepad. Beseda bo o razcepu med vrednotami staršev na eni in otrok na drugi strani, rahljanju družinskih vezi, mamilih, seksu, zabavi... Pod naslovom Vzemimo si čas bo beseda o prostem času, ki ga doživljajo starši skupaj z otroki. Tudi učne težave otrok bodo zanimale kopico staršev, ki ne znajo pomagati, kadar se otroku v šoli zatakne. Kako pomagati sebi in otrokom, pa se bodo starši lahko naučili pri zadnji skupni temi Kaj storiti ob vse večjih obremenitvah in tempu življenja, ki nudi možnosti uporabe različnih .spro-stitvenih tehnik.
Za vse izobraževalne teme se starši lahko prijavijo pri šolski svetovalni službi, ki jo obiskuje otrok, ali pismeno na Ljudsko univerzo Kranj, Staneta Žagarja 1. Izobraževanje je za starše brezplačno, ker stroške pokrije občina, razen zadnje teme. # D. Ž.
Popusti za zaposlene v šolah in drugje
Ljubljana, decembra - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je s Francem Koširjem, v. d. direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenil krovno pogodbo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Pogodba po dogovoru med ministrstvi za šolstvo in šport, za kulturo, za zdravstvo, za znanost in tehnologijo zaobsega delavce, zaposlene v šolstvu (osnovne in srednje šole ter obe univerzi), vrtcih, kulturi in raziskovalnih inštitutih, skupaj približno 40.000 zaposlenih. Krovna pogodba je sklenjena za pet let, v prvem letu bodo delavci lahko uveljavljali do 33 odstotkov popusta, tako da bo mesečna akontacija 670 tolarjev.
Rdeči križ išče sodelavce
Škofja Loka, decembra - Občinska organizacija Rdečega križa Škofja Loka vabi k sodelovanju honorarne sodelavce, srednje in višje medicinske sestre in tehnike, za vodenje tečajev prve medicinske pomoči ter mlajšo upokojenko za vodenje skladišča RK. Kogar to delo zanima, naj se oglasi na sedežu RK na Mestnem trgu 38 ali po telefonu 621-462.
STOLPEC ZA UPOKOJENCE
Božični in novoletni aranžmaji - Društvo upokojencev Kranj prireja danes, 23. decembra, ob 17. uri, predavanje in prikaz božičnih in novoletnih aranžmajev. Predaval bo strokovnjak Janez Jenko, ki bo iz prinesenega materiala izdeloval aranžmaje za dom.
ilfi inštalacije
Kidričeva c. 55 Škofja Loka
VAM NUDIJO:
Izvajanje elektroinštalacij
• jaki tok t šibki tok
• antenske napeljave telefonske napeljave
• strelovode
• različna vzdrževalna in montažna dela, ipd.
Izvajanje strojnih instalacij
• centralno ogrevanje
• talno ogrevanje
• vodowdne Inštalacije
• plinske instalacije
• prezračevanje
• različna rarjrževalna in montažna dela, ipd.
Nakup elektroinštalacijskega materiala ter materiala za ogrevanje, vodovod in prezračevanje v lastni trgovini na Kidričevi 55.
Za vse informacije smo vam na voljo v
prodajalni ali komerciali na tel. št.: 632-028 ali 631-271.
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
Družinske jaslice
Nagrajena Volarič in Konjedic
Na razstavi Družinske jaslice, ki je te dni odprta v atriju ljubljanskega Magistrata sta bila nagrajena tudi dva Gorenjca. Na povabilo organizatorja Kmečkega glasa, ki je že tretjič pripravil razstavo, se je letos odzvalo 20 ustvarjalcev, med katerimi je komisija v sestavi teolog in umetnostni zgodovinar pater Andrej Kropej in umetnostni zgodovinar Sašo Mihelič, izbrala pet najbojših jasličnih del, trem najizvirnejšim pa so podelili tudi nagrade. Jože Volarič iz Kokrice pri Kranju, samorastnik in predstavnik naivne umetnosti, je za jasice iz varjene pločevine v treh skupinah prejel prvo nagrado, Marija Korošec iz Viž-marij je za božičnike narejene iz testa in.pečene v pečici prejela drugo nagrado, Viktor Konjedic iz Stražišča pri Kranju akademski kipar in znani jasličar, ki razvija 60-letno hišno tradicijo naprej z nenehnim snovanjem in ustvarjanjem novih likov, pa je bil za unikatno kompozicijo Svete družine iz polihrimira-ne keramike nagrajen s tretjo nagrado.
Tako se nadaljuje tradicija ustvarjalnosti jasličarjev, ki se je začela sredi 17. stoletja, ko so jih kot prvi kot nabožni predmet postavili ljubljanski jezuiti. Po 19. stoletju so jaslice prišle tudi v slovenske kmečke družine, ustvarjalnost pa se je še posebej razmahnila med obema vojnama. Danes so jaslice nepogrešljive ob praznovanju božiča - verskega in družinskega praznika...
Drago Papler
Unikatna kompozicija Svete družine iz polihrimirane keramike avtorja Viktorja Konje-dica iz Stražišča pri Kranju, nagrajene s 3. mestom na razstavi Družinskih jaslic '92 na ljubljanskem Magistratu -Foto: Drago Papler
Jaslice izdelek Antona Mravljinca iz Sp. Besnice - Foto: Drago Papler
kiubićvknou
SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ
želi vsem občanom vesele božične praznike In srečno novo leto 1993
Velika izbira LEGO KOCK za vse starosti
Avtomobilčki BBURAGO različnih velikosti
• FOTOKOPIRANJE
• SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA
• PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA
• PRODAJA PISARNIŠKE OPREME
• PRODAJA PISARNIŠKIH IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN
• KOMPLETNI PROGRAM PISAL »PILOT«
Pri nakupu nad 4.000 SIT lahko plačate na dva čeka!
Gregorčičeva 8 (za Globusom), 64000 Kranj - tel.: 064/213-162 '
Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure.
ŽeIiMO VAM VESElE boŽiČNE pRAZNJkE
Franc GRAHEK, župnik v Dupljah
Ve V
Bozic nam vrača duševni mir
"Ko človek misli na božične praznike, ki jih je doživljal v domačem okolju, v družini, se kljub letom - pomladi. Nekako vsaj za nekaj trenutkov postane otrok. Srečen otrok!" Tako razmišlja o božiču dupljanski župnik Franc Grahek, ki se je pred 62 leti rodil v družini s sedmimi otroki v Petrovi vasi v župniji Črnomelj v Beli krajini.
Gospod župnik, kako vi kot duhovnik doživljate predbožični in božični čas, ta cerkveni, družinski in ljudski praznik?
"Za nas duhovnike je to nekaj samoumevnega. Bolj kot sebi, svojemu doživljanju se posvetiš župniji kot celoti in ljudem, da bi bilo praznovanje čim bolj doživeto. Je pa težko, ker se danes čuti pri ljudeh neka praznina. Doba, v kateri je bilo praznovanje božiča skoraj bogokletno, je bila predolga. Sicer so ga ljudje, kolikor jaz vem, množično praznovali. Kot gimnazijec se spomnim, da smo ga po vojni praznovali, potem pa se je pojavilo najprej sramežljivo odklanjanje, nato pa odkrito. Dijaki in profesorji smo hodili k maši, posebno k polnočnici, tudi naskrivaj. Kot duhovnik pa se spominjam, da so bile polnočnice vedno dobro obiskane. Ljudje so prihajali, tudi iz drugih krajev, če v domačo cerkev niso upali ali smeli. Pri polničnicah sem videl veliko tujih obrazov. Čut v človeku je ostal, ni pa tiste topline, ki smo jo doživljali mi kot otroci in smo jo dobili iz družine, iz okolja. Tista priprava je lepa, tisto pričakovanje kot recimo Miklavža, kolin. To je tisto osrečujoče, kar danes ljudem manjka. Ne gre za zunanjost, ampak za tisto globino. Ljudje bi marsikaj radi, vendar ne vedo kaj in kako."
Kako skušate kot duhovnik to notranjo praznino premoščati?
"Ravno to je problem, kako jo premostiti. Stvari vsiljevati ne moreš. To je proces, ki bo počasi rodil sadove. Mi lahko pomagamo z besedo v cerkvi in v pogovoru z ljudmi. Odpreti se pa mora vsak človek sam. Težko je najti formulo. Iz otroških let se spominjam, da je bila med polnočnico cerkev v našem kraju nabito polna. Iz cerkve nisi mogel ven. Ljudje so peli. Nobenemu se ni mudilo domov. Tega danes manjka. Petarde tega vzdušja ne morejo
nadomestiti. Božič je torej neko globoko notranje doživetje, kar človeka napolni in obogati. Mi duhovniki od Božiča nimamo veliko. Imamo veliko dela, vendar si kljub temu srečen, če je še več dela. Zadovoljni ljudje in njihov mir je bistvo Božiča."
V letih, ko je bil Božič uradno zanikan, so bile cerkve opolnoči polne. Zadnja štiri leta je Božič kot ljudski in cerkveni, sedaj pa tudi državni praznik rehabilitiran. Se to pozna na obisku pol-nočnic. Je res, da so bile prej polnočnice boljše obiskane?
"Dejansko je res. Ljudi je bilo več. Lahko bi celo rekel, da je bilo pred leti tudi pri mašah več ljudi. Nekaj je na tem, da je tisto, kar je prepovedano, bolj vabljivo. Ljudje so čutili praznino. Sedaj pa je prišla sprostitev in duhovniki pričakujemo tako stanje še nekaj časa. Sedaj se ljudje še težko znajdejo. Na manjših farah pa se tudi pozna, da starejši, ki so redno hodili v cerkev, umirajo, mlajših pa ni k maši. Starejši so imeli to zavest v sebi, mlajši pa ne in to je tista praznina, o kateri sem govoril prej."
Kakšen Božič pripravljate v dupljanski župniji?
"Vesel sem, da nekaj pripravljajo farani sami. Prav to je tisto, kar je lepo ob Božiču: pričakovanje, adventna priprava in podobno. Kot otrok se tega spominjam. Začelo se je z iskanjem smrečice. Sekati se je smelo samo tam, kjer je bilo smrečje gosto in ni bilo škode. Pa mah smo iskali. Doma so začeli mama pripravljati nove rože. Delali so jih iz barvanega papirja. Ženske so skoraj tekmovale, katera bo naredila lepše rože. K nam so prihajali pevci in se pripravljali za petje na božični maši. To so bili preprosti ljudje z izredno barvitimi glasovi. To ni bilo učeno petje, ampak preprosto, ki ti je šlo v dušo."
Koliko maš boste imeli na božični dan?
"Tri. Polnočnico, ob sedmih zjutraj pa ob desetih."
Kaj boste v pridigi povedali faranom?
"Želja je Božič čim bolj približati ljudem, da bodo občutili resnično božično lepoto in da bo tisti božični mir prišel v ljudi in med ljudi."
Ali za bližajoče praznike napišete veliko voščilnic?
"Veliko pišem. Ne toliko kolegom, ker se večkrat vidimo, ampak ljudem, ki jih poznaš. To so starejši, znanci. Tudi sto in več voščilnic pošljem. Iz izkušenj vem, kako je ljudem, ki so sami, koliko jim pomeni, da se jih nekdo spomni. Za nekatere so napisane besede mogoče prazne, za drugega pa so zelo pomembne in mu prinašajo tisto globino in prepričanje, da še kdo misli nanj. Za človeka je zadovoljstvo, če koga tudi s tem osrečiš in mu daš lepoto praznika, za katero so ljudje danes v veliki meri prikrajšani. To je treba doživeti. Kot z ljubeznijo je in z bolečino. Če ju ne doživiš, ne veš kaj v resnici je. Ljudje so bili včasih za Božič zadovoljni in sproščeni. Tudi nasprotniki so si podali roke."
Ste imeli v preteklosti zaradi praznovanja Božiča z oblastjo kakšne nesporazume?
"Moram reči, da sem se z oblastniki kar dobro razumel. Kjerkoli sem bil. Res nisem nikdar na nož. S 'funkcionarji smo se dobro razumeli. Tudi glede pritrkovanja ni bilo problemov. Na nobeni fari, pa smo vedno zvonili. Vedeli smo pa, da bomo Božič kot praznik dobili nazaj. Med vojno to ni bil problem. Med vojno smo s partizani praznovali Božič. Leta 1943, ko so bili v bližini našega doma boji, sem pomislil: sedaj pa fantje ne bodo imeli Božiča. Ni šlo toliko za kruh, ki naj bi ga dobili, ampak za tisto domačnost. Se danes me zaboli, ko se spomnim tega. Res je bilo vse povezano. Pri nas so šli partizani k maši. Na koru so peli. Po vojni se je potem začelo tisto hudo. Pametno pa je bilo, ko je Jože Smole začel pred leti spet govorito o Božiču kot prazniku. Vem, kako so trpeli starejši in tudi mlajši, ko niso smeli praznovati."
Katerega Božiča v vašem življenju se najbolj spominjate?
"Kateri je bil najlepši, se težko spomnim. Lahko pa povem, kateri je bil najbolj žalosten. Bilo je leta 1943. Naša družina je bila prvič za Božič razbita. Brat je bil v partizanih, treba je bilo voziti ranjence. Spomnim se, kako je bilo mami hudo, ko nismo bili vsi skupaj. Drugi so pa bili vsi lepi, eni bolj drugi pa manj doživeti."
Želite še kaj povedati ob bližajočih se praznikih?
"Da. Iz srca želim Dupljan-cem in vsem ljudem, da bi jih prazniki napolnili s tistimi lepimi doživetji, ki jih človeku lahko podari samo Bog, njegova navzočnost v človekovi duši in srcu, da bi imeli vsi res blagoslovljene, srečne in vesele božične praznike in prav take vse dni v novem letu 1993." • J. Košnjek, slika G. Šinik
Nekaj drobtinic - spominov na božično praznovanje:
Božič v Beli krajini
Zadnji dan pred božičem so imele gospodinje veliko dela s pripravo in peko kruha in potic. Vse potrebno zanje, če ni bilo doma, so še pred tem prinesle spotoma iz trgovine, ko so šle k tako imenovanim zomicam. Vsaka potica je imela skoraj svoje posebno ime in tudi kruh ni bil ves enak. Največji hlebec kruha se je imenoval "poprt-njak" ali "božičnik".
Moški so ta dan še posebej pospravili okoli gospodarskega poslopja, ker za tako velik praznik je moralo biti vse urejeno, vse na pravem mestu. Tudi za živino so za vse prazične dneve pripravili "rezance" - pomešano seno, deteljo in nekoliko slame.
Sredi popoldneva je ubrano pritrkavanje zvonov oznanilo, da se približuje sveti večer. Pri nas smo mu po domače rekli "badnik", ker je bil povezan z večernim bedenjem. Ce le ni bilo zamude, je ob mraku že bilo postavljeno božično drevesce in jaslice. Prav tako je šel nekdo iz družine, že popoldne, z blagoslovljeno vodo na polje in po-kropil njive, vrtove, travnike, gozdove... Ta voda je bila blagoslovljena zjutraj, pri zadnji zornični maši. Vodo je običajno prinesel domači mežnar - s podružnice in za to uslugo dobil tudi primeren dar.
Z mrakom, ko se je začel sveti večer, je bilo treba pokropiti še hišo in druga domača poslopja in skupaj zmotiti sv. rožni venec. Na lepo pogrnjeno mizo so mama položili dobrote, ki so jih pripravili. Na sredi med vsemi je kraljeval "božičnik ". Ob dobrotah je bila tudi blagoslovljena voda. Ata so prinesli malo slame in "jarmiček". Vse to so postavili pod mizo, da bo sreča pri delu z živino, da bo tudi živina deležna božjega blagoslova. Vso noč je morala goreti tudi luč, da bi duše pokojnih - domačih to noč lažje našle domačo hišo. To noč so se po pripovedovanju smele za kratek čas vrniti domov.
Na sam božični dan je bilo pravilo, da je vsa družina doma, da ne gre nihče nikamor na obisk. Za tistega, ki bi šel brez resnične potrebe od doma, so rekli, da ga bodo zaprli v "koteč" (kletko). Otroci smo to vzeli čisto za res in ostali doma.
Kosilo je bilo ta dan točno opoldne in zbrana je morala biti vsa družina. Na mizo so mama prinesli, seveda po določenem redu, vse poprej pripravljene dobrote. Deležni smo jih bili šele po skupni družinski molitvi. Pri tej ni smel ta dan nihče manjkati. Tudi živina je dobila svoj delež: vsak košček kruha od "božičnika".
Po božiču, na praznik "Nedolžnih otrok" (28. 12.), pri nas smo mu rekli kar "tepežni dan ", je bil resnično za otroke praznik. To pa zato, ker smo takrat smeli celo "s šibo potepežkati" starejše in za to dobili še kaj v dar. Nekateri otroci so šli "tepežkat" od hiše do hiše.
Tudi v času NOB praznovanje božiča ni bilo spremenjeno. Praznovali so ga, če je bilo le mogoče, tudi partizani. Pogostokrat je praznovanje kvarilo streljanje. Vsi smo vedeli, s kakšne daljave prihaja in od kod prihaja. Žal mije bilo fantov, ker niso mogli praznovati božične dneve. Nikoli ne bom pozabil, kako sem čutil z njimi dan pred božičem leta 1943, ko sem iz sosednje vasi nosil seno. Italijani so nam namreč zažgali z bombami gospodarsko poslopje (hišo smo s težavo rešili). Iz daljave je bilo slišati močno streljanje. Nisem si mogel predstavljati, da ne bodo imeli božiča, deležni božičnih lepot, dobrot. Vedel sem, da nekaj podobnega kot oni fantje doživlja tudi brat Tone, kije kmalu po novem letu 1944 padel.
Po končani vojni - osvoboditvi se je sprva "sramežljivo", nato pa vedno bolj očitno javljala gonja zoper božične praznike. Toda ljudje sijih niso pustili kar tako vzeti. Tudi v gimnaziji smo dijaki in po večini tudi profesorji hodili v cerkev, k polnočnici. Vsi smo vedeli, da nas opazujejo, pa smo vendar šli. Sčasoma so začeli ljudje, ker je bil pritisk vedno večji, popuščati, toda mnogi so še vedno prihajali v cerkev. Prav za polnočnico je bilo vselej veliko takih, ki so prišli iz drugih krajev, kar si doma, kot so rekli, niso upali tvegati službe, položaja... V resnici je bil božični praznik ljudem - od oblasti ukraden. Zato je nespametno, če si bi kdo pripisoval zasluge, da ga spet lahko, brez strahu ljudje spet praznujejo. Če vam dam nazaj, kar sem vam brez vašega privoljenja in celo nasilno vzel, mi ne gre nobena zasluga, nobena pohvala, saj sem bil to dolžan storiti.
Čeprav se sedaj božič spet sme praznovati, kot se je nekdaj, je kljub temu nastala neka "praznina". Ljudje nekako ne vedo, kako naj bi ga praznovali. Če se tako izrazim, "oropani so " tisto lepo, notranje, duhovno doživetje božiča, kar je bilo v našo dušo, v srce položeno, dano že v sami otroški dobi. Samo božično drevo, še manj pa metanje petard, božične lepote ne prinese. Za resnično praznovanje, doživetje božičnega praznika je potrebna duhovna globina in širina-Šele ko se človek res odpre vsemu lepemu, dobremu plemenitemu, božjemu, začuti, dojame, kaj pomenijo evangelijske besede, angelo' vo sporočilo pastirjem: "Ne bojte se; glejte, oznanjam vam veliko veselje, veselje za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v Davidovem mestu Zveličar, kije Kristus Gospod" (Lk. 2. 10-11). In: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji" (Lk-2,14).
Franc Grahek, župnik v Dupljah
Božični običaji
»Da bi b'li zdravi in veseli!«
Otroci za prijetnejši konec leta
Vrtec v izložbenem oknu
Srednja vas v Bohinju, 21. decembra - Božična drevesca in jaslice šele v 18. stoletju. Po Valvasorjevem izročilu nihče ni smel jesti, če "i bil prej v cerkvi. Med zanimive prednovolčtne običaje sodijo tudi znani bohinjski otepavci, ki so se ohranili v Srednji vasi, v Studor-K na Češnjici, v Stari Fužini in na Koprivniku. Od hiše do hiše, vsak le po svoji vasi.
Božič je eden največjih cerkvenih in obenem eden največjih družinskih praznikov. Že stari Rimljani so vsako leto 25. decembra praznovali rojstni dan nepremaganega sončnega boga - dies natalis Soliš invicti. Ta poganski praznik je cerkev Pokristjanila s tem, da ga je v 4. stoletju nadomestila z Božičem, rojstnim dnevom Njega, ki je luč sveta. Podobno so na severu stari Germani sredi zime obhajali poganski praznik sončnega pomlajenja - Julfest. Nekateri menijo, da se je pri starih Slovanih Svarog, bog poljedelstva, ob zimskem kresu rodil vsako leto na novo. Kot novorojencu mu je bilo najbrž jrne Božič - to je mali bog. To ime je namreč lahko še iz pred-krščanske dobe prešlo po po-kristjanjenju Slovanov na krščanski praznik Kristusovega rojstva...
Hitro od maše in otroke za ušesa!
Božič je dolgo veljal za začetek novega leta in je zato z njim povezanih mnogo izrazitih novoletnih varovanj, šeg in navad. Marsikje je še vedno poln skrivnosti in čudežnih dogajanj. Razumljivo je, da se največja čuda dogajajo opolnoči. Denimo: ponekod še vedno verjamejo, da imajo domače živali na sveti večer dar človeške govorice. Mnogi prebedijo sveto noč v veri, da se v sveti noči nebo odpre..
Božiča ni brez božičnega drevesca in jaslic, ki so simbol božične skrivnosti. Zimzeleno drevo naj bi predstavljajo Kristusa, ki je po evangelijskem izročilu prišel na svet kot luč v razsvetljenje naroda, božične jaslice pa naj bi ljudem predstavljale dogodke božičnega oznanila. Vendar včasih niso poznali božičnih drevesc. Pojavila so se šele v 18. stoletju v Nemčiji, na Švedskem in v Švici, najprej izključno kot mestna šega. Tudi avstrijskim Sloven-
cem so bila popolnoma neznana še do prve svetovne vojne. Potem so jih poševno obešali v bogkov kot.
Zanimivo je, kako Janez Vaj-kard Valvasor opisuje dogajanja na sveto noč. Takole pravi: Ko se za božič bere maša opolnoči, gredo vsi lujudje okoli vratarja, poljubijo pateno, namreč skledico, ki so v njej hostije -Kranjec ji pravi božja mizica in darujejo. To je pri njih stara navada in posebna pobožnost, zato bi tistemu, ki ne bi šel k darovanju, šteli v nemajhen greh. Če pade sveti dan na petek ali soboto, teko ponoči hitro od maše domov, pojedo brž kos mesa in potegnejo otroke za ušesa, naj bi pomnili, da so v petek in soboto meso jedli. O drugih praznikih in nedeljah ne bo nihče jedel, če ni prej v cerkvi zmolii najmanj petkrat Pater in Ave -pet očenašev in zdravomarijo. Noben posel ne otrok ne dobi prej jesti, preden ga ne vprašajo, ali je bil v cerkvi in opravil molitev. Če koga zalotijo, da je lagal, se mora ves dan hraniti z zrakom in iti zvečer s praznim želodcem v posteljo....«
Voščijo od hiše do hiše
Tudi v naših krajih, na Gorenjskem, je dandanes živih še veliko verovanj, starih vaških običajev, ki bi se za Božič ohranili, pa je razmeroma malo. Pri tem moramo nedvomno omeniti običaj Ratečah, ko ženske od hiše do hiše Marijo nosijo -vsak večer se oglasijo v eni izmed hiš in molijo, Marija pa je že dolgo dolgo v vasi in vedno jo hranijo na istem mestu.
Zelo znani so bohinjski otepavci, prednovoletna šega, ki jo dandanes ohranjajo le še v Bohinju - in to ne v vsem Bohinju, ampak samo v Srednji vasi, na Češnjici, v Studorju in na Koprivniku.
Že od vsega začetka s harmoniko spremlja bohinjske otepavce Janez Iskra, ki je obenem že 18 let tudi vodja uspešne folklorne skupine Triglav.
Janez Iskra
Janez Iskra pravi:
»Kdo so otepavci? Otepavci so fantje, ki se odpravljajo k vojakom in ki se pred novim letom našemijo in hodijo od hiše do hiše. Če v vasi ni dovolj fantov, ki so vpoklicani v vojsko in primerni za otepvanje, pač »priskočijo na pomoč« drugi vaški fantje. Ko dajo gor stare kožuhe in drugo opravo, se morajo oglasiti v prav vsaki hiši v vasi. Spremlja jih harmonikar, sami pa tovorijo vreče, v katere shranijo dobrote, ki jih darujejo vaščani. Darujejo pa vse mogoče: klobase, jajca in tudi denar! Če je v kakšni hiši med letom kdo umrl, se k takšni domačiji pride spoštljivo in poti-hem, brez rompa in pompa, ki je drugače značilen za obisk ote-pavcev. V vsaki hiši voščijo in če so punce pri hiši, z njimi zaplešejo. V Srednji vasi je danes že kar 140 hiš, zato imajo kar precej opraviti, da obiščejo vse. Naberejo kar precej - malo pojedo, malo dajo drugim, na koncu pa se poveselijo še na Uskovnici. Ljudje jih pričakujejo, radi jih sprejemajo... Velja pa, da ne smejo obiskovati hiš v sosednji vasi, le v domači!
Prepričan sem, da se bo tradicija nadaljevala, saj otepavce ni pregnala ne okupacija in ne oblast po vojni! Tradicija je torej dovolj živa, da se bo v naših krajih tudi tedaj, ko odidejo najstarejši, zanesljivo ohranila.« • D. Sedej
Železniki, 21. decembra - Ob koncu letošnjega leta so se v vrtcu v Železnikih odločili, da bodo someščanom pokazali, kaj vse so njihovi otroci ustvarili v zadnjih mesecih. Prostor za razstavo jim je odstopila sosednja blagovnica, poleg katere so stanovanjski bloki, v njih pa veliko ljudi, ki jih bo do konca leta ob nakupih razveseljeval pogled na delo njihovih malčkov.
Za razstavo so se odločili že v jeseni, zato so ves december pridno izdelovali predmete iz najrazličnejših materialov, največ iz papirja, ki ga otroci najlažje oblikujejo.
"Žal je ravno v tem mesecu veliko otrok zbolelo za noricami in zaradi tega niso mogli vsi sodelovati na razstavi," je povedala vzgojiteljica Ljuba Globočnik. "Vsi, ki so bili v tem času v vrtcu, pa so pa so pridno ustvarjali. Včasih smo se celo vzgojiteljice same čudile, ko smo videle, kaj vse so sposobne napraviti otroške roke. Zdelo se nam je prav, da čimveč ljudi vidi te ljubke izdelke."
Vzgojiteljice pravijo, da otroci nasploh zelo radi delajo, posebno jim je pri srcu šivanje, celo najmlajšim. Pri delu pa so jim v pomoč tudi starši, ki skrbno zbirajo najrazličnejše materiale, blago in podobno, ki jim potem koristi za izdelovanje igrač in okraskov.
Otroci iz vrtca v Železnikih so že večkrat pripravili razstave, ne le za svoje starše. Nekajkrat so njihovi izdelki že bili na ogled v banki, tokrat pa jim je blagovnica v Železnikih ljubeznivo odstopila celotno izložbo ob vhodu v blagovnico. Celo novoletne smrečice so jim pri-
pravili in tako se lahko vsak, ki se odpravi po nakupih, spotoma ustavi še ob veselih sneženih možeh, sovah in drugih spremljevalcih novoletnega veselja.
V štirih oddelkih vtrtca v Železnikih je več kot sedemdeset otrok. Čeprav je ravno zaradi tega, ker je majhen, v njem tudi zelo toplo in domače vzdušje, pa vzgojiteljice pravijo, da jih pesti prostorska stiska. Učilnice so premajhne, stare in slabo izolirane, tako da se včasih zgodi, da drug drugega motijo. Tudi več svojih izdelkov bi lahko pripravili, če bi imeli več prostora. Kljub temu pravijo, da se imajo lepo. • M. Ahačič
ifonucuE
TEL064 52266
\WMkm DOMICUA)
j Zasanx!800,^vaspostr^zaper^i
in htarJrim narezkom, i V PE)EJ0^7.12.06 22j*1 GOSTUJE i
L
Bozic, družinski praznik
Kranj, 22. decembra - Božič je tihi, prisrčni praznik krščanske družine, družinski praznik. Praznovanje Božiča, praznika Kristusovega rojstva, je v krščanskih narodih tako globoko zakoreninjeno, da ga nič ni moglo izruvati. Danes ga praznujejo tudi v družinah, v katerih so vero morda že zdavnaj po-metli pod preprogo. Tradicija ni prešla.
Olga Mezeg z Orehka pri Kranju se iz svojega otroštva v Vrbi najbolj živo spominja prav praznovanja Božiča. Za veliki dogodek je bilo treba hišo najprej lepo počistiti, poribati tla, zloščiti medeninaste kljuke in kotel na zidanem štedilniku. »Na sveti večer smo naredili dre-vešček, jaslice, zraven smo vedno peli božične pesmi. Pela je mama, čeprav ni imela prida posluha, oče je brundal zraven, bilo je nepozabno. Dišalo je po potici, a
je še nismo smeli jesti. Mama je pripravila boljšo večerjo, po njej smo se spravili za peč, pripovedovala nam je legende iz Svetega pisma. Pili smo vroč čaj z vinom, to je bilo za otroke nekaj posebnega. Tako smo pričakali polnočnico. K njej smo hodili v farno cerkev na Breznico. Bil je mraz, škripalo je pod nogami, po poti smo kurili kresničke. Spomnim se, kako so nas naslednji dan v šoli spraševali, kdo je bil pri polnočnici. "Grešniki" smo mo-
Olga in Ivan Mezeg s starejšo hčerko Damjano in vnukinjo Tino, na mizi adventni ven-Ček. Za Božič bo za mizo vsa družina.
rali vstati, obvezno smo bili vprašani. Mislim, da je bilo ravno takrat najhuje.«
Na sveti večerje bila vedno vsa družina doma. Že od popoldneva naprej so bili obiski prepovedani, celo k sosedu se ni smelo. Na sam Božič pa je vedno prišel kdo od sorodnikov in seveda vaški otroci. »Otroci smo imeli posebno piko na drevešček. Če se je le dalo, smo z njega kaj smuknili. Smrečico smo tedaj krasili z bronziranimi orehi, doma pečenimi piškoti, imeli smo tudi nekaj bunkic, srebrne trakove in vato. Z vejic je visel tudi kakšen cigaret za ata. Pod drevešč-kom so bile jaslice. Daril za Božič ali Novo leto nikoli nismo dobivali, nosil jih je samo Miklavž,« pripoveduje Olga Mezeg.
Na sveti večer in na Božič so po hiši tudi kadili z dišečim kadilom ter škropili z blagoslovljeno vodo. »Dokler je bil drevešček postavljen, sva s sestro morali vsak večer moliti pri njem.«
Olga Mezeg je vzdušje in navade o Božiču iz Vrbe prenesla tudi v svoj novi dom na Orehku. Vsako leto se za Božič ob njihovem lepo okrašenem dreveščku in jaslicah zbere vsa družina. Dokler je bila mati še živa, sta z očetom vedno prišla že nekaj dni pred svetim večerom, zdaj prihaja samo oče. Pride tudi starejša hči Damjana z možem in malo hčerko. Pri njih je Božič res družinski praznik.
»Zame je Božič zdaj drugačen, kot je bil v Vrbi, ko sem bila še otrok. Zdaj moram sama ustvariti vzdušje, opraviti veliko dela, ampak delo je lepo. Tudi snega zdaj ni več, ni več tiste zimske idile kot včasih, ni škripanja pod nogami. Ljudje se k polnočnici peljejo, če že gredo peš, je cerkev blizu, slovesno vzdušje pa motijo petarde, ki pokajo pod nogami.« • H. Jelovčan
Pepele A&fiotte plačnike teb aAllo 6teče,
* letu, /993,
SKUPŠČINA OBČINE JESENICE
p.o.
TRŽIČ, Usnjarska ulica 3
Delavski svet razpisuje delovno mesto
VODENJE PROIZVODNO TEHNIČNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— visokošolska ali višješolska izobrazba tekstilne ali druge ustrezne usmeritve
— 5 let delovnih izkušenj na področju tehnologije dela v proizvodnji konfekcije
— znanje nemškega jezika
Delavski svet bo izbranega kandidata imenoval za 4-letni mandat. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Modena p.o. Tržič, Usnjarska ul. 3, 64290 Tržič, "PRIJAVA NA RAZPIS". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po izbiri.
Trgovsko podjetje P-°-
Poštna ulica 1
Za veleprodajno dejavnost našega trgovskega podjetja iščemo ambicioznega in komunikativnega kandidata za delo na delovnem mestu
KOMERCIALIST
Od kandidata pričakujemo, da ima
— višješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri
— dve leti delovnih izkušenj, zaželene so s komercialnega področja in poznavanje tekstilnega blaga.
Kandidatu nudimo dinamično in strokovno delo z možnostjo dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja ter stimulativno nagrajevanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Na tem delovnem mestu ima sprejeti kandidat trimesečni poskusni rok.
Prijave z dokazili sprejemamo v roku 8 dni od objave v kadrovski službi Trgovskega podjetja KOKRA, p.o. Kranj, Poštna ulica 1.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku.
SVETK^
Samostojni območni sindikat
SINDIKALNI SKLAD
Uresničevanje druge faze razvoja Sveta kranjskih sindikatov poteka v skladu s sprejetim programom. Med številnimi novimi dejavnostmi ima novo ustanovljeni namenski sindikalni sklad posebno mesto in neprecenljiv dolgoročni pomen. Z njim si sindikati krepijo svojo ekonomsko moč, brez katere si v bodoče ne bo mogoče zamisliti učinkovitega samostojnega in neodvisnega delovanja sindikatov.
Spoznanje, da je sleherni nepovezan sindikat zelo ranljiv in kaj malo učinkovit, že samo po sebi narekuje potrebo po nujni solidarnosti med sindikati in po nujnem povezovanju moči, znanja in sredstev.
Z namenom, da bi bolje gospodarili s sindikalno članarino in da bi tako svojim članom zagotovili nove oblike ekonomske pomoči, je 15 sindikatov podjetij in zavodov prostovoljno ustanovilo svoj sindikalni sklad. S tako ustanovljenim namenskim skladom, v katerega bodo mesečno združevali 20 odstotkov zbrane članarine, bodo povsem
samostojno upravljali sindikati - ustanovitelji sklada. V ta namen so sprejeli statut sklada in pravilnike o načinu koriščenja sredstev za dogovorjene namene. Dogovorjeno je, da bo večji del sredstev sklada namenjen za dodeljevanje ugodnih namenskih in nenamenskih posojil, drugi del sredstev pa bo namenjen za oblikovanje strogo namenskega stavkovnega sklada in za dodeljevanje enkratnih pomoči članom teh sindikatov.
Glede na sprejete dogovore in nakazane možnosti ple-menitenja sredstev sklada bodo člani teh sindikatov že v
I KJ&JWCA a.O.O.
nudi
čIanom Sveta kRANJskiri sirsidikATov
bROpOSčlMM $AN0M iN ČIanOM
Društva upokoJEiVrCtv towNJ
10 % POPUSTA
Kartico za nakupe v Trendi lahko dobi vsak član Sveta kranjskih sindikatov.
Diskont Trenča uspešno zaživel
Sindikalni diskont Trenča je rezultat poslovnega dogovora Sveta kranjskih sindikatov in trgovskega podjetja Trenča iz Stražišča. Velik odziv sindikatov in članov že v prvem mesecu po podpisu pogodbe kaže, da je diskont uspešno zaživel.
V novembru in decembru sta bili organizirani prodajni akciji, v katerih je sodelovalo več kot 43 sindikatov podjetij. Trenča nudi sindikatom podjetij nakup kvalitetnih izdelkov po konkurenčnih cenah in z obročnim odplačilom. Zaradi povečanega povpraševanja delavcev smo sindikatom ponovno omogočili nakup svinjskega mesa.
Poleg tega Trenča nudi v svoji prodajalni na Gasilski 5 v Stražišču 10-odstotni popust vsem članom SKS, brezposelnim članom SKS in članom Društva upokojencev Kranj. Na osnovi oddanih seznamov članov iz 34 podjetij in zavodov je Trenča do 18. decembra izdala delavcem že 16.000 kartic. V slabem mesecu je popust v sindikalnem diskontu Trenča koristilo več kot 900 delavcev. v
Uresničevanje diskontne prodaje spremlja potrošniški svet, ki sodeluje tudi pri pripravi razpisov in določanju pogojev za posamezne akcijske prodaje. Vse podrobnosti o nakupih in ponudbi Trenče so objavljene v Iksu, z njimi so seznanjeni tudi vsi predsedniki sindikatov.
Adolf Sitar
kratkem deležni novih ugodnosti. V daljšem obdobju pa bo sklad, h kateremu lahko v dveh mesecih pristopijo še preostali sindikati, zagotovo predstavljal
velik finančni potencial, ki bo omogočal številne nove možnosti nuđenja pomoči članom teh sindikatov.
J.A.
ISPOSLOVALI SMO MAKSIMALNI POPUST TUDI ZA NEZAPOSLENE
Slovencem ni dano, da bi se dolgočasili. Še preden smo se rešili predvolilnega poneumljanja, smo se že znašli v pravi zavarovalni zmešnjavi. Zavajanju, dezinformacijam, spremembam in poceni reklamnim potezam ni in ni hotelo biti konec. Da o smiselnosti in smotrnosti dodatnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja niti ne govorimo. Upamo lahko le, da nam predlagatelj te izvirne zamisli ne bo na koncu povedal, da so bili stroški tega početja večji, kot pa je bilo tako zbranega denarja.
V Svetu kranjskih sindikatov se nikakor nismo mogli sprijazniti z ugotovitvijo, da si nekateri poskušajo na plečih delavcev kovati politični dobiček. Da bi v tem uspeli, so očitno bili pripravljeni popljuvati tudi svobodo prostovoljnega organiziranja delavcev v različne sindikate in pozabiti na najbolj ogroženo kategorijo brezposelnih delavcev. Zato smo se odločili, da vzamemo stvari v svoje roke. Uspeli smo v svojih prizadevanjih in iskreno upamo, da nam bodo pri tem sledili tudi drugi slovenski sindikati.
V torek, 15. decembra 1992, smo po intenzivnih is-
kanjih ustreznih rešitev in pogajanjih podpisali pogodbi z Zavarovalno družbo Adriatic -Poslovno enoto Kranj in z Zavodom za zdravstveno zavarovanje - Območno enoto Kranj o priznavanju enotnega 31-odstotnega popusta za vse zaposlene člane in nečlane različnih sindikatov, za nezaposlene delavce ter njihove družinske člane.
Pri tem želimo posebej opozoriti na tiste izvirne določbe omenjenih pogodb, s katerimi je neposredno poskrbljeno tudi za nezaposlene delavce. Le-te m so bili namreč doslej skupinski popusti nedostopni, sedaj pa bodo glede vseh možnih ugodnosti popolnoma izenačeni z zaposlenimi delavci, zavarovanje pa bodo lahko sklepali neposredno pri obeh zavarovalnicah. Zal bo to zaenkrat veljalo le za nezaposlene delavce na Gorenjskem, za ostale pa bodo morali poskrbeti drugi sindikati. Krovna pogodba med zavodom in ZSSS zaenkrat vsebuje le določbo: "sklenitelj sam kot pravna oseba lahko sklene skupinsko zavarovanje za svoje člane pod pogoji iz te pogodbe", ki pa slednjim sama po sebi konkretno ne prinaša še nobene ugodnosti.
Podjetja ali posamezniki, ki so že pred tem sklenili zavarovanje, lahko z aneksom k pogodbi uveljavijo novo dogovorjene popuste pri obeh zavarovalnicah.
Jože Antolin
SINDICOM - AGENCIJA ZA ZAPOSLOVANJE
Veliko truda je bilo vloženega, da je Agencija za posredovanje dela, zaposlitev in premestitev pričela z delom. Vsi smo verjeli in seveda še verjamemo, tako Svet kranjskih sindikatov kot ustanovitelj, kakor brezposelni delavci, da bo agencija pomagala čimvečjemu številu iskalcev zaposlitve najti delo, zaposlitev ali premestitev.
Pa ni povsem tako! Zakaj? Zato, ker naraščajočo brezposelnost prepočasi spremlja delovna zakonodaja. Samo Ministrstvo za delo pa si na področju urejanja zakonodaje, njenega tolmačenja in dejanskega izvajanja ter urejanja težkih razmer nezaposlenih delavcev ne zasluži pozitivne ocene. Izenačitev pogojev in obremenitev neto zaslužka za opravljeno priložnostno delo nezaposlenega delavca z zaposlenim delavcem, je popoln nesmisel.
Kljub takemu ravnanju Ministrstva za delo smo se odločili z delom agencije nadaljevati. Popolnoma brezplačno še naprej nudimo informacije, nasvete in pojasnila, povezana z brezposelnostjo ali z iskanjem dela in zaposlitve. Pomagamo vsem, tudi tistim, ki iščejo delavce za svoje podjetje ali obrtno delavnico. Tako postaja agencija vedno bolj Gorenjska, saj jo obiskujejo tudi delavci iz radovljiške, škofjeloške in tržiške občine.
Da je bila odločitev SKS pravilna, ko se je odločil za to, da agencija z delom nadaljuje, potrjujejo zahvale tistih brezposelnih oseb, ki jim je agencija že pomagala. Svet kranjskih sindikatov pa si bo skupaj z agencijo in z Zavodom za zaposlovanje Kranj še naprej prizadeval, da bi čimveč iskalcev zaposlitve dobilo delo, pripravništvo, štipendijo in seveda zaposlitev.
KAJ BO Z NADOMESTILI ZA BREZPOSELNOST
Potem, ko je ustavno sodišče odpravilo dosedanje sklepe ministrice za delo o usklajevanju višine denarnih nadomestil za brezposelnost, ni popolnoma jasno, kakšne naj bi bile praktične posledice te odločitve. Predvsem ni jasno, ali je krivica do brezposelnih z odločbo ustavnega sodišča odpravljena samo za naprej ali bo lahko vsak posameznik terjal tudi odškodnino za nazaj.
O tem, da bo treba vsaj za naprej denarna nadomestila za brezposelnost tekoče usklajevati z odstotkom rasti povprečnih OD v republiki, ni nobenega dvoma. O načinu odprave posledic dosedanjega protizakonitega ravnanja ministrice za delo za nazaj pa ustavno sodišče ni odločilo, čeprav bi po določbi 4. odstavka 415. člena ustave iz leta 1974, na katero se odločba sklicuje, le njegova izrecna odločitev lahko predstavljala podlago za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov posameznikov iz tega naslova. Zato nam tudi nihče od sicer pristojnih na zavodu za zaposlovanje v tem trenutku še ni mogel povedati, kako se bo to vprašanje rešilo v praksi. Vsem je jasno samo eno - če bo treba vsem upravičencem povrniti razliko za nazaj, bo država, ki nima denarja niti za tekoče izplačevanje višjih nadomestil, nemudoma bankrotirala.
Vsekakor pa naprošamo vse delavce, ki se že obračajo na našo pravno službo zaradi uveljavljanja omenjenih terjatev, da s tem počakajo do rešitve zgoraj obravnavane dileme. Obljubljamo, da bomo ustrezno ukrepali takoj, ko bodo stvari jasne. Predvsem bomo skušali doseči primerno generalno rešitev, kajti posamično uveljavljanje nekaj tisoč individualnih zahtevkov naenkrat bo verjetno že fizično "neprebavljivo" tako za našo pravno službo kot tudi za sodišča in zavod za zaposlovanje.
Mato Gostiša
Želimo Vam vesele
božične in novoletne praznike
ter uspešno novo leto 1993
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Koledva 92 v Kropi
"ZIHAR SMO VESELI VSI..."
Kropa - Kadar je v Kropi prireditev Koledva, začetek ima že pred tridesetimi leti, je razlogov za veselje pač veliko. Le-tega prinašajo kroparski pevci z ohranjanjem tradicionalnih slovenskih kolednic, med njimi je cela vrsta takih, ki so nastale in so jih poznali samo v Kropi. Prireditev pa se ohranja iz leta v leto, ker si organizator Pevski zbor Kropa vedno znova prizadeva Za svežo in dopolnjeno pevsko
prireditev.
Niko Kuret je v svoji obse-. žni knjigi Praznično leto Slovencev zapisal, da so bili Kro-Parji in Kamnogoričani glavni koledniki na Gorenjskem. Če se morda ta lepa navada marsikje izgublja in ostaja le še spomin, pa so v Kropi našli pravo obliko, da se spomin na običaje, ki so spremljali božične, novoletne in trikraljevske Praznike, povezuje tudi s sedanjostjo. Pred tremi desetletji je kroparski pevski zbor v svoje novoletne koncerte začel redno vključevati tudi koledniške pesmi. Iz tega je nastala tradicionalna prireditev Koledva, ki vsakič prinese izbran program kolednic. Čeprav so te pesmi posnete tudi na plošči, slišati jih je včasih tudi na radiu, pa je vendarle pevska prireditev v živo nekaj posebnega, saj priteguje ne le domače poslušalstvo, pač pa zdaj že vrsto let ljubitelje te vrste narodnega °tega tudi bolj od daleč. Brez dvoma gre zasluga za takšno ohranjanje pevske in kulturne tradicije sploh tako kroparskim Pevcem kot njihovemu zborovodji Egiju Gašperšiču, ki mu je uspelo kroparske in kamno-goriške kolednice tudi zbrati in izdati v pesmarici.
Iz tako zbranih 45 kolednic vsako leto posebej sestavijo program prireditve Koledva. Da pa se vendar vsakič pripravi nekaj posebnega, se je Egi Gašperšič odločil zboru dodati tudi instrumentalno spremljavo. Za različne sestave, ki so doslej spremljali zborovsko petje - trobilni trio, harfa, pihalni
značilne kroparske kolednice Preč je zdej to staro leto, že naučili in jo skupaj z domačini s pevci na odru poje vsa dvorana.
Tokratna Koledva v Kropi je bila nekaj posebnega tudi zato, ker so v Kovaškem muzeju odprli razstavo slik na steklo Anice Zaletel iz Radovljice, ki se je s svojo ljudsko umetnostjo slikanja na steklo letos poleti prvikrat predstavila v radovljiški Šivčevi hiši.
Kroparska Koledva 92 - pevsko voščilo s tradicijo.
trio in podobne sestave, je bilo treba vsakič znova napisati tudi priredbo za vsako sestavo posebej. Na zadnji Koledvi minulo soboto v Kropi je pevce iz Krope in Podnarta spremljal Koledniški trio, ki so ga sestavljali Branko Brezavšček - violina, Lojze Velkavrh - klarinet in Miško Hočevar - kontrabasu. Že nekaj let zapored pa zborovsko petje dopolnita tudi solista Zlata in Dragiša Ognja-novič.
Na prireditvi je predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Marko Studen izročil Egiju Gašperšiču, glasbenemu pedagogu in zborovodji Gallusovo listino, priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Slovenske pevske zveze za dolgoletno uspešno delo v ljubiteljski glasbeni dejavnosti.
Egi Gašperšič, zborovodja Pevskega zbora Kropa in Pod-
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM IGRALCEM
Škofja Loka - Pred dvaindvajsetimi leti je s smrtjo igralca Staneta
Severja zapustila slovenski oder zadnja prava, velika igralska avtoriteta, je v svojem spominskem nagovoru v dvorani Loškega odra
med drugim dejal Zvone Šedlbauer, redni profesor Akademije za gledališče, radio, film in TV. Škofja Loka ostaja s podelitvijo nagrad sklada Staneta Severja poklicnim in amaterskim igralcem vsako leto kraj, kjer se srečata spomin na velikega igralca in spodbude za razvoj gledališke umetnosti.
Žirija sklada Staneta Severja je med dosežki v poklicnih gledališčih izbrala igralske dosežke Saše Pavček, igralke Drame SNG Ljubljana. Igralka je članica tega gledališča sedem let, v tem času pa je Ustvarila vrsto vlog, s katerimi je dokazala, da ima poleg visoke govorne in gibalne kulture tudi širok igralski razpon. Vidnejšim stvaritvam zadnjih let (Marija Stuart v Schillerjevi Mariji Stuart, princesa Natalija Oranijska v Kleistovem Princu Homburškem, Gretchen v Tabonjevi farsi Mein Kampf, Marija v igri Vera ljubezen upanje, Oiacinta v Goldonijevi Počitniški trilogiji in druge manjše vloge) je dodala v začetku te sezone še vloge Uršule v Samorogu Gregorja Strniše, ki prav gotovo predstavlja vrh njene mlade kariere.
Milan Štefe, igralec Mestnega gledališča ljubljanskega je prejel Severjevo nagrado za vlogo gospoda Martina v tragikomediji Evalda Plisarja Kaj pa Leonardo? Eno najbolj zahtevnih vlog v sodobni slovenski dramatiki je Milan Štefe odigral s skoraj filmsko natančnostjo 'n sposobnostjo mnogoterih transformacij v prikazu raznih stopenj nevroloških motenj. Vlogo je odigral suvereno in briljantno. Ustvaril Je pretreseljivo podobo človeka, ki je žrtev raznih manipulacij, in s tem vzbuja pri gledalcih katarzične občutke.
Severjevo nagrado za stvaritve v nepoklicnih gledališčih je prejela Simona Zore iz Grosuplja, članica tamkajšnje gledališke skupine Bol-drik II. Najbolj zaželeno igralsko priznanje si je prislužila z zrelo poglobljeno predstavitvijo svojih igralskih oseb v zadnjih desetih letih, *e posebej v Lorcovi Dom Bernarde Albe, v Ionescovi Plešasti pevki, v Jesihovi Stevardesi, v Grudnovih Civilizirancih in lani v-Večni pti-Cl Tomaža vesela.
Severjevo nagrado za študenta gledališke igre je prejel Jernej Šug-n*an za vlogo Astrova v javni uprizoritvi študentov IV. letnika dram-s*e igre Striček Vanja A. P. Cehova. Njegov Astrov je moderen, ino-vativen in za mladega igralca presenetljivo zrelo upodobljen lik, ki Vsekakor sodi v novejši evropski dramatiki med težje in kompleks-nejše igralske naloge. • L. M.
I      ZABAVNE ZGODBE
T* dni so pri kamniški založbi za najmlajše pripravili dve novi knjigi, ki J'h je napisala pisateljica Mateja Reba, za likovno in grafično ureditev pa je poskrbel slikar in oblikovalec Dušan Sterle.
Knjiga z naslovom "Grega in Jakob" v dvanajstih zabavnih zgod-b^h pripoveduje o dvojčkih, ki še ne hodita v šolo, vendar tja hodi nJUna mamica, ki je učiteljica, očka pa je arhitekt. Fanta sta si po-~°bna kot jajce jajcu, kar ponavadi zvito uporabljata v svojo korist. J*njtga je zanimiva za mlade bralce, saj so dogodivščine obeh juna-*°v postavljene v sedanji čas, zato bodo v njih marikdaj našli same Sebe.
Zaradi velikega zanimanja pa so se pri Harlekinu odločili tudi za Ponatis knjige "Jurček in packarija" (prvič je izšla letos oktobra v 5 iisoč izvodih), ki na nevsiljiv način pokaže, kaj lahko z malce dobre v°'je storimo za naše okolje. • V. S.
nart: "Petje koledniških pesmi je za kroparske pevce tradicija. Potem ko je pred dvema letoma izšla zbirka kroparskih kolednic, jih spoznavajo tudi drugi pevski zbori in vključujejo v svoj program." Letošnja Koledva v Kropi, tako kot vedno so obiskovalci povsem napolnili Kulturni .dom, je bila tudi priložnost za predstavitev ad-ventnih in božičnih pesmi s Koroškega. Predstavili so jih pevci okteta Radiški fantje, ki ga vodi Jernej Lampihler. Prikazali so tudi radiški način ko-ledovanja, saj so predstavili tudi trikraljevske kolednike. Kro-parsko Koledvo je treba doživeti: kolednice, o njih je pisal že Trubar, so se v Kropi v ustnem izročilu in po raznih zapisovalcih ohranile v sedanji čas. Ni malo obiskovalcev, ki so se
Verena Stene kar Vidic, kustosinja v Kovaškem muzeju: "Ko je pozimi voda zamrznila, so se ustavila vodna kolesa, mehovi, žerjavica v vigenjcih je ugasnila, kladiva obnemela. Kolednice, voščilo z blagoslovom, za katerega so bili ljudje hvaležni z darovi, je bilo na nek način za kroparske žebljarje v zimskem času tudi način preživetja..." Razstava slik na steklo v glavnem religiozne vsebine je bila tudi priložnost, da so se predstavili tudi kroparski tri-kraljevski koledniki. Kdor je bil tam, je poskusil tudi orehovo potico in vroč kroparski "Kriščov kopanče". Obiskovalcev se je v muzeju kar trlo in marsikdo bo prišel še kdaj drugič, da si bo brez velike gneče lahko ogledal dokumentarni film Metoda in Milke Badjure Koledniki iz leta 1967, ki ga v Kovaškem muzeju vrtijo obiskovalcem, večjim skupinam pa tudi v bližnjem kinu.# Lea Mencinger, foto: Damjan Gazvoda
ZNOVA LUTKOVNI ČETRTKI
Kranj - V gradu Kieselstein v Lutkovnem gledališču Cveta Severja bo jutri, v četrtek, popoldne spet živahno. Iz Ljubljane bodo prihitele lutke gledališča Fru fru in za otroke zaigrale RDEČO KAPICO. Predstavi bosta ob 16.30 in ob 17.30. Živahno pa bo tudi v petek, 25. decembra, ob 17. uri, ko bo na sporedu lutkovna predstava Dva zmerjavca. Otroke bo obiskal tudi dedek Mraz. Lutkar Cveto Sever tudi sporoča vsem otrokom, da bodo po novem letu lutkovne predstave spet redno na sporedu ob četrtkih popoldne.
Vesele loficm pAapuke te* AAe&ua,
leto /993
-j S* * S* 4
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled ilustracije na Prešernove pesmi Jelke Reichman in knjižne opreme Prešernovih poezij. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Peter Kozjek. V salonu pohištva Ark-Maja v Predosljah razstavlja akad. slikar Vinko Tušek V galeriji Brdo v hotelu Kokra na Brdu razstavlja fotografije na temo Baltik Janez Pipan, član Foto kluba LTH.
JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V razstavnem salonu Dolik razstavljajo likovna dela člani Dolika Jesenice. V bistroju Želva razstavlja grafike Damjan J. Jensterle, ki v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja tudi kolaže. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotograme Istvan Hagymas iz Črešnovcev. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je odprta novoletna prodajna likovna razstava.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo likovna dela člani Združenja umetnikov Škofja Loka. V galeriji Fara razstavlja slikar Marjan Sku-mavc. V knjižnici Ivana Tavčarja se na razstavi predstavljajo foto klubi škofjeloške občine.
TRŽIČ - V prostorih A banke je na ogled razstava antikvitet v organizaciji Kirka antika Tržič. V Jožefovi dvorani pri tržiški farni cerkvi je odprta prodajna razstava slikarja Marjana Pan-čurja z naslovom Podobe iz mojega mesta. V galeriji Kurniko-ve hiše razstavljajo barvne fotografije člani Foto kluba Tržič, na ogled pa je tudi spominska razstava fotografa Franca Kolmana na temo Beneške maske.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bo danes, v sredo, ob 19.30 predstava NORA Henrika Ibsena - za abonma modri, izven in konto. V nedeljo, 27. decembra, ob 19.30 bodo ponovili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OB ŽENE - za izven in konto. Komedijo ZBEŽI OD ŽENE bodo ponovili še v sredo, 30. decembra, in v četrtek, 31. decembra, vedno za izven in konto.
KRANJ: NOVOLETNI KONCERT - V kinu Center bo danes, v sredo, ob 20.15 tradicionalni, jubilejni koncert Pihalnega orkestra Kranj, ki bo pod vodstvom dirigenta Branka Markiča nastopil z izbranim glasbenim programom.
KRANJ - V kranjski gimnaziji bo v nedeljo, 27. decembra, ob 19.30 božično-novoletni koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj.
BLED: GALA NOVOLETNI OPERNI KONCERT - V festivalni dvorani bo 1. januarja 1993, ob 18. uri novoletni operni koncert s Simfoničnim orkestrom HTV pod vodstvom Lorisa Voltorinija in solisti Olgo Gracelj, sopran, Mirom Solmanom, tenor in Marijo Mlinar, harfa. Na programu bodo arije iz oper Figarova svatba, Rigoletto, Traviata, Tosca, La Boheme, Netopir, Hoffmanove pripovedke, napolitanske pesmi, dunajski valčki itd.
ŠKOFJA LOKA: BOŽIČNI KONCERT - V kapeli Puštalske-ga gradu bo danes, v sredo, ob 18. uri Glasbena šola škofja Loka priredila božični koncert. S kljunastimi flavtami bo nastopila skupina Glasbene šole Kranj, sodelovali pa bodo tudi violinisti Glasbene šole Škofja Loka. ŠKOFJA LOKA: PRIREDITVE ZA OTROKE - Danes v sredo, ob 16. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja Otroški novoletni video. Prireditve za otroke bodo tudi v ponedeljek, 28. decembra, ob 16. v torek, 29. decembra, ob 16. uri in ob 17. uri ura pravljic ter v sredo, 30. decembra, ob 16. uri.
ŠKOFJA LOKA: FOTORAZSTAVA - V avli LB banke na Titovem trgu je do konca tega meseca na ogled fotorazstava LOKA 92/93 - ali naša kultura bivanja. Razstavljajo člani FK LTH.
RADOVLJICA: REŠTE SE REŠTE... - V okviru prireditev ob Linhartovem prazniku in ob novem letu bo v radovljiški občini še vrsta koncertov. V soboto, 26. decembra, ob 18. uri bo v Podnartu v Kulturnem domu novoletni koncert PZ Svoboda iz Podnarta z gosti. V nedeljo, 27. decembra, ob 15. uri bo v OŠ A. T. Linharta Živ žav z Neco Falk. RADOVLJICA: RAZSTAVA - Razstavo slikarja Ljuba Kozinca iz Škofje Loke bodo odprli danes, v sredo, ob 18. uri v gostilni galeriji Kozovc. RADOVLJICA: MEDITACIJA - V dvorani radovljiške knjižnice bo v torek, 29. decembra, ob 19.30 Viktor Gerkman govoril o meditaciji kot potapljanju v tišino resničnosti. PODNART: NOVOLETNI KONCERT - V soboto, 26. decembra, ob 18. uri bo v Domu kulture novoletni koncert z Mešanim komornim pevskim zborom Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. Petje bo spremljal zborovski trio Franc Zupane s klarinetom, Janez Zupan na citrah in Stojan Lavtar s kitaro. V prvem delu večera bo nastopil celjski dramski igralec Marjan Bačko z Levstikovim Martinom Krpanom. KAMNIK: KONCERT BOŽIČNIH PESMI - V frančiškanski cerkvi bo v nedeljo, 27. decembra, ob 19. uri božični koncert prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika pod vodstvom Sama Vremšaka. Sodelujejo solisti, na orgle bo igrala Marija Holcar.
KAMNIK: RAZSTAVA - V razstavišču Veronika bodo danes, v sredo, ob 18. odprli skupinsko razstavo likovnih del avtorjev, ki so v zadnjih petih letih razstavljali v kamniških likovnih razstaviščih. Predstavili pa bodo tudi knjigo Dušana Lipovca Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi.
Grad GRIMŠČE pri Bledu
NUDIMO DELO NA DOMU ROČNIM PLETILJAM!
Informacije od 9. do 14. ure •   po tel. 77-009 int. 24 ali 74-151
Grad pri Cerkljah
Za ljudi, ki cenijo izbran okus, nudimo: 160 alkoholnih in brezalkoholnih mešanih pijač,
fondije,
tople napitke in prigrizke.
Delovni čas: od 17. do 22.30 ure, ponedeljek zaprto.
Rezervacije sprejemamo po telefonu: 064 /422 - 286.
Trgovina Ljubljana, TOE Kranj
DA VAM BO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO TOPLO, VAM PRI PETROLU PONUJAMO KVALITETNO KURILNO OLJE Z MOŽNOSTJO PLAČILA S TREMI ČEKI BREZ OBRESTI. NAŠE PRAZNIČNO DARILO JE ZASTONJ-PREVOZ OD 15.12.1992 DO 15.1.1993.
Naročila sprejemamo v Medvodah tel.: 061/611-340 ali 061/611-341
in v Radovljici tel.: 064/715-242 Vsa dodatna pojasnila dobite na vseh bencinskih servisih Petrola
Srečno novo leto!
^ Dan Merkurja v ^> GLOBUSU
^ T      Sreda, 23. december 1992.
♦
SAMO V SREDO 10% POPUST ZA VSE BLAGO NA ZALOGI
pri takojšnjem plačilu nad 2000,00 SIT.
NAGRADNO ŽREBANJE ob 18. uri
za vse kupce na Dan Merkurja v Globusu.
Nagrade:
vrtalni stroj 502 T ISKRA, ekonom lonec AETER-NUM, sesalec za prah HC 150 ACU BLACK & DECKER, 4 garniture vrtnega orodja ADLUS, 4 garniture izvijačev MQ.
STROKOVNI NASVETI o uporabi izdelkov proizvajalcev ELMA in BLACK & DECKER.
Občina Kranj želi vsem svojim občanom podjetjem in ustanovam vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 1993
Skupščina občine Kranj
ŠKOFJA LOKA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO 1993
LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o.
KidnCeva 56. 64220 ŠKofja Loka
Telefon 064/632 18) Telefax 064 631 114
Našim zvestim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje In Jim želimo vesele božične praznike ter veliko osebnih ln delovnih uspehov v novem letu 1993
NR*
MESOUOHICI
Vesele, prijetne božične praznike ter srečno in uspehov polno 1993
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
JANKO DEŽELAK v klubu direktorjev Dvor v Preddvoru
Državi se izmuzne 40 odstotkov davkov
Težko je torej ob Krpanovem kompleksu govoriti, da so plače previsoke.
Preddvor, 17. decembra - Emil Milan Pintar je na pogovor v klub gorenjskih direktorjev Dvor tokrat pripeljal Janka Deželaka, soav-torja zakona o privatizaciji, poslanca v slovenski skupščini, predsednika skupščinskega odbora za kreditno-monetarno politiko in člana sveta Banke Slovenije. Beseda je tako tekla predvsem o kre-ditno-monetarni politiki, javnem dolgu, živahno razpravo pa so spodbudile trditve o previsokih plačah in slabem pobiranju davkov.
Denarna politika Banke Slovenije je dobra, tuje finančne institucije nimajo večjih pripomb, zastavlja pa se vprašanje celotne makroekonomske politike, saj imajo izvozniki upravičene pripombe na tečaj tolarja, plače imajo v delitvi družbenega proizvoda že skoraj 40-odstotni delež, nova vlada se bo morala tega lotiti dobesedno takoj, saj bodo sicer Počasi sesule dosedanje dosežke, je uvodoma dejal Janko Deželak.
Preveč deviz zaradi državne podpore obrobnih izvoznikov
Banka Slovenije trdi, da je tečaj tolarja tržen in res je tako, saj nastaja kot ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po devizah na deviznem trgu. Vendar pa ni usklajen z inflacijo. Ta razkorak pomeni motnjo v ekonomskem sistemu, po De-želakovi oceni do sorazmerno visoke ponudbe deviz na slovenskem deviznem trgu prihaja, ker jih ustvarjajo tudi obrobni izvozniki, ki jih za izvoz usposablja drtava z oprostitvami plačevanja prispevkov
in davkov v državni proračun, z odlogi plačevaja energije in s toleriranjem katastrofalne finančne nediscipline. Po njegovi oceni so letošnje državne subvencije presegle 1 milijon nemških mark. Tečaj zato ne spodbuja vitalnih slovenskih izvoznikov, vendar pa je moč
trditi, da je tržen. Takšno tezo je Deželak že povedal tudi v razgovorih s finančnim ministrom Gasparijem, ta ji ni oporekal, dejal je le, da nima podatkov za njeno potrditev ali zavrnitev.
Zaradi večje ponudbe deviz, ki jih na medbančnem trgu kupuje Banka Slovenije, so devizne rezerve v enem letu od 20 narasle na 1.147 milijonov dolarjev, kar je fenomenalno, odraža izjemno trdoživost slovenskega gospodarstva in vsekakor smo med državami z najvišjim deležem deivznih rezerv glede na družbeni proizvod.
Proti javnemu dolgu so bili najbolj tisti, ki o njem najmanj vedo
Po grobih ocenah znaša slovenski javni dolg od 6,5 do 7 milijard mark, če se seveda (po Ribnikarju) v bilancah podjetij ne skriva trikrat tolikšen. Glede na družbeni proizvod torej Slovenija ni na spisku problematičnih držav, ugoden je tudi ključ delitve jugoslovanskega zunanjega dolga, ki ga ponuja mednarodni denarni sklad (16,39 odstotka). Parlament je javni dolg končno pripoznal, kar je začetek reševanja tega problema, ki je sicer le vedno večji. Izgubili smo leto dni, je dejal Deželak, razprave v parlamentu so bile vročične, najbolj pa so bili proti javnemu
Vprašanje, kaj bo s plačami, ki imajo v delitvi družbenega proizvoda že skoraj 40-odstotni delež, je vnelo živahno razpravo. Več direktorjev je dejalo, da bi se morala država bolj potruditi pri pobiranju davkov in prispekov, saj jih pobere le 60 do 65 odstotkov, previsoki so prispevki, nikakor pa čiste plače. Najbolj iskriva je bila pripomba, da Slovenija še vedno boleha zaradi Krpanovega kompleksa.
dolgu tisti, ki o njem najmanj vedo.
Prepričan je, da 2,2 milijarde mark pripoznanega javnega dolga ni bianco menica bankam in železarnam, saj je sestavni del proračuna in najmanj enkrat letno ga bo parlament temeljito obravnaval.
Novi lastniki, nov kapital in nova vodstva v bankah
Sanacija bank pomeni nadomeščanje slabih kreditov z državnimi papirji, vendar mora biti pri tem v igri vse, kar lahko zmanjša javni dolg, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo morale banke tudi marsikaj prodati, saj imajo nekatere celo več počitniških zmogljivosti kot Kompas, je dejal Deželak. Pri sanaciji bank bodo morali biti varčevalci in dobri komitenti servisirani celo bolje, sanacija pa bo morala prinesti nove lastnike banke, nov kapital, domačega in tujega izvora ter nova vodstva bank.
Vloge za izdajo dovoljenja za poslovanje je pri Banki Slovenije podalo 30 slovenskih bank, licence bodo pogoje z ustanovitvenim kapitalom od 5 do 60 milijonov mark in v tem razponu bo tudi spekter bančnih opravil, od zbiranja prihrankov prebivalstva do velikega pooblastila za devizno poslovanje. Če bi ta ukrep veljal takoj (veljavnost je raztegnjena na pet let) bi le tri slovenske banke lahko poslovale.
Kdaj bodo padle obrestne mere
Prerok bi bil, če bi lahko napovedal, kdaj bodo padle obrestne mere, vsekakor pa bodo morale že letos, je dejal Deželak. Normalna obrestna marža v svetu je 3,5 do 4,5-odstotna, pri nas je tudi 15-odstotna, kar je daleč največ v Evropi. Ko bodo obrestne mere vsaj 14 do 15-odstotne, bo za 16-odstotno eskontno stopnjo Banke Slovenije dražji denar v denarnem sistemu, kar je normalno. Razmere se bodo normalizirale s sanacijo bank, najprej naj bi šle v sanacijo največje, nato preostalih 15 bank, torej polovica vseh, ki upravljajo z več kot 90 odstotki kapitala.
Prve pretrese že povzroča predsanacija v treh bankah, kjer so že pooblaščenci Banke Slovenije, ki kontrolirajo plačilni promet, kredite dobijo komitenti skupine A, kredite ko-; mitentom v skupini B mora odobrijo s soglasjem Banke j Slovenije, v skupini C pa jih ni več. # M. Volčjak
Savina tovarna Velopnevmatika prejela certifikat ISO 9001
Sava izvozi že tri četrtine izdelkov
Kar 80 odstotkov izvoza gre prek Continentala, prihodnje leto bodo morali izvozne cene znižati.
Kranj, 17. decembra - Savina tovarna Velopnevmatika je prejela certifikat kakovosti ISO 9001 od znane londonske ustanove BVQI, ker se v marsičem nanaša tudi na druge dele tovarne, bodo naslednje lažje in s tem hitreje dosegli. Sava je po izgubi jugoslovanskih trgov v enajstih mesecih letošnjega leta za 35,7 odstotka povečala konvertibilni izvoz, ki je tako fizično predstavljal le 73,9 odstotka proizvodnje, vrednostno pa 60,9 odstotka.
V kranjski Savi so letos proizvodnjo povečali za odstotek, kar je manj, kot so načrtovali, vendar pa so izgubo jugoslovanskih trgov uspešno nadomestili z izvozom na konvertibilni trg in so vsekakor redka slovenska tovarna, ki je letos proizvodnjo povečala.
Izvoz večji za 35 odstotkov
Sava je v enajstih mesecih letošnjega leta izvozila na konvertibilne trge kar za 118 milijonov dolarjev, kar je vrednostno za 35,7 odstotka več kot lani v tem času. Na tuje tako Prodajo že 73,9 odstotka izdelkov, vrednostno pa 60,9 odstotka proizvodnje. Uvoz s konvertibilnega območja je znašal 82 milijonov dolarjev, ustvarili so torej 36 milijonov dolarjev presežka.
V zadnjih petih je bila letna stopnja rasti proizvodnje 1-odstotna, izvoza 17- do 18-odstot-na, produktivnosti 4,2-odstot-na, saj je bil letni padec zaposlenosti 3,4-odstoten. V petih letih so število zaposlenih s 4-717 zmanjšali na 3.985, če-
prav so letos zaposlili 150 novih delavcev.
Prihodnje leto kar 10,8-odstotna rast proizvodnje
V prihodnjem letu načrtujejo 61.755 ton proizvodnje, kar je 10,8 odstotka več kot letos, izvozili naj bi za 140 milijonov dolarjev izdelkov oziroma za 9,8 odstotka več kot letos. Načrt je torej zelo optimističen, čeprav je v Zahodni Evropi recesija kruta. Vendar predsednik korporacije Sava Viljem Zener pravi, da tržne analize kažejo takšno možnost, uresničena pa bo, če bodo uspeli povečati produktivnost in izboljšati poslovni servis ter tako z nižjimi cenami vzdržati konkurenco, ki je pri nekaterih izdelkih iz Vzhodne Azije zelo velika.
Lastna prodajna mreža v tujini
Sava je v tujini osnovala la-
stne prodajne organizacije, pred letom in pol Eurosavo v Trstu, pred letom Savo Trade Hungarv v Budimpešti, ki je z dvema zaposlenima ustvarila 4,5 milijona dolarjev prometa, Savo Trade v Munchenu, že dalj časa imajo podjetje Sava-Semperit Vertrieb na Dunaju, predvsem zaradi komercialnih in kreditnih aranžmajev na tem
območju. S 1. februarjem prihodnje leto nameravajo odpreti prodajno organizacijo v Pragi, kasneje še v Moskvi, saj so se dosedanje uspešno izkazale,
je dejal Janez Bohorič, podpredsednik za trženje. S pomočjo lastnih prodajnih točk uspejo dobiti boljše informacije o trgu, hkrati pa zmanjšajo število posrednikov, kar seveda prinese prihranke.
Prodajne organizacije na območju bivše Jugoslavije so ohranili kot samostojne družbe z omejeno odgovornostjo, vendar trenutno mirujejo v Beogradu in v Podgorici, prav tako v Sarajevu in v Banjaluki, delujeta praktično le v Zagrebu in v Splitu. Na Hrvaškem so letos ustvarili le nekaj odstotkov prometa (včasih od 20 do 30 odstotkov), v celoti pa letos na trgih bivše Jugoslavije le 6 do 7 odstotkov. Tudi surovine ne prihajajo več s teh trgov, praktično so ostale le saje iz Kutine.
Sava je vredna več kot 300 milijonov mark
Letošnji poslovni rezultat he bo najboljši, ne bo pa slab za slovenske razmere, je dejal Viljem Žener. Poslovno leto bodo namreč kot vse kaže zaključili z ena do dvoodstotno izgubo, vendar pa je potrebno dodati, da bo imela bruto akumulacija glede na poslovne prihodke skoraj 10 odstotni delež. Poslujejo torej brez pravega dobička, vendar ne zažirajo substance.
Plače redno izplačujejo, doslej z njimi še niso zamudili, so pa 18 do 20 odstotkov pod izhodiščno plačo po kolektivni pogodbi. Za skoraj vso razliko pa so izdali interne certifikate, ki jih bodo delavci lahko uporabili za nakup delnic pri lastninjenju.
V Savi ocenjujejo, da je podjetje po metodi neto aktive vredno več kot 300 milijonov mark. S sprejetim zakonom o lastninjenju niso najbolj zadovoljni, kar je pri takšni vrednosti razumljivo. Razgovori s Continentalom glede povečanja njegovega lastninskega deleža so bili doslej zamrznjeni, po besedah direktorja Ženerja jih bodo zdaj verjetno ponovno načeli, pri pa ni izključena Continentalova kapitalska udeležba tudi v drugih delih tovarne, torej ne samo v Semperito-vi. • M. Volčjak
Delitev jeseniške Železarne
Jesenice, 19. decembra - Jeseniška Železarna bo v novo leto vstopila z novo organizacijo, kakršno je pred kratkim v pogovoru za naš časopis že napovedal direktor Boris Bregant, na sobotni seji pa jo je sprejel upravni odbor Železarne.
Poslej bodo imeli tri večje in devet manjših z omejeno odgovornostjo, v njih bo zaposlenih 3.300 ljudi, kar pomeni, da jih bo po novem letu 500 na čakanju, 200 pa naj bi jih do konca leta ostalo brez dela. Med odvečnimi delavci bodo tudi nekateri iz stare jeklarne, ki so jo pred kratkim ustavili. Ploščati program bo v družbi Acroni metalurgija, okrogli v družbi Fi-drom in strojegradnja v družbi S.E.I.K.O, delovale bodo v okviru koncema Slovenske železarne, saj je v njih združena metalurška dejavnost vseh treh slovenskih železarn.
Informacije območne GZS Kranj
Na območni gospodarski zbornici v Kranju potrjujemo listine, ki jih morajo izvozniki priložiti izvoznim pošiljkam. Gre za t. i. izvorna spričevala - FORM A in klasična spričevala. FORM A zahtevajo kupci iz držav članic EFTA (Avstrija, Švica, Švedska, Norveška in Finska), klasično izvorno spričevalo pa v glavnem kupci iz držav bivše Jugoslavije. Do 1. 6. 1990 smo potrjevali tudi obrazce EUR 1 (za države članice EGS), sedaj pa le-te potrjujejo Carinarnice.
V skladu z 2. odstavkom 3. člena Uredba o izdajanju potrdil in overjanju listin, ki se pošiljajo z blagom pri izvozu ali uvozu (Uradni list R Slovenije štev. 59 z dne 11. 12. 1992) je potrebno predložiti poleg izvornega spričevala tudi pisno izjavo proizvajalca, da je blago slovenskega izvora skladno z izvornimi kriteriji, pri čemer jih konkretno navede.
Pri potrjevanju izvornih spričeval in preferencialnih spričeval FORM A se zahteva, da se hrbtna stran omenjenih spričeval izpolni v smislu omenjene Uredbe, pri čemer se predložijo tudi zadevna dokazila, podobno kot to podjetja in zasebniki delajo pri izpolnjevanju spričeval o prometu blaga EUR-1.
Pravilno izpolnjene obrazce na zbornici takoj potrdimo. Za navedene podatke odgovarja izvoznik. Vsi obrazci pa morajo biti izpolnjeni s pisalnim strojem. Izpolnjene obrazce lahko pošljete v potrditev tudi po pošti.
Nabava obrazcev poteka preko Območne zbornice Kranj (žiro račun št.: 50101-637-58127, sklic. št. 303 - GZS), cena obrazca je 150 SIT.
Poleg omenjenih listin imamo na zbornici tudi obrazce za delitev kontingentov in potrdila za uvoznike, da se neko blago (oprema ali repromaterial) ne proizvaja v Sloveniji. Na podlagi teh zahtevkov lahko uvoznik uveljavlja oprostitev ali znižanje uvoznih dajatev, odvisno od tega, za kakšno blago gre.
Kidričeva 26/c 64270 Jesenice tel.: 064/861-204
T0Y0TA C0R0LLA 1,3 4D XL model 92 HONDA C0NCERT0 1,616V4 D SUZUKI SVVIFT 1,0 GL5D HONDA CIVIC 1.5i 4D model 92
22.000 DEM 23.850 DEM 17.200 DEM 24.500 DEM
JANUARJA 93 DOBAVA VOZIL
znamke MERCEDES
Z VELIKO DODATNE OPREME
PO KONKURENČNI CENI! KOLIČINA OMEJENA!
Vsem bralcem Gorenjskega glasa želimo veliko sreče in varno vožnjo v letu 1993!
PODJETJE ZA LESNO IN STROJNO PROIZVODNJO, TRGOVINO IN INŽENIRING p.o. 61370 LOGATEC
- Tel.: (061) 741-711 fax LUVj A 1 «~     (061) 741-279
IZREDNA PRILOŽNOST
ZA NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA IZ PROGRAMA KLI LOGATEC
V ČASU OD 10.12.1992 D015.1.1993.
— redni program s posebno ugodnimi plačilnimi pogoji in popustom
— opuščeni domači in izvozni program do 50 % popusta
INFORMACIJE:
PRODAJNI SALON KLI LOGATEC tel. (061)741 -711
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Hvundai v letu 93
Znano in prenovljeno
Tik pred koncem starega leta je slovenski ekskluzivni zastopnik za vozila Hvundai, ljubljanski Hvundai avto trade predstavil že od letos znane modele priljubljenih 'korejčkov', ki so tudi za prihodnje leto dobili kar nekaj popravkov.
Sodeč po prodajnih številkah, ki bodo letos skupno nanesle 950 prodanih vozil v Sloveniji in manjši del na Hrvaškem ter Makedoniji, imajo pri Hvundai avto tradeu kar nekaj razlogov za zmerno zadovoljstvo in optimizem za prihodnje leto, ko želijo prodajo podvojiti. Sicer pa tudi v prihodnjem letu osnovni prodajni program ostaja enak: pony, lantra, scoupe in sonata, vsi z nekaterimi spremembami. Najmanjši pony in največja sonata sta le malenkostno spremenjena. Novi sta maski hladilnika, pokrovi koles in lita platišča, ter na novo oblazinjena notranjost. Od tehničnih izboljšav je pri ponvju nov Boschev sistem za elektronsko vbrizgavanje goriva, pri sonati pa so izboljšani varnostni pasovi na zadnjih sedežih. Najbolj so očitne spremembe pri limuzini nižjega srednjega razreda lantri in športnem kupeju scoupu. Poleg kozmetičnih sprememb so pri lantri dopolnili paleto motorjev z novim 1,8-litrskim motorjem s 16 ventili in elektronskim vbrizgavanjem goriva, ki zmore največ 92 kW oziroma 126 KM pri 6000 motornih vrtljajih. Pri modelu GTi je na volanskem obroču usnje, vsi modeli pa imajo sedaj v vratih vgrajene bočne zaščitne letve.
Hišni kupe scoupe je doživel največ sprememb: ima spremenjeno obliko z novimi žarometi (v izvedbi GTi tudi z meglenka-mi), nova robustna odbijača, bočno zaščito, zadnje luči, spojler in nekaj notranjih sprememb, povsem nov pa je 1,5-litrski 12 ven-tilski ALFA motor, ki je prvi Hvundaijev agregat narejen brez Mitsubishijevega znanja. Na voljo je tudi s turbo kompresorjem, kar mu zagotavlja moč 85 kVV oziroma 115 KW. Več o tem zanimivem kupeju pa bomo zapisali že kmalu v novem letu, ko ga bomo tudi podrobneje preizkusili. Za prihodnje leto obljubljajo pri Hvundai avto tradeu še dve novosti: garancijsko dobo tri leta in vse modele s katalizatorjem, kar pomeni, da ponvja z 1,3-litr-skim motorjem z vplinjačem ne bo več v programu. • M. G.
Naj denarni problemi ne zapirajo poti do znanja
Ljubljana, 21. decembra - Pod tem geslom je Ljubljanska banka d.d. Ljubljana že junija lani ponudila kredite za vpis na višje in visoke šole ter za nabavo študijskih knjig tistim srednješolcem, ki se niso mogli vpisati na fakultete v redni program ter vsem tistim, ki so želeli pridobiti izobrazbo s študijem ob delu. Kredite je ponudila vsem študentom, ne glede na to, s katero banko bančne skupine Ljubljanske banke so poslovno sodelovali.
V novem šolskem letu 1992/93 je banka kreditno ponudbo razširila tako, da je možno pridobiti kredite za izobraževanje doma in v tujini na vseh stopnjah izobraževanja ter za nakup potrebne študijske literature in osebnih računalnikov. Poraba kreditov je namenska, banka daje tudi možnost najema posojila za plačilo šolnin v tujini, ki so plačljiva v tuji valuti. V tem primeru banka hkrati poskrbi za nakazilo v tujino.
Kredit lahko dobijo osnovnošolci, dijaki in študentje, ki se redno ali izredno izobražujejo oziroma želijo pridobiti nova znanja, kredit pa lahko najamejo tudi njihovi starši, skrbniki ali zakonci.
Kreditojemalec mora z Ljubljansko banko d.d. Ljubljana poslovno sodelovati, krediti se odplačujejo mesečno (od treh do dvanajst mesecev), realna obrestna mera je 12-odstotna, banka pa kredite revalorizira.
Švicarji se čudijo
naši zdravstveni zakonodaji
Kranj, 21. decembra - Pri zavarovalni družbi Adriatic d.d. je bil na obisku švicarski strokovnjak za življenjska in zdravstvena zavarovanja Bogomil Mam, ki se je čudil posebnostim slovenskega zdravstvenega zavarovanja. Še posebej, ker pacienti ničesar ne bodo prispevali niti pri ambulantnem zdravljenju in da je cena zavarovanja enaka za praktično vse skupine zavarovancev, ne glede na spol in starost.
Bogomil Marn je pri eni največjih svetovnih zavarovalnic Svviss Re zadolžen za odnose s Srednjo in Vzhodno Evropo ter indijski podkontinent, zavarovalnica je bila ustanovljena pred 127. leti in pridobi 17 milijard švicarskih frankov premije. Večinske deleže ima v več kot dvajsetih zavarovalnicah po svetu, med njimi je tudi Loyd.
Švicarski sistem zdravstvenega zavarovanja ni tipičen za Evropo, saj nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja in se sami odločajo, se bodo zavarovali ali ne. Za osnovno zdravstveno zavarovanje dobijo brezplačno bolnišnično zdravljenje, pri ambulantnem morajo doplačati 10 odstotkov cene storitev. Veliko, zlasti bogatejših Švicarjev, ni zdravstveno zavarovanih, za zdravstveno zavarovanje v sedemmilijonski Švici skrbi od 600 do 1000 državnih t.i. Krankenkasse in okoli 35 zasebnih zavarovalnic.
Bistvena razlika med evropskimi sistemi zdravstvenega zavarovanja in našim je še, da pri nas zavarovalnice sploh ne morejo odkloniti zavarovanca niti zaradi bolezni in njihovih posledic, ki so nastale pred zavarovanjem.
Cene na gorenjskih kmetijah
* Če ste jeseni pozabili na ozimnico, ni še ničesar zamujeno. Na nekaterih gorenjskih kmetijah še vedno ponujajo sadje, cena pa je celo nekoliko nižja, kot je bila, na primer, septembra. V okolici Kranja je bilo kilogram prvorazrednih jabolk sorte voščenka mogoče kupiti za 38 tolarjev za kilogram.
* In koliko je treba odšteti za butare, primerne za kurjenje v krušni peči? Na kmetiji v Poljanski dolini so jih minuli konec tedna prodajali po 70 tolarjev.
* Ker je cena padla hlodovini, je padla tudi rezanemu lesu. Smrekove plohe, debele pet ali osem centimetrov, je na kmetiji na Škofjeloškem mogoče dobiti že za 13 tisoč tolarjev oz. za manj kot za 210 mark.
* Pred nami so božični in novoletni prazniki, za katere bodo gospodinje pripravile tudi potico in druge dobrote. Brez orehov ne bo šlo. Na kmetiji v okolici Cerkelj so nam povedali, da jih prodajajo po 700 tolarjev za kilogram. V trgovinah jih v glavnem ponujajo po cenah od 800 do 1000 tolarjev.
AGR0MEHANIKA KRANJ,
poslovni center Hrastje, tel.: 324-033
* visokotlačni agregat za pranje strojev Agro bravo 100 27.648
* kotel za žganjekuho 45.900
* motorna žaga 45.800
* kiper prikolica 3,5 tone 180.000
* molzni stroj Vitrex 53.900
* akumulatorji od 3.070 do 18.000
* pralni prašek, vreča 20 kg 3.000
* antifriz, 1 liter 220
Stroški in odkupna cena mleka
Kmetijski inštitut Slovenije vsak mesec izračuna stroške prireje mleka na posestvih in na kmetijah z 11 kravami in s povprečno mlečnostjo 3800 litrov in jih primerja z odkupno cenO. Poglejmo, koliko stroškov je odkupna cena pokrivala v posameznih mesecih na kmetijah?
mesec	stroški na	odkupna cena	delež pokrivanja stroškov (v %)
	kmetijah (v SIT/1)	(v SIT/1)	
januar	19,87	16,90	85,1
februar	22,26	18,65	83,8
marec	24,07	20,50	85,2
april	25,54	21,40	83,8
maj	27,16	22,00	81,0
junij	28,39	21,40	75,4
julij	29,67	21,40	72,1
avgust	30,18	21,40	70,9
september	31,46	21,40	68,0
oktober	32,09	21,40	68,0
november	32,68	21,40	66,7
glavni dobitek
90*000*000,00 SIT
16 avtomobilov BNW 116 i 5 x 1.000.000,00 SIT
Vam želi vesele božične praznike in zdravo, srečno in uspešno novo leto 1993
Kmetijski pridelki na tržnici
Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 30 tolarjev za kilogram, orehova jedrca po 800, jajca po 11 tolarjev. Solata stane 200 tolarjev, korenje 100, čebula 60, jabolka 60, hruške 100, zelje 60, česen 250, fižol 150, cvetača 160, radič 250 itd.
A.Hausmann X CD.	^WSS%      HOTEL BOR - GRAD HRIB .    jKflb S       V PREDDVORU OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA V OKVIRU SVOJEGA POROČNEGA SERVISA od 1.12. DALJE POSOJA POROČNE IN SVEČANE MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE del. čas VSAK DAN od 16. do ure, sobota od 9. do 12. ure.
Grosistična trgovina za vse samostojne trgovce, obrtnike In podjetnike! Prodaja različnih vrst blaga (razen živil). Prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni listi BELJAK St. Magdalenerstr. 35, t.l.: 9943/4242-41512 Poslovni čas ponedeljek - petek. 7.30 -17. ure sreda 7.30 - 20. ure Veselimo »e vaiega obisk. 1	
tehnounion
20 GORSKIH KOLES za naročnike kompletov kartic »Božično Novoletni 3X3«
Božično • Novoletni ŽREBANJE 3. I. 1993
< in
TRGOVINA
KRANJ, Jaka Platiše 17
SUPER DECEMBRSKA PONUDBA
• uvožene piječe
• kozmetika
9 igrače (Lego, BerMe, Tomy, Bburago, Majorette
9 sladkarije (Milka, Candbury's, Sprengel, Alpla, La Glulla
9 blžuterija, keramika, usnjena galanterije...
2ELM0 m BOžimsmo novo ino
s
cc iZ iu
<
O
PO ŽELJI DARILA TUDI ARANŽIRAMO! 0> Delovni čas: 9. - 12., 15. - 19., sobota 8.-12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO |
ŽIVILA Krar^ trgovina In gostinstvo
Na danpfod BOŽIČEM - to je 24.12.1992 so prodajalne odprte normalno, dne 31.12.1992 pa samo do 15.ure.
Dne 25.12.1992 ter 1.1.1993 so vse prodajalne ZAPRTE
V soboto, 26.12.1992. so vse prodajalne odprte do 13.ure, zaprte pa so prodajalne:
GROŠ, SONČNIOVAGRARUA SADJE BlED IN    VSI DISKONTI
tUdI v soboto, 2. t. 1993, so vse prodajalne odprte do I3.ure, zaprte pa so prodajalne: TO Cerklje, Groš, KJosk Kranj, vsi diskonti, Sončnta, Delikatesa Tržič in Minknaxi Kranj
TOMAŽ KUKOVICA
Demokracija in časopisi
JOŽE KOŠNJEK
Čas teče peklensko hitro. Človek skoraj ne opazi, daje leto naokoli, da so neki Volitve vedno dajo poražence in zmaaovalce
pomembni začetki že tako daleč. Prav malo je manjkalo, da bi pozabil omeniti prvo obletnico izhajanja priloge PROTI VETRU, če jubilej ne bi sovpadal še z enim velikim datumom, ki je pomemben za našo hišo - petinštiridesetletnico izhajanja Gorenjskega glasa. Vsekakor ne mislim zganjati neke pretirane patetike, ki je značilna v jubilejnih govorih, toda preprosto ni mogoče zaobiti dejstva, da ravno časopisne priloge začinjujejo časnike kot celoto.
Teorija časopisnega manage-menta je v tem primeru v vlogi služabnice zgodovine, kar nedvomno cilja na zgodovinski spomin, ki služi časopisnim analitikom kot metoda za postavljanje teorij, da ne rečem hipotez. Denimo, da bralci izbirajo časopis po svojih izobrazbenih kriterijih. Gre za predpostavko, ki je urednikom sveti zakon, saj na njem gradijo izgled in ugled časopisa. Rubrike, ki so najbolj brane: politika, kultura in šport, v svoji strukturi zadovoljijo kar največje število bralstva od izobra-ževcev do povsem povprečnih državljanov. Pri razponu bralcev, pri uspešnosti prodaje časopisov, odločajo posamezne pikantnosti, ki razkrivajo politične scene, ki razkrivajo škandale, odstirajo tančico kriminalnim dejanjem. Rumeni ali sivi tisk daje bralstvu neko posebno zadovoljstvo, saj se ob naštetih različnih človeških usodah naslanjajo, zgražajo, burijo duhove in se zamišljajo.
Naslednje, kar je v optiki Časopisne politike zelo pomembno, so t.i. mnenjske strani ali pisma bralcev. Ljudem je zelo pomembno, da lahko v vrvežu dogajanj, teh ali onih vladnih, strankarskih potez izrazijo svoje mnenje. Novinarski komentarji, ki so za branje najatraktivnejši, so koneckoncev le mnenje posameznika, ki je logična posledica sklepanja po nekih dejstvih, predpostavkah. Potemtakem se novinarjevo mnenje formalno ne razlikuje od pogleda bralca, mogoče celo oblatenega bralca. Mnenjski razrezi dogodkov pa v kopici drugih rubrik postanejo nekoliko odrinjeni, zaradi prostorske omejenosti časopisa, ki lahko objavi le najbolj drzne in zanimive spekulacije. Večjo pozornost, več prostora pa mnenja državljanov dobijo ravno v prilogah.
Vzemimo na primer prilogo 2 najdaljšo tradicijo, Sobotno Prilogo Dela. Njeni sestavni deli so pisma bralcev, politični, športni, gospodarski, kulturni komentarji. Ali rečeno z eno samo besedo: MNENJA. Če napravimo prerez mnenj, vidimo, da so vsa po vrsti podkrepljena z argumenti in sicer s ti-
stimi bolj čustvenimi ali tistimi bolj racionalnimi, bodisi da gre za komentar Vesne Marinčič ali pa za pismo PetršiljČkove mame. In če hoče človek, ob koncu tedna, ko zjutraj ni potrebno odbrzeti na delo, ko ima dovolj časa, da se posveti dejavnostim, ki mu med tednom zaradi zaposlenosti izpadajo, ugotoviti kakšno je politično razpoloženje v deželi, kako ljudje razmišljajo in kaj mislijo, si prebere prilogo. Vsekakor je priloga branje, ki, če že ne drugega, da ljudem občutek, da živijo v svobodni, demokratični deželi. Svoboda tiska in svoboda govora domujeta v časopisnih prilogah, kar potrjuje, da živimo v demokratični deželi.
Sedaj, ko imamo na pladnju postreženo prilogo kot jed demokracije, jo preprosto odmislimo. Zamislimo si, da priloge ne obstajajo, da ljudje ne morejo svobodno izraziti svojega mnenja. In kaj dobimo: Časopis s preteklim socialističnim izgledom ter vsebino. Tak časopis je bil nekoč nedvomno tudi Glas, časopis SZDL za Gorenjsko, predhodnik, današnjega Gorenjskega glasa. Arhivi, v katerih se po mili volji lahko nagledate nekdanji celosten izgled tega časopisa, je tipičen orimer enoumnega tiska. Mnenj državljanov ni. Prilog ni. Redni časopisni članki obsegajo celo stran, prinašajo pa mnenje enega, torej novinarja, ki je koneckoncev dirigirano. Berete lahko dolge govore Josipa Broza, Edija Kardelja, Vla-dimirja Bakariča ter podobnih ptičkov, ki so peli s kongresnih govorniških odrov. Nikakor ne boste zasledili kratkih in jedrnatih notic, novičk, ki so jedro sodobnega časopisa, vir bralče-ve informiranosti. Tak časopis je nevreden bralčevega denarja in ponosa. Preprosto enak je kravjeku, ki ga obletavajo muhe.
Gorenjski glas je svoj pravi preporod doživel v letih 1985/86, ko se začne pojavljati priloga ODPRTE STRANI. Odveč je ponavljati, da je bilo to obdobje demokratizacije slovenske družbe. Namen priloge, kar implicira že samo ime, je odpreti vrata vsem, ki svojega mnenja zaradi politi-
čnih razlogov niso smeli izraziti ali pa jim je bilo to preprečeno. Hkrati je časopis doživel vsebinsko prilagoditev svetu informacij s kratkimi člančiči.
Danes ima priloga Odprte strani že dva otročička; kulturno prilogo Snovanja ter teoretsko publicistično Proti vetru, kar je v slovenskem časopisnem prostoru edinstven primer. Priloge drugih časopisov so prvenstveno namenjene političnim in tudi gospodarskim komentarjem. Ti preprosto izri-njajo pereče probleme kulture in kulturo samo na obrobja. Edino, kar v ostalih prilogah o kulturi še lahko preberemo, so poročila z mednarodnih festivalov ali pa razgaljevanje škandalov, ki post festum, ob mrtvem pacientu, govorijo o neuspeli operaciji. Ponuditi bralcu neko znanje, neko vedenje, ki je večini državljanom bila odte-gnjena zaradi totalitarnega nadzora v preteklem sistemu, pa je še danes časopisnim urednikom španska vas. Če mislijo, da je znanje na voljo v knjigah, ki so v trenutni recesiji preklemansko drage, in v izobraževalnih institucijah, ki čakajo, da bo končno prišlo do revizije zgodovine in humanističnih znanj, se hudo motijo. Funkcija časopisov je, da posredujejo informacije, da omogoča svobodo misli in da koneckoncev, ker je najfleksibil-nejša oblika izobraževanja, zapolnjuje vrzel, ki je nastala v spominu Slovencev v preteklem obdobju. Tisk, priloge, naj bo namenjen ljudem, naj bo koristna informacija in ne sredstvo ideološke torture.
Res je. Več kot eno leto je že, odkar potujemo proti vetru in petinštirideset pomladi šteje Gorenjski glas, odkar odrašča skupaj z Gorenjci. In tako je tudi prav. Prav je, da vsaka novinarska hiša dojema bralce kot sovrstnike, s katerimi odrašča na skupnem dvorišču, s katerimi deli radost in življenjske muke in ki jim prijateljsko prišepne vsako preverjeno novico. Pravo prijateljsko sožitje Gorenjcev z Gorenjskim glasom se pravgotovo kaže v svobodnem  izražanju mnenj,
Volivci niso krivi
Z nad 80 odstotno udeležbo na volitvah so dokazali visoko zavedanje svoje odgovornosti, poslanci in stranke pa morajo sedaj opraviti svoj del naloge: v parlamentu, ki mora čim prej začeti normalno delovati, in pri sestavljanju realne in učinkovite vladne koalicije, ne pa nerazpoznavne in po šivih pokajoče zveze, ki se bo zamajala ob vsakem prepihu.
Dr. Vojan Rus je v zadnji sobotni prilogi Dela razumljivo in utemeljeno odgovoril vsem, ki po zadnjih volitvah, predvsem v opravičilo svojih volilnih neuspehov iščejo krivce v domnevno nezrelem slovenskem volilnem telesu in ga skušajo diskvalificirati, niso pa sposobni pogledati vase in skušati najti kaj slabega tudi pri sebi. Volivci niso neumni in tudi prvo decembrsko nedeljo so reagirali tako, kot se je njim zdelo najboljše. Liberal-no-demokratska stranka je pobirala glasove zaradi svojega vseobsegajočega programa in dokaj močnega srednjega sloja. Zaradi poudarjene sociale so pobirali glasove kandidati krščanskih demokratov in združene liste. Pri slednjih se je pokazalo tudi to, da pri Slovencih zmerjanje političnih nasprotnikov z bivšimi ali prebarvanimi komunisti ne zaleže več dosti. Slovenska nacionalna stranka, ki je povsem legalno prišla v parlament in bo njena soudeležba v parlamentarnem odločanju pomagala k parlamentarnemu reševanju zahtev, ki jih ima ta stranka, pa je uspela zaradi socialne stiske naših ljudi in uspešnega igranja na struno varovanja oziroma ogroženosti Slovenije in slovenstva. Najbolj neumno je zahtevati, naj oblast to stranko prepove. Za vse štiri zmagovite stranke je značilna tudi razvejana organiziranost po terenu. Te štiri stranke so dobile v državnem zboru nad 60 ali dobri dve tretjini poslanskih sedežev, drugim štirim strankam, ki so v parlamentu, pa je ostala le tretjina sedežev. Njihovega pomena to ne zmanjšuje, saj utegne biti prav glas teh strank pri marsikaterem glasovanju odločujoč, saj so med štirimi velikimi pri posameznih problemih kar velike razlike.
Tudi zahteve po ponovnih volitvah, ko smo rezultate tokratnih komaj prešteli, nimajo osnove. So kvečjemu lahko samo tolažba za volilne neuspehe.
Razvrščanje na levi in desni
Za prve tedne po volitvah je značilno tudi utrjevanje vrst na levi in desni. Združena lista napoveduje za februar prihodnje leto oblikovanje nove socialdemokratske stranke. Združena lista bi rada videla v novi stranki tudi Žakljeve socialiste, Pučnikove socialdemokrate, krščanske socialiste in Delavsko stranko Naprej. Pri povabljenih očitno ni prevelikega navdušenja. Vsaj za združevanje ne, več zanimanja pa je za sodelovanje, vsaj pri Pučnikovih oziroma Janševih socialdemokratih.
Na poteze levice se je odzvala desnica, če smemo tako reči. Peterletovi krščanski demokrati so v ponedeljek povabili na pogovor Ljudsko stranko, Narodne demokrate in Gospodarsko stranko. Še največ navdušenja za
trdnejšo povezavo je pri Pirnatovih Narodnih demokratih, ki so na volitvah omagali. Manj navdušenja je pri Slovenski ljudski stranki. Podobnik računa na vzpon svoje stranke, krščanski demokrati pa ga podučujejo, da je v politiki potrebno tudi popuščanje. V ponedeljek so se dogovorili za tri možnosti, o katerih naj bi se prizadete stranke odločile do ponedeljka, 28. decembra. Te so združitev v 30 dneh, združitev v 6 do 8 mesecih ali sodelovanje, takšno, kot je bilo doslej. Po sestanku so sodelujoči povedali, da je veliko zadev še odprtin, vendar vlada velika pripravljenost za sodelovanje in pogovore.
Vladne koalicije še ni
Očitno sestava nove koalicijseke vlade ne bo tako lahka in hitra, kot je bilo sprav pričakovati. Drnovškovi pobudi za "veliko koalicijo" treh najmočnejših parlamentarnih strank so prvi rekli ne Slovenski krščanski demokrati. Kasneje so svoj "ne" nekoliko omilili s trditvami, da ne pristajajo na hitrico in ultimate in da je potrebna trdna koalicijska pogodba, iz strankarskih vrst pa je bilo tudi slišati, da končno ni nujno, da SKD sodeluje v vladni koaliciji, čeprav bi bilo sodelovanje z Liberalnimi demokrati normalno. SKD je kritična do Demokratske stranke, kar pa ne pomeni, da so vse poti zaprte. Sedaj postaja realnost mala koalicija. Svoj pristanek za sodelovanje v vladi skupaj z Liberalnimi demokrati so konec preteklega dela dali Združena lista, Demokrati, socialdemokrati in zeleni.
Kot protiutež Drnovškovi pobudi pa se je oglasila Slovenska ljudska stranka s predlogom za oblikovanje desnosredinske vladne koalicije, v kateri bi bili razen ljudske stranke še Slovenski krščanski demokrati, Slovenska nacionalna stranka, Zeleni Slovenije in Socialdemokratska stranka. Kakšna je usoda Podobnikove pobude, še ni znano. V ponedeljek na sestanku desnosredinskih strank o tem niso govorili. Povsem realen je ob tem dvom, če je v Sloveniji sploh možna vlada brez Liberalnih demokratov. To bi bila izredno krhka in hitro ranljiva večina.
Trdna koalicijska vlada pa je za Slovenijo nujna. Tudi na hitro je ni treba sestavljati, čeprav bi bilo tudi za začetek dela državnega zbora in državnega sveta boljše, če bi vladno strukturo že imeli. Nasilnih in nenaravnih koalicij oziroma vlad res ne kaže krpati, ker jih bo odnesla že najmanjša sapica. Te pa utegnejo v novem parlamentu vleči. Koalicija naj bo normalna, realna in razvidna. Tudi velike razlike ne bo, če bo levo ali desnosredin-ska. Vsaj nekatere stranke bodo morale biti v vseh.
STOJAN SAJE
Pogovor s poveljnikom bojne enote na Bohinjski Beli
Vsak vojak nima znaka gamsa na rokavu
Spretnost, značilna za to alpsko žival, loči planince od drugih vojakov.
Bohinjska Bela, 22. decembra - Če bi ta zapis nastal pred leti, bi bil posvečen vojaškemu prazniku. Danes nima takega namena, saj imajo slovenski teritorialci svoj dan 20. novembra. Pa vseeno je v nekem smislu slovesen. Prva generacija vojakov v bojni enoti na Bohinjski Beli namreč končuje drugi del usposabljanja. Kaj se je naučila, kako poteka življenje v vojašnici, pa kakšno je predpraznično vzdušje v njej, pripo-veduje za naše bralce Fedja Vraničar, poveljnik tamkajšnje enote.
Prve vojake ste sprejeli na Bohinjski Beli pred nekaj mesecu Kako so se izkazali doslej, s čim ste zadovoljni in kaj vas morda moti?
VRANIČAR :»Vojake smo dobili iz učnega centra v Kranju pred dobrimi tremi meseci, začetek oktobra. Ti vojaki odhajajo že 8. januarja 1993 domov. Večino vojaškega roka so odslužili pri nas. Reči moram, da so prišli k nam fizično dobro pripravljeni, zato glede tega nismo imeli nobenih problemov. Povedati moram tudi, da so ti fantje - razen redkih izjem - zelo v redu; pretežno so Gorenjci, med njimi pa je tudi nekaj prostovoljcev, dva celo iz Slovenske Bistrice. Imajo veselje za usposabljanje in so motivirani za svoje delo; morda tudi zato, ker so prišli v enoto, ki se nekoliko razlikuje od drugih.«
Malo pred vselitvijo je bila vojašnica veliko gradbišče. Je še kaj del ostalo za pozneje, pa kako se sploh počutite v novem, lepem domu?
VRANIČAR: »Objekt za poveljstvo in nastanitev ene enote, ki so ga zgradili na novo, smo praktično prevzeli šele pred nekaj dnevi. Vojaki so prišli v najlepšo vojašnico v Sloveniji. Prej je bila pretežno uničena, vendar so jo v nekaj mesecih kvalitetno prenovili. Pravo veselje je živeti in delati v razmerah, kakršne imamo sedaj tukaj. Na začetku nas je malo skrbelo, koliko časa bo ostal izgled vojašnice tako lep. Po treh mesecih bivanja v njej se ni prav nič poslabšal, kar pomeni, da je odnos teh slovenskih fantov do imovine na zelo visoki stopnji. Eden od bistvenih elementov za dobro delo je tudi nastanitev. Če vojak živi v prijetnem okolju, dela v učilnici s sodobnimi pripomočki, potem ima gotovo večje veselje do dela. Seveda, zaenkrat v alpski enoti še nimamo vse potrebne opreme; gre za posebno opremo, od čevljev do spodnjih oblek iz toplih in lahkih materialov. Če se vrnemo k udobju, je gotovo pomembno zanj, da je v vsaki spalnici največ 14 vojakov, da ima vsaka spalnica ozvočenje zaradi poslušanja glasbe, da imamo sodobno opremljeno okrepčevalnico, da je kuhinja na zelo vi-
soki ravni, tako da se vojaki ne pritožujejo zaradi kakovosti hrane. Ni se sicer bati, da bi se kdo zredil, ker so pri nas toliko večji napori, vendar pa fantje v glavnem pohvalijo Doeoie bivanja v naši vojašnici.«
Dokler se življenje v veliki hiši uteče, mine nekaj časa. Ali uspete v tako kratkem času, kot je vojak pri vas, postoriti vse potrebno?
VRANIČAR: »Naša prednost je v tem, ker se vojaki navadijo na red in vojaško življenje že v učnem centru. Naša naloga je le, da to speljemo naprej. Pri nas pride na deset do petnajst vojakov po en starešina, ki je profesionalec. Včasih, ko so bili le desetarji na služenju vojaškega roka zadolženi za delo z vojaki, je bilo nemogoče doseči tako motiviranost in kakovost pri usposabljanju. Zato je lahko tudi vojaški rok toliko krajši, kot je bil v nekdanji vojski. Mi izurimo vojaka z intenzivnim delom v šestih mesecih dosti bolj, kot so to uspevali poprej.«
Se drugi del vojaškega usposabljanja veliko razlikuje od prvih mesecev vojakovega bivanja v učnem centru? VRANIČAR: »Usposabljanje v bojni enoti je drugačno predvsem po vsebini. V prvi fazi je potekalo urjenje vojaka kot posameznika, tukaj pa se vojak začne usposabljati kot pripadnik nekega kolektiva. Tako imamo vaje oddelka, voda in čete, imeli pa naj bi tudi skupno vajo celotne enote. Na združeni vaji Odpor '92 pred nedavnim smo imeli priložnost za oceno naše usposobljenosti. Naši vojaki so dobili v vlogi napadalca samo pohvale, dobra pa je bila tudi ocena poveljevanja.
Pri nas je edina alpska enota v Sloveniji, zato je usposabljanje dokaj specifično. Vojaki se učijo plezanja in življenja v gorah nasploh. V ta namen smo se povezali s planinsko organizacijo; na primer, eno enoto smo imeli na urjenju na Soriški planini, drugo v koči na Blegošu, pa tako naprej. Način bojevanja v planinskem svetu je namreč tak, da bi zelo malokrat uporabili celotno enoto na enem kraju. Posamezne enote
Upokojeni starešine TO so si z zanimanjem ogledali vajo na Bohinjski Beli. • Foto: S. Saje
Poveljnik alpske enote Fedja raničar.
pa morajo biti pripravljene za boj v težjih razmerah. Delo zato poteka pretežno na terenu, manj pa v učilnicah. Ne gre le za vojaška znanja, ampak mnoge koristne stvari za vsakdanje življenje v naravi.«
Kako se sploh znajde večina mladih fantov pri zahtevnih nalogah, s katerimi se morda sreča prvič v življenju? VRANIČAR: »Mnogi bi pomislili, da se današnja mlada generacija, vajena le teniških copat, ne bo znašla v planinskih škornjih. V treh mesecih smo imeli le nekaj ožuljenih nog, kar potrjuje nasprotno. Bojim se celo, da se bodo težko poslovili od škornjev! Fizično kondicijo, ki so jo pridobili v učnem centru, pri nas še dogradijo. Posebna zanimivost so specialne enote. Poizkusno uposabljamo desetino vojakov, ki uporabljajo gorska kolesa za hitre premike pri odkrivanju sovražnika. V steno pa ne popeljemo le alpsko-izvidniškega voda, ampak se s plezanjem seznanijo vsi vojaki med 90-urnim programom alpinizma. Pred tem smo vse vojake testirali in zdravniško pregledali; kdor nima potrebnih psihofizičnih lastnosti, seveda ne gre v steno. Omenim naj še izvidniški oddelek, ki je bolj usposobljen za samostojne aktivnosti v steni, tudi za reševanje.«
Omenili ste, da vam nekaterih stvari še manjka. Gre samo za opremo in oborožitev, ali se to nanaša tudi na usposobljenost starešin?
VRANIČAR: »Lahke oborožitve imamo dovolj, nekaj specialnih orožij pa še manjka, kar je stvar časa. Seveda manjka tudi nekaj znanja. Želimo namreč, da bi vse poveljnike enot usposobili za delo v gorah. Nekateri imajo veliko znanja v vojaški stroki, niso pa vešči plezanja; pri drugih bo treba izpopolniti znanja vojaškega poklica. Zato smo se odločili, da naj bi alpinisti skrbeli za usposabljanje na področju alpinizma, drugi pa vojaške zadeve. Kadrov nam nekaj še manjka, ker ni niti polne zasedenosti z vojaki. Prihodnje leto načrtujemo kadrovsko popolnitev, obenem pa tudi formiranje ekipe alpinistov, ki bi vse vojake usposabljali v plezanju.«
Imate med sabo tudi izkušene alpske starešine iz nekdanje vojske?
VRANIČAR: »Nekaj je tudi teh, vendar moram reči, da gre za tiste, ki so pravočasno prestopili k teritorialni obrambi. Z njimi ni nikakršnih problemov; usposabljanje in komuniciranje v tej vojašnici poteka samo
Poveljnik Miha Kuhar je navdušen nad uporabo gorskih koles.
v slovenščini. Če kdo napravi pri tem napako, ga tudi sam popravim. Med šestimi starešinami iz prejšnje vojske so razen dveh vsi Slovenci.«
Gotovo je vloga poveljnika tako velike enote zelo zahtevna. So vam dosedanje delovne izkušnje v pomoč pri tej nalogi? VRANIČAR: »Če imaš okrog sebe ljudi, ki znajo in hočejo delati, potem poveljevanje taki enoti niti ni tako težko. Gre predvsem za koordinacijo med posameznimi resorji oziroma sektorji v enoti. Ta enota ima poleg operativno-učnega področja ima tudi močno zaledje, obveščevalno dejavnost, kadrovsko in analitično področje, ne nazadnje tudi finančno poslovanje. Razlika od območnih štabov TO je mogoče v tem, da imamo tukaj vsak dan toliko in toliko vojakov, ki jim je treba nuditi nastanitev, prehrano, kvalitetno usposabljanje in drugo. Poveljnik naj bi stalno skrbel za spremljanje procesa usposabljanja, mora pa se posvetiti tudi posamezniku, zlasti razreševanju problemov. Gotovo bomo pri naslednjih generacijah stvari opravili bolj kvalitetno, kot smo jih na začetku, saj se nekatere starešine prvič srečujejo s procesom usposabljanja.
Z obrambnim področjem se že dolgo ukvarjam. Delal sem v upravnem organu za obrambo škofjeloške občine. Veliko izkušenj sem dobil predvsem v učnem centru na Igu, kjer smo začeli s poskusnim usposabljanjem slovenskih vojakov, pa potem kot poveljnik šentviške vojašnice. Moja želja je bila, da pridem v gorenjsko vojašnico, zato se tukaj dobro počutim.«
V slovenski vojski je marsikaj drugače, kot je bilo poprej. Kakšni so pri vas odnosi med starešinami in vojaki, koliko svobode ima posameznik v vsakdanjem življenju? VRANIČAR: »Reči moram, da je življenje teh vojakov morda premalo vojaško. Vse lepo in prav, da je vojak človek, s katerim se po človeško pogovarjamo. Prav je, da ima maksimalne možnosti za usposabljanje, pa da pri tem ne zatiramo posameznikove osebnosti. Prav je, da svoje ambicije izkaže tudi v vojski. Vendar pa ni bilo dobro, da je bil še do nedavnega vojak prost vsak vikend, na kar so nas opozarjali tudi starši. Sedaj je sprejet pravilnik, po katerem ima vojak obvezno en prost in en delovni vikend v mesecu, druga dva vikenda pa je le pogojno prost. Če je potrebno, torej opravlja določene dolžnosti v vojašnici. Mi imamo vrsto objektov, ki jih moramo zavarovati, zato so vojaki pogosto na straži. Vojak ima možnost izhoda tudi med tednom, vendar le v nujnih primerih. So pa tudi posamezniki, ki morajo ostati kak vikend v vojašnici za kazen, saj se povsod najde nekaj neukročenih mla-deničev. Posebno proti koncu pouka, podobno kot v šolah, mladim malo popušča delovna vnema. Vseeno ne prihaja do
resnih sporov ali konfliktov med poveljniki in vojaki.«
Poznano je, da so bili domačini poprej mnogokrat jezni na sosede v vojašnici na Bohinjski Beli. Kako se vi razumete z njimi?
VRANIČAR: »Naša vojašnica je na ozemlju krajevne skupnosti. Tega sem se zavedal že ob prihodu vanjo. Zato sem čutil dolžnost, da storim prvi korak in obiščem krajane, še posebej, ker so bili domačini zadnje dni vojne precej preplašeni zaradi groženj iz vojašnice. Prvi stiki s krajani so res bili morda malo bolj hladni. Ko so ugotovili, da prihajajo v kraj tako rekoč njihovi sosedje, da bo raven dogovarjanja drugačna, smo navezali zelo dobre odnose. Pred nedavnim smo odprli knjižnico v vojašnici, v katero prihajajo krajani vsak četrtek. Prejšnji petek nas je obiskala igralka Milena Zupančič, ki je tod doma; bil sem vesel njenega potrdila, da krajani zelo lepo govorijo o fantih iz vojašnice. Že na
mo, katere dneve bodo prosti, zato že imajo svoje načrte tudi za novoletne praznike. Določeno število vojakov mora ostati v vojašnici, kar vojaki razumejo; nekateri so se celo sami javili za dolžnosti med prazniki. Seveda bodo skupaj s starešinami poskrbeli za okrasitev prostorov in razvedrilo.«
Kaj pa Božič? Nekdaj je bila to strogo prepovedana beseda v vojski, kakor tudi vsako izkazovanje religije. Kako danes gledate na to?
VRANIČAR: »Že v Šentvidu smo se pogovarjali, kako postopati s fanti, ki verujejo. Dogovorili smo se s predstojniki škofijskega ordinariata, da zadnjo soboto v mesecu obišče vojake dr. Košir in se pogovori o verskih vprašanjih s tistimi, ki to želijo. Omogočili smo jim tudi obiskovanje maš. Slednjega se držimo tudi tukaj. Verskih obredov se lahko udeležijo takrat, ko so prosti, v cerkvi. V vojašnici tega ni.«
Alpski izvidniki so se v steni izkazali s spretnostjo gamsov.
začetku smo povabili prebivalce, naj si ogledajo, kako izgleda vojašnica po prenovi, nad čemer so bili prijetno presenečeni. Prizadevamo si tudi, da sproti rešujemo morebitne pr8-bleme. Ravno tako smo pripravljeni, da jim ob potrebi nudimo kakršnokoli pomoč, na primer, ob nesreči ali drugi nuji v naši ambulanti. Upam, da bo sodelovanje ostalo dobro v skupno korist še naprej. V teh dneh se seli v našo vojašnico še območni štab TO za radovljiško in jeseniško občino, kjer so tudi domači ljudje.«
Pred nami je čas praznikov. Nekdaj je bil pred novoletnimi dnevi živ prazniki armade, na katerega je spomin že obledel. Kaj pa praznik slovenske vojske, je že zaživel med vojaki in starešinami TO?
VRANIČAR: »Mi smo praznovali 20. november tako, da smo imeli nćkaj aktivnosti, ki jih je organiziral moj pomočnik za domovinsko vzgojo. Ker je bil takrat petek, smo vojake spustili nekoliko prej domov, kar jih je najbolj razveselilo. Fantom vsak mesec vnaprej pove-
Začetek prihodnjega leta se boste poslovili od prve generacije vaših vojakov. Kakšen občutek imate ob tem in koliko stikov boste ohranili?
VRANIČAR : »Časa za razmišljanje ne bo veliko. Ko bodo 8. januarja odšli sedanji vojaki, bo treba intenzivno pripravljati vse za sprejem nove generacije. Prav gotovo pa so se spletle določene vezi med samimi fanti in tudi s starešinami, zato bo najbrž komu hudo ob odhodu domov. Nekaj imamo tudi vojakov, ki se želijo potem zaposliti v vojašnici. Stik z vojaki bomo ohranili, ker je vojak po odhodu od nas še 90 dni v rezervni sestavi te enote. Obstajajo zamisli, da bi formirali nek klub alpincev, v katerem bi častniki te enote organizirali razna strokovna predavanja. Vanj bi radi privabili tudi del vojakov, ki so odslužili vojaški rok. Pripadnost vojakov tej enoti se čuti sedaj že po tem, da s ponosom nosijo uniformo z znakom gamsa na rokavu. To je znak edine alpske enote pri nas, zato jim je nadvse dragocen.«
4
VREME
Za božične praznike nam vremenoslovci ne obetajo padavin. Nadaljevalo se bo suho in razmeroma mrzlo vreme.
SOLOATJE GREDO, CIPE OSTANEJO...
Strah se širi po občini "radolški", strah pred vojaki in oficirji Unproforja, ki bodo z balkanskih bojišč prišli po novem letu na dopust na Bled in v Bohinj. In na Gorenjskem ne bodo samo zrli v Triglav in v Blejski grad in se sprehajali ob Bohinjskem in Blejskem jezeru, ampak bodo verjetno tudi kaj popili, se malo zasanjali in kakšno čedno dekle (za plačilo ali ne - le kdo bi to vedel) zvabili v posteljo.
Strah pred vojaki in oficirji   bornik Danilo, ki se dobro ra-
Unproforja je tako velik, da je ta tema na zadnjem zasedanju občinske skupščine ves čas nekako "visela v zraku". Že ko so obravnavali poročilo o zasvojenosti z drogami v občini, je odbornik Andrej obvestil parlament o tem, kar je slišal v televizijskem Tedniku: namreč to, da bodo na Bled in v Bohinj prišli pripadniki enot Združenih narodov. Kasneje se je o tem problemu razvnela zanimiva in iskriva razprava. Občinski minister za turizem je seznanil odbornike, da so v Bohinjski Bistrici imeli na to temo burno sejo sveta krajevne skupnosti in da ga je več ljudi ogorčeno klicalo po telefonu, kakšen turizem dopuščajo v občini. Minister je glasno in jasno povedal, da je razvijanje turizma in turistične ponudbe, namenjene vojakom z območja balkanskih bojišč, v najlepših turističnih krajih v popolnem nasprotju s sprejetimi smernicami razvoja turizma v občini in da se bodo za kratkoročnimi dobički pokazale številne negativne posledice. Ko je razmišljal o tem, kaj storiti, je ugotovil, da ima občina bolj malo možnosti (še posebej zato, ker nekateri direktorji želijo narediti dober posel), zato je predlagal, da bi skupščina sprejela posebno izjavo, s katero bi izrazila svoje nestrinjanje s prihodom vojakov in tovrstnim turizmom. Socialist Marko je dejal, da se s takšno izjavo ne strinja, ker na vojake ni mogoče gledati kot na turiste slabše vrste. Prenovitelj Janko se je do izjave distanciral: ne zato, ker se ne bi zavedal morebitnih negativnih posledic, ampak predvsem zaradi tega, ker skupščina kot najvišji organ upravljanja v občini o vojakih razpravlja rasistično, ob tem pa ne ve niti tega, koliko vojakov in oficirjev bo prišlo. Od-
zume na drobno gospodarstvo, se je vprašal, koliko bo od bordela in od "najstarejše obrti", ki bo ob prihodu vojakov bržčas zacvetela, kanilo v občinski proračun. Odbornik Milan je sicer resno razpravo končal s hudomušno mislijo: "Soldatje gredo, cipe ostanejo, potlej smo šele mi." Liberalni demokrat Jože je menil, da bi bilo prav, če bi Jeseničani tudi smučarskemu skakalcu Toniju Nieminenu, ki je znan kot velik ljubitelj žlahtne kapljice, prepovedali skakati v Planici in da bi ga raje spustili v množico alkoholiziranih gorenjskih veseljakov, kjer pa bi ga le težko opazili. In ker se "nemoralne stvari" dogajajo v občini tudi ob drugih priložnostih, je odbornik Jože predlagal parlamentu, da bi zaradi racionalnosti in zato, da jim o eni in isti temi ne bi bilo treba večkrat razpravljati, "problem zgrabili bolj široko" in izjavo še nekoliko razširili. Čeprav je bilo v razpravi slišati tudi mnenja, da je Unproforjeva vojska podobna tujski legiji, za katero pa se ve, kakšna je, je minister Jože nazadnje izjavo umaknil z utemeljitvijo, da je smiselna le, če so informacije točne. Izjavo naj bi sprejeli v primeru, če bi se pokazala potreba, da bi bilo potrebno braniti občinski koncept turizma.
Ko so v blejskih in bohinjskih hotelih zvedeli za razpravo v občinski skupščini in za vsebino (nesprejete) izjave, so takoj začeli pregledovati spiske najavljenih gostov in ugotavljati, kateri se moralno in tudi sicer "vklapljajo" v občinski koncept in kateri ne. Gostom, ki so se z dosedanjim ravnanjem "pregrešili" zoper občinske smernice, bodo ne glede pričakovani odličen zaslužek, odklonili gostoljubje! • C. Zaplotnik
NOVO V KINU
BABICA GRE NA JUG
Slovenska komedija, režija in scenarij: Vinci Vogue Anžlovar; vloge: Majolika Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec, Marko Derganc. Film sledi usodi babice, ki jo prav mladostno ucvre iz doma za ostarele ter se pridruži dogodivščinam mladega saksofonista. Ko srečata mlado dolgonogo krasotico, se odnosi med mladimi in starimi zapletejo, ko pa babica v igralnici priigra še kup denarja, je težav čisto zares konec... Poletje in nore pustolovščine se končajo, a v resnici je to le začetek čudovitega prijateljstva, ki mu ni videti konca. Premiera filma bo na sporedu v petek v kinu Center.
GLASBENA LESTVICA 'TRŽIŠKI HIT"
1. Nisem važna - HAJDI
2. 25 ur na dan - ČUDEŽNA POUA
3. Layla - ERIC CLAPTON
4. November rain - G'n R'
5. Ni važno, če govorijo - ZLATKO DOBRIČ
6. Ostani mlad - PETER PAN
7. Just another day - Jon SECADA
8. Z nami je Slovenija - AGROPOP
9. Ko noč zamenja dan - DON MENTONI BAND
10. Don't vou love me - FELIX Predlog: KROKODILČKI - ČUKI
TOO MUCH LOVE VVILL KILL YOU - BRIAN MAY Vsem poslušalcem in glasovalcem TRŽIŠKEGA HITA želiva veliko veselja in zadovoljstva v času božičnih praznikov.
Jekica in Jernej
RADIO
Predloga:
Tuji
'ram
Domači
Naslov
J. v
1« CTD
SLOVENSKA MISS SPET DOMA
ŠE ENKRAT BI ŠLA
Brnik - "A oni tudi mamice čakajo?" je tisti dan, ko smo pred carinskim prostorom brniškega letališča pričakovali Miss Slovenije Natašo Abram, ki se je preko Londona vračala z izbora za "Miss Of The VVorld" iz južnoafriškega Sun Ci-tyja, triletni otrok spraševat očeta, za katerega vratom je sedel.
BRALKAM IN BRALCEM GORENJSKEGA GLASA, POSLUŠALKAM IN POSLUŠALCEM RADIA ŽIRI!
Skupna akcija Gorenjskega glasa in Radia Žiri "IZBOR NAJPRIUUBUENEJŠE PEVKE, PEVCA, ANSAMBLA, RADIJSKE/TELEVIZIJSKE VODITELJICE IN VODITELJA" se zaključuje - razpisali smo jo v decembru in, kot piše tudi na koledarju, se naslednji teden končuje december, prav tako se zaključuje leto 1992 in tako tudi naša akcija "NAJ '92". Pohitite, izpolnite kuponček z Vašimi predlogi in ga pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI. Oddajo "NAJ '92" pripravlja na Radiu Žiri NATAŠA BESTER vsako sredo - prisluhnite ji, ker v vsaki oddaji izmed prispelih kuponov izžreba vsaj tri, ki jim sponzorji izbora "NAJ '92" olepšajo novoletno pričakovanje z lepimi nagradami!
m
190 Aleševih cm + dodatnih nekaj Natašinih
Z nami, predstavniki sedme sile, je bil tudi Natašin fant Aleš, ki si je trenutke pred ponovnim snidenjem krotil z bojaznijo, da ne bi Nataše spremljal kakšen Tarzan od tam dol. Na Aleševo olajšanje je prišla kar sama, s kupom prtljage, nasmejana in vedra kot najlepši Slovenki tudi pristoji. V Sun Citvju (Sončno mesto) na jugu Afrike ali točneje na koncu sveta se je namreč pred desetimi dnevi dogajal izbor miss sveta, in kot veste, je krono najlepše zemljanke, vsaj za eno leto, dobila miss Rusije. Naša lepotica Nataša Abram se je "uvrstila" med prvo polovico od 83 lepotic, potegujočih se za laskavi naslov.
Kar teden in pol so se punce pripravljale za veliki dogodek, začinjen z obdarovanjem lačnih (kot, da bi snemali reklamo za Benetton) na eni strani in naprimer velikim turnirjem v golfu (z nagrado 1 milijon dolarjev za zmagovalca) na drugi strani. "Guvernante, ki so nam jih dodelili organizatorji, se niti trenutek niso ločile od nas," je dejala Nataša, katere "delovni dan"
(slikanje, pogovori, sprejemi...) se je navadno začel ob 7. uri in trajal tja do devete zvečer. Kljub temu da se do konca ni vedelo, katera bo najlepša med najlepšimi, se je že v dneh pred veliko prireditvijo dalo vedeti, katere bodo zagotovo med finalistkami, saj so po Natašinih besedah nekaterim "tekmovalkam" (predstavnice Velike Britanije, ZDA, Južne Afrike...) posvečali več pozornosti, več so jih fotografirali, bolj so se ukvarjali z njimi.
"Na koncu smo bile missice nekoliko presenečene nad zmagovalko, saj so bile nekatere finalistke lepše... meni je bila zelo všeč miss Venezuele," je komentirala slovenska lepotica.
Najbrž bo res tako, da tudi pri izboru miss malce kuhajo, sicer pa je po propadu socializma na vzhodu zares še veliko nepokrito tržišče. Nataša Abram je spet doma, vrata v manekenske vode so ji odprta in tistim, ki ste kdajkoli podvomili, zares lepa in prijetna je najlepša Slovenka. • Igor K., foto G. Šinik7
JEZ
VOLITVE IN PODRAŽITVE
Slovenska vlada je potrdila tisto, kar je že predvčerajšnjim na tiskovni konferenci predlagal njen predsednik, dr. Drnovšek: nobenih podražitev, dokler krmila države ne prevzame nova vlada. Še en dan prej, v torek, pa je začela veljati podražitev poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev. Znamkica za pisma in dopisnice je dražja sicer le za tolar, pri drugih storitvah pa le prej vprašajte, kolikšna je nova cena, preden naročite storitev. Če se vam bo morda zdelo, da je nova cena krepko višja (in ne le 20 odstotkov, kot naj bi bila), potem bolujete zaradi "povolil-ne psihoze". Tako je namreč rekel Drnovškov minister za trgovino in pribil, da se (skoraj) nič iz dolgega spiska poštnih storitev ni podražilo. Do torka smo za poštno dostavo enega izvoda Gorenjskega glasa plačali 3,60 tolarja - od torka naprej pa je tarifa 4,60 tolarja za en časopis. Ker se nam je to naračuna-lo kot podražitev za 27,7 odstotka, smo - glede na izjavo ministra Valentinčiča - poslali direktorja na pregled, če morda res nima "povolilne psihoze" zaradi novih cen.
CARINSKI TEČAJ
V trgovini Avtoline v Kranju - nekdanji Slovenijaavto - prodajajo avtomobile.
Oni dan se je v trgovini oglasila stranka, ki bi rada nekaj več informacij o pogojih za nakup Fiata UNO.
Ponudili so ji cenik, z obrazložitvijo, da pa si avtomobil lahko ogleda le na sejmu.
Ko je stranko zanimalo, kakšni so plačilni pogoji in po kakšnem tečaju, se je odgovor glasil: »Po carinskem! Vsak ponedeljek ga imate v Delu.«
Stranka je le debelo pogledala: kakšen neki pa je zdaj carinski tečaj? A prodajalka se ni dala: kar naprej in naprej je zatrjevala, da carinski tečaj obstaja in da je v ponedeljek objavljen v Delu!
V ponedeljkovem Delu pač ni nobenega tečaja in tudi carinski še ne obstaja. Zato se bo že treba malo ozreti naokoli in poiskati tisto štacuno z avtomobili, kjer še niso izumili carinskih tečajev! • D. S.
Prejšnjo sredo je žreb prinesel nagrade naslednjim poslušalkam Radia Žiri oziroma bralkam Gorenjskega glasa: Mici Ušeničnik iz Kranja prejme nagrado PARFUMERIJE HELENA, Saša Pogačar z Bohinjske Bele bo šla po nagrado v MODNO TRGOVINO LEJA; Metka Planina iz Vižmarij pri Ljubljani bo odslej oblečena v lep izdelek MODNEGA PLETILSTVA VENE; Jana Šturm iz Železnikov pa bo gledala "Dannvjeve skrivnosti" z videokasete. Danes (23. decembra) bo Nataša spet razveselila tri, ki ste predlagali najpopularnejše za "NAJ '92" -prisluhnite oddaji na Radiu Žiri.
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.10 10.10
i 0.20
10.40
11.00
11.50 12.00 14.50 17.00 17.10
19.10 19.30 20.05 20.35
22.15
22.50
Program za otroke
Zlati prah: O kraljici in kralju,
ponovitev
Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke
F. Levstik: Kdo je napravil
Vidku srajčico, ponovitev
Sestre, ponovitev ameriške
nadaljevanke
Poslovna borza
Poročila
Omizje, ponovitev TV Dnevnik
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Risanka
TV Dnevnik, Vreme, Šport Žarišče
Film tedna: Vražja punca, nemški film
TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Žarišče
Sova
Radio FM, ameriška nanizanka
Majski cvetovi, angleška nanizanka
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.40 Osmi dan, ponovitev - 16.30, Sova, ponovitev - Fina gospa, angleška nanizanka; Majski cvetovi, angleška nanizanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor - 19.00 Psiho -19.30 TV Dnevnik HTV - 20.00 športna sreda - 22.15 Koncerti Groblje: Slovenski komorni zbor -
PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Koledar/ Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Marijana, francoski animirani film 12.00 Poročila 12.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Velika pričakovanja, britanska nadaljevanka 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Vojni dnevnik 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Lilac bus, britansko-irski film 21.45 Tisoč kilometrov za Hrvatsko 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.00 Zasedanje hrvaškega sabora, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Good sports, 1. del ameriške humoristične serije 20.40 Preizkušnje življenja, dokumentarna serija 21.35 Jezus iz Nazareta, nadaljevanka 22.25 Glasbeni večer 23.50 Horoskop
KANALA
10.15 A shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 18.25 Male živali 18.45 Podobe na filmskem traku 19.00 Ninja želve, risana serija 19.40 MCM 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Kultura 21.00 Devet smrti Ni-oje, ameriški barvni film 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsc he vvelle 23.50 Astrološka napoved 'J.00 MCM
SLOVENIJA 1 RADIO FM
Lee-An ni všeč, ko vidi, kako se Ted poljublja s privlačno Gabv Giradet. Po njenem ne bi smel hoditi z učiteljico s hčerkine šole. Jay se trudi zanetiti Gretchino ljubosumnost, in zato išče dekle, ki bi hotelo iti z njim na večerjo.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program 9.05 Hooper-man 9.30 Novosti, računalniška oddaja 10.00 Angleščina 10.30 Romantična komedija, ponovitev ameriškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Tirolska, najbogatejša dežela z jaslimi na svetu 13.35 Sinha Moča, teleno-vela 14.00 Tekmeci na dirkališču 14.45 Družina Maier 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Niklaas - deček iz Flandrije 15.30 Božič v Bana buni, lutkovna igrica 15.50 Kralj iz Narnije 16.20 Nekoč je bilo ... Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice 16.30 Hevrekal mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 17.35 Luč v temi 18.00 Evropska dvanajsterica 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Columbo: Smrtonosni zadetek, ameriški TV film 21.50 Pogledi s strani 22.00 Aljaska 22.45 Romantična komedija, ameriška komedija; Dudlev Moore 0.25 Čas v sliki 0.30 Manx 1.15 1000 mojstrovin/Poročila
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama 13.10 Čas v sliki 13.20 Leksikon umetnikov 13.25 Od severnega do južnega tečaja, ponovitev 3. dela 14.15 Najlepša prizorišča svetovne književnosti: Dežela pomladi, Mehika B. Travna 15.00 Palača vetrov 17.00 Trenutki iz življenja živali, 3. del 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Hišni duh, Ura duhov 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Božič na Dunaju 22.00 Čas v sliki 23.30 port 22.45 Od severnega do južnega tečaja, 4. del 23.35 Lunin glas, italijansko-francoski film 1.30 Poročila/1000 mojstrovin
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.55 - Pet za pet 11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri
- 19.00 - Nasvidenje jutri -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa -14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema - 18.00 - Voščila, novice -18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
1. RADIO žnu
14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Pehar zdravja - 15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - 16.16 - Od srcB do lonca -16.30 - EPP - 17.15 - Glasbeno popoldne na Radiu Žiri - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 19.00 -Odpoved programa -
KINO
23. decembra
CENTER amer. fant. srhlj. KOSEC ob 16. in 18. uri NOVOLETNI KONCERT PIHALNE GODBE KRANJ ob 20.15 uri STORŽIČ amer. trda erot. VROČA MAČKA ob 18. in 20. uri ŽELEZ AR prem. amer. akcij, filma PRAVA VOJNA ob 18. in 20. uri
ČETRTEK, 24. decembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.30 Program za otroke 9.30 Jakec in čarobna lučka
10.40 O praznikih: Novo leto, ponovitev 3. oddaje
10.10 Koncert za Unicef
12.00 Poročila
15.00 Športna sreda, ponovitev
17.00 TV Dnevnik
17.10 Program za otroke
17.10 Silas, nemška nadaljevanka
17.35 Živ, žav
18.15 Tam stoji pa hlevček
18.30 Že veste... svetovalno izbora-
ževalna oddaja 19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.05 Slovenski božič 20.40 Božič v Evropi 1992 21.50 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.20 Zlatarna, ameriško italijanski film
23.55 Velesovo:  Polnočnica, prenos
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.36 Sova, ponovitev - Radio FM, ameriška nanizanka; Majski cvetovi, angleška nanizanka 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Videole-stvica - 19.30 TV Dnevnik Koper -Capodistria - 20.00 Štiri v vrsto, TV igrica
20.30 Zelena ura - 21.25 Tednik -22.15 Sova - 22.15 Dragi John, ameriška nanizanka - 22.40 Majski cvetovi, angleška nanizanka -
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, 9. del 10.00 Poročila 10.05 Dobro je delati dobro: Za otroke Hrvaške 10.10 Mali božični koncert 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Dobro je delati dobro: Za otroke Hrvaške 14.20 Blagoslovljen božič 15.05 Dobro je delati dobro: Za otroke Hrvaške 16.45 Božič z dvema Sneguljči-cama, risanka 17.30 Božični večer v Sezamovi ulici, otroška nanizanka 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.20 Hrvaške narodne božične pesmi v zagrebških cerkvah 20.40 Srečen božič 21.25 Božič v Evropi, 1. del 22.30 TV dnevnik 22.50 Josipa Lisac in KUD Ivan Goran Kovačič 23.50 Prenos polnočnice iz zagrebške katedrale 1.30 Rojstvo 1.35 Poročila 1.45 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.20 Dobro je delati dobro: Za otroke Hrvaške; Božične pesmi 17.05 Božični večer, ameriški barvni film 19.30 Dnevnik 20.20 Dobro je delati dobro: Za otroke Hrvaške 20.30 Jezus iz Nazareta, nadaljevanka 21.20 Dobro je delati dobro 21.30 Dragi John, humoristična nanizanka 22.00 Dobro je delati dobro 22.20 Božična zgodba, ameriški barvni film 23.55 Neal Diamond: The Christmas special 0.55 Horoskop
KANALA
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 18.20 A shop 18.30 BMX: Tone in Simon Stojko 19.00 Ninja želve 19.30 A shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.32 Slovenci pred božičem 21.10 Kanaliziranje - Komunikacija nove dobe, ameriški dokumentarni film 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Dnevno informativni program 23.30 Poročila v angleščini 23.50 Astrološka napoved 0.00 A shop 0.10 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA 1
9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.05 Čudežna dediščina, pravljični film 10.25 Robin Hood, risanka 11.45 Čarodejna raca, pravljica 13.00 Čas v sliki 13.10 Luč v temi 13.30 Cirkissimo, zadnji del 14.00 Ena, dva ali tri 14.45 Eretak, finski
SLOVENIJA I ZLATARNA
Krakov na začetku druge svetovne vojne. Komaj poročena Teresa zgubi moža in s sinom Christopherjem pobegne v Kanado, kjer že živita zakonca Anna in Štefan. Annin zakon je vse bliže prepadu in tudi njena hčerka Monica ga ne more rešiti. Christopher se zaljubi v Monico...
otroški film 15.05 Tiha noč, angleški otroški film 16.05 Kralj iz Narnije 16.30 Volkovi z VVillobvja, britan-sko-ameriški film 18.00 Evangeličanska večernica 19.00 Sanjski svet lutk 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Luč v temi 20.15 Diamant kralja duhov, TV film 21.55 Oh, smreka, božična zgodba 22.50 Božič v St. Geroldu 23.40 Božje srečanje, skrivnost božične ikone 0.00 Katoliška polnočnica 1.30 Po ročila/Ex li-bris 1.40 1000 mojstrovin
Restavracija CENTER LESCE, Alpska cesta 58
NEDELJSKO KOSILO
Gsviji juhi t t»ite»iniwi, p«ruj i znzek z golimi, Irtiii krompir, Mlini selita, tiili dimili Ispiiji, zi sladico f» blijiki jrmitl«. INFORMACIJE tei.:713-274 ODPRTO od 11 .do 23 .ure
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55
- Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes
- jutri -18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri -
RADIO TRŽIČ
16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja okoli nas -17.00 - Prisluhnite melodijam, ki so zmagovale v Tržiške hitu - 18.05 -Tržiški hit - glasbena lestvica -19.00 - Radijski dnevnik - 19.30 -Božični večer z Radiom Tržič in hišo Dolhar - 22.00 - Vesel Božič in na svidenje jutri -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa -16.15 - EPP - 17.00 - Športni utrinki -17.46 - Iz zgodovine naših krajev -18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila - 18.20 - Lepota not in tonov -19.00 - Odpoved programa -
KINO
24. decembra
CENTER šolska predstava za OSNOVNO ŠOLO LUCIJAN SELJAK ob 16. uri, amer. fant. srhlj. KOSEC ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. VROČA MAČKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film PRAVA VOJNA ob 18. in 20. uri BLED amer. krim. kom. DOBER POLICAJ ob 20. uri
PEPELKA
Radovljica Cankarjeva 76 NOVA TEL. ST. 715-488
Je vredno silvestrovati? Se bom dolgočasil v najdaljši noči? Bo preveč ali premalo ljudi? Pa ambient, bo nežen - npr. razsvetljen samo s svečami? In glasba - bo živa, prijetna, se bo dalo zaplesati in kaj neznansko dobrega zaužiti?
Omenjeni dvomi se v hipu razblinijo ob spoznanju, da ne gre za običajno, marveč za PRAVLJIČNO SILVESTROVANJE V PEPELKI! Prepričajte se! Prisrčno vabljeni!
LAKIRNICA
ZUR/kN
KRANJ, TEKSTILNA 14. TEL.:242 622
Žel vsem svojim strankam zdravja h sreče v novem letu 1993 In se priporoča
PETEK, 25. decembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.10 Program za otroke 8.10 Božične sanje, risanka 8.45 Praznični živ žav 9.45 Tam stoji pa hlevček, ponovitev
10.00 Božični koncert
10.25 Zlatarna, ponovitev ameriško italijanskega filma
11.55 Rim: Urbi et orbi, božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II., prenos s Trga Sv. Petra
12.00 Poročila
12.35 Prišel čas je krog božiča... 13.15 Čarovnik  iz  Oza, ameriški film
14.55 Luč sveta, angleški risani film
15.20 Božični marsovec, kanadski film
16.25 Marija, francoska risanka 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Zimska pravljica 17.25 Cepecepetavček 18.00 Zlati prah: Hvaležni kipci
18.05 Pravljica o pokvečenem božičnem drevescu
18.40 Kelihi
19.06 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum
20.30 Božične pesmi iz mariborske opere
21.25 L. Feuchtvvanger: Uspeh, nemška nadaljevanka, zadnji del
22.10 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 22.45 Sova: Bagdad cafe, ameriška nanizanka 23.15 Drevo iz Cold Sassyja, ameriški film
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.40 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Majski cvetovi, zadnja epizoda angleške nadaljevanke -17.00 P. I. Čajkovski: Hrestač, prenos iz SNG Maribor -19.30 TV Dnevnik - 20.00 Štiri v vrsto, TV igrica - 20.30 Večerni gost: Dr. VValter Kempler - 21.20 R. Stra-uss: Don Kihot, posnetek koncerta orkestra Slovenske filharmonije -22.05 Studio City -
GORENJSKI GLAS
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
7.50 Pregled sporeda 8.10 Poročila 8.25 Božična zgodba 10.00 Poročila 10.05 Legenda in resničnost 10.35 Angel in vojak 11.00 Božična pesem 11.05 Dokumentarna oddaja 12.25 Božični koncert 13.15 Jezus iz Nazaretha, britanska nadaljevanka 14.00 Poročila 14.05 Srečen božič 15.15 Beverly Hills, 90210, mladinska nanizanka 16.00 Poročila 16.05 Lev, čarovnica in omara, ameriški risani film 17.40 Božič v Evropi, 2. del 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vsem na zemlji mir, veselje 20.35 Mernard in duh, angleški barvni film 21.50 Dnevnik 22.15 Božič na Dunaju, posnetek koncerta 23.45 Slika na sliko 0.30 Poročila 0.40 Sanje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
15.55 Neal Diamond: The Christmas special, ponovitev 16.55 Kraljevska poroka, ameriški barvni film 18.30 Oskar med detektivi 19.30 TV dnevnik 20.05 Jezus iz Nazareta, britanska nadaljevanka 20.55 Murphv Brovvn, nanizanka 21.30 Nočna izmena - Šaljivi hišni video. Grace and favor, humoristična nanizanka 22.30 Pot v vesolje, ameriški barvni film 1.50 Horoskop
KANALA
7.45 Božični nagovor patra Benedikta Lavriha 9.25 Astrološka napoved 9.30 RIS, risanke in spoti 10.25 Slovenci pred božičem, ponovitev 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.45 Ci-trarski utrinki, 1. del 12.00 Božični nagovor patra Benedikta Lavriha 13.00 Kanaliziranje, ameriška dokumentarna oddaja 13.50 Dogodek v Podsredi, kratki film 14.15 Vzpon na K-2, dokumentarna oddaja 14.45 Kala, domači film 15.50 Citrarski utrinki 16.10 MCM 18.30 Afrika, 1. del dokumentarne oddaje 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.30 MCM 20.00 Risanke 20.30 Očiščenje, ameriški barvni film 22.00 Čudoviti svet pod morjem, ponovitev 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.15 Tokio pop, ameriški barvni film 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM
SLOVENIJA I
DREVO IZ COLD SASSYJA
Mestece na ameriškem jugu na začetku stoletja. Lokalni poslovnež, starec, ki mu je umrla žena, povzroči velik škandal, ker se oženi s precej mlajšo modistko s Severa. Njegovi že odrasli otroci se je poskušajo zaradi dediščine celo znebiti, ob rami mu stoji le vnuk. Stvar se še bolj zaplete, ko se pojavi nekdanji ljubimec mlade gospe...
TV AVSTRIJA l
6.00 Jutranji program: Textvision 9.00 Čas v sliki 9.05 Charlie Brovvn, risana serija 9.30 Dumbo, ameriška risanka 10.30 Commedv Capers 10.46 Katoliška božična maša, prenos iz Dresdna 12.00 Papežev božični govor in blagoslov 12.30 Sanjski svet lutk 13.00 Čas v sliki 13.10 Leteči razred, nemški film 14.40 Risanke 15.00 Peter Pan in gusarji 15.25 Kralji iz Narnije 15.50 XL-con-cert: Michael Jackson, 2. del posnetka iz Bukarešte 17.00 Dolga pot na Kitajsko 18.30 Zakon puščave, italijanska nadaljevanka 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dogodivščine mladega India-na Jonesa 21.05 Zvezde v maneži, 30. dobrodelna cirkuška predstava 21.60 Profesionalec II, francoska akcijska kriminalka 0.25 Čas v sliki 0.30 Božič v Connecticutu, ameriška komedija 2.10 Poročila/Ex libris 2.20 1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska napoved 9.00 Čas v sliki 9.05 Luč v temi 13.10 1000 mojstrovin 13.20 Leksikon umetnikov 1325 Od severnega do južnega pola/Pozabljeno sorodstvo, Krščanski Židi v Izraelu 15.00 Princesa Alexandra, francoska nadaljevanka 16.30 Salzburški božič 16.40 Okolica Dunaja 17.25 Družina Leitner 18.00 Čas v sliki 18.05 Hišni duh 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Štiri ženske so odveč, TV film 21.05 Stanlev in Iris, ameriški film, 1990, Jane Fonda. Robert De Niro 22.45 Čas v sliki 22.50 Baroque duet: Kat hleen Battle - Wynton Marsalis 0.10 Neverjetne zgodbe 0.35 Poro-čila/Ex libris 0.45 1000 mojstrovin
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20
- Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje -
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, Danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija -
RADIO TRŽIČ
16.00 - Pozdravljeni 16.10 - Obvestila -16.30 - Danes v Tržiču -17.05 - Glasbena delitacija - 17.45 - Prisluhnite izbrani glasbi in nekaterim zanimivostim - 18.60 - Kaj pripravljamo za jutri - 19.00 - Slovo -
l. RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa - EPP -10.00 - Božične in novoletne čestitke obrtnikov in podjetij - 12.00 -Božična duhovna misel - 12.10 -Božične in novoletne čestitke obrtnikov in podjetij - 21.30 - Odpoved programa -
KINO
25. decembra
CENTER prem slov kom BABICA GRE NA JUG ob 17., 19 in 21. uri STORŽIČ prem. amer. melodr DOKTOR ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. hum. melodr. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17.30 in 20 uri DUPLICA prem. amer. fant. srhlj. KOSEC ob 18 in 20. uri KOMENDA amer akcij, film RICOCHET ob 19 uri
SOBOTA, 26. decembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.15 Zlati prah: Hvaležni kipci 820 Radovedni Taček: Oblak 8-30 Lonček, kuhaj: Palačinke z
orehi, skuto in čokolado 8.45 Zlata ribica: Slovo, nadaljevanka 9.15 Klub klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Zelena ura, ponovitev 13.00 Večerni  gost:   Dr. VValter
Kempler, ponovitev 13.50 Tednik
14.40 Marijana, francoska risanka 15.05 Angelski trg, ameriški film 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik
17.10 Slovenija, ljubezen moja, dokumentarna oddaja
18.10 Prisluhni mo tišini
18.30 Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuseja
19.00 Risanka
19.15 Žrebanje 3x3
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip
20.30 Komu gori pod nogami? 21.35 Zadnji beg, angleška nadaljevanka 2225 TV dnevnik. Vreme, Šport 23.00 Sova
23.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka
020 Most tišine, ameriški film
SLOVENIJA 1
SAGA O DIVJEM ZAHODU
ameriška nadaljevanka; igrajo: Robert Duvall, Diane Lane, Tommy Lee Jones, Robert Urich, Anjelica Huston, Rick Schroeder; Dogajanje je postavljeno v pozno devetnajsto stoletje in je zgodba o transportu živine iz Teksasa v Mon-tano. Glavna junaka sta McCrae in Call, partnerja in prijatelja. Njuna značaja sta zelo različna; prvi je romantik, ki se dobro znajde v ženski družbi, drugi je oster in nepopustljiv. Nadaljevanka je ljubezenska in pustolovska zgodba - prava ameriška saga, ki prikazuje junake in zločince, poštena in lahka dekleta, Indijance in koloniste - živahni ameriški zahod torej, ki je zmeraj privlačen in zanimiv.
RADIO TRŽIČ
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Nekaj vam imamo povedati o uporabi izraza Slovenska kakovost - 1720 - Kulturni Babilon -17.45 - Izvolite, vstopite prosim -18.50 - Tudi jutri se slišimo -19.00 -Na svidenje -
14.40 Po puščavskem viharju, ponovitev - 15.30 Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Drevo iz Cold Sassvja, ameriški film -17.45 Poglej in zadeni -18.30 Domači ansambli: Ansambel Roberta Zupana -19.00 Cirkuški festival v Monte Carlu, 4. del 19.30 TV dnevnik 20.05 Ljubljana: Športnik leta, prenos iz Cankarjevega doma - 21.05 Marilvn Monroe - še neznana zgodba, ameriški film - 23.20 Božič na Dunaju, posnetek koncerta -
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
RADIO KRANJ
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke -11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življenje, danes do 13-ih - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja - sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo-dopivec - 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija -
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 920 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri
- 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje -
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.40 - Minute za družino -15.00 - Dogodki danes - jutri
- 15.30 - Prenos dnevno-informati vne oddaje Radia Slovenija - 16.00
- Napoved programa - 16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca -16.30 - EPP - 17.00 - Športni utrinki
- 17.10 - Razvedrilno popoldne -18.00 - Novice - obvestila - mali oglasi - somrtnice - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
26. decembra
CENTER amer. ris. PETER PAN ob 15.30 uri, slov. kom. BABICA GRE NA JUG ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. melodr. DOKTOR ob 16. in 18. uri. prem. amer. trde erot. DOKTORICA POHOTA ob 20. uri ŽELEZAR amer. hum. melodr. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIK ob 17.30 in 20. uri DUPLICA amer. ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 16. uri, amer. fant. srhlj. KOSEC ob 18. uri, amer. trda erot. VROČA MAČKA ob 20. uri TRŽIČ prem. amer. akcij. kri. RICOCHET ob 18. in 20. uri
NARAVNO ZDRAVILIŠČE "TRIGLAV" MOJSTRANA Savska c. 2
OBJAVLJA
prosto delovno mesto za nedoločen čas
KV KUHARJA
1 oseba
POGOJI:
— IV. ali V. stopnja SGŠ Bled - smer kuhar ali kuharski tehnik
— dve leti delovnih izkušenj
— higienski minimum
— poskusno delo dva meseca
— državljanstvo Republike Slovenije
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Naravno zdravilišče "TRIGLAV" Mojstrana, Savska c. 2, tel.
891-020.
Milje 13, 64212 Visoko
tel.:(064) 43-345 in (061) 651-247
Poslovnim partnerjem In vsem kupcem želimo vesele božične praznike
in srečno novo teto
NEDELJA, 27. decembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.50
9.50 9.55 10.35
11.00
11.30 12.00 12.05 12.35
13.05 15.35
17.00 17.10
18.40 18.50 19.10 19.20 19.30
20.30 21.35 21.50
22.40 23.15
Program za otroke, ponovitev
Zlati prah: Kaj je več vredno Živ, žav, ponovitev Silas, ponovitev nemške nadaljevanke
Od Kolpe do Rabe AFS France Marolt Obzorja duha Poročila Ljudje in zemlja Domači ansambli: Ansambel Roberta Zupana Begunci, tu z nami Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka TV Dnevnik
Ko bom ljubljena, ameriški film
Zlati prah: Zvezdooki Ovčar TV mernik Risanka Slovenski loto
TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Zrcalo tedna
Zdravo
O praznikih, 4. oddaja Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija
TV dnevnik. Vreme, Šport Sova
Družina Addams, ameriška nanizanka
Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka
SLOVENIJA
MOST TIŠINE
igrajo. Lee Remic, Marlee Mat-lin, Michael O'Keefe, Candace Brecker... Film je pretresljiva družinska drama, ker utečeno življenje treh generacij nenadoma prekine kruta nesreča. Gluhonemi zakonski par Peggv in John živita več kot idilično življenje skupaj z malo Lizo, hčerko, ki se rodi neprizadeta. Za veliko noč odpotujejo k ženinim staršem, a se zgodi nesreča, v kateri mož premine, Peggv za nekaj časa ostane psihično ohromljena, za hčer poskrbijo njeni starši. Ti so vse bolj navezani na vnukinjo, predvsem se nanjo naveže mladostna stara mati, ki gre tako daleč, da jo hoče celo posvojiti. Peggv, ki medtem okreva, se upre...
RADIO TRŽIČ
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.30 - Dober dan - 10.40 - Tudi v Peku na Deteljici je marsikaj novega - 11.05 - Potuj z menoj - 11.40 -Iz orumenelih zapisov - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 -Nedeljska duhovna misel - 1225 -Podrobnosti iz našega vsakdanjika -12.50 - Obvestila -13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje -14.00 - Ob jubileju Stanovanjske zadruge -14.35 - Glasbena lestvica Slovenca -15.20 - Napoved sporeda za torek - 15.30 - Slovo -
15.20 Sova, ponovitev - Popolna tujca, ameriška nanizanka; Joseph Conrad, francoska nadaljevanka -16.45 Športna nedelja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Videogodba - 20.30 Ognjene čarovnije za boginjo vulkana, nemška dokumentarna oddaja - 21.00 Športni pregled - 21.30 Koncert pihalnih orlćestrov ob 80-letnici Bojana Adamiča -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
RADIO KRANJ
8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak - 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače - tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi -17.00 - Nedeljski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe - 19.00 - Prenos Radia Slovenija -
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci -16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja -18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri -
1. RADIO Žffil
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Novoletne čestitke obrtnikov in podjetij -11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice - obvestila - mali oglasi -11.30 - Športni dogodki - 11.40 -Sprehod po kinodvoranah -12.00 -Nedeljska duhovna misel - 12.15 -EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi občanov -13.00 - Novoletne čestitke in pozdravi obrtnikov in podjetij - 22.00 - Odpoved programa -
KINO
27. decembra
CENTER amer. ris. PETER PAN ob 10. uri, slov. kom. BABICA GRE NA JUG ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. melodr. DOKTOR ob 16. uri, amer. trda erot. DOKTORICA POHOTA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. ris. OLIVER IN DRUŠČINA ob 15. uri, amer. hum. melodr. OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17.30 in 20. uri DUPLICA prem. amer. krim. OSUMLJENI ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. ris. film PETER PAN ob 16. uri, amer. akcij. krim. RICOCHET ob 18. in 20. uri
OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ
objavlja prosti delovni mesti
1. SOCIALNI DELAVEC
s polovičnim delovnim časom, za določen čas, od 4.1. 1993 do 31. 12. 1993,
2. KNJIŽNIČAR
za določen čas, od 4.1.1993 do 31. 8.1993, s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom o osnovni šoli, in imeti VI. oz. VII. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po končanem zbiranju prijav.
BOUTIOUE SPODNJEGA PERILA
mm
PRODAJALNE: REGINČEVA 6, KRANJ LANGO HIŠA - KINO STORŽIČ, KRANJ STARI MAYR - NA VRTU, KRANJ CANKARJEVA 68 a, RADOVLJICA
TRUDIMO SE, DA VAM ZA VSTOP V PRODAJALNE ROMANA NE J30 ŽAL
SE PRIPOROČA
mm
NOVOLETNI POPUST!
Vesel Božič in srečno novo leto 92!
PROGRAM TV SLOVENIJA
7.35 7.35
7.40 7.50
8.10 8.35
10.15
10.55 11.10 1125 11.40 12.00 16.20 16.55 17.00 17.10 17.10 1725
17.50 17.56
18.10 18.45
19.05 19.30 20.05 20.35
22.45 23.10 23.20
Praznične počitnice
Zlati prah: Zvezdooki ovčar,
ponovitev
Risanka
J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj,
lutkovna igrica
Batman, ameriška risanka
Rojstvo   Beatlov, ameriški
film
Uspeh,  ponovitev nemške
nadaljevanke
TV mernik, ponovitev
Forum, ponovitev
Utrip, ponovitev
Zrcalo tedna, ponovitev
Poročila
Dober dan. Koroška Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Radovedni Taček: Darilo Zlata ribica: Gregor, nadaljevanka
Zlati prah: Čarobno ogledalo O praznikih, ponovitev 4. oddaje
Obzorja duha, ponovitev W.  Fend:  Moja  knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija Risanka
TV Dnevnik, Vreme, Šport Žarišče
Jean Gorandoux: Za Lukreci-jo, posnetek gledališke pred-stve
TV Dnevnik, Vreme, Šport
Napovednik
Sova
Korak za korakom, ameriška nanizanka 2/13, Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka, Znaki zodiaka, nemška nanizanka 2/12
SLOVENIJA 1
KO BOM LJUBLJENA
igrajo: Stefanie Povvers, Kat-herine Helmond, Crvstal Bernard; Najmlajša, Julie VVeston ima samo še osem tednov do poroda, v zakonu pa že škriplje. Mož je nepopravljiv kockar, zato ji navsezadnje preki-pi. Odloči se za ločitev. Druga, Maxine Hovvard se ukvarja z modo in je živi primer uspešne poslovne ženske, ki ima malo časa za dom in otroke. Njen mož se sploh ne more meriti z njo in zato je med njima veliko hude krvi. Beseda da besedo in tako tudi Maxine nekega dne zdrvi k odvetniku. In tudi tretja. Barbara Patterson, uglajena in premožna dama srednjih let, ki se je poročila pri dvajsetih in je vedno naredila vse, kar je bilo v prid moževi karieri, se znajde pri istem odvetniku. Njena prizadetost je morda največja. Mož jo je varal z žensko, na katero ne bi niti v sanjah pomislila. Zakonske stiske zbližajo tri različne ženske, tako da hitro najdejo skupni jezik.
in odmevi - radio Slovenija -1620 -Skriti reporter - 1720 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri -
RADIO TRŽIČ
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.10 Sova, ponovitev - Družina Addams, ameriška nanizanka, Joseph Conrad, francoska nadaljevanka - 17.30 Športni pregled, ponovitev - 18.00 Slovenska kronika -18 10 Regionalni programi - Lju-bljfana -19.00 Videošpon -19.30 TV Dr.avnik RAI 3 - 20.00 Besede, besede, TV igrica - 20.30 Gospodarska oddaja: R&R - 21.10 Sedma steza - 21.40 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Svetovno prvenstvo, 12. oddaja - 22.45 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Jean-Jacques Beneix: Rose-lyne in levi, francoski film -
16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 1620 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.20 -Gost v torek - 18.15 - Klepet s poslušalci o zimskih razmerah na cestah - 19.00 - V četrtek na svidenje
1. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
RADIO KRANJ
L RADIOM
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20
- Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki
14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.15 - Od srca do lonca -16.30 - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program - 18.00 -Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 - Mladinski program - 19.00 -Odpoved programa -
KINO
28. decembra
CENTER slov. kom. BABICA GRE NA JUG ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer. krim. OSUMLJENI ob 18. in 20. uri
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
sreda - 30. decembra Še zadnjič letos, lepo pozdravljeni, dragi moji prijatelji. Spet ste nam poslali veliko kupončkov in glasovali za svoje najljubše pesmi, ki jih boste lahkoslišali v sredo, 30. decembra, popoldne na RADIU ŽIRI.
1. Čudežna polja - 25 ur na dan
2. Guns'n'Roses - November Rain
3. Simona VVeiss - Mati
4. Vaja Con Dios - Heading for a fall
5. California - Ne pozabi me
6. Chriss de Burgh - By my side
7. Zlatko Dobrič - Ni važno, če govorijo
8. Sendi - Ko bi vedel
9. Barfly - Ob 9h zjutraj
10. Hajdi - Nisem važna NOVA PREDLOGA: Tomaž Domicelj - Škofjeloški grad Whitney Houston - I VVill Always Love You
Kupone (na dopisnici) pošljite na naslov: RADIO ŽIRI, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Čakajo vas lepe nagrade! Vse vabim v svojo družbo (ob sredah, na RADIU ŽIRI) tudi v letu 1993! Srečno!
Nataša Bešter
KUPON
glasujem za pesem:
novi predlog:
moj naslov:
TOREK, 29. decembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.20 920
9.30 9.40 10.05 11.00 11.30 12.00 14.15
15.00
17.00 17.10 17.10
1725
17.35
17.55
18.30 18.40 19.10 1920 19.30 20.05 20.35 21.40
22.30
22.55 23.15
Praznične počitnice Zlati prah: čarobno ogledalo, ponovitev Risanka
Batman, ameriška nanizanka Zgodbe iz školjke Sedma steza
Prisluhnimo tišini, ponovitev Poročila
Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Svetovno prvenstvo, ponovitev Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Jean Jacques Beneix, Roselvne in levi, ponovitev francoskega filma
TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhajl - Ježki v kokosu
Jakec in čarobna lučka, risana serija
Denver - poslednji dinozaver, ameriška nanizanka Meta Brulec: Kroki veliki krokodil
Zlati prah: Junak po pomoti Alpe-Donava-Jadran Risanka Napovednik
TV Dnevnik, Vreme, Šport
Žarišče
Osmi dan
Sestre, ameriška nadaljevanka, 2/7
TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče
Poslovna borza Sova
Fina Gospa, angleška nanizanka
Saga o Divjem zahodu, ameriška nadaljevanka
SLOVENIJA 1
ROJSTVO BEATLOV
igrajo: Stephen Mackenna, Rod Cubertson, Jon Altman in drugi; 0 nič kaj obetavnih začetkih Beatlov pripoveduje igrani film Rojstvo Beatlov. V skopih obrisih pokaže okolje, iz katerega so izhajali. Pokaže nam klube, v katerih so nastopali, spremljamo jih na njihovi prvi turneji v Nemčijo. Skupina, ki je odpotovala v Kam-burg, kjer je našla svoje prve privržence, je bila drugačna od tiste, ki se je kasneje proslavila po vsem svetu. Film tudi ne spregleda Lennonove poroke z dolgoletno prijateljico Cvnthio in srečanja Beatlov s kasnejšim menedžerjem, ki je s svojo vztrajnostjo pripomogel do njihovega uspeha.
13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri
RADIO TRŽIČ
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja okoli nas -17.00 - Prisluhnite melodijam, ki so zmagovale v Tržiškem hitu -18.05 -Tržiški hit - glasbena lestvica -19.00 - Radijski dnevnik - 19.30 -Božični večer z Radiom Tržič in hišo Dolhar - 22.00 - Vesel Božič in na svidenej jutri -
15.30 Sova, ponovitev - Korak za korakom, ameriška nanizanka; Jo seph Conrad, francoska nadljevan-ka, Znaki zodiaka, nemška nanizanka - 17.20 Svet poroča - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Orion -19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 Besede, besede, TV igrica 20.30 Glasba, shovv in ciskus: Euro-musica, posnetek glasbene prireditve iz Kijeva - 2125 Omizje - 23.25 Svet poroča, ponovitev -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, danes do 13-ih - 13.30 -Napoved popoldanskega programa pod geslom "zabava vas Braco Koren" - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, Bracov klepet - 18.00 - Voščila, novice -19.45 - Dogodki jutri, prenos Radio Slovenija -
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20
- črna kronika - 12.55 - Pet za pet -
l, RADIO ŽIRI
12.00 - Napoved programa -12.15 -Ceste-vreme - 12.30 - Devizni tečaj -12.40 - EPP -13.00 - Novoletne če stitke obrtnikov in podjetij - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - RA Slovenija - 16.00 - Novoletne čestitke in pozdravi obrtnikvo in podjetij - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
29. decembra
CENTER amer. akcij, film RICOCHET ob 10. uri, slov. kom. BABICA GRE NA JUG ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film RICOCHET ob 16. in 18. uri. amer. trda erot. DOKTORICA POHOTA ob 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto!
cekar
BLED
Sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 199S
želimo vsem, ki nas obiskujete!
Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor
objavlja prosta dela in naloge:
ZDRAVSTVENI TEHNIK
— 1 delavec-ka za nedoločen čas
— 1 delavec-ka za določen čas
Pogoji: V. stopnja izobrazbe zdravstvene usmeritve, 6 mesecev delovnih izkušenj, smisel za delo s starimi ljudmi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
GORENJSKI GLAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU
V nedeljo so se zaprla vrata 33. novoletnega sejma na Gorenjskem sejmu v Kranju - zaradi odlične sejemske ponudbe je tudi tokrat sejmišče obiskalo nekaj desettisoč obiskovalcev. Tudi Gorenjski glas je, v sodelovanju z organizatorjem PPC Gorenjski sejem, spremljal Novoletni sejem s posebnimi prilogami časopisa. Zadnja od sejemskih prilog je izšla danes - v prvi ob otvoritvi sejma 11. decembra pa smo zastavili nagradno vprašanje in nanj prejeli goro odgovorov. Vsi so bili popolnoma pravilni, saj je bilo treba zapisati vsaj dva razstavljalca na Novoletnem sejmu. Na večini dopisnic je bilo napisanih vsaj pet, deset razstavljalcev, prejeli pa smo precej zelo temeljitih odgovorov oziroma na drobno popisanih dopisnic z naštetimi desetinami razstavljalcev. Vsem, ki ste nam poslali odgovore, najlepša hvala - vseh 33 nagrajencev (ker je bil 33. novoletni sejem) smo o nagradah obvestili po pošti.
IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE
NAGRADNA KRIŽANKA
Sponzorji današnje križanke Kroj, Odeja in Šešir iz škofje Loke vam želijo prijetne božične praznike in uspešno novo leto.
1. nagrada: bon v vrednosti 10.000 SIT za nakup v tovarniški trgovini KROJ Škofja Loka
2. nagrada: klobuk (moški ali ženski) iz programa tovarne ŠEŠIR iz Škofje Loke
3. nagrada, izdelek iz programa BIO prispeva tovarna ODEJA iz Škofje Loke
Izpolnjen kupon nalepite na dopisnico ter pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Kranj do četrtka, 7. januarja, do 8. ure. Ne pozabite napisati svojega naslova. Želimo vam veliko sreče pri žrebanju in užitka pri reševanju.
Kranj
V soboto, 19. decembra, so na oddelku šport veleblagovnice KOKRA GLOBUS izžrebali naslednje nagrajence:
1. nagrada: Simona Kuhar, Zg. Duplje 47, Duplje
2. nagrada: Franci Faganel, Podnart 68, Podnart
3. nagrada: Matjaž Šturm, Selca 136, Selca
Tri tolažilne nagrade je žreb dodelil: Marjani Plaznik, Sp. Jezersko 18, Jezersko, Vinku Habjanu, Mladinska 2, Kranj in Saši Lazar, Zg. Sorica 26, Sorica.
NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICE
VELEBLAGOVNICA $KQHA LOKA
Izpolnjeni kupon z vpisano rešitvijo, nalepljen na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do 6. januarja. Vse tiste, ki so svoje rešitve že poslali na naslov Veleblagovnice Nama v Škofji Loki, obveščamo, da bodo tudi njihove rešitve dostavljene v uredništvo in bodo pri žrebanju upoštevane.
NENADNA
POLETNA PAOAVMA
KRAUEVttA NA JUŽNEM POBOČJU UMALAJE
ELEMENT KOM
OKRU M2ENR
OESM PRITOK MORA*
MOČ*
MESTM
R0K0VNJAC
VLAĆUC
2T
TT
iT
žrvCM
PRETRES
25
zaokroZ.
VSOTA
MLMN
ROZMAN
TOČ PULT POGOVORNO
THOMAS
EOtSON
ROGER VAMI
NAPOVED SPOREDA
3LK KHMKA ZVOONM BARVAMI
27
PLOVNA EVROPSKA REKA
IME IN PRIIMEK ANGL POMORŠČAKA
«REŽ
KUSTlifilCE
KMEČKO OPRAVILO
23
24
BRANE MANC
SLADKOVODNA RI8A
NASLOV PREŠERNOVE PESMI
PTIČ SEV M0RU NJORKA
RUS. SKLAD 1804-1857
MURAT SAKU
SLOV ATLET TEKAČ ČEZ
OVNE »TANKO)
MONGOLSKI VLADAR
•CŽM
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
n	12	13	14	15-	16	17	16	19	20
21	22	23	24	25	26	27	28	29	
NEKD DRŽ
oeriGRisu
2T
OSAMITEV IZOLACUA
NAJVEČJA MRV LUKA IOPJGI
T9"
12
MESTOM
DRŽAVA VZDA
PPJPADNK TATAROV
MESTO V SREDNJI FRANCU
T0MAZ LAJOVtC
NADSTROPJE
2T
NAJUSP AVSTRALSKI TEMSKI IGRALEC IROONET)
RODOVITEN DANSKI OTOK
SOBICA STANIČA
GRŠKA BOGINJA NESREČE
OKROGLA PLOŠČA ZAMET
VDAU1NO
MIT
LETALEC 0EDAL0V SM
OSEBA IZ DR ZlVAGA
AM LET DRUŽBA
ENA 00 DEVETIM ZEVSOVH HČERA
TT
13
16
ŠPORTNIK NA KOLESU
14
DEL 3AR0ER08E
SLPESMK MATEJ
REKA V RUSU
POSUŠENE GROZDNE JAGODE
LUKAV IZRAELU
42 KM DOLGA OŽNANA MALAKI
SLOV PESMK
(LOJZE)
10
21
2T
CVETO ZAPLOTNIK
Kako je Jože iz Kranja igral Fair play, Catch the cash, Turbomatic international in Igro treh dežel
Zgodba o poslovni napaki
Matematično pravilo, da štirje minusi dajo plus, v Fair plavu, Catch the cash, igri treh dežel, Turbomatic international in v drugih "investicijskih sistemih", ni (ob)veljalo; Jožetu iz Kranja so štirje minusi iz štirih (različnih) sistemov prinesli - še večji minus.
Ko je že pokojna jugoslovanska država slovenskim državljanom pobrala devize, ki so zdaj kot javni dolg nove slovenske države "zamrznjene" v poslovnih bankah, in ko se je zalomilo varčevalcem banke Les (in še nekaterim), so prišli "ljudje z idejami" in Slovence navdušili, da so svoje težko privarčevane prihranke potegnili iz nogavic in jih velikodušno na-ložili v sisteme Fair play, Catch the cash, Drei Lander Spiel... Mnoge, ki so se spustili v tovrstne "igre", zdaj močno boli glava, bentijo čez organizatorje sistemov in državo, ki je dopuščala, da se je vse to dogajalo in da se je denar prek Karavank prelival k našim sosedom, pa čeprav bi ga naše gospodarstvo bržčas bolj potrebovalo kot avstrijsko. Naš anonimni Jože iz Kranja je drugačen: ne benti čez državo, ne vpije na organizatorje in čeprav je "pridelal" velik minus, vse skupaj jemlje kot lastno poslovno napako, kot posel, pri katerem je bil premalo spreten in hiter, in kot nauk, ki mu veleva, naj za predah raje kupuje srečke trikrat tri, igra loto in podobno.
* Jože, v enem letu ste poskušali srečo v štirih "sistemih". Je to strast, igralska žilica? "Vsak Slovenec ima nekaj igralniške krvi in domala vsakega občasno malo zanese. Ko so se pri nas razširile "verižne igre", se je ponudila možnost, da s sorazmerno malo vloženega dela v dokaj kratkem času veliko zaslužiš. Peščici je to uspelo (poznam nekoga, ki je pri Catch the cashu zaslužil tristo tisoč mark), večina - in jaz sem bil v njej - je šla v minus."
Fair play - prva izkušnja in prvi minus
* Čeprav ima igra Fair play lepo in obetavno ime, se boste verjetno strinjali, da konec za številne ni bil posebno "fair". Kakšne so vaše izkušnje? "Igra je bila zasnovana takole: vsak je moral položiti 23.800 šilingov in pridobiti še dva "vlagatelja", prav tako tudi vsak naslednji. Ko je bila piramida postavljena, je prvi na vrhu dobil osnovni ček in priložnost, da mu je kasneje nekaj kanilo še iz t.i. avtomatike. Problem je nastal, če tisti, ki so bili v piramidi pod tabo, niso delali oz. jim ni uspelo pridobiti dveh novih vlagateljev.
V začetku je bilo za "veriženje" veliko zanimanja in navala. Na vplačilnih mestih na avstrijskem Koroškem je bilo mogoče viden ljudi vseh vrst - od revnih do bogatih, od tistih z nekaj razredov osnovne šole do visoko izobraženih. Tisti, ki so znali na hitro pridobiti ljudi za igro, in se niso ozirali na to, kaj se bo z njimi zgodilo v nadaljevanju, so v kratkem času veliko zaslužili; vsekakor pa precej več kot tisti, ki so bili korektni do partnerjev, ki so pod njimi "polnili" piramido. Jaz sem bil korekten. Pridobil sem sedem "vlagateljev", vendar nikomur nisem ničesar obljubljal in vsakomur sem tudi jasno povedal, kaj ga lahko doleti. To je tudi razlog, da nimam slabe vesti, da lahko vsakemu pogledam v oči in da mi tudi nihče ne očita, češ da sem ga zavedel."
* Koliko ste vložili, koliko dobiti nazaj?
"Vložil sem štirikrat po 23.800 šilingov oz. skupno nekaj več kot 95 tisoč šilingov. Ker vsi, ki so bili v piramidi pod mano, niso pridobili novih dveh igralcev, mi nobene ni uspelo postaviti do konca, zato sem dobil le tri delne čeke v skupni vrednosti nekaj več kot 60 tisoč šilingov."
* Ste tako kot mnogi drugi igrali s sposojenim denarjem?
"Vlagal sem le svoje prihranke. Sodelavki Francki sem nekaj denarja celo posodil. Ko je pridobila enega igralca, mi je omogočila izplačilo delnega čeka, medtem ko sama doslej še ni prejela ničesar in mi formalno še vedno dolguje 23.800 ši-
lingov. Ker pa vem, da slabo zasluži in da mi denarja ne more vrniti, sem znesek že prištel k svojemu minusu."
* Je še kaj upanja, da boste minus vsaj zmanjšali, če vam ga Že ne bo uspelo izničiti? "Možnosti so po mojem pesimističnem prepričanju zelo majhne. V Avstriji "predavanj" in vplačil ni več. Pri nas so v nekaterih krajih še vedno, a le za to, da bi ljudi prepričali, naj s sistemom in iskanjem novih igralcev nadaljujejo, če hočejo dobiti nazaj svoj denar."
Turbomatic international -11 tisoč šilingov minusa
I * Čeprav vam Fair play ni prinesel niti šilinga dobička, ste poskusili srečo tudi v sistemu Turbomatic international.
"Igra se je začela na Štajerskem, razširila pa se je tudi na Gorenjsko. Vsak igralec je moral vložiti sedem tisoč šilingov. Ko je prišel na vrh piramide oz. je imel pod sabo šest igralcev, je dobil ček za osem tisoč šilingov, s tem pa tudi možnost nadaljnjega sodelovanja v igri. Sistem je imel več stopenj: na tretji so obljubljali izplačila v vrednosti 52 tisoč šilingov, na peti 403 tisoč, na zadnji, osmi, pa kar pet milijonov. Ko sem vse skupaj malo preračunal, sem ugotovil, da so bile že možnosti za drugo stopnjo zelo malenkostne, vse nadaljnje pa so se mi zdele kot (neuresničlji-va) pravljica. Ta igra se je od Fair plava razlikovala v tem, da napredovanje v piramidi od spodaj proti vrhu ni bilo odvisno od tega, koliko vlagateljev si pridobil. Piramida se je polnila samodejno oz. tako, kot se je povečevalo število igralcev. Tisti, ki pa so koga pridobili, pa so od vsakega prejeli tisoč šilingov."
* Kam se je prevesil jeziček na tehtnici, ko ste sešteli vložke in prejemke?
"Iz osnovnega vložka sedem tisoč šilingov sem verjetno po pomoti namesto osmih tisoč šilingov prejel šestnajst tisoč, kasneje pa sem vložil še dvakrat po deset tisoč šilingov, dobil pa nič. Skupni minus je bil enajst tisoč šilingov."
Igra treh dežel -samo vplačila, izplačil pa nič
* Vaša tretja postaja (križevega pota) je bila Igra treh dežel ali po nemško Drei Lander Spiel. Kako široko ste jo "zgrabili"? "Igralci smo se najprej zbirali pri Jelenu v Kranju, nato pa na sejmišču. Vsak je moral najprej vplačati 3.600 šilingov. Ko je pridobil tri nove igralce, se je uvrstil na deseto mesto v sistemu ter dobil za vsakega novo-pridobljenega po 1.200 šilingov (skupno 3.600) in še deset list-
\ mm
kov avstrijskega lota. Vsako napredovanje na lestvici mu je prineslo čedalje več listkov lota (in več možnosti za dobitke), od vsakega novega vplačnika pa avtomatično sto šilingov. Jaz nisem imel srečne roke: vplačal sem trikrat po 3.600 šilingov, skupno torej 10.800, dobil pa nisem nič. Če sem natančnejši: prejel bi lahko sto, dvesto šilingov, vendar se mi ni zdelo vredno, da bi samo zato odpiral žiro račun."
Catch the cash -pokrival staro izgubo, a pridelal novo
In že smo pri Catch the cashu -"investicijskem sistemu", ki je navdušil tudi več tisoč Gorenjcev. Kako ste jo odnesli? "Čeprav sem nad tovrstnimi igrami že po malem obupaval, pa so me soigralci iz Fair plava prepričali, da je to sistem, ki se odlikuje po tem, da vplačila niso posebno visoka (900 mark), da je v piramido mogoče sebe vpisati tudi večkrat in da zanesljivo prinaša dobiček. Ko sem videl množico ljudi v hotelu Creina, vrsto pred vplačilnimi mesti in izplačevanje čekov, me je po enotedenskem premisleku spet premamilo. Vse sem postavil na kocko in si zastavil cilj, da s Catch the cashom pokrijem vso dosedanjo izgubo oz. da minuse spremenim v plus. Sredi februarja sem vplačal 33-krat po 900 mark oz. skupno 29.700 mark. Ker je bil to sposojeni denar, nisem mogel vlagati naprej, ampak sem moral počakati na izplačila. Ko sem z rednimi čeki in s čeki iz avtomatike zaslužil 12 do 13 tisoč mark dobička, sem hotel zajeti s še večjo zajemalko in sem 16. marca vplačal novih 39.600 mark. Teden kasneje sem več kot polovico vloženega že dobil nazaj, dodal še nekaj zraven in vplačal še 32.400 mark. Tudi tokrat mi je dobro polovico zneska še uspelo iztržiti, potem pa se je sistem potopil."
* Večina kritizira organizatorje iger, vi pa ste drugačni: vse skupaj ocenjujete kot lastno poslovno napako. Kako to?
"Za vse igre sem se odločil prostovoljno, po razmisleku in samo zato, da bi kaj zaslužil. Ker mi to ni uspelo - nasprotno: vse sem končal z izgubo, lahko ugotovim le to, da je bila to moja poslovna napaka, ki mi je pobrala precej prihrankov in s katero sem pridelal okrog 20 tisoč mark izgube. Nekateri izgubljajo pri trgovini, v proizvodnji in pri drugih poslih, jaz pa sem pri Fair plavu, Catch the cashu itd. Čeprav se mi zdi, da je država te igre zavestno dopuščala (verjetno samo zato, da bi državljane odvrnila od perečih vsakdanjih problemov), pa je za narodno gospodarstvo škoda, da je veliko kapitala "odteklo" prek meje."
Kdo se bo šel tožarit na Dunaj?!
* Se vam ne zdi, da je bilo veliko ljudi zavedenih? Pravila igre in pogodbe so bile vsaj v začetku samo v nemškem jeziku. "Prepričan sem, da mnogi, ki so se odločili za igre, niso niti vedeli, kako poteka, kakšna so pravila itd. Ko so v Creini videli množico ljudi pa tudi to, kako se (ob gromkem ploskanju) delijo čeki za 2.400 mark, jih je premamilo, ne da bi proučili sistem. Nekateri so to spretno zlorabili, zavedli ljudi, zaobšli poštenje in moralnost ter tudi z njihovo pomočjo in na njihov račun dobro zaslužili. Ko pa so se vplačila in izplačila ustavila, so mnogi ogorčeno obtoževali in grdo psovali voditeljico srečanj v Creini, gospo Miro, češ da jih je zavedla. Jaz tega ne morem trditi; zdi se mi, da je pravila igre pojasnjevala zelo korektno. Da so bila pravila v nemščini, je bilo verjetno narejeno zavestno; najbrž zato, da bi igra izgledala bolj resno in da se ljudje ne bi preveč poglabljali v vsebino. Ko smo, na primer, pravila za Fair play prevedli v slovenščino, se je izkazalo, da v njih jasno piše, da igralec lahko denar tudi izgubi. Organizatorji igre so verjetno predvidevali, kakšen bo konec, zato so v pogodbe tudi napisali, da spore rešuje pristojno sodišče na Dunaju. Povejte mi, kdo se bo šel za nekaj tisoč mark tožarit v Avstrijo."
* Neuradno je slišati, da nekateri bolj ali manj resno poskušajo pomagati iz stiske razočaranim (in zavedenim) igralcem Catch the casha. Kdo vse?
"Ko je postalo jasno, da za vse ne bo denarja, so igralci imenovali posebni odbor, ki poskuša rešiti, kar je sploh mogoče rešiti. Drugi, ki je ljudem v stiski ponudil pomoč, je eden od kranjskih odvetnikov, za katerega pa je značilno, da je zelo kdrekten in da ničesar ne obljublja. In tretji? To je mož, ki za plačilo 1500 tolarjev od vsake nosilne pogodbe obljublja 1200 mark denarja in napoveduje, da bo na Kočevskem do takšnega izplačila prišlo že januarja."
* In kakšen je nauk te zgodbe?
"Ker sem bil premalo hiter in spreten ter preveč obziren do soigralcev, je vse skupaj izpadlo kot poslovna napaka, ki me je privedla do sklepa, da v tovrstnih igrah ne bom več "nastopal" in da bom odslej kupil samo še kako srečko, malo zaigral loto ali kaj podobnega."
Slovenija v drugem stanju -Kako dame volijo?
Pri floskuli »dame imajo prednost« ne gre samo za lepo-rečje ali za praznorečje, pač pa tudi za zvijačo, s katero naj se statusni odnos med spoloma galantno prikrije. Pod tem besedičenjem se kaže pravo razmerje v spolnem razlikovanju s skraj-. nostmi, kakršne poznata tudi fizikalni svet in svet matematike. Vendar je razlika med naravnim in človeškim.
Bilo je naravno zakonito, drugo samo prispodobno, V našem primeru s to prispodobnostjo navidezno priznavamo (s)polno enakopravnost in enakovrednost, celo večvrednost, to pa v nadomestilo za dejansko koncesijo in podrejenost. Govorimo o tem, da »tukaj imate prednost -sicer pa ne«. Ti si moja kraljica in jaz tvoj vdani suženj. Boginja, moj prapor, moje sonce, zvezde in takšne reči.
Je razlika med naravnimi zakoni in človeškimi, ko gre za fi-ktivnost, za dozdevno zakonitost, za nezakonitost, za resničnost proizvedeno v laž. Laži ne utemeljujejo samo verbalno uzakonjanje, tradicija, vrednote. Opraviti imamo s tradicijo nezakonitosti, tradicijo družbene laži in lažnih vrednot. Spomnimo se, kako so naravne vrednote eksploatirane za nadvladje lažnih vrednot kar na primeru odnosa do narave in tudi do človekove narave.
V mislih imam človekov »sui-cidni« zločinski odnos do njegovega lastnega Zlatega polja - če uporabim bližnje primere: do Sorskega polja, do Planine in podobno. Ne da bi kdo uničenje plodne zemlje imel za zločin in zločince onemogočil v njihovi dejavnosti. Zločin do človekove narave je bilo politično kolaborira-nje z raznarodovalnimi težnjami tuje nadoblasti s protinaravnim in čezmernim industrijskim razvojem, ko so balkanski pritepen-ci lažje dobivali službe in stanovanja kot domači ljudje.
Hipokrizija lokalnih oblastnikov je šla tako daleč, da se še danes držijo nekdanje lažne vrednote: imena ulic, spomeniki iz dobe krvave diktature.
Demokracija je tudi samo floskula, tako kot je zmeraj bila. Ne od včeraj ali od predvčerajšnjim. Že v zibki evropske demokracije pred 2.400 leti naletimo na klene besede nadarjenega atenskega politika Alkibiadesa, da je »demokracija priznana neumnost«. Ta neumnost se pri nas razodeva v vzpostavitvi večstrankarskega sistema kot tiste vseodrešujoče formule, ki naj narod še naprej uspešno slepi -pa spet v imenu tradicije, tisočletnih vrednot, kar dejansko pomeni tisočletja vladajočih vrednot. In to je potem argument veljavnosti in zakonitosti. Saj je ta »neumnost« utemeljena na volji in oblasti vladajočega demosa in v imenu »nadnaravnih« sil in pravovernosti.
Alkibiadesova »priznana neumnost« ne zadeva samo večinskega, zasužnjenega ljudstva, ki brezpravno »garajo ku vosli« za svoje gospode. Sužnji so samo en sloj prebivalstva v hierarhiji, ki seže do vaškega kralja in njegovega prepričljivega božanskega izvora. Tisto pa, kar prepreči-je, je bič med sužnim jarmom in božanskim oblačilom, je bog, ki enkrat kaznuje, drugič samo grozi, pa spet kaznuje, za kar vse pride prav: tudi nasilna smrt, tudi poplave, potresi, kuga, vojne. Tudi za vojno v Bosni se najdejo utemeljeni razlogi. Tudi neutemeljeni razlogi za slovensko kršenje embarga zoper zločinsko Srbijo. In podobno.
Prav takšna tisočletna floskula utegne biti tista floskula iz naslova: Dame volijo! Preneseno na nivo našega predvolilnega plesa bi to pomenilo navidezno
enkratno priložnost zatirane polovice človeštva.^Da se ženske iz svoje družbene življenjske podrejenosti - v proizvodnji, v politiki, v kulturi, v družini - lahko enkrat same povzpnejo do iluzije enakopravnosti, ki ženski ne pripada človeško, kar je človeško nenaravno, pač pa ji enakopravnost pripada po naravi.
Ali ni v tistem plesnem klicu prebujen poganski prastrah pred tisto polovico človeštva, ki lahko enkrat reče »Ne« ?! Nikoli se do konca ne ve, ali je pred nami Amazonka ali Lisistrata. Koga pri tem ni strah in se ne odene v tisočletno omalovaževanje možnosti prevlade nasprotne skrajnosti? Skrajnosti sije lažje predstavljati kot pa dejansko demokracijo. Demokracija je predvsem v enakopravnosti obeh (s)polov družbe. To bi bila stvar optimalnega volilnega zakona, ki bi vztrajal na proporcionalnosti. Šele potem so na vrsti posamezne kategorije prebivalstva: otroci, mladina, zaposleni, nezaposleni in tako naprej. Šele nazadnje ideološke in strankarske finese. Tudi na nivoju strank nobena ne more mimo vseh teh slojev, mimo ohranitve narave, mimo resne zaskrbljenosti za socialno in družbeno ogrožene, mimo načrtovane natalitete in mimo rigoroznega preprečevanja vseh zlorab naravnih resursov, ki jih je treba tabuizirati pred nadaljnjo urbanizacijo.
Kaj lahko dame volijo, če naj volijo svojo družbeno neodgovornost prepuščenost odgovornosti samo privilegiranemu polu vsega prebivalstva ?
Franci Zagoričnik
O domobranstvu z močjo argumentov
Gorenjski glas, 4. decembra 1992
S takim, ki meni, da je bil narodnoosvobodilni boj le državljanska vojna (B. in A. Metliko-vič) nima smisla razpravljati, vendar je zaradi bralcev nekaj besed le potrebnih.
Najprej: če bi "kritika" prebrala ODSTRTE ZAVESE (kar bi njima in podobnim še kako koristilo), bi pisalo o njej, ne pa na pamet napadala intervjuja s sodelavko časopisa. Bistvo je torej knjiga, ne intervju. Poleg tega sta pisala tudi o zadevah, kijih v knjigi ni. Tudi to potrjuje, da knjige nista brala.
Drugič. Tisto o "prizanesljivo-sti" bi seveda moralo biti pojasnjeno širše, a je primanjkovalo prostora. Naj tu pojasnim, da je bilo pri tem mišljeno neobjavlja-nje spiskov pripadnikov devetindvajsetih (29) posadk gorenjskih domobrancev. Saj vsi domobranci vendar niso bili tako slabi, da bi jih vlačili po zobeh, čeprav so bili v okupatorjevi službi Pri tem sem uvidevno mislil tudi na njihove potomce in sorodnike. Otrok zaradi grehov staršev nihče in v nobenem primeru ne sme obremenjevati, saj je bilo že tako preveč težav. Odgovori so v knjigi na straneh 59 in 110, a tudi drugod.
Tretjič. Pisunstvo. Tu ne gre za drugače "pišoče", temveč za okupatorjeve, belogardistične, domobranske in ostale dokumente, ki sami po sebi dosti povedo. Pisuni pa so tisti, ki namensko blatijo druge - in to brez argumentov (gled slovarje). Kako je glede tega z M., ki se v njegovem stilu in smislu oglašpa večkrat, naj presodijo pošteni bralci. Zato tudi nasvet: tako mladi ljudje, ki ne poznajo dokumentacije in podobnega (zlasti, če knjige niso prebrali), naj bi raje brali in najprej kaj vprašali.
Ivan Jan, Kranj
MENJALNICA D-D PUBUKUM
® 217-960
NAJMANJ TOLARJEV ZA NAJVEČ MARK
KOMENTAR
0 lačnem volku in požrti kozi
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Salom
SAMO NASMEH JE BOU GRENAK
—mm-.
Miha Naglic
Janez Poštrak
Ne/uspeh SKD na volitvah -katerih demokratičnost seveda dni vprašljiva - je relativen, in zmagoslavje kiselkasto. Zgodbe o romunizaciji Slovenije bodo lajšajoč obliž poraženih strank »poštene demokracije« in brca-jočih posameznikov, resničnost bomo pač živeli na temelju volilnih rezultatov, zmožnosti demokratičnosti v državnem zboru zastopanih strank ter dogovornih sposobnosti nove vladne koalicije. Nedvomna pa je bila tudi odločitev Slovencev, kateri doslej vladajočih strank pač trenutno bolj zaupa lastno negotovo prihodnost.
Stališča in poglede na stvarnost z zornega kota desnice bodo namesto liberalcev in narodnjakov poslej zastopali - morda tudi podobno slikovito - »Jelinčiči«, ki so prejkone tudi rezultat njunih radikalnejših zasnov o rešitvi slovenskega narodnega vprašanja. Ker pa jih v vladno koalicijo nihče ne mara - podobno kot ne Združene liste, o obeh primerih bolj zaradi videza pred Evropo in svetom - bodo najprej morali pomisliti, kako se v parlamentu sploh obnašati. Lahko bi jih namreč naslednjič doletela usoda znanih predhodnikov in duhovnih očimov. Ki pa ji (usodi) nekako in hkrati ne bodo mogli uiti, če se bodo obnašali preveč civilizirano, pa bi se tako zamerili svoji bazi, morda s tem še bolj kot z neizpodbitnimi volilnimi obljubami.
Na nevarnost za demokracijo ob nastajajočem ekstremnem nacionalizmu so glasno opozarjali Demokrati. Kar je vendarle
razumeti kot pošten glas vpijočega v puščavi, čeprav je ob tem šlo še za utišanje lastnih afer in aferic. Po Bavčarjevih izjavah, če medtem grozdje že ni dobilo dovolj sladkorja, bodo (vsekakor) intelektualni del opozicije. Kjer se bo »načelno« znašla tudi SLS. Ne pa tudi SDSS, ki bi jim, podobno kot Zelenim ustrezala (tudi) najbolj realna koalicija, če že drugače ne more, med LDS in SKD.
Če se spomnimo napovedi o podvojitvi glasov, izredno dobre in velikopotezne propagande, organizacijske razvejanosti SKD... Kam so glasovi šli? Ah, članstvo je bilo seveda prepričano, da bodo SKD postavljali vlado, ki da bo desna in da z »mladiči« ne bo potrebno sodelovati. Kam so glasovi šli? Pa saj jih je dovolj za dobršen del vladne pogače! Vprašanje »kolaboracije« bo v stranki še žgoče, vsaj za pretežni del članstva. Pomenilo pa bo tudi streznjenje in možnost realnega vpogleda današnje politične stvarnosti. Zavedajoč se, da je stranka soodgovorna za slovenski politični razvoj, ki bi z vstopom v vladno koalicijo potrdila dejansko stanje razmerij političnih sil - ter sooblikovala vlado. Tudi s konsenzi pri podeljevanju ključnih ministrstev (obramba, notranje zadeve), kjer bi se tudi sama lahko odrekla preveč (in prežgečkljivo) »ideoloških« re-sorjev (kultura, šolstvo).
V slovenski politični zgodovini že poznamo pojem »elastikov«, ki vedo, da »poraz« ni poraz, če si v vladi. Tudi, če še ne veš, da je to pametno, ne le »koristno«.
P. S. (DVA TEDNA POZNEJE):
Enkrat pa vse mine
Pričakovano se je nepričakovano le zgodilo. Na hitro in po volji ljudstva so SKD plasirali idejo o združitvi desnosredinskih strank - kot odgovor na združevanje levice in kot zagotovitev večjih možnosti pri oblikovanju bodoče vlade.
Volilni poraz (slabih 15 odstotkov) je izničil možnost, da bi Peterle sestavil vlado, poraz celotne desnosredinske opcije pa tudi nikoli resno zastavljenega dogovora opozicije ne more oživiti drugače, kot pač z združitvijo v nekakšno poenoteno "konservativno nacionalo". Prav; še zlasti NDS (in njeno še bolj desno krilo) je v svoji nemoči revi-zionistične "filozofije" (posebno preko Slovenca) to tudi že večkrat celo zahtevala. Volitve šele, in volilni rezultat, so sesuli volilno taktiko in namene SKD v vsej njeni shizofreni naravnanosti. Če ji ni uspelo prepričati volivcev zase, bo pač "vsrkala" stranke, ki, kar končno priznava, sestavljajo blok slovenskega (niti ne evropskega) konservati-vizma "oplemenitenega" s tipično domačijskim klerikalizmom.
Pa tudi to je čisto prav in legalno, da obstaja takšno volilno telo - navsezadnje je dobilo četrtino glasov - le da je to konec nekih sanj in tudi prizadevanj o krščanski demokraciji kot stranki sredine, evropske širine, skratka laične moderne profiliranosti pokoncilskih kristjanov. Ambicioznost posameznikov in želja po vladanju (ne le sovladanju) in neartikulirani revanšizem velikega dela članstva, je pravzaprav eleganten izgovor stranke, da pokaže, kdo in kakšna idejnost resnično prevladuje. In, brez dvoma, manipulacija bo uspela. Pa bo pripomogla, da bo na Slovenskem več demokracije in manj nestrpnosti med ljudmi? Bo novonastala razdelitev odraz krščanske (katoliške) duhovnosti ali novega misijonarstva, prekinjenega pred enainpetdesetimi leti.
Ali pa bo vendar prišlo do tretje "ločitve duhov" tudi (in zlasti) med kristjani, ko bodo sprejemali svoj družbeni angažma ?
Janez Poštrak
Leto je naokoli in povsod po svetu se pozdravljajo tako, kot je o božiču v navadi: "Slava bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji " (Lk 2,14) Božični čas naj bi bil čas miru. Če se prav spominjam, so celo v eni najbolj srditih vojn našega časa, v Vietnamu, v božičnih dneh prekinili spopade. Nič pa zaenkrat ne kaže, da bi se kaj podobnega primerilo v najbolj divji vojni naših dni, v Bosni. Pravoslavni praznujejo kasneje kot katoličani in če bi hoteli ustreči vsem, bi morali vojno prekiniti kar od 24. decembra do 7, januarja: pri čemer bi bilo to gotovo še najboljše za tiste, ki božiča sploh ne praznujejo, za muslimane.
Z mirom je bilo tako, da ga je bilo treba dosegati vedno znova. Immanuel Kant, čigar misel pomeni v jilozofiji to, kar je v fiziki kopernikanski obrat, je celotno zgodovinsko dogajanje podvrgel postulatu večnega miru, ki pa mu je bolj ideal, proti kateremu se gibljemo in nam služi za orientacijo, kot stanje, ki bo enkrat dejansko doseženo. Nepreseženo je tudi staro svetopisemsko pojmovanje miru. Hebrejska beseda "šalom"pomeni "biti cel, nepoškodovan, zdrav, močan, srečen" in izraža hrepenenje razdvojenega človeka po novi celosti. Mir (šalom) na zasebni ravni pomeni človekovo psihofizično harmonijo in dobro počutje, na vse-Ijudski pa mirno posedovanje lastne dežele. Slovenci smo se kot nacija v zadnjih letih slednjemu že močno približali, v teh dneh pa je čas, da vsak sam zase presodi, kako blizu ali daleč je od svojega zasebnega miru.
Ko danes proučujemo nekdanja pojmovanja miru, se nam pokaže, da je bila njih omejenost zlasti v tem, da je vsakdo iskal mir predvsem ali samo zase. V velikih vojnah našega stoletja in po neuspehu komunističnega projekta pa je dozorelo spoznanje, da je trajnejšega miru lahko deležen le tisti, ki ga privošči tudi drugim. Dunajski teolog Gottfri-ed Hierzenberger je zapisal: "Danes razumemo mir predvsem kot medčloveško držo, ki drugega sprejema in mu pušča njegovo veljavo ter od njega pričakuje isto. To velja prav tako za zasebno kot za javno področje, za bližnje sosedstvo prav tako kot za mir med narodi Temelja miru ne vidimo več v njegovem božanskem izvoru, temveč v dobri volji in pobudi vseh udeležencev. Tako tudi mir ni nekaj, za čimer bi žalovali ali pričakovali za totalno prihodnost, temveč je rezultat nove ure-
ditve (koordinacije vseh upravičenih interesov)." (Biblični leksikon, 1984, 447.) - Brez dobre volje in pobude vseh, ki so zapleteni v vojne na tleh nekdanje Jugoslavije, miru gotovo ne bo!
Kako krhka stvar je mir in kako težko ga je vzdrževati, se kaže tudi povsod, kjer ga uživamo. Pisec teh vrstic je imel pred krat-
, kim priložnost, da prisluhne pogovoru med našimi in francoskimi poslovneži. Dogovarjali so se o prodaji strojnih delov, ki jih
, francoski podjetnik kupuje od našega proizvajalca in jih nato prodaja francoskim izdelovalcem kmetijskih strojev. Ko človek vidi, kako huda konkurenca vlada na zahodnih trgih in kako trdo se je treba boriti za vsak centim ali pfenig, začuti nekakšno tesnobo. Kako je vse povezano: če se omeji izvoz francoskih kmetijskih pridelkov na ameriški trg, se zmanjša prodaja kmetijske mehanizacije in upade izvoz nekega gorenjskega podjetja, ki mora vrh tega zniževati že tako ali tako nizke cene.
Človek se nato vpraša, kam vse to pelje? Dokler se je svet oboro-ževal in so vsepovsod gradili nove tovarniške hale, je bilo zadosti dela tudi za slovenske žele-zarje in za proizvajalce strojne opreme: tankovski oklepi, traver-ze tovarniških konstrukcij, novi stroji..., vse je šlo za med. Zdaj pa je vse zastalo: orožja je več kot preveč, že zgrajene tovarne zapirajo, novih pa skorajda ne gradijo več. Tako ne bo mogoče dolgo vzdržati. Možnosti sta dve: nova vojna ali korenita sprememba v načinu življenja. V vojni bi padlo veliko ljudi in se uničilo še več materialnih dobrin, nakar bi bilo v miru spet več kot dovolj dela za tiste, ki bi preživeli. Vendar se zdi, da se velikega spopada vsi bojijo, ker izid ni povsem predvidljiv in obvladljiv. Zato so bolj realne spremembe v dosedanjem načinu proizvajanja in komuniciranja: prestrukturiranje gospodarstva, uvajanje novih, informacijskih tehnologij, prekvalificiranje zaposlenih, spremembe v načinu življenja in predvsem v našem odnosu do drugih ljudi in do narave... Vse to je sicer zahtevnejše od vojne, zato pa bolj človeško.
Victor Hugo je zapisal, da je vojna vojna ljudi, mir pa vojna idej. V novem letu je torej najmanj, kar nas čaka, vojna idej, nove oblike "nadmudrivanja". Dotlej pa si, ker je čas božiča, lahko nekoliko oddahnemo.
GLAS
Prireditvam ob 500-letnici Tržiča na rob
12. decembra 1492 je cesar Friderik III. povzdignil vas Tržič, ki je bil tedaj v lasti družine Paradajzarjev in dedičev grofa Lamberga, v trg, podelil mu je trške pravice.
S tem se Tržič uvršča med starejša slovenska mesta. 500 letnica je ravno dovolj visok jubilej, da ga je možno izkoristiti v pro-
mocijske namene '- posneti propagandni spot o lepotah Tržiča -
Tržič ima vendar kaj pokazati, (naj omenim zgolj vsem znano Dolžanovo sotesko), narediti in promovirati oblikovalsko dovršen koledar, pripraviti prireditve na visoki kulturni ravni, v praznovanje vključiti Tržičane in prireditvam, bodisi športnim, kulturnim ali pa kakšnim drugim, ki se že sicer redno dogajajo v Tržiču dodati »nalepko 500-let-nosti«. Končno je leto 1992 tudi leto volitev, pa razer redkih izjem nihče od kandidat-iv v drža-
Gorenjska Danka d. d., Kranj
"Kdor zna z denarjem, ne nosi debele denarnice,,."
Plačilno kreditna kartica
ACTIVA tudi na Gorenjskem
PLAČEVANJE JE PREPROSTO
Na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA, je dovolj, da prodajalcu predložite plačilno kartico ACTIVA in s podpisom overite račun. Ostale formalnosti glede plačila opravita prodajno mesto in LB-Gorenjska banka d d, Kranj.
PRODAJNIH MEST JE VSAKDAN VEČ Trenutno je v Sloveniji preko 2000prodajnih mest, označenih s nalepko A CTIVA, od tega 85 na Gorenjskem.
PLAČILO RAČUNOV JE ODLOŽENO
Plačilo računov je trikrat mesečno: 8., 18. in 28. v mesecu. O porabi sredstev Vas LB- Gorenjska banka dd, Kranj redno obvešča z izpiski tekočega računa
OMOGOČA VAM KORIŠČENJE UMITA
ACTIVA Vam omogoča dodatno povečanje dovoljenega negativnega stanja (limita) na tekočem računu. Za dobo veljavnosti ACTTVE si lahko zagotovite najvišjo možno prekoračitev sredstev.
KAKO POSTA TI IMETNIK ACTIVE
Zahtevajte pristopno izjavo in jo izpolnjeno oddajte v Vaši poslovni enoti.
IU ljubljanska banka
vni zbor Republike Slovenije iz Tržiča ni v tem videl možnosti lastne promocije.
Dejstvo je, da se pač tako visok jubilej ponavlja zgolj na 500 let in da smo Tržičani enkratno priložnost lastne promocije v širšem slovenskem prostoru zamudili.
Prireditveni odbor je povabil v svoje vrste eminentne Tržičane, ki imajo eno samo napako - večinoma ne živijo v Tržiču, kar moti le v toliko, da pač ne »dihajo« z mestom in njegovimi prebivalci.
Z namenom organizirati nekaj prireditev na vrhunski ravni, je prireditveni odbor razpolagal z določenimi občinskimi proračunskimi sredstvi. V hotenju v Tržič pripeljati vrhunske ustvarjalce, posneti TV film o Tržiču, že od vsega začetka delovanja niso želeli slišati za drugo dimenzijo praznovanja - množičnost.
V začetku leta 1992 je izšel oblikovalsko problematičen koledar, v Tržiču se ni predstavil nihče od slovenskih vrhunskih umetniških ustvarjalcev (govorilo se je o Ireni Grafenauer in še kom), posnet in nikoli predvajan je bil TV reklamni spot o Tržiču, medtem ko filmske predstavitve Tržiča ne bo.
V mesecu septembru je bilo že popolnoma jasno, da se bo leto praznovanj izteklo brez širšega vedenja Tržičanov in tudi drugih o tem prazniku. Na pobudo trži-škega župana so bile vendarle k sodelovanju povabljene ljubiteljske kulturniške skupine, ki so v organizaciji ZKO in s pomočjo pokroviteljev uspele pripraviti 11 prireditev po različnih prizoriščih tržiške občine. Prireditve so bile, razen zaključne, pripravljene hitro, brez enotnega koncepta. Ogledalo si jih je po pričakovanjih Relativno malo ljudi.
Vse prireditve, kijih je organizirala Zveza kulturnih organizacij (zaradi ignorantskega odnosa prireditvenega odbora do nje, sicer precej nerada), so bile skorajda brezplačne. Pokrovitelji so krili stroške skromne pogostitve nastopajočih in operativne stroške samih prireditev. Domnevati je, da bo tržiški občinski skupščini predloženo poročilo, iz katerega bo razvidno, kako in s kakšnimi finančnimi sredstvi je posloval prireditveni odbor.
In za zaključek: po čem si bomo slovenski državljani zapomnili 500 letnico Tržiča, in po čem si jo bomo zapomnili Tržičani. Slovenski državljani zunaj Tržiča po ničemer, Tržičani pa po prireditvah ZKO (aktivno ali pasivno je bilo vključenih okrog 100 ljudi, kar tudi ni zanemarljiva številka), in po monografiji Tržiča, z izidom katere je prireditveni odbor nekoliko popravil slab vtis in deloma opravičil svoj obstoj. Gre za knjigo Med Bistrico in Mošenikom v sto slikah in oktavah, avtor celotnega teksta je pred kratkim preminuli domačin in svetovljan dr. Tone Pretnar. Po njegovi zaslugi in po zaslugi fotografov, ki so knjigo bralcu ilustrativno približali, smo dobili delo, ki ima brezpogojno literarno vrednost. Kot priliče priznanemu slovenskemu jezikoslovcu in • verzologu, je tekst pisan v verzih v stotih oktavah, ki kot pove naslov, govorijo o Tržiču, njegovih rekah, hribih, hišah, ljudeh in običajih. Nedvomno delo, ki je kot obliž na dogajanja v zvezi s 500-letnico Tržiča.
V Tržiču, 2. decembra 1992
Siniljanu Knez
GAULOISES BLONDES
\
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Ko {e (ni) kupec kralj
Pišite nam, povejte dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, kakršno boste napravili sami.
Carina za sladkarije
Že dvajset let sem zdomec, vendar se mi kaj podobnega še ni zgodilo. V petek, 18. decembra 1992, ob 19.50 sem na mejnem prehodu Ljubelj na vprašanje carinika, kaj imam za prijavo, pač prijavil, kar sem imel in sicer za 147 mark sladkarij za otroke. Žena pa je napekla še za 6,3 kilograma raznega peciva, kije bilo namenjeno otrokom, kakor se za strica in teto spodobi. Do sem vse lepo in prav, sledilo pa je majhno razočaranje. Za vse naštete stvari sem namreč moral plačati carino v višini 5.073 tolarjev, kar se mi zdi milo rečeno nepošteno. Kot dokaz prilagam fotografijo carinske deklaracije.
Franc Cmrečnjak
NS 0093789'
OBRAČUN UVOZNIH DAVŠČIN ZA BLAGO, KI GA POTNIKI NOSIJO S SEBOJ
Priimek in ime_
T.
Stalno prebivališče.
številka potne listine in kdo jo Je izdal.
BLAGO, KI SE CARINI
Carinska osnova
Skupna vrednosJ^MPAS-
Carina in drugffcflg&HMTS LjnbljanA
Davek P£ Taksa *LhC Obrazec
skupa, i^panum*!^
Zbosedo f ''
/->/* ;„,  - >
rpULATIviŠrSTRO
/j
Strinjam se z ugotovitvami carinarnice in z obračunom davščin
t '
V-' ?y/ ' '• •-/____ .Carinski zavezanec
/
RABAC - HOTEL MIMOSA
1 teden DEM 112 oz. DEM 132
Odhod avtobusa 23. in 30. 1. 1993 KOMPAS Kranj, tel. 211-022 KOMPAS Škofja Loka, tel. 620-960
če ste • iznajdljivi •komunikativni •s smislom za komercialno dejavnost • in z lastnim prevozom,
se nam pridružite pri trženju medijev in medijskega prostora.
zaželjena praksa, ni pa pogoj! Informacije: tel. 061/313-482
J/FS>fflhWIM.
ŠKOFJA   LOKA D.O.O.
Kidričeva c. 50, 64220 Škofja Loka
ODDA V NAJEM
NA BLEDU, Ribenska 6
- poslovne prostore (v pritličju) površine 280 m2, primerne za opravljanje trgovske ali obrtne dejavnosti ter
- poslovne prostore (v nadstropju) površine 140 m2, primerne za pisarniško dejavnost.
Za vse informacije pokličite po tel.: 064/632-121, 632-730
Poroči/o z borze
Dogajanje na borzi postaja čedalje živahnejše. Poleg najrazličnejših izjav in polemik, ki se krešejo po sredstvih javnega obveščanja o poslovanju borznih posrednikov, je zelo aktualna tudi sprememba zakonodaje s področja vrednostnih papirjev, ki je v pripravi in nenehno spreminjanje »zloglasnega« 11. člena borznih Uzanc, saj od 22. 12. 1992 ponovno velja omejevanje rasti tečaja vseh vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi za največ 10 odstotkov glede na zadnji enotni tečaj.
Četrtkov borzni sestanek je bil zaznamovan s padcem tečajev obeh državnih obveznic, to je republiške obveznice prve in druge emisije, hkrati pa so narasle cene nekaterih najbolj likvidnih obveznic, ki kotirajo na prostem trgu (predvsem Gorenja, Lek 2, Občine Zagorje, PTT Ljubljana).
Tudi tečaji delnic so se povečali, vendar pa bistveno manj, kot smb bili navajeni na zadnjih avkcijah, kar kaže na umirjanje tehničnih težav izdajatelja pri zamenjavi redne delnice na prinosnika. Ena dosedanja delnica, v nominalni vrednosti 32.500 SIT, se bo namreč zamenjala za deset novih po 50 ECU-jev.
Skupni promet na četrtkovem sestanku je znašal 2,6 milijona DEM, od tega promet z obveznicami 2,3 milijona DEM, ponovno pa se ni trgovalo z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije,. -
TEČAJI NEKA TERIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA BORZI:
OBVEZNICE	tečaj	tečaj	sprememba
	15.12.	17.12.	v%
RSL1	115,5	113,6	-1.7
RSL2	90,9	90,4	-0,6
Gorenje	91,5	92,7	+ 1,3
LEK2	98,4	99,7	+ 1,3
Občina Laško	84,3	83,6	-0,8
Občina Zagorje	87,7	87,8	+ 0,1
PTT Ljubljana	103,1	103,9	+ 0,8
DELNICE			
Dadas	15.533	16.143	+ 3,9
Lek C	8.500	9.000	+ 5,9
MK Založba	2.997	2.992	-0,2
Nika	30.240	33.716	+ 11,5
Rogaška - prednostna	2.625	2.900	+ 10,5
Pripravila: Hermina Krt, Brane Čare
PINESTA M.Kranj Stritarjeva 8
Tel./fax (064) 212-052
Vsem poslovnim partnerjem in občanom
želimo vesel božič
ter srečno in uspešno novo leto!
NOVO
Nudimo vam možnost zimskega letovanja v domu pod Koblo po ugodnih cenah!
fotokopiranje na raznobarvnem papirju, povečave, pomanjsave, sortiranje, spenjanje, možnost vezave
VEČ, KOT UGODNE CENE!
sedež Cerklje. Slovanska (AMD); delovni čas: 17 -19; teJ. 064/421-380 poslovalnica; Ljubljana, Zarnikova 3; delovni čas: 08 -14 stanovanje: Cerklje. Ul. 4. oktobra 11: tel. 064/421-289
PROIZVODNJA IN TRŽENJE ELEKTRIČNIM IN PLINSKIH APARATOV, d o.o. 6422C ŠKOFJA LOKA, RETEČE 4
Po ugodnih cenah
nudimo gospodinjske aparate iz lastne proizvodnje in kooperacij (BRAUN, AEG). Posebni novoletni popust do 30 %. Možnost nakupa na več čekov. Prodaja rezervnih delov po ugodnih cenah. Opravljanje servisnih storitev. Obiščite nas v naši prodajalni:
C0R0NA Reteče 4, Škofja Loka, tel.: 064/632-573.
Odprlo vsak dan od 9. do 16. ure, v soboto od 7.30 do 11.30 ure.
Koliko je vreden tolar
menjalnica
valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD
Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled Copia Kranj
Creditanstalt N. banka Lj.
D-D Publikum Kranj
Eros (Stari Mayr), Kranj
Geoss Medvode
Hranilnica LON, d. d. Kranj
HIDA - tržnica Ljubljana
Hipotekama banka, Jesenice
INVEST Škofja Loka
LB — Gorenjska banka Kranj
Merkur — Partner Kranj
Merkur — Železniška postaja Kranj
Mikel Stražišče
Otok Bled
PetrolTOE Kranj
Poštna banka, d. d. (na poštah)
SHP — Slov. hran. in pos. Kranj
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka)
Sloga Kranj
Slovenijaturist Boh. Bistrica Slovenijaturist Jesenice VVilfan Kranj
61,53	62,09	8,67	8,77	10/14
61,60	62,15	8,70	8^5	—
61,50	6230	8,65	835	—
613	61.90	8,65	830	—
61,53	62,04	8,65	8,79	10/14
6130	62,00	8,70	835	12/14
61,60	62,00	8,60	830	10/15
6135	62,09	8,65	830	—
61,60	61,95	8,67	8,78	10/14
613	6230	8,60	830	11/15
6130	6230	8,64	837	9/14
6030	62,70	8,43	8,91	—
61,70	61,88	8,76	8,79	—
61,70	61,88	8,76	8,79	11/15
61,65	61,90	8,65	832	10/15
6130	62,11	8,68	8,79	12/15
61,60	62,00	8,65	830	—
61,05	62,10	8,40	8,74	—
6135	62,00	8,65	830	—
61,70	61,88	8,76	8,79	9/14
6135	62,09	830	8,78	—
6030	—	8,43	—	—
61,60	62,05	8,67	8,75	10/14
61,70	61,99	8,70	830	—
Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur zaračunavata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %.
B O J? Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d.
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045
BORZI« POSREDNIKI tet; <W4#17«271 tat 294 ituu 212*422	/©    ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj
	Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
	
Sprejemanje kreditnih pisem AIT in RA
Kranj, 21. decembra - Avto-moto zveza Slovenije je aprila letos postala članica Mednarodne organizacije za turizem AIT, oktobra pa tudi članica Mednarodne avtomobilske zveze FIA.
AIT in FIA sestavljata mednarodni sistem t.i. "hitre pomoči" za avtomobiliste, ki jo nudita na osnovi posebnih knjižic AIT in s kreditnimi pismi FIA. S kreditnimi pismi lahko člani tujih klubov plačujejo določene storitve v primeru prometne nesreče, okvare vozila, nenadne bolezni in drugih težav, ki jih doletijo na potovanju.
Avto-moto zveza Slovenije se je obvezala, da bo v Sloveniji garantirala za knjižice AIT in FIA s kreditnimi pismi članov tujih avto moto in touring klubov. Zato prosi vse, naj tujim avtomobi-listom, ki bodo želeli plačati s temi kreditnimi pismi, omogočijo hitro in učinkovito pomoč. Z njimi lahko plačajo storitve v servisnih delavnicah, zdravstvenih ustanovah, odvetnike ter hotele in motele, pri tem morajo podpisati račun in vsak kupon kreditnega pisma posebej, saj brez podpisa račun ne bo plačan. Račun za opravljene storitve je potrebno skupaj s kuponom kreditnega pisma poslati Avto-moto zvezi Slovenije v Ljubljano.
M Llon mm fetto
Asm MAJA
Kranj, PREDOSUE 34
delovni čas.l 2- 19, sobota: 9-13 tel.: 064/241 031
otroška trgovina
TTC BLED
Sem sonček bom ton ček
Kdorkoli me bo obiskal v prazničnih dneh, mu bom poklonil 10 % popusta za program:
— Walt Disney
— Ergee (kape, nogavice, rokavice)
— Corso blue (bunde)
— Plenice Pampers - samo 1.199 SIT
Nakup možen na 2 ali 3 čeke
Obiščite me v TTC na Bledu -ne bo vam žal!
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Kmetje in zadružniki proti vladi
Do dogovora ni prišlo
Ljubljana, 21. decembra - Predstavniki Zadružne zveze Slovenije so se v ponedeljek pogovarjali z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jožetom Protnerjem, ministrom za trgovino Davorjem Valentinčičem in ministrom za planiranje Davorinom Kračunom o zahtevah, ki jih je zadružna zveza postavila slovenski vladi. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, do dogovora ni prišlo.
Zadružna zveza je že septembra predlagala vladi, da naj oblikuje tako zaščitno politiko slovenskega kmetijstva, ki bo zagotavljala normalno pridelavo hrane in ustrezen dohodek povprečno produktivnim pridelovalcem ter hkrati tudi uresničevanje vladne gospodarske politike. Ker vlada na predlog ni odgovorila, je zadružna zveza novembra od odpravi kontingentov in ob sprostitvi uvoza živine in mesa ostro protestirala in zahtevala, naj pristojno ministrstvo seznani javnost o količinah, kakovosti in cenah uvoženega mesa ter o vplivu cen na oblikovanje maloprodajnih cen. Ker zadružna zveza tudi tokrat na zahtevo ni dobila odgovora, je na nedavnem volilnem občnem zboru sprejela "paket zahtev", ki jih je naslovila predsedniku vlade dr. Drnovšku. Zadružniki zahtevajo višjo odkupno ceno mleka in živine, uvedbo posebnih dajatev za uvoz mesa in živine, plačilo dajatev za vse letos uvožene in še neprodane količine mesa...
Zadružniki in kmetje na ponedeljkovem sestanku s tremi ministri niso dosegli dogovora o kmečkih zahtevah, o katerih je včeraj zvečer razpravljala tudi vlada. Od tega, kakšna stališča je zavzela, bo odvisno, ali se bo zadružna zveza skupaj s kmečko zvezo odločila za opozorilni protestni shod ali ne. Če smo nekoliko natančnejši: shod je že najavljen, organizatorji ga bodo v primeru ugodnega vladnega stališča le preklicali. Leo Frelih poudarja, da ne gre za politično akcijo, temveč zgolj za zaščito stanovskih interesov. Če tudi s shodom ne bodo ničesar dosegli, bodo s protestnimi akcijami nadaljevali.
Rebalans radovljiškega občinskega proračuna
Še pet milijonov tolarjev za hribovsko kmetijstvo?
Radovljica - Ko so zbori radovljiške občinske skupščine na zadnjem zasedanju obravnavali rebalans občinskega proračuna, je Andrej Ogrin v imenu koordinacije štirih (nekdanjih Demosovih) strank predlagal, da bi za intervencije v hribovsko in gorsko kmetijstvo dodatno namenili še nekaj več kot pet milijonov tolarjev. Predlog je med drugim utemeljil s tem, da je predvsem hribovsko in gorsko kmetijstvo zaradi neomejenega uvoza mesa in odkupne cene mleka, ki na nadpovprečnih kmetijah pokriva samo še 65 odstotkov stroškov prireje, v zelo težavnem položaju.
Nekateri delegati nad predlogom koordinacije štirih strank niso bili posebej navdušeni. Janko Stušek je, na primer, dejal, da najbrž ni samo kmetijstvo potrebno pomoči, ampak tudi druge dejavnosti. Janez Cengle je povedal, da so nekateri obrtniki s slovensko osamosvojitvijo izgubili pol trgov, se kljub temu zelo prizadevali, da bi pridobili dovolj dela za zaposlene, za Miklavževo pa so od davkarije prejeli položnice za plačilo zamudnih obresti v skupnem znesku nekaj manj kot 800 tisoč mark. Ker koordinacija štirih strank ni predlagala, kateremu proračunskemu porabniku pa naj bi denar vzeli, da bi ga namenili za intervencije v kmetijstvu, je skupščina sklenila, naj izvršni svet ta predlog (in tudi vse ostale) upošteva pri porabi denarja, ki naj bi ga občina dobila na podlagi novega povečanja republiškega proračuna, pri porabi občinskih rezerv ali pri pripravi proračuna za prihodnje leto.# C. Zaplotnik
Denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov Vt
agroles d o.o. export-lmport trgovina z lesnimi proizvodi Luže 18.64212 Visoko tel /fax: 064/326 204
Poslovnim partnerjem in lastnikom gozdov se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje!
Želimo vam vesele božične praznike in zdravo, uspehov polno leto 1993!
Najtrši oreh so arondirana zemljišča
Med zemljišči, s katerimi gospodari Mercator - Kmetijstvo Kranj, se bodo najprej lotili denacionalizacije kompleksov Zlato polje in Voglje.
Kranj - V kranjski občini so doslej prejeli 487 vlog za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gozdov, od katerih je 152 popolnih. Rešili so devetnajst primerov in nekdanjim lastnikom vrnili približno 1500 hektarjev zemljišč (predvsem gozdov v Kokri in na Jezerskem) ali nekaj več kot sedmino vseh. V kratkem bodo izdali odločbo, s katero bodo Dolenčevim oz. njihovim pravnim naslednikom vrnili okrog tisoč hektarjev gozda.
V občini pričakujejo največ zapletov pri reševanju vlog, ki zadevajo zemljišča brniškega letališča, protokolarnega objekta Brdo in družbenih posestev Mercatorja - Kmetijstva Kranj. Kot so povedali na sekretariatu za gospodarstvo, so za reševanje vlog, v katerih kmetje zahtevajo vrnitev zemljišč na območju letališča, zaprosili za mnenje republiško
Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani
Opozorilni protestni shod
Ljubljana - Slovenska kmečka zveza bo danes, v sredo, ob desetih dopoldne pripravila pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani opozorilni protestni shod zaradi nerazumne vladne politike do kmetijstva. Na shod vabi kmete in ostale, ki jim ni vseeno za prihodnost slovenskega podeželja.
Iz tajništva Slovenske kmečke zveze so sporočili tudi to, da sta se kmečka zveza in Zadružna zveza Slovenije uspeli z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije dogovoriti za ugodno rešitev dodatnega oz. prostovoljnega zavarovanja kmetov. Kmetje, člani in nečlani zadrug, uslužbenci zadrug, gozdnih gospodarstev in hranilno kreditnih služb lahko največji možni popust pri zdravstvenem zavarovanju uveljavijo samo do 31. decembra. Kot piše v izjavi za javnost, podrobnejša pojasnila dajejo v zadrugah ali na občinskih odborih Slovenske kmečke zveze. • C. Z.
CENJENIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN ŽELIMO, DA BI SE NAŠE SODELOVANJE NADALJEVALO,
flltJKMJI Vw>v.Inrlv# rKURlnlt; &U<c.lv*nlc: rnrfSVLrailVK
IN USPEŠNO SREČNO NOVO LETO.
ministrstvo za promet in zveze. Ministrstvo je odgovorilo, da vsa zemljišča potrebuje za nemoten in varen zračni promet, da je uporaba spornih površin utemeljena z zakonom o zračni plovbi, z mednarodnimi predpisi in standardi ter tudi z dolgoročnimi in drugimi načrti in da zemljišč po zakonu niti ni mogoče vrniti v naravi, ker so del javnega podjetja, ki je iz-
vzeto iz privatizacije. Kmetom se ne zdi prav, da letališče daje zemljišča v najem drugim (ne pa razlaščencem), vendar pa v sekretariatu poudarjajo, da to ni stvar zakona o denacionalizaciji, ampak dogovora med letališčem in kmeti. Upravni organ bo za zemljišča na letališkem območju kmalu izdal prvo denacionalizacijsko odločbo, ki bo "poskusni zajec" za vse ostale. Ko bo prva pravnomočna, bo tudi povsem jasno, kaj si od denacionalizacije lahko obetajo kmetje iz Lahovč, z Brnika in okoliških krajev.
Kar zadeva denacionalizacijo zemljišč na območju protokolarnega objekta Brdo, je vlog bistveno manj kot za zemljišča na letališkem območju. Zakon sicer določa, da nepremičnin ni mogoče vrniti, če služijo za opravljanje dejavnosti držav-1 nih organov, vendar pa se država doslej še ni opredelila, ali je vse območje Brda protokolarni objekt ali samo del. Ko je kranjski upravni organ zaprosil republiko za mnenje o tem, je zvedel bolj malo in dobil odgovor, da naj denacionalizacija poteka strokovno in po zakonu. In kdaj se bo država opredelila? Načelnik sekretariata za gospodarstvo Andrej Tavčar poudarja, da najkasneje takrat, ko bo prišlo do prvih obravnav oz. ko bo občina izdala prvo odločbo.
Skoraj polovica vlog za vračilo kmetijskih zemljišč zadeva zemljišča, ki so bila arondirana in s katerimi gospodari Mercator - Kmetijstvo Kranj. Ker je to za kranjsko upravo (vsaj na kmetijskem področju) največji in najtežji zalogaj, je izvršni svet pred nedavnim imenoval posebno komisijo, ki se bo bo ukvarjala samo z denacionalizacijo tovrstnih zemljišč. Da komisija, ki jo vodi Vida Skvarč, ne bo imela lahkega dela, so vsaj trije razlogi. Prvič: Mercator - Kmetijstvo Kranj želi z zemljišči čimdlje gospodariti. Drugič: gre za zemljišča v funkcionalnih kompleksih, za katera po zakonu veljajo še posebne omejitve. In tretjič: primeri so si po tem, kakšno nadomestno zemljišče in kolikšno odškodnino so dobili razlaščenci, med seboj precej različni. Na sekretariatu so, na primer, izračunali, da odškodnina, ki so jo prejeli nekateri za arondirana zemljišča, v nobenem primeru ni presegla 30 odstotkov tedanje vrednosti zemljišča; to pa zakonsko pomeni, da je šlo za neodplačno podržavljeno premoženje, ki ga bo treba vrniti nekdanjim lastnikom. Občinski upravni organ se bo najprej lotil denacionalizacije v.kompleksih Zlato polje in Voglje, nato pa bodo prišli na vrsto še drugi.• C. Zaplotnik
Poškodovanost gozdov v Triglavskem narodnem parku
Domala polovica dreves je že poškodovanih
Le petina vzorcev iglic smreke in rušja je žvepleno čistih oz. močno pod toksičnim pragom.
Bled, 18. decembra - V javnem zavodu Triglavski narodni park so s pomočjo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana izdelali ekološko analizo gozdov, ki pokrivajo dve tretjini površine parka in imajo poleg varovalne in gospodarske tudi izjemno krajinsko vrednost.
Analiza je pokazala, da je le še 53 odstotkov zdravih dreves, vsa ostala pa že kažejo bolj ali manj vidne znake poškodovanosti. Približno četrtina dreves je malo ogroženih, desetina ogroženih, 5,6 odstotka zelo ogroženih, 5,1 odstotka dreves pa že propada. Na propadanje gozdov vplivajo številni znani in neznani dejavniki. Ko so pri analizi odšteli vpliv bolezni, škodljivcev, divjadi, ujm, mehanskih poškodb in gospodarjenja z gozdovi, so ugotovili, da je približno 34 odstotkov poškodb treba pripisati onesnaženemu zraku. "Verjetno je res, da sta onesnažen zrak in z njim kisel dež povzročitelja poškodb v gozdu; sprašujemo pa se, zakaj je tako stanje v Triglavskem narodnem parku, kjer naj bi bil zrak čist. V bližnji okolici parka, razen Jesenic, ni večjih industrijskih središč in mest pa tudi promet na območju parka ni kritičen," je na petkovi seji sveta TNP dejal Martin Šolar iz javnega zavoda TNP in poudaril, da ostale poškodbe dreves lahko pripišemo daljinskim imisijam, ki prihajajo v park od drugod.
Da so gozdovi v parku resnično precej slabega zdravja, dokazujejo tudi obremenitve rastlinskih tkiv z žveplom. V parku že tretje
leto na 32 vzorčnih mestih, ki prostorsko pokrivajo celotno območje parka in tudi vse značilne geomorfološke oblike in višinske pasove, odvzemajo vzorce iglic smreke in rušja in z žvepleno bioindikacijo ugotavljajo usedline žvepla. Analize kažejo, da je le 20 odstotkov vzorcev žvepleno čistih in da je tudi nadaljnjih 50 odstotkov vzorcev sicer še vedno pod toksičnim pragom, vendar so rastlinska tkiva že tako obremenjena z žveplom, da bi vsako novo onesnaženje že močno poškodovalo gozdove. Več kot četrtina vzorcev je malo nad toksičnim pragom, približno štiri odstotke vzorcev pa močno nad njim.
Ko so o analizi razpravljali člani sveta TNP, je predsednik dr. Dušan Plut predlagal, da bi o stanju gozdov v parku s posebnim pozivom obvestili tudi slovensko javnost. Pavel Razinger, ki je v jeseniškem izvršnem svetu odgovoren za kmetijstvo, je dejal, da samo poziv ni dovolj in da bi bilo treba ugotoviti, kdo so onesnaževalci zraka. Mladen Berginc iz javnega zavoda je dejal, da so politične stranke v predvolilnem boju govorile samo o izboljšanju cest v Sloveniji, skoraj nič pa o tem, da bi promet s težkimi vozili preusmerili na ejcološko neoporečne železnice. Martin Šolar je pojasnil, da bo na vprašanja, kakšna je kakovost zraka na območju parka in kdo ga onesnažuje, odgovorila raziskava Atmosfera in Triglavski narodni park, ki naj bi se je v prihodnjem letu lotila park in raziskovalna skupina Inštituta za biologijo.• C. Zaplotnik
KMETIJSKA TRGOVINA C E O M A R FRANC     C  E  G  N A R
V I K M * J E 80, 14220 ŠKOFJA LOKA « 0M/C3-M1 FAX: 064/633-M1 ttL S1S10-C21 1»J»-1«3O11J-1J40M9
Cenjeni kupci! Zahvaljujemo se vam za obisk v naši trgovini, obenem pa vam želimo prijetne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 1993.
Obnavljajo Psnakov mlin in žago
Bled - Svet Triglavskega narodnega parka je na petkovi seji sprejel program javnega zavoda za prihodnje leto. Program
med drugim predvideva, da bodo ohranili značilni alpski grbi-nasti travnik v Zgornji Rado-vni ter skupaj z lastnikom Alojzom Lipovcem iz istega kraja
obnovili in izpopolnili Psnakov mlin in žago. Na planini Za skalo bodo dokončali obnovo pastirske stavbe kot značilnega
etnološkega spomenika, v Zgornji Radovni pa načrtujejo tudi odkup in obnovo Pocarje-ve hiše. • C. Z.
ZA UUDI, KI CENIJO KVALITETO
J2fflQLuE
Pristavška c. 77,64290 Tržič Tel. (064) 57 713
Novo iz našega programa:
-športno perilo |EXOTEX
- smučarski puliji iz polar velurja HUStCY,
• planinske športne jakne iz dvojnega polar velurja
Jvojnega
UREJA: VILMA STANOVNIK
GLASOVA
Prijetno branje
Vam želi ^rman
ČAR MAN IVO
Skorja loka sveti duh 38
sto sarajevskim otrokom, še bolj priljubil vsem, ki spremljajo smučarijo, in seveda svojim navijačem. Tudi sicer je po sobotni tekmi v tiskovnem središču v Kranjski Gori dejal, da z rezultatom ni nezadovoljen, da pač ni imel sreče in da bo moral na prvo mesto še počakati.
Manj zadovoljen kot po sobotni zmagi Thomas Fogde je bil v nedeljo Avstrijec M are Girardelli, luksemburški repre-zentant, ki mu je uspelo v veleslalomu v Kranjski Gori opraviti z vsemi tekmeci. Nekaj pripomb je imel glede proge, pa tudi hrana v Kranjski Gori menda ni bila po njegovem okusu. Sicer pa je bil zadovoljen z zmago, ki je le še potrdila, da njegov cilj, skupna zmaga v svetovnem pokalu, ni nedosegljiv. Z drugim in tretjim mestom pa sta bila po tekmi zadovoljna tudi Norvežan Las-se Kjus in Šved Nvberg.
Skoraj tako občudovani kot najboljši so bili v Kranjski Gori ponovno naši smučarji, ki so dokazali, da se vračajo v svetovno špico. Sobotni uspeh Koširja in Grilca, pa nedeljski uspeh Kunca in Koširja, sta dokazala, da naša mlada ekipa dobro dela in da je vrhunska forma prišla celo pred časom, saj je vodstvo naših reprezentanc napovedovalo, da bomo v naslednjem, olimpijskem letu, lahko naše tekmovalce videvali med najboljšimi. • V. Stanovnik, foto: G.Šinik
Čestitke in pokale so najboljši slalomisti prejeli iz rok predsednika Milana Kučana.
KRANJSKA GORA JE SPET ŽIVELA Z BELO SMUČARSKO KARAVANO
Pod vitranc se vračajo domači gledalci in uspehi
Kranjskogorski Pokal Vitranc ima nova zmagovalca, slalomskega Thomasa Fogdoea in veleslalomskega Marca Girardellija, ki je leta 1988 v Kranjski Gori zmagal v slalomu - Naši z novimi točkami, Alberto Tomba pa še vedno brez zmage.
Kranjska Gora, 19. in 20. decembra - "Slovenija ima pri organiziranju športnih prireditev lepo in dolgo tradicijo, naslonjeno na dobro organizacijo športnega življenja in na uspehe slovenskega športa. V organizacijo letošnjega Pokala Vitranc smo šli z zavestjo, da je tudi na področju alpskega smučanja, tako kot na vseh drugih, vrhunska kvaliteta priprave tekem in s tem pogojem za športni uspeh vodilo in kriterij za odločanje o tekmah za svetovni pokal. Veseli smo, da izpolnjujemo ta kriterij, še posebej, ker upamo, da bo Kranjska Gora in Slovenija prizorišče prvih olimpijskih iger v treh deželah, V Furlaniji - Julijski krajini, na Koroškem in v Sloveniji, kar še posebej poudarja olimpijsko načelo sodelovanja med narodi," je v pozdravu letošnjim udeležencem dvaintridesetega Pokala Vitranc zapisal predsednik Slovenije in predsednik Častnega odbora Milan Kučan.
In res je bila letošnja prireditev ena tistih, s katerimi so naši organiztorji dokazali, da z dobro voljo in trdim delom lahko pripravijo vrhunsko tekmo. Potem ko so se še sredi tedna bo-nli z naravo in toploto, so jim bile zadnje noči bolj naklonjene in v soboto je Vitranc zasijal v vsem blišču. Proga je bila resda trda, toda najboljši se je niso ustrašili, nekateri tekmovalci z višjimi štartnimi številkami pa so se zato lahko postavili ob rob najboljšim svetovnim asom. Tudi za naše smučarje je Kranjska Gora nova stopnica na poti vzpona v svetovni vrh. "Po dnevih dvomov in trdega dela smo danes res lahko zadovoljni, saj je bila tekma lepa, naši tekmovalci odlični, pomembno pa je tudi, da so se ob progi spet množično zbrali domači gledalci," je dejal generalni sekretar organizacijskega komiteja Vojteh Budinek, med podelitvijo pokalov najboljšim slalomistom. Na zmagovalnem odru so stali prvouvrščeni Šved Thomas Fogde (z Elanovimi smučmi), drugouvrščeni Italijan Alberto Tomba, ki je imel pod Vitrancem najbolj hrupne navijače, pa vendar mu je zmaga spet za las ušla iz rok in tret-jeuvrščeni Peter Roth. In čeprav je Tomba znan kot "muhast" šampion (saj naprimer v Kranjsko Goro ni prišel niti na žrebanje štartnih številk in mu je zato ostala številka 15) se je z lepo potezo, ko je namenil denarno nagrado za drugo me-
PA EP ODBBC;
Pri Hotelu Transturist v Škofji Loki, Titov trg 4/B
NUDIMO VAM
- dekorativno kozmetiko
- kozmetiko za nego telesa in obraza
- kolekcije parfumov
SVETOVNO ZNANIH
PROIZVAJALCEV
Tekmovanje v Kranjski Gori je vsako leto tudi priložnost za srečanja med sedanjimi in nekdanjimi smučarji ter trenerji. Tako je bil eden prvih, ki je za uspeh naših tekmovalcev čestital vodji Tomažu Cerkovniku, nekdanji reprezentant Jure Franko. Menda pa je prav Juretovo poznanstvo s slovitim Tombo prispevalo, da se je ta odločil, da nagrado podari sarajevskim otrokom.
V KRANJSKI GORI SO POVEDALI
Gregor Grilc iz Šenčurja, dvanajsti v slalomu:
"Ko sem prišel s treninga v Ameriki, sem bil še zelo "potrt". Slalom mi sploh ni šel, veleslalom pa lahko rečem, nekaj srednjega. Nato pa je bilo v slalomu praktično iz dneva v dan bolje in že v Val d'Iseru sem bil kljub ne dobri vožnji v finalu, nato pa še v Madonni, kjer je bila res lepa proga. Danes sem šel na progo zelo samozave-sten, le v drugi vožnji sem imel prvih pet vratc w^ iS! *še malo strahu iz Madonne, bil sem kot ovca....
no, ampak sedaj upam, da je se le začelo. S prvo uvrstitvijo med petnajsterico sem seveda zadovoljen, ker pa gre iz tekme v tekmo bolje, upam, da bo ravno na Japonskem, na svetovnem prvenstvu "maximum"."
■ Jure Košir iz Mojstrane, osmi v slalomu in šest-I najsti v veleslalomu: "Pred tekmo v Kranjski Gosi ri sem napovedoval izboljšanje uvrstitve iz Malt done di Campiglio in sedaj seje ta napoved ures-| ničila in seveda sem zelo vesel. Na treningih mi je sicer že tudi pred sezono šlo dobro, vendar me je vseskozi spremljala bolečina v kolenu, bila je ves čas "črna" misel v moji glavi. Nato sem v Ameriki obiskal zelo znanega športnega ortopeda, dr. Stedmana, ki je sedaj operiral tudi Natašo Bokal, on pa je rekel, da poškodba ni kritična. Še vedno me sicet boli, vendar pa to ne moti smučanja. Po končanih tekmah ta teden bom skušal do novega leta nekako "normalno" živeti, v glavnem mislim biti doma, se posvetili tudi prijateljem, s treningi pa bom nadaljeval drugega januarja."
Andrej Miklavc iz Dorfarij pri Škofji Loki se je v slalomu uvrstil v drugo vožnjo: "Mislim, da nam je letošnji trening v Ameriki pomagal, kot še no-^, ben doslej, saj smo ga izkoristili tako rekoč \\ 110-odstotno glede na količino in kvaliteto tre-šj ninga. Zmeraj pred začetkom sezone namreč ra-'^jbiš dober trening, na katerem se potrdiš, dobiš 1 pravi občutek in samozavest. Tako sem na prvih tekmah štartal na uvrstitev v drugi tek, to mi je 'jjjffl jjPI I trikrat do sedaj že uspeio in ra/en danes, ko sem p"%f irVM ocjsl0pii mi je dvakrat uspelo dobiti tudi že točke. S tem sem zaenkrat zadovoljen, vendar pa moram gledati naprej in stremeti še za boljšimi uvrstitvami. Sicer pa imam sedaj na .sporedu še tekme evropskega pokala, domače FIS tekme, za novo leto pa si bom najbrž privoščil dva ali tri dni počitka na morju."
Pavel Grašič iz Dupelj, trener naše moške reprezentance: "Lahko rečem, da smo se približali svetovni "špici", pomembno pa je, da to ne samo samo z enim tekmovalcem. Rad bi se zahvalil organizatorjem tako v Madonni di Campiglio kot tukaj v Kranjski Gori, saj so pripravili idealno
f^j_   *'j ,     progo, tako da so tudi tekmovalci z višjimi štar-
If^^J&r 1 mirni številkami lahko posegli po petnajsterici in i *- - * celo više. Sicer pa je proga v Kranjski Gori goto-
■JL- 'I vo ena najtežjih v svetovnem pokalu, podobna je
M > le v Garmischu. Po tekmi v Bad Kleinkircheimu
bomo imeli konec leta le še kondicijski trening, v začetku januarja pa ponovno začnemo s snežnim treningom in pripravami za januarske tekme in svetovno prvenstvo na Japonskem."
NA POKLJUKI SO SE KONČALE BIATLONSKE TEKME
ZA UVOD NAJBOLJŠI NEMCI
Pokljuka, 20. decembra - S štafetnim tekom se je na Pokljuki končalo uvodno tekmovanje za svetovni pokal v biatlonu. Na vseh tekmah skupaj je konec prejšnjega tedna sodelovalo okoli 300 tekmovalcev iz 21 držav, največ kolajn pa je osvojila ekipa Nemčije. Naša članska ekipa sicer ni razočarala, ni pa najbolje izkoristila domačega terena. Uroš Velepec, Grajf, Lekan in Ožbolt so bili v štafetnih tekih osmi, pri moških je zmagala ekipa Avstrije, pri ženskah pa so bile najboljše Nemke. Gotovo pa je tekmovanje, kljub pomanjkanju snega, odlično uspelo organizatorjem in je pomenilo lep uvod v letošnjo tekmovalno sezono. • V. S.
NASLOVI SO PODELJENI
ŠPORTNIKA AMZS LULIK IN KAMPUŠ
Dvorana Kulturnega doma v Lenartu je bila prejšnji teden pretesna za vse radovedneže, ki so hoteli videti državne prvake minule sezone v avto moto športih. Najvišji naslov med avtomobilisti je pripadel prvaku v rallvju Silvanu Luliku in njegovemu sovozniku Matjažu Mihelčiču, med motoristi pa trojnemu prvaku v moto-krosu Boštjanu Kampušu.
Gorenjci imamo med državnimi prvaki v prvi sezoni avto moto športov v samostojni Sloveniji, Kranjčana Albina Šterna, ki je zasluženo osvoji! naslov državnega prvaka v cestno-hi-trostnih dirkah v kategoriji do 250 kubičnih centimetrov in odličnega rallvista Miroslava Grada, ki si je s svojo mazdo požrtvovalno privozil naslov v razredu A7.
V letošnji sezoni je vsekakor najpomembnejše, da se je slovenski avto moto šport uspel uveljaviti tudi na mednarodnem področju, hkrati s sprejemom Avto moto zveze Slovenije v vse mednarodne organizacije na tem področju. Seveda so bile skozi vso sezono prisotne težave z denarjem, tako da nekateri prireditelji tekmovanj niso mogli izpeljati ali pa prireditve niso bile takšne, kot bi si želeli. Ob koncu sezone so na dan prišle tudi druge zdrahe, na primer zloglasni obračun med Šustrom in Tomljetom (slednjega ni bilo na podelitvi), ter še nekaj drugih, ki temu športu zagotovo niso v korist.
In kaj lahko od gorenjskih športnikov pričakujemo v naslednji sezoni? Albin Štern bo kot član AMD Domžale (ki je prejelo priznanje za najboljšega organizatorja) v ekipi HB International vozil v četrtlitrski kategoriji vozil z novo vamaho TZ 250, poleg boja za potrditev letošnjega naslova, pa ga čakajo še vse pomembnejše dirke za evropsko prvenstvo.
V rallvju lahko pričakujemo še eno uspešno sezono Tomaža Jemca, ki bo z novo mazdo 323 GTR v novem društvu Mazda Y.C.C. Slovenija vozil v skupini A, letošnji Hočevarjev sovoz-nik in eden od direktorjev družbe Y.C.C. Miran Strikovič ter njegov službeni kolega Bojan Turk pa bosta sedela za volanom enakih avtomobilov. • M. G.
M PLAVANJE
NOV REKORD KEJŽARJEVE
Novoletni miting v Trbovljah potrdil visoko formo radovljiških plavalk Kejžarjeve in Robove.
Z neuradnima absolutnima rekordoma (ker merjenje ni bilo elektronsko) sta na plavalnem mitingu v Trbovljah potrdili visoko formo radovljiški plavalki Alenka Kejžar na 200 m prsno z rezultatom 2.34,99 in Polona Rob na 200 m mešano 2.21,19. Sodelovalo je okrog 150 plavalcev iz vseh slovenskih klubov, razen Branika iz Maribora. Na žalost hkrati ni bil izpeljan tudi 2. del drugega kola zimskega pokala, ki ga bo sedaj težko uvrstiti v koledar zimskih tekmovanj, pa tudi slika končnih rezultatov ne bo povsem realna.
Organizatorji mitinga so pripravili za šest najboljših plavalcev v ženski in moški konkurenci praktične nagrade, razvrstitev pa je bila po doseženih točkah. Prvi med moškimi je bil Nace Majcen IL, ki je na 400 m prosto z rezultatom 4.01,79 dosegel 827 točk, pri ženskah pa je Alenka Kejžar na 200 m prsno z 2.34,99 dosegla 848 točk.
Drugi najboljši rezultati: moški: 100 m prsno: Iztok Škrabar LL 0.54,64. 5. Jure Kirbiš TK 0.56.06; 200 m mešano: Marko Mi-lenkovič TK 2.15,10, 3. Simon Mladenovič TK 2.20.13, 5. Jure Kirbiš TK 2.21,56, 7. Andrej Studen TK 2.21,87; 200 m hrbtno: Marko Milenkovič TK 2.13.29; 200 m prsno: Jure Vračun IL 2.27,24, 6. Andraž Gašperlin TK 2.42,17, 200 m delfin: Gregor Kavčič LL 2.12,35, 6. Aleš Aberšek TK 2.23,31:400 m prosto: Nace Majcen IL 4.01,79, 5. Miha Resman TK 4.18.71; ženske: 100 m prosto: Natalija Repec CK 0.59,84, 2. Nataša Kejžar RR 1.00.41, 3. Tanja Blatnik TK 1.01,37, 6. Sanda Mladenovič 1.03,28; 200 m mešano: Polona Rob RR 2.21,19, 3. Alenka Jereb TK 2.30,80, 7. Petra Omejc TK 2.57,10; 200 m delfin; Eva Breznikar LL 2.27,29, 2. Sanda Mladenovič TK 2.31.38, 5. Alenka Jereb TK 2.35,18; 400 m prosto: Tanja Blatnik TK 4.30,12.      Rado Mladenovič
GLASOVA
StotinkA
MALI NOGOMET
Start še v skupini »b« in »c«
Kranj, decembra - Kot je bilo že objavljeno, se v športni dvorani na Planini igra zimska liga malega nogometa. Rezultati 1. kola skupine »A« so bili že objavljeni, startali pa so tudi nogometaši skupine »B« in »C«.
Rezultati: 1. kolo I. skupna »B«: Kokra : 310 UC. preloženo, Mizarstvo Sitar :; Alpos 0:1, Kriva ščuka : ŠD Kranj 1 :
1, Ikos : Športna zveza 0 : 1; II. skupina »B«: Gradbinec : Canon Kokrica 0 : 0, Mak : Ranč boys 6 : 0, Vinoteka Viki : Pine-sta 0 : 2, Izvori II : Pizzerija Štern 0 : 5; 2. kolo I skupine »B«: Kokra : Alpos 1 : 1, 310 UC : ŠD Kranj 2 : 7, Mizarstvo Sitar : Športna zveza 0 : 2, Kriva ščuka : Ikos 3 : 0; II. skupina »B«: Gradbinec : Ranč boys - prestavljeno, Canon Kokrica : Pine-sta 0 : 4, Mak : Pizzerija Štern 0 : 2, Vinoteka Viki : Izvori II 3 : 2; 1. kolo skupine »C«: Intercambio : Športna zveza 2:1, Restavracija Mahne : Pinesta 1 : 6.
V skupini »A« pa je bilo odigrano tudi drugo kolo in tekme, ki so bile preložene. Rezultati drugega kola: I. skupina: Avtoprevozništvo Lampe : NK Podgorje 0:1, Bambus bar : videoteka A + D4 :3, K. Metodi : U'redu 0 : 0, II. skupina: Lango : Izvori 11:1, Besa 90 : Infiniti 1 : 4, Pizzerija Orly : prijatelji 8:0; III. skupina: NK Trboje : Flamengo 10:2, Pro-tex : Kleparstvo Glajot 2 : 2, Kokra B : Viktorija 1 : 2, IV. skupina: Gostilna Aleš : Okrepčevalnica pod Jenkovo lipo 0 : 0, Bonami : Zlata riba 1 : 2, Frizerstvo Zelnik : U-sistemi 2 : 5; V. skupina: Trgovina Lisjak : Nektar 2 : 7, Stop : Venera shop 0 :
2, Šport Rekar : 310 UC 1 : 2; VI. skupina: QPR : Blue racers 3 : 1, Sar : Avtoservis Kadivec 0 : 4, Pizzerija Log : Tenis shop Wimbledon 2:1, VII. skupina: Finiš : Asfalt beton 0 : 3 (bb), Magic Buum : Vodovodni stolp 3 : 4, Vinoteka Viki : Gostilna pri Slug 3 : 2. • J. Marinček
NAŠI SKAKALCI SOLIDNI NA JAPONSKEM
Zupan odličen peti
V nedeljo je iz Sappora prišla vest, da so naši skakalci ponovno dobro nastopili na veliki skakalnici, kjer je Kranjčan Matjaž Zupan (ki je s 24 leti najstarejši v naši ekipi), osvojil odlično peto mesto in s tem nove točke v svetovnem pokalu. Tudi Franci Petek je bil dober, štirinajsti, Gostiša je bil devetnajsti, Dejan Jekovec pa se ni uvrstil v finale. Sicer pa je na veliki skakalnici zmagal Japonec Higashi.
Sicer pa je bilo na Japon-♦V.vVv,-..     . -.-:r »VTXTV^' s^em vseskozi slabo vreme, ki <*V/^£> % ^/^0^y'f^41 Je ponagajalo tekmovalcem, na-k&*t4 ši Pa tudi niso imeli sreče na pr-
s>,yf>š^*v^s>m< vi sobotni tekmi na srednji ska.
Matjaž Zupan ko je bi, najboljši5 Zu_
pan, šele sedemnajsti. Zmagal je Avstrijec H6lwarth.
V svetovnem pokalu trenutno vodi Rathmayer s 110 točkami, naš najboljši pa je Urban Franc (na Japonskem ni tekmoval) na sedmem mestu s 33 točkami. Točke imata še Zupan in Petek.
Naslednje tekme v skokih za svetovni pokal bodo v okviru novoletne turneje v Obersdorfu, 30. decembra, v Garmisch -Partenkirchenu 1. januarja, v Innsbrucku, 3. januarja in v Bischofshofnu, 6. januarja. • V. S., foto: D. Gazvoda
Podjetje Alples strojegradnja, d.o.o., Češnjica 48 d, Železniki, razpisuje delovno mesto
DIREKTOR PODJETJA
Zahtevani pogoji:
- visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, elektro ali ekonomske smeri;
- pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih;
- znanje angleškega ali nemškega jezika.
Kandidati naj poleg prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložijo tudi program razvoja podjetja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ALPLES, Češnjica 54, 64228 Železniki, kadrovska služba.
GOLF KRANJ
PE KRANJ - AVTO ŠOLA GOLF
PLANINA 3
Tel.: 064/324-767 ali 323-171
GOLF AVTO ŠOLA - VAŠA POT DO USPEHA
Razpisuje prosta dela in naloge
VOZNIKA INŠTRUKTORJA »B« KATEGORIJE.
Pogoji:
- opravljen inštruktorski izpit
- aktivno znanje slovenskega jezika
- komunikativnost ter veselje do upravljanja dela voznik inštruktor.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov GOLF KRANJ, s pripisom »Za delovno razmerje«. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Komisija bo kandidate obvestila v roku 15 dni po objavi razpisa.
Golf Kranj želi vsem svojim kandidatom ter ostalim poslovnim partnerjem vesele božične in novoletne praznike.
JAVNA TRIBUNA OB 20-LETNICI NK DOLNOV - CREINE
Nogometu smo dali ljubezen
Razveseljivo je bilo, da sta javni tribuni z naslovom »Nogomet je gorenjski šport« prisostvovala tudi predsednik NZS Rudi Zavrl in selektor Bojan Prašnikar. Pogovor je tako dobil »slovenske razsežnosti«, izhodišča pa so pripravili v nogometnem klubu Dolnov -Creina, ki tudi na ta način slavi dve desetletji dela. Navzoči so bili predstavniki klubov z Gorenjskega, od gorenjske do prve lige, predsednik Medobčinske nogometne zveze Janez Torkar, nekaj pa je bilo tudi ljubiteljev tega športa.
V razpravi je sodelovalo precej sodelujočih, ki so izpostavili predvsem želje po spremembah. Te naj bi bile tako na strokovni ravni (več trenerjev, zlasti pa profesionalni trener nižjih selekcij), pri pogojih (kopica neurejenih odnosov v zvezi z igrišči) kot tudi pri kadrih. »Gorenjci boste verjetno morali v naše organe usmeriti ljudi iz klubov, nove in delovne kadre,« je o kadrovskih spremembah v slovenskem nogometu dejal gospod Zavrl, selektor Prašnikar pa je opredelil razlike, ki so nastale z afirmacijo slovenske lige, saj skupaj tekmujejo igralci z izkušnjami profesionalizma in domala po-
polni amaterji. Precej je bilo govora o delu z mladimi, kjer pa Gorenjska v slovenskem prostoru zavzema prostor pri vrhu. »Strokovno delo z mladino pa je še vedno pod vprašajem, tudi povratne informacije iz selekcij na republiški ravni. Nujno in potrebno je v Kranju zagotoviti profesionalnega trenerja za nižje selekcije, ker bomo sicer povsem izgubili stik z razvojem tega športa. To je zagotovo nadklubska, splošna in pravilna zahteva,« je dejal eden od razpravljalcev, trener Stane Kodele (Creina). O vzgoji in prehajanju igralcev v klub s kakovostnejšimi pogoji in pristopi so govorili tudi Šuvak
r   SMUČARSKI SKOKI
Uspešen nastop naših na alpskem pokalu
Planica, 19. in 20. decembra - Skakalni klub Triglav Teling je bil tudi letos organizator tekmovanja za alpski pokal v smučarskih skokih in klasični kombinaciji za mladince in mlajše člane. Prizadevni smučarski delavci kranjskega kluba Triglav Teling so kljub pomanjkanju snega pripravili tekmovanje.
Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice, Kanade in številno domače zastopstvo. V solo skokih pri mladincih je nastopilo 73 tekmovalcev, v klasični kombinaciji pa 51 tekmovalcev. Naši tekmovalci so pod Poncami v lepem sončnem vremenu dosegli imeniten uspeh, saj so točke alpskega pokala dobili trije skakalci in dva kombinatorca.
Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila Iskra Teling in sopokrovi-telji firma Mark, Radio Kranj in Petrol, zraven pa še ostali pokrovitelji. Skakalnemu klubu Triglav Teling je v sezoni 93/94 zaupano finale alpskega pokala, ki bo marca 94 v Planici.
Najboljši na tekmovanju v solo skokih pri mladincih je bil članski državni reprezentant Matjaž Kladnik (Ilirija Center) 226,0 točk in skoka 90,5 in 91 m„ 2. Jerome Gay (Francija) 220,7 točk, 90,5 in 88 m, 3. Andreas VVindoeizl (Avstrija) 214,9 točk, 88,5 in 89,5 m, 4. Urban Franc (Triglav Teling) 204,9 točke, 87 in 86 m.
Kombinatore} so se pomerili v dveh kategorijah. Pri mladincih je že po skokih vodil zmagovalec klasične kombinacije Mario Stec-her. Odlično je skakal, saj je imel v treh serijah najdaljše skoke 88,5, 93,5 in v tretji seriji kar 97 metrov, v tekih pa je zmagal s skoraj dvema minutama prednosti. Pri članih je bil po skokih v vodstvu Franci Jekovec iz Tržiča, vendar prednosti ni uspel ubraniti, tako je zmagal četrtouvrščeni pri skokih Avstrijec Klaus Schalert. Tretji je bil Franci Jekovec, ki je s tem rezultatom dosegel najboljšo uvrstitev do sedaj v alpskem pokalu.
Istočasno pa je tekmovanje štelo za pokal Slovenije, kjer je največ točk dobila Ilirija Center 46, 2. Triglav Teling 42 točk, 3. Velenje 124 točk.
Smučarska zveza Slovenije je organizirala ob pomoči klubov tekmovanje za pokal Slovenije. Nastopilo je 42 tekmovalcev iz devetih klubov. Vrstni red: 1. Matjaž Kladnik (Ilirija Center) 229,1 točke, 91 in 91,5 m, 2. Primož Kopač (Alpina Žiri) 217,9 točke, 90 in 90,5 m, 3. Urban Franc (Triglav Teling) 90,5 in 84,5 m, 5. Sašo Komovec, 7. Jure Žagar (oba Triglav Teling), 8. Zoran Zupančič, 9. Andraž Kopač (oba Alpina Žiri).
Dečki do 14 in 15 let so se pomerili na prvem tekmovanju za pokal Slovenije v novi sezoni. Več kot 60 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov je zopet nastopilo na skakalnici v Račni na Dolenjskem. Zmagal je Andrej Lesnik (Ilirija Center), 2. Jaka Grosar (Tržič), 3. Gregor Merhar (Dolomiti). • Janez Bešter
trt šah
KlAVČIČU NOVOLETNI TURNIR, ZORKU PA CELOLETNI
Šahovski klub Primskovo je uspešno zaključil Še en cikel hitro-poteznih šahovskih turnirjev. Skupno je na turnirjih nastopilo več kot 50 igralcev, od tega pa so štirje nastopili na vseh.
Skupni zmagovalce mesečnih turnirjev (šteje 8 turnirjev od 10-ih) je s 100-odstotnim rezultatom Dušan Zorko (800), ki je zmagal na devetih turnirjih in bil enkrat drugi. Drugi je bil Martin Kovačič (734) in tretji Peter Kovačič (715,7).
Nadaljnji vrstni red: 4. Janez Marko 657,9), 5. Matej Sušnik (591), 6. Franc Jazbec (587,9), 7. Dušan Čebular (579,8), 8. Iztok Belec (565,8), 9. Milan Golja (513,9), 10. Klemen Klavčič (510,2) itd...
Razglasitev in podelitev priznanj in praktičnih nagrad je bila včeraj (četrtek) po odigranem novoletnem hitropoteznem turnirju, na katerem je po 13-ih kolih zmagal Klemen Klavčič (10,5) pred Dušanom Zorkom (10,5) in Muhamedom Salčinovičem (10). • Aleš Drinovec
Ekipno prvenstvo osnovnih šol občine kranj
V soboto (19. 12. 1992) je bilo na OŠ Stane Žagar ekipno prvenstvo osnovnih šol občine Kranj v šahu. Nastopilo je 13 ekip v štirih konkurencah. Ekipo so sestavljali po štirje igralci, igralo pa se je na 15 minut.
Vrstni red pri mlajših deklicah: 1. OŠ Matija Čop Kranj (Sabina Jurič, Katja Fic, Anja Nanut, Jasmina Alimi), 2. OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur (Maja Logar, Meta Jerman, Beti Lučič); starejše deklice: Med fanti so nastopile deklice OŠ Simon Jenko Kranj; mlajši dečki: 1. OŠ Lucijan Seljak Kranj (10/19.5 Uroš Kavčič, Vesna Pa-nič, Aleš Zaletelj, Marko Gašperšič), 2. OŠ Matija Čop Kranj (7/10), 3. OŠ Simon Jenko Kranj (5/9), 4. OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur (5/9), 5. OŠ Jakob Aljaž Kranj II 8206,5) in 6. OŠ Jakob Aljaž I (1/6): Starejši dečki: 1. OS Simon Jenko Kranj (5/9,5 Tomo Kristane, Andrej Bizaj, Perica Zlatanovski, Sejko Vertelj), 2. OŠ Stane Žagar Kranj (3/6), 3. OŠ Jakob Aljaž Kranj (2/4.5) in 4. OŠ Matija Čop Kranj (2/4).
Na prvenstvo Gorenjske so se uvrstile po prve tri ekipe. # Aleš Drinovec
(Jesenice), Humar (Zarica) in dolgoletni trener Rajko Kožar,
ki je dejal: »V nogomet smo že pred leti dali veliko ljubezni, dosegli dobre rezultate, a nismo uspeli »prebiti« različnih ovir. Prav zaradi tega je treba sedanji čas izkoristiti, delati še bolje, omogočiti mladim igranje nogometa. Portoroški sklepi so v Kranju »rodili« generacije, ki zdaj dajejo največ v smislu kakovostnega nogometa.«
Janez Torkar se je dotaknil organiziranosti nogometa na Gorenjskem in obenem dodal, da kot predsednik ni bil tudi kreator »ekipe« ljudi, ki bi skupaj lahko storili še več. Janez Zupančič, trener in mana-ger ter dolgoletni igralec pa je primerjal naše pogoje z delom v tujini in zlasti poudaril nujnost, da nogomet v javnosti ustvari pozitivno klimo, ki jo je najbolje opisal tudi sodnik in dolgoletni nogometaš Cveto Eljon: »Mi se tu lahko precej pogovarjamo, a treba je naša stališča predočiti javnosti, jo obvestiti in informirati o spremembah v nogometu, o novih trendih, boljšem delu itd. Le tako bomo kaj dosegli.«
Javna tribuna je bila za vse znova priložnost za sodelovanje. Tega je v imenu svojega kluba in nasploh zagovarjal tudi agilni predsednik Živil - Na-kla Janez Zupan: »Vsi skupaj smo celota, nekdo na vrhu, nekdo ne. Le s takim razmišljanjem lahko pripeljemo nogomet v Evropo, obenem pa v Sloveniji ohranimo in še učvrstimo naše pozicije.«
GOSTOLJUBNI GORENJCI
Predsednika NZS Rudija Zavrla in selektorja Bojana Prašnikarja je sprejel tudi generalni direktor Živil Branko Remic, v imenu prvoligaša Živil Nakla pa tudi predstavnika Janez Zupan in Dane Jošt. Okrogla miza pa je potekala pod pokroviteljstvom časopisa Gorenjski glas in Živil, ki so odstopila restavracijo Park v Kranju.
Izpostavljena so bila nekatera žgoča vprašanja. Klubi »rešujejo« pred ulico ogromno število mladih, a pri urejanju pogojev (igrišča) so prepuščeni sami sebi. Nogometaši (Gorenjska ima precej reprezentan-tov) nimajo možnosti vaditi dvakrat dnevno, ponekod niti enkrat ne (vključitev v šole in stik z njimi je slab).
Vodilo pogovora je bilo: ne »pogrevanje« preteklosti - nujno je misliti na prihodnost. Zato je bilo pohvalno, da so v razpravi sodelovali nogometu predani ljudje iz Naklega, Zarice, Creine, Jesenic. Pogrešati je bilo prispevke drugih sredin, sodnikov, trenerjev. Domala tragično je, da na take okrogle mize pridejo ljudje, ki so dolgoletni funkcionarji ali odgovorni za delo s selekcijami, a se niti ne oglasijo. Ne glede na vse to pa se zdi, da razvoj in priljubljenost nogometa silita k novim pristopom in rešitvam. Predvsem pa nogomet noče in ne more biti več odrinjen na rob športne družine, saj po številu klubov in mladih igralcev ter tudi po uspehih tega ne zasluži. To pa bo naloga nogometne organizacije in klubov v prihodnje na Gorenjskem. • Miran Šubic ,
TANESKI PODPISAL Z MURO
Kranj, 22. decembara - Bojan Taneski, eden najboljših slovenskih nogometašev zadnjih let, se je poslovil od nogometašev Živil Naklo, s katerimi je uspešno igral skoraj štiri sezone. Danes (torek) je podpisal pogodbo z Nogometnim klubom Mura iz Murske Sobote. Bojan Taneski bo lahko zaigral že v prvem spomladanskem kolu. • J. K.
KARATE
Uspeh reprezentantov iz škofje loke
Miškolc, decembra - Prvega svetovnega pokala se je udeležilo kar 800 tekmovalcev iz 14 držav. Največ uspeha so imeli tekmovalci ZDA, Nemčije in domačini Madžari.
Poseben uspeh sta dosegla reprezentanta Karate sekcije Partizan iz Škofje Loke v najtežji konkurenci od 17 do 18 let. Sabina Perko se je v katah uvrstila v finalno skupino s šestim rezultatom, ter na koncu dosegla 8. mesto. Še večji uspeh je dosegel Marko Kostič, ki je v katah za las zgrešil finale, v borbah pa je osvojil bronasto medaljo in to v konkurenci 106 tekmovalcev. Če ne bi prišlo o poškodbe roke, bi bila uvrstitev še boljša. • Jože Marinček
VATERPOLO
Triglav se je oddolžil za poraz
KOPER : TRIGLAV 3 : 9 (0 : 0, 0 : 3, 1 : 2, 2 : 4)
Zagreb, decembra - Na turnirju lige Alpe-Adria so kranjski vaterpolisti visoko porazili Koper in se jim tako oddolžili za poraz, ki so ga doživeli v tekmovanju avstrijske lige (8 : 7). Tokrat so Kranjčani zaigrali odlično in svoje tekmece premagovali v vseh elementih igre. V golu so imeli razpoloženega »veterana« Romana Naglica, ki je tako dajal še večji motiv za zmago. Strelci na srečanju pa so bili: Troppan 2, Peranovič 2, po en gol pa so dosegli Štirn, Gantar, Grabeč, Balder-man in Hajdinjak,.
MEDVEŠČAK : TRIGLAV 12 : 9 (1 : 3, 3 : 3, 2 : 2, 6 : 1)
V popoldanskem srečanju so Triglavani igrali še z domačim Medveščakom ter po odlično odigranih treh četrtinah klonili v četrti. Triglavani so v zadnji četrtini naredili veliko napak, streljali iz nemogočih položajev in tako dovolili domačinom, da zadnjo četrtino dobijo s 6 : 1. Strelci za Triglav so bili: Troppan 3, Štirn 2, Grabeč 2, Gantar 1, Nargeta 1.
Triglav je na turnirju v Zagrebu nastopil v postavi: Naglic, Hajdinjak, Margeta, Balderman, Grabeč, Galič, Gantar, Bečič, Košir, Štirn, Peranovič, Čimžar, Troppan. • J. Marinček
V Vodstvu triglav in kranj 90
Kranj, decembra - Na zimskem bazenu v Kranju je bilo v nedeljo, 20. decembra, odigrano četrto - predzanje kolo občinske lige v vaterpolu. Zaradi boljše razlike v golih vodi triglav pred Kranjem 90. Rezultati: 3. kolo: Triglav : Kokra 15 : 7, Omnia : Kranj 90 6 : 11, Kamnik : Vodovodni stolp 5 : 11,4. kolo: Triglav : Kamnik 14 : 6, Omnia : Kokra 8:12. Kranj 90 : Vodovodni stolp 17 : 11. Vrstni red pred zadnjim kolom, ki se bo predvidoma igral 10. januarja 1993 pa je naslednji: 1. Triglav 8 ( + 36), 2. Kranj 90 8 ( + 29). 3. Vodovodni stolp 4 (-4), 4. Kokra 2 (-7), 5. Omnia 2 (-20) in 6. Kamnik 0 (-34). • Jože Marinček
SGLASOVA k _ totinkA.
DANES BO (KONČNO) V LJUBLJANI TEŽKO PRIČAKOVANI HOKEJSKI DERBI
Jeseničani odločeni zmanjšati prednost
Jesenice, decembra - Z včerajšnjima tekmama med Bledom in Celjem ter Triglavom in Slavijo se je začel drugi del slovenske hokejske lige. Danes zvečer pa bo v Ljubljanski hali Tivoli (pred očmi televizijskih gledalcev) na sporedu prvi letošnji "pravi" obračun med lanskimi državnimi prvaki Acroni Jesenicami in Olimpijo Hert-zom.
Drugi del slovenske hokejske lige se je začel s prednostjo Olimpije Hertz, ki starta v finale s štirimi točkami, Bled ima tri točke, Celje dve in Acroni Jesenice eno točko. Najboljše ekipe pa so med seboj zelo izenačene.
Olimpija Hertz je po prvem delu na prvem mestu. Sicer pričakovano, toda mnogo teže, kot so verjetno pričakovali. Ekipa s številnimi slovenskimi reprezentanti in štirimi severno ameriškimi tujci pa je v zadnjem času v vzponu. Kot kaže je bila zamenjava trenerja uspešna, kot napovedujejo, pa so odločeni osvojiti naslov državnega prvaka, ki ga generacija Beribak, Zaje, Nik Zupančič, Simšič, Gorenje in tovariši
*    NAMIZNI TENIS
sanjajo že od daljnega leta 1984. Zato bodo v osvojitev naslova gotovo vložili vse sile, k čemur jim bodo pripomogli tudi Američani in seveda dejstvo, da v odločilne boje vstopajo spočiti.
Ekipa Bleda pod vodstvom Rudija Hitija je gotovo najpri-jetnejše presenečenje sezone. Štirje igralci iz Rusije: Stolbun, Rožkov, Paramonov in Anf jorov so prekaljeni asi in izvrstno telesno pripravljeni, izkušenim veteranom v ekipi pa se bo pridružila še četverica perspektivnih mladih Jeseničanov: Jure Smolej, Dejan Vari, Borut Vuk-čevič in Aleš Škofic, ki bodo po dogovoru med kluboma imeli dvojno licenco. Kluba sta namreč v interesu slovenskega
Gorenjska namiznoteniška liga
V nadaljevanju gorenjske lige je bilo v A skupini odigrano že 9. kolo, v B skupini pa 8. kolo. Rezultati skupine A: Predos-lje - Križe 2 2:8, Merkur - Jesenice 24:6, Murova - Gumar 5 : 5. Po devetem kolu je v vodstvu ekipe Križe 2 s 15 točkami, pred Murovo s 13 točkami, Jesenicami 2 z 10 točkami in Gu-marjem s 6 točkami. Rezultati skupine B: Šport Čarman - Križe 1 " : 8, Križe 3 - Odisej 5 : 5, Jesenice 1 : EGP Škofja Loka 3 : 7. Po osmem kolu je v vodstvu EGP Škofja Loka 1 z 12 točkami, pred Odisejem z 10 točkami, Krizami 1 s 6 točkami in Šport Carmanom s 4 točkami. • (vs)
Uspeh jeseniških in merkurjevih pionirk
Na Jesenicah in v Ljubljani so konec tedna potekale kvalifikacije za ekipno prvenstvo RS za pionirje in pionirke. Velik uspeh doma so dosegle jeseniške pionirke, saj se je ekipa Jesenice I in Jesenice II uvrstila v nadaljnje republiško tekmovanje. V Ljubljani pa so se na republiško tekmovanje uvrstile pionirke Kovine Olimpije in pionirke NTK Merkur Kranj.
V pionirski kvalifikacijski skupini pa je nastopilo šest klubov, ki so se razvrstili: 1. Semedela Koper, 2. Kovina Ljubljana, 3. NTK Križe, 4. NTK Murova, 5. NTK Jesenice in 6. NTK Merkur Kranj. • M. Snedic
hokeja "zakopala bojno sekiro", mladim igralcem pa bo tako omogočeno nastopanje, saj bi sicer na Jesenicah ostali brez tekem. Skratka, Bled bo močna ekipa in dostojen tekmec v četverici najboljših.
V Celju imajo nekaj organizacijskih težav, vendar je igralska ekipa ob štirih tujcih in izvrstnih reprezentantih Vnuku in Rojšku še kako nevarna. Posebno na "vročem" celjskem ledu.
Lanski državni prvaki, Acroni Jesenice, so v prvem delu prvenstva igrali v alpski ligi in v evropskem pokalu, tako da so v državnem prvenstvu navadno nastopali z mladinci in osvojili pričakovano četrto mesto. Zal pa je naporni prvi del sezone zdesetkal moštvo, saj je poškodovanih kar pet reprezentantov: Cveto Pretnar, Marjan Kozar, Matjaž Kopitar, Drago Mlinarec in Zvone Šu-vak. K sreči pa je, zaradi kvalitetnega dela v jeseniškem klubu, moštvo dovolj številno, da bo ob pomoči štirih kvalitetnih ruskih igralcih, sposobno braniti lani osvojeni naslov. Zavedajo se sicer, da bo tri točke za-
W HOKEJ
ostanka težko nadoknaditi, toda železarji so še vedno znani po tem, da najbolje igrajo, ko jim gre najteže in ko je to najbolj potrebno.
Kranjski Triglav, ki vse bolje dela z naraščajniki in Slavi-ja iz Vevč s kombinacijo VevČa-nov in drugega moštva Olimpije, bosta razigravala med seboj in se skušala kar najbolje pripraviti na končnico prvenstva, ko se bosta s tretje in četrtou-vrščeno ekipo borila za končno tretje mesto.
Tako bo letošnje državno prvenstvo res zanimivo (problem naj ne bi bili tudi sodniki, saj so sprejeli načelo, da sodijo strogo po predpisih). Prvi pravi derbi med Acroni in Jesenicami, ki bo danes v Ljubljani sicer še ni odločilen, vendar oslabljena jeseniška ekipa, po zagotovili vodstva, v Tivoli ne odhaja z belo zastavo. Trdno so namreč odločeni zmanjšati prednost Olimpije - Hertz na eno samo točko.
Že v torek, 29. decembra, pa se na Bledu obeta gorenjski obračun med ekipo Bleda in Acroni Jesenic. Tekma bo ob 19. uri. • B. R., V. S.
Priznanja slovenskim športnikom
Kranj, 23. decembra - To soboto, 26. decembra, bo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slovesnost ob podelitvi letošnjih priznanj Športne zveze Slovenije za vrhunske športne dosežke. Slovenost ob iztekajočem se olimpijskem letu bo ob 18. uri. • V. S.
KONČANA JE LETOŠNJA ALPSKA LIGA
Prvi alleghe, Jeseničanom fair play
Beljak, 20. decembra - S finalnim turnirjem štirih najboljših ekip v letošnji alpski ligi se je v Beljaku končalo to prav gotovo zanimivo merjenje moči hokejskih ekip Italije, Avstrije in naših državnih prvakov.
Malce nepričakovano je na turnirju zmagala ekipa Allegha (v zadnjem kolu rednega dela alpske lige so jih Jeseničani premagali z 9 : 3), ki je bila pred turnirjem na četrtem mestu, zadnjem, ki je še vodilo v finale. Še bolj nepričakovano pa so zadnje, četrto mesto, osvojili hokejisti Milanskih levov, ki so bili prvi kandidati za prvake, saj so imeli v tridesetih kolih največ zmag in največ točk. Rezultati iz Beljaka: - polfinale: Milano Lions - Alleghe 3 : 8 (1:1, 1:1, 1:6 - tekma je bila odločena v zadnjih minutah), Beljak - Bolzano 1 : 5 (0:0, 0:1, 1:4) - za 3. mesto : Beljak - Milano Lions 5 : 4 (3:1, 1:3, 1:0), -finale : Alleghe - Bolzano 7 : 4 (1:2, 3:1, 3:1).
Sicer pa je največ podpore gledalcev v letošnji alpski ligi imelo moštvo Beljaka, kjer je bilo na tekmi v povprečju 3.393 gledalcev, na tretjem mestu po obisku gledalcev pa je jeseniška Podmežaklja, kjer je tekme v povprečju spremljalo 2.680 gledalcev. Poleg tega, da so Jeseniški hokejisti z osmim mestom dosegli lepo uvrstitev, pa so ob koncu tekmovanja dobili še en laskav naslov. Kot ekipa z najmanj prekrški so osvojili letošnji fair play. • V. Stanovnik
J&m ZADETEK V PETEK
Podjetje ARNOLd.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, Škofja Loka tel.: (064) 622481 fax (064)632-483
Šk. Loka, Spodnji trg 38 tel. (064) 622-756
- fotografiranje za vse vrste dokumentov
- razvijanje filmov
- komercialna fotografija
Salon za zdravje in lepoto URŠKA
Sorska cesta 29, Škofja Loka tel.: (064) 632-524
KUPON
Zadnjič v jesenski seriji '92 in prvič v novem letu 1993 bo kviz ZADETEK V PETEK ponovno na sporedu na Novega leta dan 1. januarja 1993, ob 16. uri v OKREPČEVALNICI BLE GOS, Hotavlje 42.
Na Hotavljah se po tradiciji poveselijo na novoletnem rajanju prav na prvega januarja - zato bo tokrat ZADETEK V PETEK potekal v sodelovanju s Turističnim društvom Hotavlje, za dodatno presenečenje pa bo poskrbel Alples - Prodajni center iz Železnikov. Za tekmovalno ekipo in tiste, ki bodo odgovarjali po telefonu, že pripravljamo nova vprašanja. Naši poslovni partnerji pa tudi: tokrat nagradni vprašanji bralkam in bralcem Gorenjskega glasa zastavljata TRGOVINA ELEKTRON Salon za zdravje in lepoto URŠKA, oba iz škofje Loke - seveda bosta tako URŠKA kot ELEKTRON zastavila nagradni vprašanji tudi 1. januarja v oddaji neposredno poslušalkam in poslušalcem, kar pomeni, da bodo štirje - ki bodo pravilno odgovorili - prejeli nagrade, vredne po 2.500.- tolarjev.
Še to: prihodnjo sredo, 30. decembra, pa v Gorenjskem glasu v kotičku ZADETEK V PETEK nekaj več o naši novi seriji dvanajstih kvizov, ki se začenjajo sredi januarja 1993 in bodo na sporedu vsak drugi petek na Radiu Žiri tja do sredine junija. Nagradni vprašanji za oddajo 1.1. 1993:
1. Trgovina ELEKTRON, Titov trg 11, škofja Loka, Vas sprašuje: »Koliko navadnih žarnic, ki jih lahko kupite kjerkoli, nadomesti ENA SAMA VARČNA ŽARNICA, ki jo dobite v TRGOVINI ELEKTRON v Škofji Loki?« Nagrada: nakup v Elektronu za 2.500.- SITU
2. SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO URŠKA, Sorska cesta 29, Škofja Loka, zastavlja vprašanje: »Kaj je v SALONU URŠKA, poleg kozmetike in pedikure, posebna medicinsko indicirana ponudba?«
Pravilen odgovor bo nagrajen s storitvijo po izbiri v SALONU URŠKA. Oba odgovora, vsakega na svoji dopisnici, skupaj s kuponom pošljite najkasneje do 30. decembra na RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI.
Elektromotorji in gospodinjski aporoti, d. o o. Otoki 21,64228 Železniki, Slovenijo lelelon 064/66441-Teleks 37578yu isem "Jeletaks 064/67150
10
ŠKOFJA LOKA
BLAŽEVA 3 tel. (064) 620-381 fax. (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE STORITVE P.O. Z OBRATI: MIZARSTVO, PARKETARSTVO, PEČARSTVO, KERAMIČARSTVO, STEKLARSTVO, PLASTIČARSTVO, TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, KOOPERACIJA.
Trgovina ELEKTRON
Titov trg 11, Škofja Loka KUPON
Vabila, prireditve
Velika nagrada Slovenije v sankanju na naravnih progah - San-kaška zveza Slovenije je organizator, Športno društvo Domel Železniki pa izvajalec mednarodnega tekmovanja v sankanju, ki se letos prvič imenuje "Za veliko nagrado Slovenije" in bo konec tega tedna, od 25. do 27. decembra, na sankaški progi "Zakraj" v Dolenji vasi. Nastopili bodo sankači Avstrije, Švice, Italije, Nemčije, Bolgarije, Skupnosti Neodvisnih držav, Češke, Poljske in Slovenije v kategorijah: dečki, deklice, mladinke, mlajši mladinci, starejši mladinci, članice, člani, starejši člani in dvosedi. Tekme bodo v soboto in nedeljo dopoldne. • V.S.
Snežni dan na blejski Straži - Turistično društvo Bled in Doro turist Bled sta organizatorja zimske športne prireditve, ki bo to nedeljo na Straži. Prireditev se bo začela ob 12. uri na njej pa se bodo predstavili blejski športni klubi, ki bodo pripravili tudi zabavne igre za obiskovalce: zabijanje golov, zbijanje kegljev, skok v daljino, tekmovanje z rafti, vlečenje vrvi z dobitniki olimpijskih medalj... Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel Pop design, vstopnine pa ne bo. • V. S.
Božično-novoletni namiznoteniški turnir - To nedeljo, 27. decembra, v Osnovni šoli v Križah pripravljajo mednarodni božično-novoletni turnir, na katerem bodo nastopili tekmovalci ve-čih ekip iz Slovenije, ter ekipe sosednjih držav: Avstrije, Hrvatske in Italije. Igralo se bo v kategorijah mladinci, mladinke, pionirke in pionirji, turnir pa se bo začel ob 8.30. uri. • M. S.
Drsanje za blejske osnovnošolce - Športna zveza Radovljica, v dogovoru s Halo Bled, omogoča učencem šol radovljiške občine cenejše drsanje na umetnem drsališču v hali na Bledu. Drsanje bo možno od 25. decembra do 3. januarja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Cena kupona za enkraten obisk je 30 SIT, kupone pa otroci dobijo na šolah. # J. Š.
Košarkarski spored - V rdeči skupini I. SKL ekipa Kokra Lipje danes gostuje v Idriji. Danes pa je na sporedu tudi 14. kolo II. moške SKL. Ekipa O Didakte Radovljice ob 18. uri v Radovljici gosti Črnuče, Jeseničani pa gostujejo v Kočevju. • V. S.
SVARUNOV TURNIR TERMO LUBN1KU
Škofja Loka, decembra - Konec prejšnjega tedna je bil v Osnovni šoli na Trati tretji Svarunov spominski odbojkarski turnir, ki ga je pod pokroviteljstvom IS škofjeloške občine organiziral domač klub Tremo Lubnik.
Ekipe, ki so nastopile na turnirju so bile zelo izenačene, zasluženo pa so zmagali domačini. Druga je bila ekipa Triglava, tretja Olimpija io četrti Bor. Za najboljšega igralca so razglasili Tomaža Mencingerja, ob zaključku pa so podelili tudi simbolične nagrade devetim klubskim trenerjem, ki uspešno delajo z mladimi škofjeloškimi odbojkarji. • V. S.
H- KEGLJANJE
PO PRVEM DELU V VODSTVU JESENICE
Kranj, decembra - Sredi decembra se je končal jesenski del letošnje gorenjske lige v kegljanju. V vodstvu so Jesenice s 13 točkami (+1183), druga je Kranjska Gora z 11 točkami (+ 258), tretja je ekipa S. Jenko z 10 točkami (+ 396), četrti je Lubnik z 8 točkami (+ 209), peti je Ljubelj s 5 točkami ( - 569), šesta je ekipa Adergasa s 4 točkami ( - 333), sedmi je Elan s 3 točkami (- 622), osmi pa je Triglav z 2 točkama (- 5229).
Drugi del prvenstva se začne 30. januarja. • T. Bolka
17 KOŠARKA
Ligaški košarkarski izidi
V SBA ligi je Triglav doma gostil ekipo Anesa in zmagal z izidom 102 : 88 (54 : 42). Na zadnji tekmi prvega kroga, ko se od slovenskih zastopnikov edino Triglavu ni uspelo uvrstiti v kakovostnejšo končnico, so domačini igrali dobro, posebej pa se je izkazal mladi Marko Milic, ki je navdušil občinstvo.
V I. SKL za moške je ekipa Kokra - Lipje v dvorani na Planini gostila Savinsko Polzelo in izgubila z rezultatom 63 : 72 (30 : 33). Domačini so slabo izvajali proste mete, kljub temu da so se gostom nekajkrat približali in celo povedli, pa sta jim pobegnili dve dragoceni točki.
V I. SKL za ženske so igralke Odeje - Marmorja v športni dvorani na Podnu igrale z mlado ekipo Jezice in ponovno ostale brez točke. Izgubile so z rezultatom 60 : 70 (20 : 36). Ekipa Kranja pa je po dobri in borbeni igri izgubila pri Jezici z rezultatom 73 : 59 (35 : 24). Košarkaricam Oniksa Jesenic pa do sedaj še ni uspelo zmagati. V soboto so z rezultatom 61 : 97 (39 : 53) izgubile še z Apisom in izpadle iz končnice najboljših šestih ekip.
V II: SKL za moške je Didakta Radovljica gostovala v Borovnici in izgubila z rezultatom 85 : 80 (43 : 47). • J.M., D.R., V.S.
Najboljši pionirji iz domžal
Škofja Loka - Zadnji konec tedna v soboto, 19. in nedeljo, 20. decembra, je bil v škofjeloški športni dvorani finalni turnir med starejšimi pionirji. Med ekipami iz Domžal, Miklavža, Polzele in Škofje Loke so največ pokazali mladi košarkarji Domžal pod vodstvom trenerja Saša Kiseleta in po razburljivi, borbeni in nadvse zanimivi di-nalni tekmi premegali domačo Odejo Marmor 59 : 56. Ločani so prav tako imeli priložnost za zmago. Pet minut pred koncem so že vodili s šestimi koši prednosti, vendar so v nadaljevanju prednost zapravili. Tik pred koncem bi s prostimi meti tekmo v korist domače ekipe lahko odločil Hostnik, ki pa žal ni zadel. Domžalčani, pri katerih sta se posebej izkazala Žemljic in Kosmina, so tako po treh letih ponovno osvojili dragoceno lovoriko.
Kljub vsemu pa je uspeh škofjeloških naraščajnikov eden od največjih v zadnjih letih škofjeloške košarke v moški konkurenci. Kot kaže, se ob ženskih uspehih v mestu ob Sori kujejo tudi pravi košarkarji. Za Odejo Marmor so na turnirju igrali: Matevž Justin (razglašen za najboljšega igralca), Brane Savič, Zoran Škorc, Tadej Starič, Cene Hawlina, Jernej Hostnik, Damir Dunat, Marjo Todorovič, Ser-gej Vrhovec, Sašo Pejič, Jure Jovanovič in Gašper Peternel pod vodstvom trenerja Marka Terkaja. • Dare Rupar
Nadzor z radarjem ne pomaga
Divjajo, kot bi bilo poletje
Kranj, 21. decembra - Minuli teden je bilo na gorenjskih cestah sedem prometnih nezgod. 19-letna Mojca Papler z Breznice je umrla v ponedeljek na Sp. Beli kot sopotnica v golfu, ki je treščil v drevo (o nezgodi smo že pisali), dvanajst ljudi pa je bilo ranjenih. Glavni krivec za nezgode je bila spet prehitra vožnja. Prometni policisti na sploh opažajo, da vozniki divjajo, kot bi bilo najlepše poletje, ne upoštevajo, da so ceste mokre, pogosto spolzke, in da je vidljivost slabša. Radar, čeprav je vsak dan na cesti, ne pomaga, izvršilni predpisi za prekrške pa so ničevi.
Na pločniku zbil pešakinjo
Kranj - V petek, 18. decembra, malo pred peto zvečer je novopečeni voznik, 19-letni Gregor Pelko iz Kranja, s fičkom peljal po Oldhamski cesti iz smeri Vodovodnega stolpa. V križišču pri zavarovalnici je zavijal levo proti avtobusni postaji. Ker je bila cesta mokra in rahlo spolzka, fant pa je domnevno preveč pritiskal na plin, ga je zaneslo z levega pasu na desnega in na pločnik, po katerem je drsel skoraj deset metrov. Pri tem je zbil pešakinjo Ivano Oman, staro 55 let, iz Kranja. Huje ranjeno so odpeljali v UKC, kjer je ostala na zdravljenju.
Silovit trk na avto cesti
Kranj - Slabe štiri ure kasneje, ob 20.45, je počilo na avto cesti pred cestninsko postajo Torovo. Iz kranjske smeri je proti To-rovu vozil tovornjak hrvaški državljan, 39-letni Josip Duran. Za njim je z osebnim avtom opel kadet peljal 36-letni Marko Goreta, tudi s Hrvaškega. Vozila sta približno z 80 km na uro, kolikor je pred cestninsko postajo omejitev hitrosti. Za Goreto je zelo hitro pripeljal 31-letni Marjan Pišljar iz Logatca z audi-jem coupe. Kljub prepovedi je vozili pred seboj začel prehitevati. Ko je sunkovito zavil na prehitevalni pas, ga je začelo zanašati, oplazil je najprej avto Gorete, nato pa trčil še v zadnji del tovornjaka. Tudi tega je zaneslo v levo, ob ograji med obema pasovoma avto ceste ga je dvignilo v zrak, tovornjak je drsel po ograji 36 metrov, nakar se je prevrnil in obstal. Pišljarjev audi se je ustavil šele po 60 metrih, Goretov opel pa po 26. V nezgodi sta bila hudo ranjena voznik Pišljar in njegova sopotnica, 21-letna Suzana Simič iz Krškega, lažje pa Duran. Škodo na avtomobilih cenijo na približno dva milijona tolarjev, škoda na cestnih objektih pa znaša okrog 150.000 tolarjev. Piš-Ijarjevo vozilo bo pregledal izvedenec. • H. J.
)IMGLAS
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1993
J0&
W ****
V januarju presenečenje
Velika izbira prazničnih daril, ki vam jih brezplačno dekoriramo.
Medeninasti cvetlični lončki
že od 660 SIT dalje!
Sanitarne armature ARMAL in UNITAS ter kopalniška oprema K0LPASAN._
" Radiatorji OCEAN - UVOZ!
NOVO!
Na brniškem letališču zasegli blizu 6 kg heroina
Tihotapci pripotovali iz Istanbula
Kranj, 21. decembra - V četrtek, 17. decembra, zvečer je na brniško letališče iz Istanbula priletelo letalo Adrie Ainvavs. Med 35 potniki je bilo tudi pet temnopoltih, ki so bili mejnim policistom sumiji-
V dva Kostaričana, dva Ke-nijca in Beninca so posumili že, ko so pregledovali njihove potne liste. Policisti so nadaljevali z osebno preiskavo in preiskavo njihove prtljage. V ročni prtljagi 21-letnega Aboubakari-ja Moubaraba iz Benina so našli skrita dva kilograma heroina, v stenah kovčka potnice Mary Mugabe iz Kenije pa
poldrugi kilogram "belega praška".
Brniški mejni policisti so poklicali kriminaliste. Osumljene tihotapce so izročili preiskovalnemu sodniku, ki je za trojico odredil pripor. Oba, pri katerih so našli skriti heroin, sta priznala, da je blago njuno.
Komu je bil heroin namenjen, še niso ugotovili. Količi-
ne so za potrebe slovenskega trga velike, saj en gram heroina, v tem primeru gre za dokaj čisto mešanico, stane okrog 200 mark. Prijeti temnopolti potniki so dejali, da so si kot turisti nameravali "ogledati" Slovenijo, predvsem Ljubljano in Maribor, prijeta Kenijka je omenjala tudi Zagreb.
To je bila že druga uspešna akcija brniških mejnih policistov. Slab teden prej, 11. decembra, so namreč pri temnopolti Mary Fabian, ki je imela
ponarejen britanski potni list, dobili 2,73 kg heroina. Tudi ona je na brniško letališče pripotovala z letalom iz Istanbula.
Kaže, da sta oba primera povezana, policija upravičeno sumi, da gre za organizirano mednarodno tihotapsko verigo, ki so jo uspeli razbiti. Preiskavo še nadaljujejo. Skoraj šest kilogramov heroina, ki so ga zasegli na brniškem letališču, stane na črnem trgu kar 1,8 milijona mark, iz njega bi se dobilo kar 30 tisoč odmerkov. V Sloveniji je letos zaradi prevelike količine zaužitega mamila umrlo že devet zasvojencev. • H. Jelovčan
Ovadba proti 24-letnemu Zoranu B.
"Premoženje" kazal šolarjem
Tržič - 24-letnega Zorana B. iz Tržiča so kriminalisti UNZ Kranj ovadili kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let.
Zoran B. naj bi že spomladi v okolici Tržiča pričakal šestletno deklico, ki se je vračala iz šole domov. Vabil jo je s seboj v bližnji gozd, češ da gresta iskat kužka. Deklica ni hotela z njim, zbežala je, vendar naj bi jo nasilnež ujel in zvlekel v gozd, jo slekel in "ljubkoval" tam in tako, kot se otroka ne sme. Deklici je uspelo pobegniti.
Osumljeni Zoran B. bo moral še k sodniku za prekrške (tako določa zakonodaja), ker naj bi večkrat in na več mestih, najpogosteje v bližini tržiških osnovnih šol kazal svoje moško "premoženje" otrokom.
Na sled so mu prišli radovljiški policisti, aretirali pa so ga tržiški prejšnji teden.
. Vlom v trgovino in hišo    Ponarejeni šilingi v
Kranj - V noči s četrtka na petek je neznanec (ali skupina) vlomil v trgovino v nebotičniku na Bleiweisovi 7 a v Kranju. Odnesel je nekaj hrane, pijače, sladkarij in drugih drobnarij.
V petek dopoldne pa je bilo vlomljeno tudi v stanovanjsko hišo v Zg. Bitnjah. Tat je pobral več tisoč mark, več tisoč šilingov in nekaj drugih valut ter zlatnino.
igralnici
Zadovoljna z zdravniškimi recepti
Škofja Loka - Tamkajšnja policijska patrulja je prijela 18-letnega Romana P. in 23-letno Sonjo K. V nadaljnjo "obdelavo" so ju prevzeli kriminalisti, ki ju sumijo vlomov v najmanj dve stanovanjski hiši v Škofji Loki. V eni naj bi se zadovoljila z zdravniškimi recepti, v drugi pa pobrala denar, predvsem devize. Oba je preiskovalni sodnik poslal v pripor, obstaja sum, da bo preiskava razkrila še več njunih vlomov.
4l „
zajček.
Vse za otroka do 14 let
Igrače, oblačila, kozmetika, vozički (tudi.za dvojčke), stajice, otroški avtosedeži, previjalne mize,... ortopedska obutev Petejan,...
KRANJ
TRG RIVOU - Jaka Puclja 7 tel. 325-103
ODPRTO: od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
Bled - V začetku decembra so v blejski igralnici ugotovili, da je nekdo od gostov vnovčil ponarejeni bankovec za tisoč avstrijskih šilingov. Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj so identificirali človeka, ki je bankovec vnovčil. Gre za Gorenjca, slovenskega državljana. Čez nekaj dni so ga aretirali in pri njem dobili še 26 ponarejenih bankovcev po tisoč šilingov. Preiskovalni sodnik je za osumljenca odredil pripor.
Tržičana obnorela novoletna zabava
Sinčka držal nad prepadom
Tržič - 38-letni Jože P. iz Tržiča je v soboto okrog šestih zvečer prišel s podjetniške novoletne zabave domov. Doma naj bi se najprej spravil nad pastorko, jo začel zmerjati in pretepati, nato pa se lotil še njene matere, s katero živi v zunajzakonski zvezi. Davil naj bi jo, jo vlačil po tleh. Hči je materi skušala pomagati, zato je obe spodil iz stanovanja. V obsedenosti je potem pograbil štiriletnega sinka, ga odnesel h kuhinjskemu oknu in ga držal zunaj, nad 15-metrskim prepadom.
Tržiški policist je vdrl v stanovanje, obvladal in uklenil ponorelega Jožeta P., ga odpeljal na policijsko postajo, naslednji dan pa ga je preiskovalni sodnik poslal v pripor.
ivn:a\iiLK
Omagal v snegu pod Komno
Boh. Bistrica - V soboto okrog šestih zvečer sta načelnik GRS Kranj Mitja Brajnik in njegov sin pod Komno, med zgornjo in spodnjo postajo žičnice, zunaj poti, našla mrtvega Jakoba Stanislava, starega 33 let, iz Celja. Člani GRS Boh. Bistrica so truplo spravili v dolino. Ugotovili so, da je nesrečnež umrl zaradi podhladitve. Očitno je med naporno hojo po snegu omagal.
Štirje vlomilci že v priporu
Kranj - Kranjski policisti so prejšnji teden okrili skupino sedmin vlomilcev, starih 18, 20 let, doma od Kranja do Ljubljane, Jesenic in Kopra. Fantje so osumljeni vlomov na območju Kranja, Ljubljane in Grosupljega. Vlamljali naj bi v trgovine, kioske, stanovanja, avtomobile in lastnike oškodovali za več kot 700.000 toiarjev. Kradli naj bi živila, pijače, cigarete, denar in drugo "potrošno" blago. Za zdaj jim preiskovalci očitajo 25 kaznivih dejanj, pričakujejo pa, da jih imajo na vesti še več.
Nekateri iz vlomilske klape so še na begu, v priporu pa so se znašli štirje: Rudi K. iz Kranja, Simon P. iz Ljubljane, Ne-nad C. z Jesenic in Angel L. iz Kopra.
Zmrznil v Davči
Davča - V četrtek je okrog sedmih odšel od doma 56-letni Janko Frelih iz Davče. Namenil se je k sosedu, kjer je popil precej alkohola, nato pa obiskal še nekaj drugih sosedov. Ko se je vračal, ga je alkohol zmagal, obležal in zmrznil je v snegu. Mrtvega so našli naslednji dan.
Charles Webb
75
DIPLOMIRflNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohor/a
Sede se je obrnila, da bi ga pogledala. "Ali si sploh predstavljaš, kaj počneš?"
"Seveda si!" je rekel.
"Hočem reči, sredi noči misliš leteti k nam domov in se odplaziti z rojstnim listom, toda ali kaj misliš na vse ostalo?!" "Seveda!"
"Si kaj pomislil, kje boš našel dom, kjer bova živela in kako boš vsak dan nakupoval hrano?" "Seveda sem."
"Nisi!"
"No, resda nisem premišljal o vrsti kosmičev, ki jih bova kupovala v veleblagovnici." "Zakaj pa nisi?" "Kaj?"
"Hočem reči, da je to ena od stvari, o katerih boš moral razmišljati, in mislim, da boš tega po dveh dneh sit."
"No, tebe že ne bom sit, kajne?!"
Vstala je. "Mislim, da me najbrž boš," je rekla.
"Daj no!"
"Zato ker nisem to, kar ti, Benjamin, misliš, da sem." "O čem pa govoriš?"
"Sem čisto preprosta povprečna oseba," je dejala. "Nisem ne pametna, ne očarljiva, ne karkoli podobnega." "In?"
"In zato mislim, da bi bil na boljšem s kakšno pametno in očarljivo."
"Ne bi bil," je rekel.
"Si želiš nemo in dolgočasno?"
"Tako je."
"No, kaj pa otročički?" "Kaj je z otročički?"
"No, si jih kaj želiš?" je vprašala. "Kajti to je tisto, kar si želim jaz."
"Tudi jaz si jih." "Daj no!" je rekla. "Kaj?"
"Kako bi si človek, kakršen si ti, sploh lahko želel otrok?!" "Pa si jih!" "Pa si jih ne!"
"Prekleto, Elaine, želim si otrok! Zdaj pa zamenjajva temo." "Druga reč je," je rekla Elaine, "da si intelektualec."
Benjamin je potegnil nogavico s kljuke in se obrnil. "Elaine?" je rekel.
"Jaz pa nisem." "Elaine?"
"Benjamin, ti si intelektualec in moral bi se poročiti s kakšno intelektualko."
"Prekleto!" je vzkliknil Benjamin. Vrgel je nogavico po tleh in odhitel skozi sobo do stola ter sedel nanj. "Sedaj pa poslušaj," je rekel.
"Moral bi se poročiti s takšno, ki se zna pogovarjati o politiki in zgodovini in umetnosti in ..."
"Utihni!" Pokazal je nase. "No," je rekel. "Ali si me že kdaj slišala govoriti o teh rečeh? Enkrat? Si me slišala enkrat samkrat govoriti o tem sranju?!"
"Kakšnem sranju?"
"O zgodovini in umetnosti. O politiki." "Mislila sem, da si imal to sranje za glavne predmete na ko-lidžu."
"Ali mi boš odgovorila na vprašanje?" "Na katero?"
"Ali si me že kdaj slišala govoriti o tem?"
"Tem sranju?"
"Ja."
"Ne, nisem."
"Potem je pa prav." Vstal je in zmajal z glavo. "Prekleto, kako to sovražim!" je dejal. Pobral je nogavico s tal in jo vrnil na kljuko. "No," je rekel, "povej. Se boš poročila z mano ali ne?"
Elaine je odkimala.
Benjamin se je sprehodil skozi sobo in se vrgel na posteljo na hlače in srajco, ki sta se sušila na žimnici. "Naj slišim še kakšen pomislek," je dejal, zroč v strop.
"Kaj pa moja šola?"
01
UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d.
OBMOČNA ENOTA Kranj
Vsem zavarovancem in vsem, ki se še odločate, da postanete naši zavarovanci, želimo prijetne praznične dni ter srečno in uspešno poslovno leto 1993!
zavarovalnica triglav
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
Avtomobilska zavarovanja v paketni obliki sklepamo na vseh naših poslovnih mestih v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici in Škofji Loki od 7. do 19. ure, v Tržiču od 7. do 12. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah povsod od 7. do 13. ure, na silvestrovo, 31.12.1992, pa od 7. do 13. ure.
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
Cenjenim kupcem in gostom se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesel božič ter obilo sreče in zdravja v letu 1993
(tCUU££CC££££££££££££a£UM£t££££££££££££££££{t{£tettfM^-----j
9iašk zvestim f$pm si aka^mo u zaupanji injk Mm vM$ osefaš in delovnih usjiiko v novm fctu 19S3
ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58,064/632-270, KRANJ Partizanska 26, 064/211-232
zavarovalnica tilia d.d.
ii to&tc to $e pMfaU feUnt* vctetc Sojftiutc fiMJptifo
4* ftttcd&tom tm** Uto 19931
Zavarovalnica Tia, d.d. Novo mesto, predstavngtvo: Ukozarjeva la, Kranj
mehčalec za perilo
Moj je prenovljen. Čaka vas v novi preobleki tudi v vaši trgovini. Moj je lep, naravi prijazen in nadvse učinkovit.
uma
* 0
*JVh4> fh^CAC \*h*t
URKO
Kamnik
o     o o 0^,0-
VSEM ZVESTIM KUPCEM, ČLANOM KLUBA KOKRA, CENJENIM POSLOVNIM PARTNERJEM TER VSEM OBČANOM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ.
45 let zvestobe kupcem Kokra Kranj
Veleblagovnica GLOBUS v decembru
oddelek zlatnine:
pri nakupu izdelkov ZLATARNE Celje nad 10.000 SIT - pozornostno darilo
oddelek kozmetike:
kompletna ponudba AMAI kozmetike LEK Ljubljana - 45 % nižje cene
oddelek avtodeli:
razstava koles SCOTT, modeli 1993, in ugodna prodaja koles SCOTT, modeli 1992 - plačilo s 4 osebnimi čeki brez obresti ali 5 % popust pri gotovinskem plačilu.
VxAj\xxj Kranj
vabi cenjene kupce in njihove otroke na obisk dedka Mraza v pritličje veleblagovnice Globus v ponedeljek, 28. 12., torek, 29. 12., in sredo, 30. 12. 1992, ob 18.15 uri.
alpina
Žiri, p. o.
m um m h i
"6
\l3
mm l
OSNOVNA ŠOLA A. T. LINHARTA RADOVLJICA
RADOVLJICA, Kranjska c. 27
RAZPISUJE prosto delovno mesto
UČITELJA HRVAŠKEGA JEZIKA
za določen čas s skrajšanim delovnim časom
KNJIŽNIČARJA - smer knjižničarstvo -
SLOVENSKI ALI TUJI JEZIK
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Oba morata izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakonodaja s področja vzgoje in izobraževanja.
Rok prijave 8 dni oziroma do zasedbe delovnega mesta.
ČISTILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: Končana osnovna šola in znanje slovenskega jezika.
Poskusno delo 3 mesece.
Rok prijave 8 dni.
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Območna enota Kranj - obvešča
POTREBUJETE DOBRO POSLOVNO TAJNICO ALI TAJNIKA, USPOSOBLJENO OSEBO ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO?
Zavod je pred kratkim zaključil z izobraževanjem večjega števila teh kadrov s srednjo ali višjo izobrazbo v sodelovanju s priznano firmo Gea College.
Dodatne informacije lahko delodajalci poiščejo osebno na zavodu v Kranju, Bleivveisova 12 ali po telefonu 213-854 (pri ga. Mojci Kraljic).
UVODNI SEMINAR 0 PODJETNIŠTVU
Za iskalke in iskalce zaposlitve iz kranjske občine predvidoma v sredini januarja 1993. Seminar je brezplačen, prejeli boste tudi knjižico in pisno gradivo.
Interesenti naj izpolnijo prijavnico, ki jo dobijo na zavodu. Seminarji bodo kasneje tudi v drugih gorenjskih občinah.
nama
VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA
Široka ponudba izdelkov bele tehnike.akustike in koles
PO ZELO UGODNIH (MAH
V DECEMBRU Se d o ciste
popust
ZA NAKUP NAD 40.000 SIT PA RIM UGODNO POSOJILO NA 12 MESECEV^ POLOGA,20% OBRESTI
KDOR IŠČE V NAMIJA NAJDE...V NAMI
GOSPODINJE!
Skrinja pušča vodo? Pokličite
IZOLACIJE SERVIS -BOJAN ROPRET, Hotemaže 47/b, Preddvor, tel.: (064) 43-011
Popravilo opravimo na vaiem domu.
ITALIJANŠČINA t ANGLEŠČINA JEZIKOVNI TEČAJI INSTRUKCIJE • PREVODI
za odrasle in mladino. Metoda intenzivne konverzacije, 600 - 700 besed v enem tečaju.
Do sedaj več kot 400 zadovoljnih strank VLASTA (064) 221-013
JELOVICA
Ob elementarni nesreči, ki nas je prizadela 6. decembra 1992, se iskreno zahvaljujemo Gasilskemu društvu Selca, vsem sosedom in sovaščanom, ki so nam tako nesebično priskočili na pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat topla zahvala.
VSI PRIZADETI
2. NOVOLETNI GALA KONCERT
Festivalna dvorana Bled, 1. januarja 1993, ob 18. uri
Sodelujejo: OLGA GRACELJ - sopran MIRO SOLMAN - tenor MARIJA MLINAR - harfa SIMFONIČNI ORKESTER HTV
Dirigent: Loris VOLTORINI
Informacije po tel.: 78-842 in 76-315
od 8. do 16. ure.
HOTELI IN CASINO BLED
kongresno turistična agencija Ribenska 2, Bled
MIK d.O.O. Bled odkupuje
BUKOVO HLODOVINO po:
I. kvaliteta 6.400 SIT/m3
II. kvaliteta 5.150 SIT/m3
HLODOVINO SMREKE/ JELKE po:
I. kvaliteta 6.400 SIT/m3
II. kvaliteta 5.200 SIT/m3
III. kvaliteta 3.600 SIT/m3
Prometni davek plača MIK. Informacije tel. 061/77-554
Trgovsko podjetje ROŽCA Jesenice
V skladu s sklepom 19. seje delavskega sveta TP Rožca p.o. Jesenice, Titova 16, objavljamo
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM DVEH GOSTINSKIH LOKALOV
Dva gostinska lokala, ki sta last podjetja in ne zapadeta v postopek denacionalizacije, se dajeta v najem za dobo petih let.
V primeru uspešno izvedenega zbiranja ponudb, bo izbrani ponudnik prostore prevzel z 31. 1. 1993. Pogoji za sklenitev najemne pogodbe so:
1. Za bife 2, Titova 1, Jesenice v velikosti 144 m2 (točilnica, sanitarije, skladišče in pisarna)
— najmanjša najemnina za najem prostorov je 18 DEM/m2, poleg najemnine je najemnik dolžan sam plačevati obratovalne in vzdrževalne stroške (voda, elektrika, ogrevanje, beljenje)
— najemnik bo moral v celoti odkupiti vsa osnovna sredstva in drobni inventar
— ob podpisu pogodbe se plača najemnina za šest mesecev v naprej
— najemnik bo moral zaposliti dva delavca, ki sta sedaj zaposlena v podjetju
2. Za bife 7, Hrušica 71 b v velikosti 171 m2 (točilnica, kuhinja, sanitarije in skladišče)
— najmanjša najemnina za najem prostorov je 18 DEM/m2, poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati obratovalne in vzdrževalne stroške (voda, elektrika, ogrevanje, odvoz smeti)
i— najemnik mora v celoti odkupiti vsa osnovna sredstva in drobni inventar
— ob podpisu pogodbe se plača najemnina za šest mesecev v naprej
— najemnik bo moral zaposliti tri delavce, ki so sedaj zaposleni v podjetju
Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo na tajništvo podjetja Jesenice, Titova 16 v zaprti kuverti do 5. 1. 1993. Prispele ponudbe bo pregledala komisija in izmed ponudnikov izbrala najugodnejšega. Vsi ponudniki bodo pisno obveščeni v roku 7 dni po opravljeni izbiri.
OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne In splošne zadeve
OBJAVLJA
dela in naloge
SVETOVALCA II
za vodenje denacionaiizacijskih postopkov v Upravi za gospodarstvo In družbene dejavnosti
POGOJI: visoka izobrazba pravne smeri (VII/1) 4 leta delovnih izkušenj
strokovni izpit predpisan za delavce v državnih organih
Poleg navedenih pogojev mora biti kandidat državljan Republike Slovenije in aktivno obvladati slovenski jezik, izpolnjevati pa mora tudi druge pogoje, določene v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91,18/91, 22/91 in 2/91-1).
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas za dobo TREH mesecev z možnostjo podaljšanja za enako dobo, in s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: OBČINA RADOVLJICA - Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve, Radovljica, Gorenjska 18.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi.
SERVIS ŠTERN d.O.O. Kranj  šmidova 13, Čirče, Kranj TEL. 323-419
NOVA POŠILJKA
AVTOMOBILOV
DAIHATSU
• CHARADE TS 15.200 DEM t APPLAUSE   22.400 DEM
DAIHATSU
Sprejemamo tudi naročila za YAMAHA in Kavvasaki modeli '93 ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
BIO FIT center Koritno pri Bledu vam nudi rekreacijo, pridobivanje in ohranjanje kondicije ter zdravo hujšanje v našem fit-ness centru, savni (masaža), dvorani za namizni tenis in aerobiko. Odprto imamo od 16. do 23. ure, informacije in rezervacije po telefonu 76-141.
PRESTIGE TRGOVINA in servis dvokoles na Kovorski cesti 21, v Bistrici pri Tržiču, nudi veliko izbiro gorskih in ostalih koles ter dodatne opreme iz uvoza. Prodaja na 3 čeke. Decembra od 10 do 15 % popusta. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 064/51-923. Obiščite nas!
Iz pestre ponudbe rabljenih vozil pri Alpetour Remont Kranj, tel.: 223 - 276: Fiat Argenta (83) 3990 DEM, Florida (90) 7460 DEM, Kadett 1,3 S (89) 14230 DEM, Škoda Favorit (91) 7800 DEM, Yugo UNO (90) 8800 DEM, Opel Rekord karavan 2,0 S (83) 4690 DEM. Cene so z davkom - plačljivo v SIT.
NE PREZRITE!!!
V mesecu decembru HALLO PIZZA NAGRAJUJE!
KUPON
Ms Ju Jnk
rSAR DAn   OD    »2 ♦ 22' OD 1 i" - %1
ŽREBANJE
ZASUPER PIZZO VEČ KOT 52 SUPER NAGRAD VIDEOREKORDER, VIKEND V KRANJSKI GOR! (apartmaji PRUSNIK)
pizza, pizza, pizza... in še kaj! S priloženim kuponom imajo naročniki GORENJSKEGA GLASA 5 % popust!
MALI OGLASI
<§>217-960
APARATI STROJI
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam.« 632-595 19074 MOTORNO ŠKROPILNICO Supra 80 - Tomos, eno leto garancije, novo, 100 DEM pod ceno, prodam. 9 221-071, dopoldan, razen sobo te in nedelje_19242
STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO z armaturo, novo, cena 800 DEM, prodam, g 242-403_19298
Tračno ŽAGO prodam. Benedik, «■ 64-132_19479
COMMODORE 64, z veliko dodatne opreme, prodam. *& 327-185
_19481
KABINO za Ursus 35 ugodno pro-dam. j| 57-728, po 20. uri    19502
Avtomatsko dolžinsko STRUŽNI-CO za les prodam. S> 217-833 _19512
RAČUNALNIK ugodno prodam. ■g 41 -021_19514
APARAT za expres kavo, primeren za manjši gostinski lokal, prodam. I g 312-259_19515
ELEKTROMOTOR, 3 KW, 1.430 obratov, in POLNILEC akumulator-' jev, 6-12 V, 1.3-1.5 A, novo, pro-dam. g 632-101_19522
TRAKTOR Tomo Vinkovič TIP 821 prodam, m 715-923 19529
Starejši PRALNI STROJ Gorenje, cena 6.300 SIT, prodam. g 50-825 _19619
ZAMRZOVALNO SKRINJO, nerabljeno, 380 I, prodam. ® 76-818
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. m 215-650_
ČRPALKO Grundfos CR 2, 370 V, 2 kub. m/h, 23 m visoko, prodam. g 47-510_19625
COMMODORE 64, z disketno eno-to VC 1541, 2 jovsticka in večje št. igric na disketah, cena 500 DEM, prodam, g 621-710_19641
GENERATOR, 3 KW, 220 V, pro-dam. j| 736-686_19646
RAČUNALNIK IBM PS/1, prime-ren za učenje in delo, ugodno pro-dam. -g 622-533_19650
TELEFAX Panasonic KX F 50 prodam. C 327-564 in 326-831, popoldan_19654
Enoosno TRAKTORSKO PRIKOLI-CO, nosilnost 3.5 t, prodam. ® 697-077_19668
Barvni TV Iskra, cena 200 DEM, prodam, g 214-628_19689
OJAČEVALEC Melodija Mengeš, 60 V, cena 400 DEM, prodam. g 48-576_19696
HLADILNIK, 170 I, prodam. Drolc, Moša Pijade 6, Kranj, <S> 217-747
VIDEORECORDER Hitachi in 3 FILME prodam.-g 327-736 19703 KOTNI BRUSILNIK 186 D, 1.800 W, v garanciji, poceni prodam, g 311-353_19704
COMMODORE 64, KASETNIK, JO-YSTICK in veliko št. KASET z video igricami, ugodno prodam, flf 631-258_19718
Japonski VIDEORECORDER, z VPS sistemom, cena 550 DEM, prodam, g 52-281 in 50-852 19735
GLASBILA
HARMONIKI BSA, trivrstno, in CFB, prodam, g 621 -211     19527
HARMONIKO, 80 basno, cena 300
DEM, prodam, g '32*8-740   19580
KLAVIRSKO HARMONIKO, 120 basov, cena ugodna, prodam. "Sf 326-608 19688
CR- MATERIAL
Hrastov, bukov, lamelni in klasični PARKET ter hrastove, jesenove PLOHE in DESKE prodam. «> 631-197_19470
Suhe smrekove PLOHE in COLA-RICE prodam. <B 329-046, zvečer
HLADILNIK, 312-450
160 I, prodam.
19534
TRAJNOŽARECO PEC na trda go-riva Magma, novo, nerabljeno, originalno pakirano, prodam. 9 211-694, po 15. uri_195401
Kombiniran ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 i elektrika, in Tomosovo VLEČNICO, ■ ugodno prodam. "S 326-848, popoldne 19547
Oljni GORILEC, SEKULAR, SKRI-NJO, 200 I, in PRALNI STROJ Gorenje, prodam, g 65-643 19551
KUPPERBUSCH ŠTEDILNIK ugod- i no prodam. Roblek Jakob, Bašelj 36, g 45-292_19556
VIDEORECORDER Tensai, nov, I prodam, m 633-488_19573 j
TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 6 ' KW, skoraj novo, poceni prodam. g- 311-476_ 19586
DIESEL, 70 konjskih moči ali 50 KVV, primeren za razrez hlodovine, cena 6.500 DEM, prodam. g 633-895_19595
TRAKTOR Zetor 2511, letnik 1974, vozen, prodam, g 217-529 19604
IZBRANA OBLAČILA ZA NAJMLAJŠE IN NAJMANJŠE
OD 0 DO 2 LET
POSEBNA PONUDBA:
svečana oblačila za krst
ODPRTO:
od 10. do 13. in od 15. do 19. ure
sobota od 9. do 12. ure MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE
HIŠALANG0
V PASAŽI KINA STORŽIČ
ORGANIZIRAMO TEČAJE ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA UČENCE 3., A, iN 5. RAZREDOV. OSVOJILI BODO ZNANJE ANGLEŠČINE ZA PETI RAZRED OSNOVNE ŠOLE, „ ,___
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Šoštarič, Begunjska 8, Kranj 18839
IZOBRAŽUJEMO: DOS, WORD-STAR, OPRO, PARADOX in nudimo tečaj za detektive, « 328-158
INŠTRUI RAM matematiko za vse srednje šole. « 213-644, Matjaž
Učitelj uspešno INSTRUIRA mate-matiko in fiziko, « 311-471 ali 631-523__19227
Organiziramo TEČAJE ANGLE-ŠKEGA JEZIKA za učence 3. 4. in 5. razredov OŠ. Osvojili bodo znanje angleščine za 5. razred. Pokličite« 214-341 19651
KUPIM
STANOVANJSKO PRAVICO v Kranju kupim, « 216-976, od 15. do 18. ure_19225
Drobni KROMPIR za krmo kupim. « 66-355_ 19490
Smrekovo   HLODOVINO kupim.
« 65-038_19530
Poškodovan OSEBNI AVTO, novejši letnik, kupim, « 061/823-168 _19550
HLODOVINO smreke, bukve, jesena in javora, kupim, « 58-094
19554
TELETA simentalca, starega teden dni, kupim, « 49-444 19562
Macesnovo HLODOVINO kupim. « 66-463_19564
TELIČKA, starega 10 dni, kupim. g 44-149_19583
STANOVANJE v Kranju, 50 - 60 kvad. m, kupim, « 311-139, zvečer_19622
TELETA simentalca, starega do 15 dni, kupim, g 801-059 19649 Drobni KROMPIR za krmo kupim. « 403-034_19652
Suha DRVA z dostavo kupim, « 215-730_19670
STANOVANJE, manjše, v Kranju, kupim, g 241-793_19671
GOZD ali ZEMLJIŠČE v bližini Kranja kupim, « 213-221 19697
Loka
Avto,
Sv. Duh 40, škofe Loka, tel. 631-190
GOLF WAG program možnost nakupa na leaslng 1% novoletni popust v račun vzamemo vaše rabljeno vozilo
Vi:
ŽdtovMVEsdboBč
IN SREČNO VOŽNJO
vleu 1995
BIKCA simentalca, starega 7 dni, kupim.« 68-279 19709
LOKALI
PROSTOR v Trgovini Sonček na Cankarjevi 7 oddam v najem, « 221-510_19143
Kompletno OPREMO za trgovino s konfekcijo, prodam. « 82-852 __19575
Vpeljano ŽIVILSKO TRGOVINO v Kranju, na dobri lokaciji, oddam. Šifra: KRANJ '93_19588
GOSTINSKI LOKAL ali PROSTOR, primeren za to dejavnost, najamem. « 211-882, od 12. do 16. ure_ 19609
V NAJEM ODDAMO pisarniške prostore v centru Kranja. PRODAMO trgovino v Žireh ter manjši go-stinsko-turistični objekt in trgovino v Kranjski gori. APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674 19632
KOLESA
MOPED APN 6, nov, zelo ugodno, prodam« 695-070_19602
OBVESTILA
Zložljive SANI pisanih barv, primerne za novoletno darilo, izdelujemo in prodajamo.« 57-214
_19090
Dne 10/1/1993 si lahko v Oddaji ZDRAVO ogledate nenavadnost -LJUDI, ki s svojim obrazom počnejo neverjetne stvari - delajo GRIMASE (face). Glasujte za Tomaža Fajfarja 19377
ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. « 801-166_19396
TRENIRKE, ženske hlačne NOGA-VICE, IGRAČE, LUČI za jelko, prodam.« 241-038_19477
Planinska koča "Iskra" - Jakob nad Preddvorom prireja SILVESTROVANJE. « 327-696 19579
NOVO
NA SLOVENSKEM
TRŽIŠČU
Učinkovita zaščita proti kraji avtomobila: varnostna ključavnica blokira ročico menjalnika
Proizvajalec:
mi-UOCK Imel
Prodaja in montaža: OMIKRON d.o.o.
Britof 179
tel.: 064/ 242-140
OBLAČILA
Krzneno JAKNO, ugodna, prodam, t
št. 38, cena ' 218-941
19503
Lepo KRZNENO JAKNO, rjava vidra, št. 40, klasični kroj, prodam po ugodni ceni. Murko, Krnica 78, Zg. Gorje 19526
Usnjeni 631-600
PLAŠČ prodam.
19531
Krznen 217-747
PLAŠČ
prodam. «
19701
OTR. OPREMA
Otroške PULOVERJE od 5 do 13 let prodam, g 715-050 19192
Otroško POSTELJICO z jogijem, novo, prodam, g 324-870 19525
Otroški STOLČKI z mizico, naprodaj« 57-313 _19563
Kombiniran VOZIČEK za dvojčke, ugodno prodam. « 323-023 19584
Dva otroška večnamenska AVTO-SEDEŽA prodam, g 47-414 19731
Dve TORBI za nošenje dojenčka prodam.« 47-414 19732
OSTALO
INVALIDSKI VOZIČEK, malo rabljen, prodam za polovično ceno. g 77-609_19132
KANTO za smeti, 240 I, rosfrei, cena 13.000 SIT, prodam. « 242-403 _19297
Suhe smrekove OBLOGE (OPAŽ), raznih dolžin in širin, ter LADIJSKI POD, prodam« 64-103 19337
Zbiram RAZGLEDNICE, PROSPEKTE, na katerih so "spake" - grima-se. « 325-638, Tomaž 19378
Božične JASLICE prodam. « 242-331_19489
Nakladalno PRIKOLICO Sip PRP 3, 22 kvad. m, prodam. Kuralt, Žabni-ca 51. « 44 626 19492
MED, cena 270 SIT/kg, prodam. Za Kranj in okolico med dostavim na dom. « 43-495_19494
ZAPIRAC - ČEPILEC za buteljke, zelo ugodno prodam. « 77-165
OMARICO za šivalni stroj, s pre-dali, prodam. « 329-402 19510
Domačo VOLNO poceni prodam. « 311-872_19567
Stare poslikane KMEČKE SKRINJE prodam.« 45-372 19615
MESO od 2 leti starega bika prodam po zelo ugodni ceni. « 78-815, po 16. uri_19680
DRVA, meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodam. Žagamo tudi na domu. « 325-488_19694
GOBELIN Jelen prodam. «~ 802-189 19734
OBVESTILO
PRI OGLASU SPAR MARKET * SPAROVEC "
OBJAVLJENEM 11. 12. 1992, JE BILA NAPAČNA CENA ZA10IOUA 190 ATS. PRAVILNA CENA JE 109-ATS. NAROČNIKU IN BRALCEM SE OPRAVIČUJEMO!
PRIDELKI
Balirano SENO prodam. Možna dostava.« 325-063_19559
Domače VINO "cviček in pinot", kvalitetno, prodam.« 217-250 _19578
Kitajsko ZEUE in RADIČ za ozim-nico prodam. « 326-394 19596
Večjo količino domačega ŽGANJA prodam. « 422-407_19636
Krmilni KROMPIR in semenski De-siree prodam. Pokopališka 11, Kokrica 19693
Domačo KAŠO prodam. Vasca 8, Cerklje 19724
POSESTI
GARAŽO v Šorlijevem naselju ali v bližini najamem.« 216-815 19568
HIŠE PRODAMO: starejšo v čir-čah. Dupljah, Lescah in Gorenji vasi; nedograjeno v Zapužah in Hrašah pri Lescah; začeto gradnjo in polovico hiše z manjšim lokalom na Cegelnici ter hišo z gospodarskim poslopjem na Primsko-vem. PRODAMO vikend in vikend parcele na Trsteniku. KUPIMO zazidljive parcele na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, « 064/214-674_19631
HIŠO v okolici Kranja, takoj vselji-vo, z vrtom, cena 300.000 DEM, prodam.« 215-755 19640
V najem ODDAM: LOKAL na Hru-šici pri Jesenicah, površine 90 kvad. m, primeren za obrt ali trgovino, GARAŽO na Jesenicah. « 710-007, zvečer_19647
V najem oddam novo komfortno HIŠO blizu Preddvora. « 327-382 _19675
PRIREDITVE
TRIO igra na ohcetih, zaključnih zabavah. Veliko petja. « 70-015 __19323
PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje v vse plesne zvrsti. « 41 -581 19473
DUO igra na ohcetih in zabavah. « 46-137_19601
POSLOVNI STIKI
Že sedaj vam nudimo, predvsem družinam, socialno varnost v pri hodnosti. « 311-078_19603
Zaradi ustanovitve podjetja v tujini nujno potrebujem posojilo 20.000 DEM za eno leto. Višino obresti določite sami, garancija. Ponudbe pod Šifra: ANGLIJA_19678
POZNANSTVA
AFRODITA ženitna posredovalnica iz Kranja vabi vse osamljene, posebej pa kmečke ženske, brezposelne, dekleta do 35 let, za katere je brezplačno, obenem pa vabi na zabavo 26/12/1992. « 324-258 in 51-245_18825
Iščem mlajšo ŽENSKO za skupno preživljanje prostega časa. « 66 105_19552
RAZNO PRODAM
Smrekove suhe DESKE in PLOHE, 3 m, dva GUMIVOZA, bočno KOSILNICO za Ferguson 533 ali 539, REZALNO MIZO in REZILKO, prodam. Viharnik Matija, Zadružna ul. 10, Kranj,« 241-856 19505
FIAT 750, celega ali po delih, in PRALNI STROJ, obnovljen, cena 250 DEM, prodam. « 713-235
SID STIKALO in električno razdelilno OMARICO prodam. « 632-933_19544
PURANE, krmljene z domačo krmo, in bukova DRVA, prodam. Justin Ivan, Paloviče 3, Tržič, « 51-014_19698
KONJSKI GIK in KIMPEŽ (ciza) prodam.« 49-442 19728
Visoko brejo TELICO simentalko
kupim. «70-202_
Suha mešana DRVA prodam. Jeglič, Podbrezje 192.
STAN- OPREMA
Nov ITISON, 18 kvad. m, prodam. « 41-669_19488
KUHINJSKE ELEMENTE prodam. « 891-119_19536
Dva KAVČA in dva FOTELJA ugodno prodam. « 78-553, popoldan 19539
Usnjeni TROSED prodam ali menjam za raztegljiv kavč iz blaga. « 66-285_19589
Lepo italijansko SPALNICO, cena 700 DEM, prodam. « 211-882, od 12. do 16. ure_19612
PREDSOBO, veliko, cena 16.000 SIT, prodam. « 211-882, od 12. do 16. ure_19613
KOTNO GARNITURO ugodno prodam. « 324-642_19617
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, dobro ohranjeno, prodam. « 217-037_19644
Srebrni JEDILNI PRIBOR za 12 oseb, 51 kosov, cena 100.000 SIT, prodam.« 065/75-071 19664
Nujno ZELO poceni prodam 3 KAVČE in 4 FOTELJE. « 217-972
GOSTILNA LOVEC GORICE
tel.: 46-030
vam žefl veseie božične praznike In sreče, zdravja bi uspehov v letu 1993
ŠPORT
SOBNO TRiM KOLO, cena 21.000 SIT, prodam. « 632-286 19653
SMUČE MBX, 200 cm, z okovjem MR, prodam. « 738-946 19691
Otroške PANCARJE. št. 35, in fantovske DRSALKE, št. 35 in 29, pro-dam. « 403-249_19710
Nove SMUČI Elan RC 05, 160 cm, novi design, prodam. « 57-656
STORITVE
EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga-rancija dve leti. Plačilo na dva čeka « 66-052_18531
HIŠNI SERVIS - vodovodne, elek-troinštalacije, gospodinjski stroji, bojlerji, slikopleskarstvo... « 325-815, 323-171_18760
POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike.« 65-773 19094
VLEČNE KUUKE izdelam in montiram ali predelam za evropski standard.« 633-506, popoldan _19112
NASTAVITEV TV ANTEN in montaža A-kanala.« 215-146 19151
Nudimo RAČUNOVODSKE in KNJIGOVODSKE STORITVE. Spartak d.o.o., « 216-706 ali 45-568_19243
ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla, avtosedeže. « 632-437__19318
Izdelujem in prodajam SMETNJAKE.« 324-457_19557
OBRAČUN O.D. s pomočjo raču-nalniškega programa nudi zaseb-
nica - AOP.
631-522
19585
IZPOSOJA videokamer, uporaba je enostavna« 241-265 19598
POLAGANJE keramičnih ploščic. « 49-521_19599
Kvalitetno očistimo vse vrste TALNIH OBLOG ter SEDEŽNIH GARNITUR. Casablanca d.o.o., « 211 -882, od 12. do 16. ure     19610
GLOBINSKO OČISTIMO notra-njost vašega avtomobila, cena 1.300 SIT. Casablanca d.o.o., « 211-882, od 12. do, 16. ure 19611
POLAGAM, brusim, lakiram parket, pluto, topli pod. « 41-662 _19614
IZOLIRAM cevi centralnih kurjav z alumunij pločevino. Cena ugodna. « 329-374_19620
POPRAVUAM  in ODKUPUJEM karambolirana vozila.« 241-168 _19655
PIŠUAR SERVIS TV, VIDEO, AV-DIO - popravilo vseh proizvajalcev! Smledniška 37, Kranj, « 323-159_19717
Nudim KNJIGOVODSKE STORITVE obrtnikom in podjetnikom.« 242-277 19723
STANOVANJA
STANOVANJE, 1-sobno, menjam za večje. Vojsk, Kidričeva 43, Kranj ___19433
Mirna ŠTUDENTKA išče sobo v Kranju.« 067/55-605 19500
STANOVANJE, 1-sobno, starejše, prodam« 326-761_19532
STANOVANJE v Škofji Loki, cca 40 kvad. m, vseljivo 6/1993, naprodaj. V račun upoštevam avto ali premičnino v vrednosti 20.000 DEM« 064/631-190 19591 GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE najamem. « 41-032, od 17. do 19. ure, Bojan 19592 STANOVANJA KUPIMO: garsonjere, 1-sobno, 2-sobno, 4-sobno (pritličje) v Kranju takoj za gotovino; 2-sobno v Radovljici; garsonjero, 1-sobno in 3-sobno v Škofji Loki in Medvodah. APRON NEPREMIČNINE,« 064/214-674 _19630
Mamica z otrokom nujno išče manjše STANOVANJE ali SOBO s souporabo kopalnice, na relaciji Bled - Radovljica. Možna tudi pomoč v gospodinjstvu. « 76-145,
od 19. ure dalje_19707
STANOVANJE, 2-sobno, 63 kvad. m. Deteljica - Tržič, prodam. « 620-279, zvečer_19708
STANOVANJE, 2-sobno, družbeno, v Šorlijevem naselju, s centralno in telefonom, zamenjam za večje« 216-627_19712
VOZILA DELI
Štiri GUME, 145 x 13, cena vseh 4.000 SIT, prodam. « 216-903
19501
GOSTILNA IAKNCH
KOKRICA, tel.: 212-890
vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1998
Za silvestrovanje je na voljo še nekaj mest.
Upri Lb® art® S^IEFILDINI
Sprednje ZAVORNE PLOŠČICE za Nissan Micra, nove, ugodno pro-
dam.« 738-941_ 19508
Levi BLATNIK, KOLOTEK in NOsT LEC koloteka za Yugo 45, novo,
prodam.« 622-956_19511^
Dva KOLESA za Diano prodam
« 061/841-284_19537
VETROBRANSKO STEKLO Merce"-des, letnik 1968 do 1975, prodam.
« 713-273_19570
Zadnja dva ZAVORNA BOBNA za Mercedes 1213 prodam. « 242-080_19608
PRTLJAŽNIK za smuči, samo za Uno 60 S, prodam. « 218-223
19700
VOZILA
Tovorni AVTO MAN 32 - 240, letnik 1982, z gradbenim dvigalom znamke Hiab, primeren za nakladanje in razkladanje materiala z avta in prikolice, zelo dobro ohranjen, ugod-no prodam. « 061/824-424 1930^ R 4, letnik 1990, dobro ohranjen, cena 6.400 DEM, prodam. « 312-255_19474
AVTO VOLVO 340 GL. letnik 12/1985, registriran, prodam. «
733-477_19480
VISO SUPER R, letnik 1983, zelo dobro ohranjeno, registrirano do 6/1993, prodam. Gorenjesavska 61 _19507
ZASTAVO 101, prva registracija 1984, dobro ohranjeno, prodam. « 67-243_19523
R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 8/1993, cena 3.300 DEM, prodam. « 241-829_19533
ZASTAVO 850, letnik 1980, prodam« 48-114_19542
VW 1.200 J, letnik 1974, registriran do 3/1993, prodam za 1.500 DEM. « 733-951_19553
AX diesel, letnik 1989, prodam. « 331-857_19555
YUGO 45, letnik 1987, cena po do-govoru, prodam. « 622-273 19560
GOLF, letnik 1982, prodam ali menjam.« 218-647_19561^
YUGO 45 A, letnik 1990, prevoženih 25.000 km, prodam. « 211 -104 _19574
ZASTAVO 101, staro 2 leti, karam-bolirano, ugodno prodam. « 401-177_19576
Karambolirana VOZILA novejših letnikov odkupujem. Takojšnje plačilo v DEM.« 061/218-941 .
Mm
TEHNIČNI TRGOVINI
IV - VIDEO - um
VodopivčPva 17, Mohorjev klanec.
- KAMERE
TEL.: 064-214-788
STOip
— V ZALOGI SAMSUNG 55 cm stereo teletekst (model 93), videorekorderji 3 HEAD, 4 HEAD VPS, video plaver SAMSUNG,
Poleg SAMSUNGA nudimo SONY - PANASONIC SHARP - JVC (videorekorderje, HI-FI, cameorderje TV daljinske telefone in še in še po izredno nizkih cenah.
PREPRIČAJTE SE!
YUGO 46 AX, letnik 1988, registriran   do   3/1993,   prodam. «
329-145, popoldan_19590
GOLF bencinar, letnik 1977/1978, registriran do 25/7/1993, prodam. Bleivveisova 78, g* 215-478 19616 ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. « 311 -200_19623
GOLF Diesel, letnik 1989, prodam a'i menjam za cenejše vozilo. « 312-255_19628
YUGO SKALA 55, letnik 11/1988, cena po dogovoru, prodam. « 78-110_19629
NISSAN MICRO, letnik 1985, odlično ohranjeno, prodam. Triglavska 12, Kranj, Drulovka 19634
AVTOKLEPARJI POZORI Ravnal-no MIZO za raztegovanje vozil, sistem Carolinar, prodam. « 241-769_19642
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, registrirano, prodam.« 736-686 _19643
ODKUPUJEM karambolirana vozila.« 241-168_19656
YUGO 45, letnik 1984, prodam. « 45-582_ 19658
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do 4/1993, prodam. «
67- 045_ 19660
YUGO 55 KORAL, letnik 1990, prodam. « 328-269_19661
OPEL CORSO limuzino, letnik 1988, prodam, « 225-844 19663 PIAT 126, letnik 1982, registriran do4/1993, prodam.« 212-087 .
VUGO 45 KORAL, letnik 1988, regi-striran do 12/1993, prodam. «
68- 633_19673
YUGO 45 KORAL, letnik 1990, regi-striran do 17/1/1993, prodam. « 802-624_19676
ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano do 13/7/1993, prodam.« 403-252_19677
OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1983. oranžne barve, spredaj karamboli-ran, prodam.« 218-356 19679
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, registrirano do 6/1/1994, cena 1.900 DEM, prodam. « 327-286 19681
GOLF Diesel, letnik 8/1983, dobro ohranjen, prodam. Ahčin, C. na Klanec 61, Kranj_19682
R 5 TD, letnik 1988, original francoski, prodam. Škrvada, Preddvor 27___19699
ZASTAVO 101, letnik 1981, regi-Strirano do 8/1993, cena po dogo voru, prodam.« 720-066    19711
VW 1.200, letnik 1968, cena ugodna, prodam.« 64-378 19713
R 5 CAMPUS, letnik 8/1990, prodam« 68-185_19715
Citroenovi KUPCI pozor; za 27.000 SIT cimosčekov ugodno prodam I « 65-452_19719
YUGO 45 A, letnik 1986, neregistriran, prodam.« 312-364 19720
LADO SAM ARO, letnik 1987, prodam ali menjam.« 621-590 19722
ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 3/1993, cena 400 DEM, prodam.« 70-382_19725
VOLKSVVAGEN KOMBI, kombinirah, letnik 1989/1990, prodam. « 45-017_19727
YUGO 45, letnik 1985, registriran do6/2/1993, prodam.« 241-820 19733
ZAPOSLITVE
Gostišče na Gorenjskem honorarno zaposli DEKLE za strežbo in POMOČ v kuhinji« 70-142 19342
Podjetje TISK 3 d.o.o. takoj zaposli, za dobro plačilo, samostojnega TISKARJA za nedoločen čas. « 43-252 in 43-233 19462
DELO na domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Šifra: BLED
Narodno zabavni KVINTET išče PEVKO« 631-746_19498
Ste brez zaposlitve? Zelo dober zaslužek vam nudimo, če imate lasten prevoz. Iščemo večje število LJUDI, ki bi bili pripravljeni delati na terenu. « 43-291, v sredo, od
15. do 20. ure_19506
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Imam prevoz in postor. « 422-779_19535
ŽENSKO za nego in pomoč bolni mami iščem. « 329-102, sobota
in nedelja__19538
PRODAJALKO za prodajo v kiosku na Bledu ali Kranju honorarno zaposlim. Šifra: RESNA IN POŠTENA_19541
DELO na domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Plačilo v DEM. Kuverto pošljite na naslov: Trček Erika, Mestni trg 8, Škofja Loka 19577
Svoje materialno stanje izboljšate s PRODAJO artiklov, katere rabi vsako stanovanje.« 872-604
DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite svoj življenjepis, kuverto in znamko. Ši-fra: ZASLUŽEK_ 19605
MIZARJA zaposlimo. Šenk pohištvo, « 242-064,242-358     19618
Iščemo POMOČ za bolno mamo -24 h na dan. Nudimo hrano, stanovanje in delno plačilo po dogovo ru. Šifra: DOBRA PRIJATELJICA Komunikativno urejeno DEKLE za delo v manjšem lokalu zaposlim. « 723-789_19695
V bistroju zaposlim dve DEKLETI za strežbo pijač. Praksa obvezna. « 422-515 19705
ZAHVALE
Veselo in mirno praznovanje Božičnih praznikov, srečno in zdravo Novo leto 1993 želimo vsem vaš-čanom Vasi Vogelj. Zahvaljujemo se jim tudi za vso nesebično pomoč v letu 1992. Enako želimo KS Voglje in vsem sosednjim gasilskim društvom. VOGUANSKI GASILCI_19543
AVTOŠOLI B & B se iskreno zahvaljujem za pomoč pri opravljanju vozniškega izpita. SABINA ŠUŠTERŠIČ 19582
ŽIVALI
Več TELET, za rejo ali zakol, pro-dam.« 45-366_19499
SVINJO, težko 300 kg, prodam. « 620-582_ 19516
MONGOLSKE SKAKAČE in pritlikave HRČKE prodam.« 324-457 _19518
Dve ŽREBICI Norik, stari 11 mese-cev, B-rodovnik, prodam. « 061/841-024_19519
Dve breji KOZI, srnaste pasme, prodam. Leše 31, Tržič 19520
Naprodaj mladi GAPORNISI, SKOBČEVKE, NIMFE, pojoče PA-PIGE, ROZELE.« 76-342 19524
Rjave JARKICE, stare 4 mesece, prodam.« 65-546, Stanovnik
PRAŠIČE, težke 20 do 150 kg, pro-dam. Stanovnik,« 65-546 19546
TELETA, starega 6 tednov, prodam. « 733-300_19548
PAPIGE NIMFE, cena 1.500 SIT, prodam. Belec Gregor, Zg. Bitnje, « 312-192 _19549
NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, stare 8 tednov, prodam. « 48-758, Naklo_19558
MESO od polovice telice prodam. « 70-202 19565
ZAHVALA
Preveva dušo, ostra bolečina - kako boli! In duša prepolovljena - v boleči krvavi. Mogoče le prijateljev toplina to bolečino omili, (ljudska)
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očka
FRANCA KOKALJA
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in z nami sočustvovali, nas bodrili in pomagali v težkih trenutkih bolezni in slovesa. Iskrena hvala pevcem za čustveno zapete pesmi, govornikom za poslovilne besede in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem zdravnikom in osebju za strokovno in požrtvovalno zdravljenje in gospe Kadunče-vi za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žena Miluška s hčerkama Alenko in Tanjo
Kranj, 19. decembra 1992
PRAŠIČE, težke od 80 do 110 kg, prodam. Voglje, Letališka 7, Šenčur^_19566
ANGORA MUCKA, bele barve, starega 6 mesecev, oddam. « 720-176_19569
BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče_19571
PRAŠIČA za zakol prodam.
422-180
19572
TELETA, težkega 100 kg, za rejo ali zakol, prodam. « 631-581 19587
PUJSA, težkega 200 kg, krmiljenega z domačo krmo, prodam. «
421-636_ 19594
PRAŠIČA, težkega 150 kg, pro-dam. Češnjevek 3, Cerklje 19597
Mlado KRAVO prodam. « 46-370 i
Enoletne KOKOŠI nesnice prodam. « 45-738_19607
BIKCA, starega 7 dni, prodam. La-hovče17, Cerklje_19621
PIŠČANCE za zakol prodam. «
43-168
19626
PRAŠIČA, težkega, mesnatega, prodam. Grad 5, Cerklje 19627
Polovico KRAVE simentalke pro-dam.« 46-220_19633
KRAVO frizijko, brejo 9 mesecev, prodam. Voglje, Krakovska 6
BIKCA, starega 8 tednov, prodam.
« 65-173_. 19637
PRAŠIČA za zakol prodam. «
401-086_19638
PRAŠIČKE - ODOJKE, za zakol ali rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, « 733-232_19639
TELIČKO simentalko, težko 100 kg,
prodam. Sp. Bela 9_19645
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom,
stare 7 631-092
tednov, prodam.
19657
KRAVO simentalko, jalovo, staro 5 let, prodam.« 66-705 19659
ŽREBICO prodam ali menjam za goved« 77-168 19662
TELIČKO simentalko prodam. Zg. Bitnje 18, Žabnica 19665
štiri mlade PŠE oddam. « 622-235_19666
BIKCA simentalca, starega 6 tednov, prodam. Hraše 31, Lesce, « 733-284_19669
BIKCA simentalca, starega 7 dni, prodam. Sp. Brnik 60, Cerklje _19672
Težko KRAVO po 1. teletu, ža zakol, prodam ali menjam za plemensko. Sp. Brnik 60 19674
TELICO frizijsko, v 8. mesecu bre-josti, prodam. Mošnje 18/d, « 738-064_19683
MLEKARICO za meso ali rejo prodam. Praprotna polica 29, Cerklje _19684
Dva TELETA simentalca, stara 1 teden, BIKCA in TELIČKO, pro-dam. Jezerska c. 43, Kranj 19685
PRAŠIČA, težkega 160 kg, pro-dam. Kern Aleš, Jezerškova 5, Komenda_19686
PRAŠIČA za zakol, 130 kg, doma-ča krma, prodam. Zalog 43, Cerklje _19690
NOVOFUNDLANCE, mladiče z rodovnikom, cepljene, prodam. Bled,« 77-571_19692
PSIČKO mešanko, črne barve, staro 2 meseca, podarim.« 66-279 _19706
KOKERSPANJELKO, staro 9 ted-nov, z lato-rjave barve, prodam. « 401-068_19714
ROTVAILERKO, staro 3 mesece, prodam.« 325-357_19716
PRAŠIČE, težke 100 do 150 kg, za zakol, prodam. Draženci 65, Hajdina, Ptuj,« 062/708-088, zvečer _19721
BIKCA simentalca, starega 6 tednov, prodam. Dragočajna 12, Smlednik_19729
MLADIČKE LHASA APSO (levji psi), stare 7 tednov, odličnih staršev, prodam.« 631 -438     19730
V SPOMIN
22.decembra 1992 mineva leto, odkar nas je zapustil
mož ata in dedek
RADO KOPAČ
Spomin na tebe je svež in boleč
ZAHVALA
Težko je bilo slovo, žalostno in pusto je sedaj, ostala je le beseda ZAKAJ?
Ob izgubi našega očija, sina, brata, strica
BOŽA ŠTROMAJERJA
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali med boleznijo in mu na svoj način lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se Kliničnemu centru v Ljubljani, Bolnišnici Jesenice, posebej pa osebju v Domu upokojencev v Kranju za nesebično pomoč. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Delo, skrb, trpljenje, tvoje je bilo življenje... Ko življenje postane le še trpljenje, takrat je smrt samo odrešenje.
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila dobra mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
PAVLA SITAR
roj. Stenovec
Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč, za darovane sv. maše. Posebej se zahvaljujemo g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, g. kaplanu za redne nedeljske obiske, dr. Koseliju za zdravljenje, pevcem iz Nakla za lepo zapete žalostinke, podjetju Nav-ček in AMD Šenčur. Vsem imenovanim in neimenovanim*še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Sr. vas pri Šenčurju, 10. decembra 1992
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre mame, stare mame, sestre in tete
IVANE ČESEN
roj. Kuralt
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice. Hvala delavcem tovarne Sava Forma in JZ BGP Kranj. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: Vsi njeni
Stražišče, 11. decembra 1992
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
FRANCA GORZETTIJA
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, kakorkoli pomagali in mu darovali cvetje. Zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kokrica, Jesenice, Bitnje, Naklo, 7. decembra 1992
ZAHVALA
V 31. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš sin, brat, stric, nečak in bratranec
FRANC MUŠIČ
iz Sp. Brnika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, fantom iz Sp. Brnika in Vopovelj, sindikatu in sodelavcem Planike, PKM Creine, PE Elektro Kranj - KN Cer kije za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gasilcem iz Sp. in Zg. Brnika, Lahovč ter postaji Policije Cerklje za pomoč. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, cerkvenim pevcem, Jožetu, Sinku in Igorju za poslovilni govor.
Vsi njegovi
Sp. Brnik, 7. decembra 1992
V SPOMIN
Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
24. decembra 1992 mineva drugo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, dobri oče, brat in ded
JANEZ DEMŠAR
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FILIPA SELAKA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, znancem, Mesarstvu Oblak, g. župniku za lep pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Še enkrat vsem iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Dobravšce, 10. decembra 1992
Stavka v Dolnovu
Kranj, 22. decembra - V kranjskem podjetju Dolnov so proizvodni delavci danes nekaj ur stavkali. Med poglavitnimi stavkovnimi zahtevami navajajo izplačilo regresa in plače po kolektivni pogodbi.
Za stavko so se odločili na zboru delavcev 16. decembra, danes pa ustavili proizvodnjo, čeprav je direktor na napoved stavke spočetka odgovoril z disciplinskimi postopki zoper osem delavcev, med njimi tudi zoper predsednika sindikata in stavkovnega odbora, ker naj bi ščuvali k stavki.
Med stavkovnimi zahtevami, o katerih se je stavkovni odbor pogajal z vodstvom, je izplačilo letošnjega regresa, zahtevajo tudi pripadajoče osebne dohodke po kolektivni pogodbi, in sicer za leta 1990, 1991 in 1992, izplačilo tudi vseh ostalih zatečenih razlik v osebnih dohodkih (denimo za minulo delo), izboljšanje delovnih pogojev in zadostitev varnosti pri delu.
Stavko so po nekaj urah prekinili, saj je stavkovni odbor dosegel kompromis z vodstvom. Kot sta povedala oba, predsednik stavkovnega odbora Bojan Šaver in direktor Peter Žibert, so se pogodili o vseh stavkovnih zahtevah in dogovor potrdili s podpisom. Do konca leta naj bi izplačali regres, razliko plač do zneskov, kot jih določa panožna kolektivna pogodba, pa v dveh delih, prvega do 15. januarja in drugega do 15. februarja. Do konca leta naj bi tudi proučili rentabilnost montažne proizvodnje, kjer so plače najnižje, in poskrbeli za prerazporeditev delavcev, če se proizvodnja izkaže za nerentabilno. Stavka je s podpisom dogovora (delavci upajo, da ga direktor ni podpisal s figo v žepu) odložena do 16. februarja. Dodati je treba tudi, da je direktor pred pogajanji umaknil tudi disciplinski postopek. • D. Ž.
Brezposelni bodo zavarovani
Škofja Loka, decembra - Svobodni sindikati obveščajo brezposelne, da imajo tudi oni popust pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Popust lahko uveljavijo na podlagi potrdila o Članstvu v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in tako na izpostavah zavoda za zdravstveno zavarovanje sklenejo pogodbo z enakim popustom, kot velja za zaposlene. Potrdila izdajajo na sedežih svobodnih sindikatov (Jesenice, Radovljica, Kranj, Škofja Loka in Tržič). Druga možnost pa je, da se nezaposleni član ZSSS vključi v prostovoljno zavarovanje prek območne organizacije svobodnega sindikata za Gorenjsko. Zavarovanje je treba skleniti do konca leta.
Veselo v planinskih kočah
Kranj, 22. decembra - Planinsko društvo Kranj sporoča obiskovalcem gora, da bo njihov Dom na Kališču odprt tudi za praznike. Tamkajšnja koča bo oskrbovana od 25. do 27. decembra in od 30. decembra 1992 do 3. januarja 1993. Tam bodo organizirali planinsko silvestrovanje, za novoletne praznike pa bo veselo tudi na Jakobu in Krvavcu. Upravljalci koč pričakujejo velik obisk, zato že sedaj opozarjajo planince, da naj se opremijo primerno za zimske razmere, obenem pa upoštevajo nevarnosti v gorah. • S. Saje
Na pragu 500-letnice
Kranj, 22. decembra - V nedeljo so v Kranju zaprli še zadnjo letošnjo sejemsko prireditev - 33. novoletni sejem. Med letom se je tako na Gorenjskem sejmu v Kranju zvrstilo osem sejemskih prireditev in sicer dve specializirani, dve kombinirani in štiri prodajno (široko) potrošniške. Prireditelji so zabeležili na teh prireditvah več kot 500 tisoč obiskovalcev, razstavljala pa po ocenah za več kot 30 milijonov dolarjev prometa. Poleg sejemskih pa je bilo na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma letos tudi več drugih množičnih prireditev v vrednosti 10 milijonov tolarjev, ki jih prireditelj ni zaračunaval.
Gorenjski sejem je prav v teh dneh dobil odločbo o prepovedi razpolaganja z zemljiščem in nepremičninami v izmeri 600 kvadratnih metrov ("stara štala"). To zemljišče in objekt pa je Gorenjski sejem odkupil in plačal po zelo dragi tržni ceni. Zato odločba, po oceni vodstva sejma, spominja na podobne odločbe o nacionalizaciji v štiridesetih letih.
Čeprav je drsališče nenehen problem Gorenjskega sejma, ga kolektiv vednarle uspešno razrešuje. Zadnje čase pa je s tem v zvezi največja težava predvsem neplačevanje uporabe ledene ploščadi. Sicer pa v zvezi s tako imenovano finančno nedisciplino, vendar ne le pri uporabi drsališča, na Gorenjskem sejmu ugotavljajo, da imajo že za 25 milijonov neporavnanih terjatev.
Za prihodnje leto, ko bosta Sejem in Kranj praznovala 500-Ie-tnico sejmarstva, pa imajo na sejmu predvsem tri cilje: Začetek izgradnje nove sodobne dvonamenske dvorane za atraktivne razstave in profesionalni tenis. Drugi cilj je preoblikovanje firme v usmerjeno delniško družbo, tretji pa povečevanje kakovosti na sejemskih prireditvah, ki jih tudi prihodnje leto načrtujejo osem. • A. Ž.
TRENČA d.o.o.
10 % POPUSTA
za čUne Sveta IcRANJskih siNdikATOv
Kartico za nakupe v Trenči lahko dobi vsak član SKS.
Umor in poskus umora v bloku na Trgu Rivoli
Mati umrla, hčerka živi
Kranj, 21. decembra - V zadnjih pičlih treh tednih so se v kranjski občini zgodili trije umori; 26. novembra sta nasilno umrla zakonca v Gradu pri Cerkljah, 11. decembra je mladi nečak v taverni nad Starim Mayrjem v Kranju do smrti zabodel strica, zadnji uboj pa je bil minuli četrtek, 17. decembra, nekaj po pol deseti zvečer v hodniku stanovanjskega bloka na Trgu Rivoli 5 v Kranju. 20-Ietni Erik B., ki je zdaj v priporu, je osumljen, da je z lovskim nožem 22-krat zabodel 32-letno Miro Šubelj, kasneje pa še njeno 13-letno hčer Natalijo. Natalija je približno deset ubodov preživela, potem ko so jo v bolnišnici operirali, medtem ko je mati med prevozom v bolnišnico umrla.
V četrtek zvečer je osumljeni Erik B. odšel iz stanovanja, vzel 10-centimetrski lovski nož, in na hodniku bloka pričakal Miro Šubelj. Ko je prišla, jo je napadel in 22-krat zabodel, nato pa odšel s kraja zločina. Ljudje, ki so žrtvi prihiteli na pomoč, sprva niso niti vedeli, kdo je morilec. Erik se je kasneje vrnil, zgrabil Natalijo, ki je pritekla h krvaveči materi, in jo najmanj desetkrat zabodel z nožem. Policisti so ga prijeli in odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ta je odredil pripor. Po vseh dosedanjih razgovorih naj bi mladenič zagrešil umor in poskus umora zaradi maščevanja materi, ki mu je prepovedala shajanje z Natalijo in prepričala hčerko, da fant ni zanjo.
Zgodba se je začela, ko se je 20-letni Erik B. zagledal v šolarko Natalijo. Njuni družini sta bili sosedi, oboji so živeli v istem bloku na Trgu Rivoli 5. Romanca pa ni dolgo trajala, saj Mira Štubelj svoji premladi
hčerki ni dovolila, da bi bila Julija sosedovemu že odraslemu Romeu.
Fant, ki je dekle očitno neizmerno ljubil, prepovedi prijateljstva ni mogel preboleti. V njem je - tako si lahko razlagamo njegovo kasnejše dejanje -rastel upor, sovraštvo do matere svoje najdražje, maščevalnost. Ta je dosegla vrhunec dva dni pred usodnim četrtkom, ko so ga policisti pripeljali pred preiskovalnega asod-nika. Erik naj bi zgodaj zjutraj, ko Mire Šubelj ni bilo doma, pozvonil na Natalijina vrata in jo nagovarjal, da bi še hodila skupaj, kar pa je ona odklonila. Nato ji je dejal, naj mu vrne darila, ki jih ji je dal. Spustila ga je v stanovanje, v spalnici, kamor je šla še nekaj iskat, jo je zgrabil, ji zvezal roke na hrbtu in zahteval od nje spolno zadovoljitev.
Preiskovalni sodnik je torej Erika B. zaradi prijave spolne zlorabe osebe, mlajše od štirinajst let, v torek zaslišal. Zara-
di okoliščin (z dekletom je imel daljšo ljubezensko zvezo) je menil, da utemeljenega razloga za pripor ni.
Predvsem zato so po umoru Mire Štubelj in poskusu umora 13-letne Natalije Štubelj na kranjsko policijsko postajo začeli deževati anonimni klici, kritike, češ "imeli ste ga, pa niste nič naredili, da bi tragedijo preprečili". Bilo je tudi več klicev, v katerih so (po treh umorih v treh tednih) očitno ogroženi, prestrašeni ljudje terjali od policije, naj možne žrtve novih nasilnih dejanj zaščiti.
Načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar je zato v petek v dogovoru z javnim tožilcem Andrejem Polakom, komandirjem kranjske policije Jožetom Men-cinom in vodjo oddelka za ope-
rativo urada kriminalistične službe Janezom Riharjem sklical novinarsko konferenco, na kateri je na neki način potegnil črto pod omenjene tri tragične dogodke. Možje, odgovorni za varnost ljudi, so dejali, da trije umori med seboj nimajo nobene povezave in da to ne pomeni, da je splošna varnost oziroma ogroženost ljudi zdaj slabša, kot je bila pred tremi tedni. Trije umori imajo skupno točko predvsem v tem, da so se zgodili v okoljih, kjer so se storilci in žrtve dobro poznali, da so nesoglasja med njimi trajala dalj časa, vendar policija ni mogla- predvideti, da se bodo končala tako kot so se. Čeprav je po eni strani res, da potencialne žrtve - zlasti v takih socialnih okoljih - pogosto ne najdejo pravočasno poti do policije, pa je po drugi res tudi to, da policija nima zakonske osnove, da bi posegala v družinske prepire in nekoga preventivno zapirala zaradi groženj drugemu. • H. Jelovčan
S seje upravnega odbora PD Kranj
Ločiti med odpravami in zasebnimi izleti
Kranj, 22. decembra - Zadnjo letošnjo sejo upravnega odbora Planinskega društva Kranj so v pretežni meri posvetili zadevi Fudžijama. Člane je manj zanimalo poročilo Romana Herleca o lanski odpravi, bolj pa so želeli pojasniti pravila za organizacijo odprav pod okriljem društva.
Član PD Kranj Roman Herlec je podal pismeno poročilo o lanskem vzponu na Fudžijamo na zahtevo ene od prejšnji sej upravnega odbora društva. Kot je med drugim pojasnil predsednik Franc Ekar, bo obračun stroškov odprave posebej pregledal nadzorni odbor, že sedaj pa je vodstvo ugotovilo točnost finančne evidence in tudi to, da društvo nima nobenih obveznosti do sponzorjev odprave. Večina članov ni razpravljala o vsebini poročila; nekateri so celo menili, da je poročilo društvu odveč, če to ni bila društvena odprava. Ugotovili so, da ta odprava ni bila v društvenem programu in zanjo tudi ni bilo nobenega razpisa. Zlasti člani iz alpinističnih in reševalskih vrst so ocenili, da ni moč enačiti društvenih odprav z osebnimi izleti, pri katerih ne gre niti za vrhunske dosežke niti za množičnost. Čeprav društvo ni dalo denarja za omenjeno odpravo, pa po presoji več članov odbora ne bi smelo omogočiti zbiranja denarja posamezniku s pečatom društva. Do tega poslej gotovo ne bo več moglo priti zaradi pred nedavnim sprejetih pravil za organizacijo odprav, so še seznanili člane upravnega odbora.
Na seji so se še dogovorili, da bodo v odsekih in sekcijah izdelali poročila o letošnjem delu in programska izhodišča za leto 1993. Pripravili bodo tudi vse potrebno za občni zbor društva, na katerem bodo najkasneje začetek marca izvolili novo vodstvo. • S. Saje
Kam čez praznike Prednovoletne prireditve
Tržič - Ob slovesu od starega leta bo Zveza kulturnih organizacij Tržič organizirala nekaj kulturnih prireditev. Tako bo Kinopod-jetje Kranj v petek, 25. decembra, brezpiačno vrtel risane filme Walta Disneyja, dedek Mraz pa bo v dneh od 26. do 30. decembra obiskal skoraj vse krajevne skupnosti'v občini in otrokom podaril štiri krajše gledališče predstave. Pri mladinskem gledališču Tržič so Čenče pripravile ponovitve marionetne predstave Koz-me Ahačiča Mali strahec v režiji Gabrijele Bodlaj, na osnovni šoli Podljubelj je Maja AhaČič pripravila Belinove Godrnjave igrače, v osnovni šoli Lom pa Barbara Perne predstavo Rojstni dan. Pripravljajo pa tudi lutkovno igrico Piščanček Pik. Denar za večino novoletnega programa za najmlajše je zagotovil Izvršni svet občine Tržič. • (B.K.)
Novoletni Živžav z dedkom Mrazom -
Radovljica - Prireditev z naslovom Novoletni Živžav bo v nedeljo od 15. do 17. ure v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Nastopili bodo Ceferin z Zvezdico Zaspanko, Blejski plesni studio, Plesna šola Mamba, Neca Falk z Mačjo godbo in še kdo. Sprevod dedka Mraza pa bo potem takoj po Zivžavu. Izpred šole bo krenil na Linhartov trg. Prireditelji vabijo najmlajše, da se oblečejo v medvedke, lisice, žirafe, snežinke, maškare... •
Replikacije dediščine
Kranjska Gora - V galeriji v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori je bila v soboto odprta prodajna razstava Replikacije dediščine iz mojstrske delavnice Mlakar. Otvoritveni govor je imel prof. dr. Janez Bogataj, nastopil pa je tudi moški pevski zbor Marjan Vo-dopivec iz Kranjske Gore. Razstava bo odprta do 10. januarja vsak dan od 10. do 13. in 16. do 20. ure. Namen razstave je, da predstavi popesteritev našega turizma, predvsem hotelov in apartmajev. • (L. K.)
Dedek Mraz za predšolske otroke
Cerklje - Za vrtcem v Cerkljah v kranjski občini bo v nedeljo, 27. decembra, ob 15. uri obiskal predšolske otroke dedek Mraz z igrico Luna gre na pot. Še posebej so vabljeni na srečanje z dedkom Mrazom otroci Vasce, Pšenične Police in Cerkelj. • (až)
Silvestrovanje za tisoč tolarjev
Kranj - Tudi letos bodo v Domu društva upokojencev v Tomšičevi 4 v Kranju pripravili veselo in domače silvestrovanje. Prijave in rezervacije že sprejemajo. Za silvestrovanje v Domu upokojencev, ki bo veljalo tisoč tolarjev, pa se že zanimajo iz raznih krajev. Tudi letos bodo poskrbeli, da ne bo nihče žejen in lačen, do jutra pa bo igral njihov že znani trio. • (ip)
Varilni strojčki, tehtnice, ročni mikserji, sekljalniki, rezalni stroji, budilniki, MGA Nazarje, likalniki, kavni avtomati, cvrtniki, hitri pekači ELMA Črnuče, prhe za nego zob, sokovniki, multipraktiki, mešalniki, kavni mlinčki, opekaČi, masa-žni aparati, kaloriferji, sesalci CORONA Reteče, vsi izdelki ISKRA ERO in BLACK & DECKER, merilno orodje TOVARNA MERIL, svedri SANDVIK, brusilni in rezilni program FLEX, BARVNE KOVINE, GRADBENI MATERIAL,        ,c ^
VODOINŠTALACIJSKI MATERIAL IN MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO. ELEKTRO INŠTALACIJSKI MATERIAL IN PROIZVOD! IZ PROGRAMA ELEKTROENERGETIKE.