MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 / telefon 2440 in 2455 izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri j Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din i Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Liubiiani i PoStni čekovni račun St. 11.409
n
JUTRA
99
Bcirba m sstaag© nad S¥et@¥n® z^edo
Za cS3¥e§ca proti mrtvemu stroju
Sedanja svetovna gospodarska zmeda n® zanima samo finančnikov, nacionalen ekonomov in državnikov, ampak tudi znanstvenike. Posebno v zadnjem ča-Su se vedno bolj množe znanstvene raz-Prave, ki z vseh mogočih in nemogočih strani osvetljujejo aktualne probleme, ob-nnem pa tudi iščejo najprimernejših in Paihitrejših izhodov v boljšo bodočnost. *,°da kakor v vsem, kar ustvarja seda-■nil čas, tako je tudi.,v teh znanstvenih razpravah o gospodarski krizi neštevilo nesoglasij in celo temeljnih nasprotij in 3*, Počim ..se n. pr, eden izmed najodličnejših gospodarskih teoretikov za-ViTma za inflacijo, jo drugi, istotako zna-. Denit vseučiliški profesor,' na vso moč Zavrača. Tako vidimo, da je vse le re-“hivno, da je vse beganje po labirintu, v katerega nas je zaprl oni razvoj napred-a> ki je premojstrii svoje mojstre in jim °bupno visoko zrastel čez glavo.
Med znanstvenimi avtoritetami, ki so Pt,svetile svoje znanje vprašanju sedanje ziiede, je tudi znameniti angleški prote-8(,r Keynes. Keynes je šele nedavno izdal knjigo, v kateri je izoblikoval nekakšen gospodarsko-kulturni horoskop človeškega rodu, polti vedrega optimizma za —' bodočnost. Tako pravi učeni a'tor, da ne smemo sedanjih težkoč, ki Sa očitujejo najbolj v veliki brezposehio-s^, preveč precenjevati. Zavedati se moramo tembolj, da živimo v prehodni do-P* in boleham - ia prenagli rasti, kakor jhroci, ko Sifi razvijajo. Bolezen sedanje "rize je »tehnološkega značaja« in je navala zaradi tega, ker so se pričeli stroji *%> naglo izpopolnjevati, da se ljudje, J1* so postali odvisni, niso mogli sproti usmerjati v druge poklice. Kakor hitro Pa‘bo zopet doseženo ravnotežje med eaniko in človekom, bodo takoj napoji boljši časi, in sicer toliko boljši, da generacije, ki bodo obvladovale čez 100 let, živele osemkrat boljše Sc> sedanja. Ljudje bodo tedaj delali 3yitl° 5 dni na teden, in še tedaj le po Ure na dan, torej vsega komaj 15 ur Meden. Zaradi tega pa se- bo popolno-na spremenil tudi ves duhovni ustroj °vega človeka, ki bo popolno nasprotje ^danjega.
hrez dvoma ima učeni angleški profe-0r v marsičem pVav, posebno kar se
tiče
ugotavljanja diagnoze sedanje vse-
°^e £ospodarske: in socialne bolezni, ko Pa Postaja iz.realnega znanstvenika pre-°k. skoraj bi rekli astrolog, zapušča ealiia tla in se dviga v goste oblake, ki ne morejo odkriti tistega toplega, ozdrav-hijočega solnca, ki nam je potrebno, ampak ga le še bolj zakrivajo. In prav na ta del se nanašajo tudi vse številne napisane ali samo Izrečene kritike ev-urnefiškili javnih delavcev. Če Pa hočemo spoznati bistvo nasprotnega a.r‘enja, natn je treba prečitati samo mi-•' Berhharda Guttmanna v »Frankfur-ef Zeitung«. Guttmann zamerja Keynesu Prvi vrsti to, da pušča stroju tudi v eooenostl popolno in neomejeno pravi->? do razvoja !n določanja takta vsega ^jetija. Če se ta razvoj dopusti, potem J> človek postal še večji suženj svojih
tehničnih iznajdb, nekakšen njihov mehanični sluga in stražnik. Tako mišljenje je tipično amerikansko in povojno evropejsko.
Če se. pa ozremo na vzhod, vidimo tam moža, ki je voditelj in zastopnik cele petine vsega človeštva, ki neprenehoma sam. prede in tke.na primitivnih statvah. Ta mož .je Gandhi, visoko na-obražcui duh, ki je študiral v Londonu, pozna vso moderno tehniko in bi s svojim znanjem, če bi hotel, lahkp vse drugače živel, kakor živil Tkati mu prav gotovo ni treba, in vendar tke. Zakaj? Zato, da bi svojemu 350 milijonov duš brolečemu ljudstvu simbolično dopovedal, da bi bilo nespametno, če bi še prenaglo spremenil stoletja in tisočletja ukoreninjeni način življenja in dela. Moderni tkalni stroj napravi gotovo dosti več, kakor napravijo stare statve, toda ta stroj naj le še ostane v Evropi. Kajti Gandhi se predobro zaveda, da bi bila Indija takoj uničena, če bi se sedanjim njenim boleznim pridružile še »tehnološke«. Gandhi pač ni samo politik, ampak tudi modrec!
Če bo Gandhijev primitivizem obvaroval Indijo pred razkrojem, ni gotovo; še bolj kakor to pa je dvomljivo, če se bo evropska kultura v senci in ropotu strojev sploh še mogla nadalje razvijati? Bolni nagon k neprestanemu uravnavanju življenja po tehničnem razumu mora zadeti na odpor. Klic po vrnitvi k človeku danes sicer često čujemo v pretiranem tonu, preveč neracionalno, toda kljub temu je gotovo, da se je evropski tehnični razum prevzel, ko je mislil, da bo vse lahko oblikoval po svoji volji. Prav zato so razmere zrastle vsem tako obupno čez glavo, da se v sedanji zmedi nihče več ne spozna. Ta razum lahko s pomočjo tehnike marsikaj spremeni — samo ne človeških možganov, katerih obseg in funkcijski upliv se že od pradavnih dob ni nič spremenil. Svetovna vojna je bila bankrot pameti vodilnih mož in skoraj vse, kar ji je sledilo, istotako, neizvzemši sedanje gospodarske krize, katere nihče ni vnaprej slutil. In ker strojniki našega javnega življenja ne obvladajo več svojih strojev, se bo moralo nekega dne zrušiti vse, kakoir se je v juliju 1. 1914. zrušila svetovna mirovna stavba.
V industrijskih krogih zatrjujejo, da je v zadnjem desetletju inženir potisnil trgovca preveč v ozadje. In prav to je glavni problem časa. »Trgovci« ali državniki, katerim bo v bodoče poverjeno urejevanje razrušenega sveta, bodo morali biti temeljito drugačni od sedanjih; graditi ne bodo smeli bodočnosti več na mrtvem stroju, ampak na človeku. In človek, na katerega bodo morali misliti, je sedanji živeči človek; ker če bodo obljubljali rešitev šele bodočemu potomstvu, današnjega človeka pa žrtvovali tej iluziji? da bodo njegovi potomci čez sto let toliko boljše živeli, tedaj se utegne zgoditi, da se bo ta današnji človek maščeval — in sploh ne bo imel potomcev.
Slab) izgledi londonske konference
(talija in Nemčija zasledujeta politične cilje Pesimistično presojani© pariškega in londonskega tiska
PARIZ, 7. aprila. O poteku včerajšnje podunavske konference v Londonu poroča »Matin« zelo obširno. List doznava, da je italijanski zunanji minister Grandi ostro kritiziral francosko-angleški predlog, in sicer tako glede po Tardieuju zasnovanega podonavskega bloka kot celote, kakor tudi glede izključevanja Bolgarije iz podunavske kombinacije. Italija ne želi ločenih konferenc štirih velesil in podunavskih držav, temveč skupno sodelovanje vseh pri eni in isti konferenčni mizi. Pritegniti se pa morajo tudi vse ostale posredno ali neposredno zainteresirane države. Na ta način hoče Grandi očividno preprečiti, da bi se podunavske države medsebojno sporazumele prej, preden Italija ne zavaruje svojih političnih interesov.
Slično italijanskemu je tudi stališče, katero je zavzel nemški državni tajnik von Biilow. Biiiow je dejal, da bi bil preferenčni sistem med agrarnimi državami popolnoma brez nade na kakršnekoli uspehe. Agrarne države Podunavja morajo prodajati svoje pridelke gostoobljude-nim velesilam, zato je vprašanje ureditve njihove trgovine z Nemčijo in Italijo dosti važnejša zadeva, kakor njihova medsebojna zveza.
Naposled pravi »Matin«, da zavzema Francija pri reševanju podunavskega vprašanja politično docela neutralno stališče, dočirn Italija in Nemčija svojih političnih ciljev prav nič ne skrivata.
PARIZ. 7. aprila. Ves pariški tisk se bavi z londonsko konferenco in pri tem prav nič ne skriva svojega pesimističnega razpoloženja. Nekateri Usti gredo celo tako daleč, da prorokujejo konferenci popoln neuspeh. »Temps« pravi, da sta dve podunavski državi, Avstrija in Madžarska, neposredno pred polomom. Obema je treba še ta mesec pomagati s pomožnim posojilom. Vendar bi pa bilo nesmiselno, doprinašati za Podonavje no«
Polom tvrdke PolBak d. d
Dva upravna svetnika aretirana.
UUBL.IANA, 7. aprila. Tukajšnja poti	c*anes	Po	nalogu	državnega
ravdništva aretirala oba prva upravna jetnika tvrdke Pollak d. d., dr. Vende-s?a Meglerja in dr. Ivana Miciča. Oba 13 obtožena goljufive fcride. Podjetje
o c
je zašlo že lani v plačilne težkoče. Do napovedi konkurza je bilo izvršenih 34 eksekucij v skupnem znesku 15 milijonov deloma dinarjev, deloma šilingov in dolarjev. Pasiva znaša 33 milijonov dinarjev.
ve finančne žrtve, dokler niso podane garancije, da se bodo novi krediti res porabili za gospodarsko obnovo.
LONDON, 7. aprila. »T i m e s« so posvetile podunavskemu vprašanju obširen uvodnik, v katerem naglašajo, da bo treba še veliko sestankov in konferenc, preden bo to vprašanje rešeno. Razgovori med Francijo in Anglijo so pokazali le to, kar je mogoče in kar je nemogoče. Najtežje bo vsekakor vprašanje finančne pomoči, o kateri ne more biti govora brez dalekosežnih garancij in kontrole. Preičkava je že doslej dokazala, da je finančna uprava v podunavskih državah slaba in da se je mnogo brez potrebe zapravljalo. Nova gospodarska zveza, se pa tudi ne sme osnovati na ta način, da bi se okoli ni* dvignil nov carinski zid. Trgovini Nemčije in Italije se v Podunavju ne smejo staviti nikakršne zapreke.
»N e w s C h r o n i c 1 e« pravi, da se ne sme Tardieuju preveč zaupati, ker pjegov namen *je v prvi vrsti le izolirati Nemčijo. Naloga Velike Britanije je poskrbeti' zato, da se doseže med vsemi evropskimi državami mir in prijateljstvo in da se ne pomaga samo eni, ampak vsem.
Diplomatski sotrudnik * M o r n i n g Post e«, pa piše, da je pisava francoskega tiska o rezultatih sporazuma med Tardieujem in Macdonaldotn mnogo pretirana. Razgovor med obema državnikoma je bil prijateljski, toda soglasje je bilo v neki meri doseženo samo glede gospodarske strani podunavskega vprašanja, dočim je vprašanje financiranja ostalo absolutno nerešeno in bo potrebovalo še dosti časa in konferenc. Londonski bankirji in denarni zavodi absolutno odklanjajo investiranje novega kapitala v Podunavju brez dalekosežne garancije velikobritanske vlade.
Velike povodnji v Slavoniji in Vojvodini
Sava pri Stari Gradiški 8 m nad normalo
ZAGREB, 7. aprila. Medtem, ko Sava v svojem gorenjem toku pada, v srednjem in spodnjem še vedno narašča. Včeraj je pri Mitroviči narastla tako visoko, da je voda vdrla v mesto in poplavila več ulic. V Bosanski Rači se je moral brodarski sindikat izseliti iz svoje hiše, katero je voda zalila skoraj dva metra visoko. V okolici Bijeljine v Bosui je pod vodo okoli 20.000 juter obdelane zemlje. Tudi reka Vuka je pri Vukovaru tako
narastla, da je porušila tamkajšnji zidtanl most. Voda odnaša tudi prst in je stavba ribiške zadruge v nevarnosti, da se Poruši. Pri Stari Gradiški je Sava narastla 8 m visoko nad normalo. Kraj je popolnoma poplavljen in se morajo ljudje voziti po ulicah v čolnih. Pa tudi v Vojvodini je povodenj napravila veliko škode. Pri Somboru je poplavila 15.000 juter njiv.
ODLIČNO PRIZNANJE MARIBORSKI ORGANIZACIJI.
BEOGRAD, 7. aprila. Konferenca vseh zastopnikov hotelirskih In gostilničarskih organizacij v državi je v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo poverila g. Antonu Petelnu, tajniku Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, nalogo, da organizira državno zvezo hotelirjev in gostilničarjev Jugoslavije s sedežem v Beogradu.
LETALSKA NESREČA V PULJU.
TRST, 7. aprila. Na letališču v Pulju je včeraj ponesrečil neki vojaški avion. Pilot in mehanik sta se ubila.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne); Malo spremembe. Na jugu boljše, mirnejše weme.
Zaprtje.
Mojstri zdravilstva priporočajo pri znakih staranja naravno Franc-Jožefovo grenčico, ker sigurno pomaga proti slabi prebavi in odstranjuje zabasanje v črevesju.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečno kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »i ranz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dob; v vseh lekarnah, drogerijah • spaceriiskih trgovinah.
Zktio, ti oče prilizovalcev, ti sin bolečin in skrbi! Kdor te nima, je revež, kdor te ima, pa še večji!
HERDER
Beseda o naši mladini
Idejni rezultati dveh prireditev
Hišni posestniki!
Z ozirom na izredne prilike, v katerih živimo, poživljamo mariborske hišne posestnike, da se v lastnem interesu udeleže izrednega občnega zbora, ki je sklican za nedeljo 10. t. m. ob 9. url dopoldne v pritlično dvorano hotela »Orel« in takoj pristopijo kot člani k našemu društvu, ker le v skupnosti in disciplini je moč.
Seja občinskega sveta.
Druga redna seja mariborskega občinskega sveta bo prihodnji torek 12. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici z dnevnim redom:	poročila predsedstva,
predlogi in vprašanja ter poročila posameznih odsekov.
Mestni avtobusni promet
podaljša na progi Maribor—Pobrežje pokopališče progo do Stanko-Vrazove ulice dnevno štirikrat in sicer odhod z ;Glavnega trga ob 7.22, 9.55, 12.10 in 18.55, z odhodom od Stanko-Vrazove ulice ob 7.37, 10.10, 12.25 in 18.30. Obenem je opuščena pri jutranji vožnji na progi Ma ribor—'Rače—Fram—Ptuj vožnja od dr žavne ceste na Fram. Pri drugih vožnjah jjozi avtobus normalno v Fram.
Nove poštne znamke.
S 1. aprilom so bile izročene prometu nove poštne znamke po 0.75 in 1.50 Din Znamke po 75 para so namenjene za lepljenje na dopisnicah in razglednicah za notranji promet, znamke po 1.50 Din pa za pisma v notranjem prometu in za Razglednice za inozemstvo.
Službeni list banske uprave
objavlja v 27. številki proračun izdatkov in dohodkov Dravske banovine za leto i'932/33 z uredbo in pravilnikom; nared-bo o. občasni prepovedi uporabe sačil v Dravi, Dravinji in drugih rekah; razglas o podjetjih za redni prevoz oseb z motornimi vozili; popravek navodil za sestavljanje, opremljanje in predlaganje f Občinskih1 računov; objave banske upra ,ve o pobiranju občinskih trošarin v le jtošnjem letu in razne objave iz »Služ benih*navin«.
Z mariborske redne gimnazije.
Za suplenta na tem zavodu je imenovan diplomirani filozof Stane Melihar; 8a kontraktualnega suplenta pa dr. Mi fen B&kar.
Iz šolske službe.
Strokovna učiteljica Marija Verovško-Vai.pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je po ^da-la ostavko na državno službo. Učite 'ijjca na meščanski šoli v Brežicah Jhrti Jana Kramerjeva je premeščena na me gansko šolo v Mariboru; Marija Seraj-tiikova, učiteljica na ženski meščansk' Ijfdli v Celju, pa na žensko meščansko šo Jo v Mariboru.
Razpis službe.
Pri ^krožnem sodišču v Mariboru sta razpisani dve mesti jetniških paznikov-pripravnikov. Reflektamti naj vlože svoje prošnje do konca t. m. pri predsedni-štvu okrožnega sodišča v Mariboru.
Iz carinske službe.
Upokojen je glavni carinski skladiščnik mariborske carinarnice g. Franjo $afpeti.
Iz davčne službe.
Višji davčni kontrolor mariborske davčne uprave g. Ferdo Prelog je imenovan za davčnega inšpektorja na dosedanjem Službenem mestu.
Štorklja pred »Astorijo«.
Včeraj popoldne se je mudila po opravkih v mestu 211etna viničarjeva hčerka Marija Črnkova od Sv. Marjete ob Pesnici. Pred kavarno »Astorijo« pa jo je nenadoma uščipnila za nogo štorklja., , da ni mogla več naprej... Brž so tele-fonično poklicali rešilni avto, ki je Mafijo prepeljal v mariborsko porodnišnico,
Nezgoda otroka.
V Hrastovcu pri Poljčanah je skaka na domačem dvorišču petletni Kolarjev Lvanček in padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. Ponesre čenega Ivančka so morali prepeljati »Mariborsko bolnišnic-
Dva dogodka v našem duhovnem živ-enju sta mi dala povoda za te vrstice. }va na zunaj prav neznatna, skoro neopažena dogodka. To je velikonočna skavtska konferenca in teden nato Novakovo predavanje pod naslovom »O nas samih« pri S. O. »Napredka«.
Skavtska konferenca je bila povsem drugačna kakor so take konference po navadi. Če preberemo naslove referatov, (akor so: »Nova generacija in njene pravice«, — »Naša doba in njena duševnost«, — »Mladinsko gibanje«, — »Čut manjvrednosti« in »Oblikovanje mladine«, nas to vsekakor nekoliko preseneča. Tu je cela vrsta referatov, ki se bavijo problemi današnje mladine, z njenim duhovnim obrazom. Smiselna zaporednost referatov kaže pot od pojma »mladine« v vseh časih, preko njenega mesta v današnji dobi, preko mladinskega gibanja do važnega faktorja v današnjem mladinskem gibanju pa do vzgoje. Kljub temu, ali -morda prav zato, ker so govorili stari in mladi, so se tu že pokazali nekateri megleni obrisi tiste mladine, ki e prav za prav, še ne poznamo in ki še-prihaja.
predavanju in temu sledeča diskusija jasno izrekla. Dognalo se je, odkod je ta današnja mladina, kakšna je in kakšni so njeni nazori v religiji, morali, nacijo-nolizmu, ženski emancipaciji in šoli. Da, tudi o šoli se je .govorilo. Ali ni šola najvažnejši faktor pri oblikovanju in izoblikovanju mladine? Ali ni tudi ona v veliki meri odgovopna za podobo mladine? — V vseh teh vprašanjih se je postavila mladina na povsem svoje stališče, ki je bistveno različno, če ne naravnost nasprotno od stališča, ki ga ima v teh pogledih starejša generacija.
Pozitiven odnos do vere, enotna odkritosrčna morala, navznotraj obrnjen samozavesten poduhovljen nacionalizem, stremljenje po pravi ženskosti in vpoštevanje individualnosti v šoli, nasproti lenobni verski indiferentnosti, dvojni hinavski morali, le na druge se zanašajočemu nacionalizmu, ženskemu suženjskemu posnemanju moških ter uniformiranju duš v šolah. To bi bil torej v glavnem evangelij današnje mladine, tiste, ki stremi navzgor in ki ji še ni zamoril idealov mrzli svet »stvarnosti«.
In še o mnogih rečeh so se pogovorili
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 7. aprila ob 20. uri »Kaverna«, ab. A.
3etek, 8. aprila. Zaprto.
Sobota, 9. aprila ob 20. uri »Kaverna«* Ab. C. Znižane cene. Zadnjič.
Nedelja, 10. aprila ob 20. uri »Dijak-pro** jak«. Znižane cene. Zadnjič.
P. n. gledališki abonenti so naprošelA da poravnajo svoje zaostanke na gleda-iškem abonmanu.
*
Kmečko-nadaljevalna šola v Križevcih
priredi v nedeljo 10. t. m. po rani maši svojo zaključno slavnost v Slomškovi dvorani. Na sporedu so deklamacije, pet* je in govori. Tečajniki bodo letos prvio* odkar obstoja šola, prejeli spričevala, ® se jih res vesele. Na prireditev so vab* jeni predstavniki oblasti in vsi prijate* ji naše kmečke mladine. Pridite, da damo še več spodbude našim kmečkim fantom, željnim izobrazbe.
Kar je skavtska konferenca le megle- mladi, a še več je ostalo v srcih in ča-no naznačila, to sta g. Novak v svojemIka...	'J*	D-
Četrtek
Petek
Velika
Kaukaški plesi
TRUPA ORLOW
kavarna
Naplavljeno truplo.
Blizu sv. Marka niže Ptuja izroča navadno Drava svoje žrtve. Tako so našli tam včeraj moško truplo, ki je po mnenju ptujske sodne komisije ležalo v vodi že mesec dni. Ker komisija na truplu ni našla tudi nobenih znakov nasilja, je mnenja, da je šel ta človek prostovoljno smrt. Utopljenec je srednje postave, star 22 do 24 let, okroglega obličja, črnih las, brez brk in zdravih zob. Oblečen je bil v pleten zimski jopič, črn telovnik in suknjene sive hlače. Pri sebi je imel le srebrno uro s tanko srebrno verižico in majhen žepni nož. Pri utopljencu niso našli nobenih listin in niso mogli doslej še ugotoviti njegove identitete. Truplo so pokopali v torek 5. t. m. na pokopališču pri sv. Marku.
Samomorilec v policijskem zaporu prepoznan.
Tukajšnja policija je ugotovila, da je moški, ki se je zastrupil v policijskih zaporih, kakor smo to že poročali, 211etni posestniški sin Anton Gracer iz Blance. Na policiji so se zglasili danes dopoldne njegovi starši, ki so spoznali v njem svojega sina. Kje je bil zadnji čas uslužben, to tudi njegovim staršem ni znano. Nekaj časa je delal v tovarni v Radečah in pozneje v Litiji. Tudi ni prihajal zadnje čase nič več domov. Danes sta se globoka potrta roditelja podala na pobrežko pokopališče na grob nesrečnega sina.
Sobno streljanje
podružnice Maribor Slov. lovskega društva bo jutri ob 20. uri v gostilni »Pri belem zajcu«. — V nedeljo ob 15. uri na vojaškem strelišču v Radvanju streljanje na divjega petelina in srnjaka.
Ljudska univerza v Studencih.
Drevi ob pol 20. uri bo predaval g. dr. Jehart o temi »Po puščavah Orienta«. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. To je zadnje predavanje v tej sezoni.
S policije.
Hvalevredno suha je danes policijska kronika. Nobene aretacije nimajo zabeležene, le sedem prijav zaradi manjših policijskih prestopkov, ki pa niso vredni omembe.
Strog pasji zapor.
Mestno načelstvo razglaša: Z ozirom na to, da se je jako razširila steklina na podeželju, se občinstvo ponovno opozarja, da se strogo drži predpisov razglašenega strogega pasjega zapora z dne 16.-marca t. 1., pazi na higijeno psov in jih ne jemlje v javne lokale. Nezavarovane pse bo brezpogojno pokončal ko-njač.
j	Prvi	spomladanski Izlet
društva »Zasebnih in avtonomnih name ščencev* v Mariboru bo .v primeru lepega vremena v nedeljo 10. t. m. na Sv, Urban. Zbirališče na Slomškovem trgiu v parku pred škofijo ob 1. uri popoldne Vabljeni vsi prijatelji narave! Da ho pa pot krajša in kratkočasnejša, bo skrbe harmonikar!
Iz »Nanosa«.
Društvo priredi v nedeljo 8. t. m. dvorani g. Renčlja na Pobrežju družaben večer. Pester program jamči za prvovrsten užitek. Obiskali pa nas bodo ob te; priliki tudi primorski akademiki iz Ljubljane, nadalje člani dnuštva »Tabor« ter člani društva »Zarja« iz Kranja. Pridite vsi, ki hočete prebiti nekoliko prijetnih ur med nami! Le ako smo v stalnih stikih med seboj, je možno plodno in pozitivno delo. Tega se zavedajo tuidi člani ostalih primorskih društev, ki so najavila obisk v tako častnem številu. Zato jim kličemo: Dobrodošli v naši sredi!
Velik požar na Dravskem polju
Pri Sv. Janžu pogorelo dvanajst poslopij.
V torek okoli 7. jutranje ure se je v gospodarskem poslopju posestnika Alojza Petka v Staršah, občina Sv. Janž na Dravskem polju pojavil ogenj, ki je mahoma objel vse poslopje tako, da je bilo vsako reševanje nemogoče. Ker je pihal hud veter, se je vnelo tudi v bližini stoječe gospodarsko poslopje posestnika Franca Petka.
Ljudi se je polastil silen strah, da ne pogori vsa vas, ker so hiše blizu druga poleg druge in krite večinoma s slamo.
Veter je zanesel ogorke tudi že na slamnato streho sosednje hiše posestnika Antona Ekarta, katera se je vnela in je hiša pogorela do tal. Ekartovi so si rešili le golo življenje. Na kraj požara je takoj _ dospelo moštvo domače požarne bram- i moglo izslediti
be z novo motorno brizgalno, a ie bilo gašenje od silne vročine 12 gorečih gospodarskih objektov silno težavno. Vodo so črpali iz 100 metrov oddaljene Drave.
Ogenj je uničil tudi vso klajo za živi no, nadalje vozove, mlatilnice in druge gospodarske stroje in orodje. Ker lež vas nizko ob Dravi, požar ni bil na da leč viden in ga niso opazile sosednje po žarne brambe. Škoda je zelo velika, go tovo nad 200.000 Din, in je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je požar na stal, ni znano, sumijo pa, da ga je pod taknila zlobna roka požigalca, ki straši že delj časa po Dravskem polju in ki ga orožništvo kljub vsem naporom še ni
popisi
Iz Radvanja
Občinske zadeve. Občina je te dni o3*
dala na dražbi razna cestna dela, tako da upamo imeti še to leto vse ceste temeljito popravljene. Nadalje namerava občina zgraditi nov most preko vode 0® pešpoti, vodeči proti gostilni Anderle* Bila je tudi licitacija občinskega zemlji* šča za leto 1932. — Strog pasji zapor ie odrejen tudi v tukajšnji občini.
Podivjane!. V noči od sobote na n®* deljo so neznani zlikovci v Zg. Radvani® napeli čez cesto žico in postavili late, ki so jih bili potrgali s plotov. Kaka nesreča bi se bila lahko zgodila, da niso ljudje pravočasno zapazili te »barikade« in j® odstranili. Zlikovci zaslužijo eksemplarično kazen.
Dvoje avtomobilskih nezgod. V nedeljo ponoči je pri Betnavd obtičal v jark® neki avto in so ga komaj spravili spet na cesto. — Pri Scherbaumovem posestvu pa je neki avto menda tudi nekam zadel in si razbil vse šipe.
Stavbena sezona v našem kraju b° menda letos slaba, kajti lani v tem čas® so že precej zidali, a letos še vse spi* tudi započete stavbe še niso oživele. To bi bil spet udarec za naše sezonske delavce.
Naše pevsko društvo »Lira« pridfl® vadi za koncert, ki ga priredi Ipavčev® pevska zveza 17. t. m. v Mariboru.
Za tombolo gasilskega društva, ki b° 5. maja pred gasilskim domom, je Že zdaj veliko zanimanja. Lepi dobitki se obetajo, zato le sezajte pridno po tablicah, ki jih dobite pri vsakem gasilcu.
Primorske novice
Italijanska vlada je nakazala milijo® lir za zgradbo 5 Šolskih poslopij vi istrski provinci. Vlada pomaga k šolskim zgradbam v krajih, ki so prometno i® strategično važni. Take učilnice sličiio precej vojašnicam.
Ker se ni javil Pavel Širok iz Solkan® pravočasno k nabonu, je bil odveden te dni v goriške zapore.
V Idriji so pokopali posestnico Fran* čiško Rojec iz Cerknega, ki je bila r®®' svojega dobrega srca znana daleč n®' okoli.
Ali si moreš predstavljati, kako dote0 traja večnost?
Prav lahko, draga. Treba mi je sa*y pomisliti, kako dolgo si že nisi kuF*1* J klobuka!
Sokolstvo
Otvoritev sokolske dvorane v Poljčanah
Pred poldrugim letom je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo v Poljčanah. Ker Bi imelo društvo primernih prostorov za telovadbo niti za druge prireditve, je bilo delo zelo otežkočeno. Požrtvovalnemu jn agilnemu odboru se je končno posrečilo dobiti v najem primerne prostore °d Hartnerjevih dedičev. Z adaptacijo Nekdanjih skladišč si je uredilo društvo lepo veliko dvorano z moderno opremljenim odrom, garderobami itd.
Preteklo nedeljo je bila otvoritev te-sa novega sokolskega doma s slavnostjo akademijo, h kateri so se zbrali v Velikem številu Sokoli in prijatelji Sodstva od blizu in daleč. Slavnosti so *e udeležili tudi gg. srezki načelnik dr. JJ^ar, nar. poslanec Gajšek, župni zaupnik br. Hočevar, konjiški starosta dr- Mejak in drugi. Že pred napovedano Ur° je bila dvorana zasedena do zadinje-kotička. Za uvod je salonski orke-ster pod vodstvom br. Hronovskega strumno zaigral sokolsko koračnico in °verturo iz »Sevilskega brivca«. Nato je starosta br. Lovrec imel pozdravni nagovor, v katerem je opisal delo društvenega odbora za nove prostore. V imenu ^ariborske sokolske župe je čestital dru-
Šport
Št v
a na novi pridobitvi br. Hočevar.
Sreski načelnik g. Makar je želel poljanskemu SokoLu mnogo uspehov pri Vz£oji mlade sokolske generacije v nagnem in državnem duhu. Nato je pevski zbor zapel pod vodstvom br. Živka več narodnih in umetnih pesmi. Zbor je 'zvrsten, vsako sokolsko društvo bi bilo na tak zbor ponosno. Sledile so telovadne točke. Najbolj so vsem ugajale točke zenske in moške dece ter nastop slovenjebistriške devetorice z »Morje adrijansko«. Akademijo je zaključila vesela spevoigra »Kovačev študent«.
Prireditev je v vsakem pogledu lepo nspela, na čemer imajo zaslugo pred vsem požrtvovalni bratje Ritonja, Šerbec. Gašparič, Zeilhofer in drugi vneti Sokolski delavci in delavke. Posebno priznanje zasluži tudi g. Erik Voglar, ki je brezplačno naslikal krasno zagrinjalo in sodeloval pri napravljanju kulis. Polj' canskemu Sokolu, ki je še mlado drn stvo, a ima lepo število vrlih delavcev, je na doseženih tako razveseljivih uspe-nih samo čestitati. Le tako naprej v krepkem, čilem, zanosnem sokolskem po-*tu! Zdravo!	—č.
S°kolska četa Sv. Barbara v Slov. gor.
j® Priredila na praznik 4. t. m. dostojno fyrševo proslavo. Po pozdravnem nago-Vt>|,u staroste br. Kranjca so deklice Pvoršakova, Sancinova in Dernovško-v? Podale tri domoljubne deklamacije, nakar je pevski zbor pod vodstvom načelnice Milke Kotnikove odpel nekaj ro-do!iubnih pesmi. Spominski govor o Tyr-ie imel brat prosvetar, v katerem je bredoči] idealno podobo očeta Sokolstva jn velikega buditelja Slovanstva. Tako le Tyrševa proslava lepo uspela in po-Vzdigniia duha naše mlade sokolske čete- Zdravo!	K.
Sokolska četa pri Sv. Trojici v Slov. gor.
uprizori v nedeljo 17. t. m. v dvorani br. Ernesta Goloba pri Sv. Trojici Golar je-Vo ljudsko igro »Dekle z rožmarinom«. Na to prireditev vabimo prijatelje sokol-stva in še posebej brate in sestre sosednih sokolskih edinie.
Nogometne tekme in vstopnine.
Iz dijaških krogov nam pišejo:	Ker
srednješolski zakon prepoveduje dijakom aktivno športno udejstvovanje, se mora pač večina dijakov zadovoljiti s tem, da zahaja na razne športne prireditve, posebno na nogometne tekme. Ta obisk pa jim je otežkočen po pretirano visokih vstopninah, kot je bilo to na primer pri tekmah preteklo nedeljo, ko je stala vstopnica za dijake celih 8 Din. Dandanes je 8 dinarjev razmeroma precejšen, za revnega dijaka pa naravnost velik denar. Seveda utegnejo poreči aranžerji: Ali pa tudi veste, koliko stane taka prireditev? Vsi to vemo, da stanejo denarja, ampak zato še vedno ni rečeno, da se ne bi mogle vstopnine nekoliko znižati. Za nedijake stane vstopnica kar 12 Din, to je vsekakor tudi pretirana cena! Prepričani smo, da bi prireditelji imeli več moralnega in gmotnega uspeha, če bi z ozirom na današnje razmere tudi nogometne tekme primerno pocenili. Naj to gospodje malo premislijo!
Dijak-prosjak.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor ml.:SK Železničar ml. K o p i č; SK Rapid I:SK Železničar II B i z j a k; SK Muira:SK Svoboda Bergant. Sodnika za tekmo Atletik SK Celje:ISSK Maribor določi LNP.
Izredni občni zbor.Kmetijske ekspor fine zadruge*
V ponedeljek na Marijin praznik je imela Kmetijska eksportna zadruga svoj izredni občni zbor v prostorih »Stare pi-varne« v Jurčičevi ulici, Občnega zbora so se udeležili člani uprave in 147 članov zadruge. Kot zastopnik oblasti je prisostvoval zboru okrajni policijski nadzornik g. Cajnko.
Zadružno poročilo je podal predsednik g. Krištovič, ki je uvodoma naprosil •navzoče, naj se o vzrokih, ki so dovedli zadrugo v sedanji položaj, vzdržijo obširne debate. Naglasil je, da je glavni vzrok sedanjega položaja to, da je zadruga poslovala po normah, katere bi morale biti registrirane v zadružnem registru in biti tudi odobrene in koncesio-nirane od strani upravnih oblastev, a niso bile. Postranske vzroke pa je zakrivilo nepravilno poslovanje in akvizicija nekaterih agentov, neurejene razmere v organizaciji sami in pomanjkljivi pravilnik oddelka za posmrtnine, ki je omogočal špekulacijo z življenjem. Nadalje je predsednik naglašal, da je naloga izrednega občnega zbora, ukreniti vse potrebno, da dobi zadruga vsa potrebna privoljenja pristojnih oblastev za nadaljnje poslovanje v celotnem obsegu. V to svrho je nujno potrebna reorganizacija zadruge in sprememba pravil.
Tajnik zadruge g. Mate Žunkovič je nato predložil zboru osnutek novih sta tutov zadruge, poudarjajoč, da bi zadru ga zamogla dobiti dovoljenje za nadaljnje poslovanje, ako bi se isto postavilo na zdravo in solidno podlago. To bi bi-
Kupujte kolke „Protituberkulozne lige*
la rešitev zadruge iz sedanje težke situacije. Ustreženo bi bilo pa tudi splošni želji članstva, naj zadruga posluje še nadalje. Sporni primeri, ki so nastali in bodo še nastajali iz odnošajev zavarovalnega oddelka zadruge, bi se v tem primem zamogli rešiti v pretežni večini po sklepih občnih zborov. Predloženi načrt pravil zadruge je sestavljen po navodilih ter ob sodelovanju pravnikov in izvedencev zavarovalne stroke. Razlika med sedanjimi in novimi pravili je pred vsem v tem, da se bi po novih pravilih znižala višina članskih deležev in članskega jamstva, povečalo bi se pa tudi število članov uprave in nadzorstva. Določbe pravilnika podporne sekcije, pred vsem oddelka za posmrtnine pa bi se precizirale in izpopolnile tako, da bi se izključila možnost vsake špekulacije, ki se je v okviru dosedanjega pomanjkljivega pravilnika posmrtninskega oddelka v veliki meri in na široko razpasla. 9 tem bi se postavilo poslovanje tudi tega oddelka na zdravo podlago.
Predloženi osnutek novega pravilnika je zbor soglasno sprejel.
Glede volitev upravnega odbora pa.Je zbor sprejel predlog, da se v nova pravila zadruge dostavi točka, da se tako], ko dobi zadruga dovoljenje poslovanja po novem pravilniku, skliče ponovno izredni občni zbor zadruge z dnevnim redom: volitev načelstva in nadzorstva.
Pri slučajnostih je bil sprejet soglasno (izvzemši enega glasa) predlog, da se odobri funkcijonarjem gg. Kri?Joj^ču, Žunkoviču in Kendi nagrada za trud ih prekoumo delo, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Kako izgleda danes Cap e j
r—r—
del Šanghaja, ki so ga japonske granate popolnoma razdejale.
Barvanje živali brez barve.
Ruski profesor Iljin je iznašel poseben način prehranjevanja kuncev in drugih živali, ki povzroči, da dobe kožuh poljubne barve. Tako more samo s kemičnimi snovmi, katere primeša hrani in s spremembami temperature napraviti iz belega rdečega, modrega, zelenega ali rumenega kunca, kakor komu pač ta ali ona barva bolj ugaja. Prve poizkuse, ki so zelo ddbro uspeli, je napravil prof. Iljin na nekem moskovskem znanstvenem institutu, sedaj pa mu je sovjetska vlada dala za nadaljnjo delo na razpolago 800 hektarov obsegajočo farmo med Kavkazom in Krimom. Tu bo iznajditelj gojil poleg kuncev tudi lisice, kune, vidre, bobre in celo kenguruje, ki bodo dajali naravna krzna vseh vrst in barv.
SIRITE ..VEČERNIK“!
Uradniška.
Neki državni uradnik je po prejemu svoje reducirane plače nabavil (na obrobe.) zavoj žalnih pisemskih papirjev s 5?im robom in jih razposlal svojim up-nikom s. tem-Je sporočilom:
»Ob priliki bridke izgube znatnega de-a svoje plače sem primoran javiti za
as in za mene tužno vest, da moram e nadalje, morda na veke, ostati Vaš
žalujoči dolžnik M. A.
Na svidenje nad zvezdami!«
Kapitan Li-HOHHHNG
Doživljaj potnika.
Prišel sem s Tonkinga in sem hotel dalje v Hongkong, v družbi nekaterih Evropejcev, med katerimi pa je bil tudi neki bogat Amerikanec, njegova hči in njena francoska spletična. Angleški parnik, s katerim smo se hoteli odpeljati, je bil predčasno odplul, in v pristanišču je ležal samo še majhen kitajski parnik, namenjen v Hongkong.
Kapitan, debel, sladko se smehljajoč Kitajec, je zahteval za vožnjo prav visoko ceno, češ da mora za razvajene tujce svojo ladjo brž še preskrbeti z najpotreb mejšim evropskim luksuzom. (Od tega luksuza smo potem kaj malo videli!) Pogodili smo se navsezadnje za ceno, in potem je trajalo več dni, preden nas je povabil na krov, češ zdaj je pa vse komfortno in lahko odrinemo.
Kako je bilo kapitanu pravzaprav ime, ni nihče nas vedel, ampak Amerikanec mu je dal ime Li-Hung-čang, in to ime se ga je med nami prijelo. Ker je bilo morje mirno, je bila vožnja čisto prijetna. K vsakemu obedu se je Li-Hung-Čang pojavil v naši sredini: s čepico iz zelene svile na glavi in z dolgo bingljajočo kito na mastno se svetečem jopiču. Vedno sladko se smehljaje si je mencal roke in se zanimal skrbno za naš blagor. Na vse pretege je hvalil u-metnost svojega kuharja, nam je pa šla le malokatera jed v slast. Večinoma so prihajala na mizo jedila, ki bi jih niti pes
snaga, smrad1 in polno mrčesa. Drugače pa, kakor rečeno je bila vožnja prijetna.
Kmalu se je pojavil na obzorju otok Hainan. Pa se je prišel kapitan oprostit, da mora pristati v neki mali luki tega o-toka, ker ima tam opravka »pri guvernerju«. Nam je bila ta zamuda neprijetna, a kaj smo hoteli? In tako se je parnik zasidral pred tistim malim pristaniščem (na ime sem že pozabil), in kapitan se je s čolnom podal na kopno. Proti večeru se je vrnil na parnik, in odpluli smo bolj ven na morje. Tam se je parnik zopet zasidral. Zakaj smo menjali mesto, tega nihče nas ni vedel. Domnevali pa smo, da se je zgodilo to zaradi oseke.
K večerji smo se zopet vsi zbrali v jedilnici. Li-Hung-Čang je vstopil s tistim prefriganim smehljajem, ki je bil kakor primrznjen na njegovem obrazu, se kakor po navadi zanimal za naše zdravje in je nato na naše vprašanje tako mimogrede omenil:
»No, da, sem šel z ladjo malo bolj ven, zakaj hainansko obrežje ni povsem varno.«
»Radi plitvin ali čeri?« je vprašal Amerikanec, mister Morton.
»Ne. Radi razbojnikov.« Je ravnodušno povedal naš kapitan.
»Razbojnikov?« je prestrašeno vzkliknila miss Morton. (Prestrašili smo setu di vsi drugi.) In nato je neumno vprašala:
»Pa kaj počno razbojniki?«
Li-Hung-Čang se je sladko smehljal. In pojasnil gospodični v svoji strašni an-
ne povohal. V kabinah pa je vladala ne-1 glcščini, ki io je lomil
»Odnesejo pač vse, kar se dd odnesti. Ali pa zahtevajo odkupnino. In kdor ne plača, temu odrežejo ušesa ali pa nos. To je zelo neprijetno. In nato spet izginejo.«
»Pa, ali se jih ne dd izslediti?« je pripomnil nekdo iz naše družbe.
Li-Hung-Čang se je smehljal še bolj sladko:
»Kdo bi mogel najti sledov na vodi? Ti ljudje se pojavijo ponoči kakor zli duhovi in izginejo v noč. So silno predrzni in te napadejo včasih kakor sršeni: bolj se jih otepaš, bolj te pikajo.«
Priznati moram, da nas dobri kapitan s svojim pripovedovanjem ni baš razveselil. In ne spominjam se danes več, zakaj Li-Hung-Čang ni sprejel pametnega predloga našega Amerikanca, da bi odpluli rajši takoj dalje, da se izognemo nevarnosti kakega srečanja z razbojniki. Spominjam se samo, da je vrli mož izjavil, da smo tu zunaj pod njegovo zaščito popolnoma varni.
Mi smo mu to verjeli in pomirjeni odšli spat. Toda sredi noči nas je naenkrat prebudil glasen dirindaj in hrup zgpraj na krovu. Za silo oblečeni smo planili iz kabin — in zdaj smo videli vraga. V mesečini, ki je razsvetljevala 'meglo, so se zibale ob parniku tri velike kitžjske džunke. Slišali smo glasen prepir med njihovo posadko in našo, ki je končal s tem, da so od obeh strani pričele plezati sumljive postave druga za drugo k nam na krov.
(Konec jutri.)
Seominiaite se CM®
Iščite pri Uašem
Tednik »Zabavni list«,
Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo Din 1. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.	23a
Uradnica
išče za 15. maj sobo in kuhinjo, me-blirano, v bližini kolodvora. Dopisi pod »Solnčno« na upravti.	1134
Mirna stranka
išče stanovanje, 2 sobi, kuhinjo in pritikline. Ponudbe se prosi na upravo pod »1. maj«. •	1136
je slavohlepen?. Saj vem, da sem. A gnali?«
»Govorila sem o sebi.«
»Dobro, če niste slavohlepni, ste
Streli v Jetnišnlci
ŽENA IZKUŠALA OSVOBODITI ZAPRTEGA MOŽA.
Iz Pariza poročajo:
V zbiralni jetnišnici v Fresnesu. kamor zapirajo samo težke zločince, ki jih nameravajo deportirati na prisilno delo v kazenskih kolonijah, se je te dni odigrala drama, ki v vseh podrobnostih ni še pojasnjena. Na nekega na dosmrtno prisilno delo obsojenega jetnika je njegova žena izvršila atentat in sicer, kakor kažejo vse okolnosti, z očitnim namenom, da bi ga osvobodila iz ječe.
Junaku tega dogodka je ime Chanrie-re. Mož je bil pred dvema letoma zagrešil umor. V neki noči meseca marca so našli v pariških beznicah dobro znanega apaša Rogerja Papillona na cesti ustreljenega. Poizvedbe so dognale, da je bil Papillo« že večkrat kaznovan vlomilec, ki je imel dan pred svojim tragičnim koncem prepir s Charrierejem, isto-tako zloglasnim apašom. Sum je takoj padel nanj, da je on Papillonov morilec. Mož je sicer trdovratno vse tajil, vendar so bila dokazila proti njemu tako obremenilna, da ga je porotno sodišče obsodilo na dosmrtno prisilno delo in deportacijo.
Po nekaj tednih že je zaprosil Char-r.ere za dovoljenje, da bi smel poročiti svojo ljubico Georgetto. Ravnatelj kaznilnice je njegovo prošnjo priporočil, in tako se je v ječi izvršila poroka. Char-riere je hotel na ta način izkazati svojo hvaležnost tej ženski, ki je bila na obravnavi nastopila kot priča v njegovo obrambo iti to s tako borbenostjo, da je opetovano razžalila predsednika in porotnike in dobila več občutnih disciplinarnih kazni.
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo oddam s 1. majem po zmerni ceni. Prednost imajo državni uslužbenci ali upokojenci. Naslov v upravi VeČernika.	1127
Currer Bell:
.owoodska sirota
»Torej se zavedate svoje naloge«
*Da-«
Nasmehnil se je, a ne ogorčeno ali žalostno, ampak veselo in hvaležno.
»In kdaj bodete začeli poučevati?«
»Jutri se preselim v novo hišo in odprem šolo prihodnji teden, če Vam je prav.«
»Prav dobro, naj ostane pri tem.«
Vstal je in začel hoditi po sobi. Potem je obstal in me spet pogledal. Stresel je z glavo.
»Kaj Vam ne ugaja, Mr.Rivers?« sem vprašala.
»Vi ne boste dolgo ostali v Mortonu, ne, ne.«
»Zakaj ne? Kakšne vzroke imate za takšno trditev?«
»Čitam to v Vaših očeh, ki niso take, da bi obetale mirno in enolično življenje.«
»Nisem slavohlepna.«
Ko sem omenila slavohlepnost, se je zdrznil. »Kako Vam pride slavohlepnost na misel?« je povzel. »Kdo
 ,,.............................kako ste to do-
gnali?«
»Govorila sem o sebi.«
»Dobro, če niste slavohlepni, ste —« in premolknil je.
»Kaj?«
»Hotel sem reči strastni, ali bili bi morda to besedo slabo mneli in bili užaljeni. Mislil sem le reči, da Vas imata ljubav in sočutje popolnoma v svoji moči. Zagotovo vem, da ne boste dolgo zadovoljni v samoti in ne boste dolgo žrtvovali svojega časa enoličnemu deiu, ki ni prav nič zanimivo, kakor tudi jaz ne morem biti zadovoljen,« je nadaljeval s poudarkom, »ko ležim tu zakopan v močvirju in med bregovi. Moja narava se temu upira, moji darovi so tu brez koristh Zdaj slišite, kako sam sebi nasprotujem. Propovedoval sem zadovoljstvo, zagovarjal sem najnižji poklic v službi Boga — zdaj skoraj besnim v svojem nemiru. Res, nagnjenja in načela se morajo kakorkoli pobotati.«
Šel je iz sobe. V tej kratki uri sem ga spoznala bolj kot ves pretekli mesec, pa še vedno mi je bil prava uganka.
Diana in Marija sta postali še bolj otožni, ko se je bližal dan ločitve; dasi sta se kazali ravnodušni, žalosti le nista mogli prikrivati. Diana je dejala, da se
še nikoli ni tako težko ločila od doma, od brata pa.s® je bilo treba posloviti za dolga leta, morda za vse živ* ljenje.
»Vse bo žrtvoval svojemu namenu,« je dejala. »n8* ravne vezi in še slajše občutke- St. John se Vszdi miren, toda v duši se mu skriva ogenj. Mislite, da j® plemenit, toda v nekaterih stvareh je neizprosen kot smrt. Najhujše na stvari je, da mi vest ne dovoljuje* da bi ga odvračala od trdnega sklepa. Ne morem Sa grajat.. Plemenito je, kar namerava storiti, vzvišeno* krščansko, toda meni trga srce.« Solze so ji privrel® iz lepih oči. Manja se je nagnila nad svoje delo.
»Zdaj sva brez očeta, kmalu bova brez doma brata,« j* zamrmrala.
V tem hipu se je nekaj zgodilo, kakor bi bila usd* da hotela dejanski pokazati, da »nesreča nikoli ne no* čiva«. St. John je šel s pismom v -roki mimo okna i0 stopil v sobo.
»Naš ujec John je umrl,« je dejal.
Sestri sta bili presenečeni, a ne prestrašeni in P°* trti. Vest jima je prišla nenadoma, a ju ni razžalostila*
»Umrl?« je ponovila Diana.
»Da.«
Pogledala je brata, kakor bi hotela uganiti njegov® misli. »Kaj pa zdaj?« je vprašala s tihim glasom. ^
*	i*i
radi bolezni žene. Sestoji iz dveh sob, kuhinje, kleti in malega dvorišča, v prvem nadstropju stanovanje dveh sob, kuhinje i. t. d. Najemnina Din a«fOO*—‘ Najemnik dobi vse potrebne koncesije. Gostilna se nahaja v sredini dnevnega tržišč*. Vprašati Rranrifti. Zdrah, Opiieriu to. M.
1ISN	~_________
Sadike po •*■*, •*- in 10*» Din komad razpošilja RasadDik. Mina, Zg. litrom 1119		f(T. SOKLIČ)} Maribor gJJ uatopnškJ •• spreimet«
Širite	„VECERN1K“	
*r
-rlbor, imaš srce?
Za one brez strehe in kruha? Dobrodo* šel tudi star šotor, kruh in skladišč® za spravo pisarne. Naslov: »Marstan**
Koroška esta 19.
2000
Otroški voziček
modem in dobro ohranjen prodam. Na* slov v upravi lista._________________
Nagobčnike
za pse v vseh velikostih priporočaj Kravos, Aleksandrova c. 13.
v**
1048
Breskve,
eno- in dvoletne okulante, rane vrste dobite v Krčevini, Sernčeva ulica 7, Simčič.________________________________ 1128
Trajni kodri Dlu 100.—,
zajamčeno najboljši pri Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska ulica 11.
1130
$ stanovanjem dam v najem
vrtnarijo v Mariboru z velikim soln-čnim vrtom za dobo več let. Naslov v upravi Večernika.	1117
Nn prodaj Je vila,
novozgrajena, 5 stanovanj za 240.000 Din. Pisarna »Rapid«, Gosposka ulica 28.	1140
Hišo z dvema sobama,
kuhinjo, verando in vrtom prodam. Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica 31.	U33
Izdaja Konzorcij »Jutra« m Ljubljani; predstavnik
Adamovo rebro.
Katehet je v šoli razlagal otrokom, k*" ko je Bog ustvaril Evo, vzemšl Adam rebro. Pa priteče Pepček domov v razburjen: »Očka, mene tako nekaj bo v rebrih! Ali bom dobil ženo?«
izdajatelja in urednik:	JOSIP	FR. KNAFLIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru
Oddam takoj
opremljeno sobo s posebnim vhodom in z električno razsvetljavo. Koroščeva ulica 5/II. vrata 9.	1137
Prodam hišo	,
z lepim vrtom. Gozdna ulica št. 45* Pobrežje pri Mariboru.	20j£
Sobo s štedilnikom	.,
iščem v mestu. Pobrežje, Gubčeva njF ca 2, Vindiš.	Mg?
Pred nekaj dnevi je zaprosila Geor-getta, da bi smela obiskati svojega soproga v zaporu, preden ga odpošljejo v kolonije. Njeni prošnji so ustregli in ji dovolili petminutni razgovor z možem v navzočnosti jetniškega paznika. Govorilnica v jetnišnici je tako urejena, da je jetnik ločen od obiskovalca po železni mreži. Naključje je naneslo, da je paznik za nekaj trenutkov zapustil sobo. V tem je pa že počil strel, za tem pa še trije streli. Georgetta je skozi mrežo streljala na svojega moža. Pazniki, ki so takoj prihiteli, so jo razorožili. Nobeden strelov ni bil zadel. Ko so preiskali pismo, v katerem je bila zapisala: Ne morem delj prenašati grizenja vesti. Jaz sem usmrtila Papillona, Charriere pa je vzel ta čin nase, da bi me obvaroval kazni. Zato sem sklenila, da ustrelim najprej svojega po nedolžnem obsojenega moža, nato pa še sebe.«
Preiskava je doslej dognala, da je bil ta »atentat« med Charrierejem in njegovo ženo očividno dogovorjen. To dokazuje že dejstvo, da so bili streli oddani tako, da bi nemogoče kaka krogla za mrežo stoječega res zadela. Javil se je pa tudi neki drug kaznjenec, ki je izpovedal, da je bil poprej nekoč slišal pogovor med Charrierejem in njegovo ženo, v katerem sta skovala ta načrt. Jasno je torej, da je hotela Georgetta svojega moža na ta način rešiti iz ječe, računajoč, da bodo njo porotniki obsodili kvečjemu na majhno kazen ali jo pa celo oprostili, ginjeni od njene »plemenitosti« . . .
Dvosobno zasebno stanovanje,
solnčno, parketirano, v novi hiši oddam. Vprašati Maribor, Smetanova ulica 54 v gostilni.	U32
DOMAČI IZDELEK
  ... _________________  pncmn-OKmR
gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črni in rujaui čeuelj.