AMERIKANSKI SLOVENEC PRY! SLOVENSKI LIST V AMERIK! Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do vrnagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ___XOfficial Organ of four Slovenian Organizations) 'AmerftšAl šž LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKL STEV. (NO ) 105 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. MAJA - SATURDAY, MAY 29, 1943 - LETNIK (VOL.! LIL MLAD POMORŠČAK OROPAL ŽENO Chicago, 111. — V Wilmette, v bližnjem predmestju je bila včeraj napadena 50 letna Mrs. Sallie Campabell, od nekega mladega pomorščaka. Žena ima sama tri sinove pri vojakih. Bila je ravno sama doma. Potrka na vrata, rekoč da išče nekega prijatelja. Pozneje je vprašal če bi mu dala vrv, da bo nekaj povezal, ko mu isto prinese, prime za nož, ki je bil na mizi in jo prisili v spalnico, kjer jo je zvezal. Nato je vse prevrnil. Odnesel je tri prstane, vredne do $800.00. Tudi uro vredno $300.00 in $40.00 v gotovini. Nakar se je odpeljal v nekem sivem automobilu. Oblasti ga iščejo. ANGLEŠKA DELAY. STRANKA ZA NOV SOCIALEN RED BORBA ZA KAVKASKI VOGAL OB KRIMSKI OŽINI Siloviti spopadi so izbruhnili med Nemci in Rusi v kubanski nižini. — Rusi napadajo okrog Velikih luk in pod Starojo RuMO; — °be »tranki tipljeta kje so razstavljene nasprotne moči in kje so mehke točke. VESTI 0 DOMOVINI Dr. Maček je zdaj z drugimi važnimi političnimi areti-ranci "premeščen" v Gradec. — Srditi boji med gerilci in fašisti v Bosni in Črni gori, kjer Italijanom slaba prede. Angleški laboriti so na delu, da pripravijo za po končani vojni potrebne predloge za uzakonitev novega socialnega reda v Angliji. — So za najširše podržavljenje narodnega gospodarstva in za sodelovanje z drugimi deželami. Kritična ura . . , Na severno-afriški obali se pripravljajo zavezniki na prehod preko ožine. V tej obupni uri svoje zgodovine ima Italija le malo izgledov na pomoč iz Nemčije. Zdaj je nastopil trenotek, ko je popolnoma izčrpana in Hitlerju bolj škodljiva nego koristna. Ako bi zavezniki zasedli Italijo, bi ločilo Balkan od ze-dinjenih narodov le še 60 milj morske gladine v Otrantski o-žini. To distanco prelete z lahkoto celo lovska letala, nastanjena v južni Italiji. Pot v Grčijo bi bila skrajšana — niti otoka Krete ne bi bilo treba predhodno zasesti. Položaj Krete pa je težji, ker tega otoka lovska letala, nastanjena na obalah Severne Afrike, ne morejo doseči. To so zavezniki v svojo škodo morali spoznati v maju in juniju leta 1941. NEMCI SELIJO INDUSTRIJO KRIŽEM SVETA — Bern, Švica. — Rimski a-vijatiki se ponašajo, da so naredili polet iz Italije preko Sredozemlja, Egipta in Abesi-nije in da so bombardirali Angleško Somalijo. Pravijo, to kaže, da bi lahko poleteli nad New York. Laussanska, Gazette pa piše, da tak poizkus "bi ne bil vreden niti ene same sveče." — London, Anglija. — Iz Rumunije je došlo poročilo, da je bil te dni ubit v akciji nemški general von Waldau na ruskf fronti. T3feenem naznanja poročilo, da je dosedaj na ruski fronti padlo 22 rumun-skih brigadnih generalov in trije divizijski generali. — Lisbona, Portugalska. — Sem došla poročila pripovedujejo, da naziji napadajo v Belgiji duhovnike, ki tolažijo .mobilizirane moške in ženske, ki jih odvajajo Nemci na delo v Nemčijo. Naziji pravijo, da duhovniki po nepotrebnem .sejejo vznemirjenje v srca ljudi. Nemška nervoznost mora biti silno velika, ker se boje že verske tolažbe, ki jo dobivajo ljudje. — Washington, D. C. _ V kampanji Za drugo vojno posojilo je sodelovalo 67 kolegi-; -jev, med temi je bilo devet ka-toliških kolegijev, kateH so prodali in razpečali za $509,->,375.70 vojnih bondov. Pro-porčno so katoliški kolegiji storili več, kakor drugi. Sko-2*0 tretjino od prodanih bondov so prodali katoliški kolegiji. Neprestani zračni napadi jih prisilili, da selijo tovarne v Avstrijo. London, Anglija. — Neprestano bombardiranje (nemške industrije v zapadni Nemčiji je Nemce prepričalo, da je Po-renje in Porurje preblizu sovražne fronte. Zato so začeli zadnje dni seliti svoje tovarne v Avstrijo in že prevažajo stroje in razno opremo. Nove tovarne bodo stale ob Donavi, Jcjsr sknsftlf op^Wi- vod- no silo zlasti za elektrarne, itd. Neko poročilo omenja, da ima Nemčija zdaj na deset tisoče milj več prog, kakor preje, manjka pa ji najmanj 15 tisoč lokomotiv in na stotiso-če vagonov, ki jih pa ne morejo izdelati radi neprestanega motenja od strani zračnih napadov v Wastfaliji in drugih krajih. Zračni napadi so torej le zelo občutni udarci za Nemčijo. NEMCI UKAZALI UNIČITI VSE DOKUMENTE O USMRČENIH New York, N. Y__Iz Šve- dije došla poročila omenjajo, da so nazijske oblasti ukazale vsem vojaškim oddelkom, ki so-flteevali -po Poljskem m Ruskem in v drugih zasedenih deželah razne eksekucije, uničiti vse zapiske o izvršenih u-smrtitvah. Ta dogodek kaže, da se Nemci bojijo, da ne bi poznejše raziskave dobile kakih pojasnil, kako so izvrševali svx>je krivične usmrtitve nad ljudstvi po zasedenih deželah. Nemški krvoloki niso nič več tako sigurni, da njihove nečloveška ravnanja ostanejo nekaznovana. Da, da, kdor nima čistih računov, navadno iste sežge. A tudi to ne bo zakrilo njihovih zločinov, ki vpijejo do neba! Zapreka alpskih g era Prodiranje zedinjenih narodov proti severu bi bilo po mojem mišljenju preko Balkana mnogo ugodnejše nego poskus napada na Nemčijo skozi Italijo, kjer bi bilo treba prelesti Alpe, ki zapirajo to pot. Res je da bi severna Italija nudila važna letališča za napade v osrčje južne Nemčije, toda alpske prelaze braniti, bi Hitlerju ne bilo težko. Balkanska pot je bila že zavezniška cesta v pretekli vojni; tudi Grki in Jugoslovani bi hitro dobili nekaj podpore. Podpora Grčiji je že leta 1941 globoko vplivala na odločitve (britanskih strategov;. Tudi fr letu 1943 bi mogla pomočGr-čiji in Jugoslaviji uplivati na odločitve zavezniške strategije. HRVATI UBILI SILETIČA London, Anglija. — Poročilo iz Zagreba omenja, da so v neki hrvatski vasi Hrvatje ubili Paveličevega fašističnega zaveznika Štefana Siletiča. Taka plačila čakajo vse Kviz-linge po Evropi. ITALIJANSKI POGOJI Lizbona, Portugalska. — Rimski radio komentator je dejal včeraj, da Italija bi pristala na mir edino pod pogojem, da si ji da nazaj njene kolonije v Afriki. Bodo čakali! Dokler se ne zgodi kar sta rekla Churchill in Roosevelt v Casablanci: "Brezpogojna predaja !" ru. So tudi za to, da se podeli Indiji samovlada. Načrt je modro sestavljen in dviga ne le samo v Angliji, marveč tudi drugod po svetu zanimanje zanj. NEMCI PLAČUJEJO BOLGARSKE IZDAJALCE, DA JIM IZDAJAJO PATRIOTE PARNIK S TOVOROM IN PTIČEM NA KROVU Zavezniki morajo računati tudi z vprašanjem bencina. Rumunski petrolejski vrelci niso preveč oddaljeni od glavne ceste iz Balkana v Nemčijo; nobenega dvoma pa ni o tem, da je Nemčija popolnoma odvisna od rumunskega petroleja za nadomeščanje svojih zadnjih rezerv bencina. Washington, D. C. — Od na- zijev kontrolirana radio postaja v Budimpešti, je pred kratkem poročala v neki domači oddaj i, da je bilo razdeljeno okrog 700,000 levov (to je bolgarski denar), kar bi znašalo pred vojno v ameriški valuti okrog $8.540.0(V, raznim, informatorjem, ki bodo pomagali nacistični oblasti, da vlovi patriote, »odgovorne za nedavne umore štirih važnih bolgarskih kvizlingov, v teku zadnjih šest tednov. Radio Budimpešta je povedala tudi, s citati iz bolgarskega časopisja — kakor poroča poslušalna služba inozemskih radio postaj — da je bila aretirana v predmestju Sofije žena, obtožena, da je Članica 'teroristične organizacije"; žena je bila v spremstvu dveh mož, ki sta začela streljati na Italijanske čete se vračajo iz Jugoslavije London, 23. maja (UP) — V Londonu je bila zabeležena italijanska radio oddaja, ki poroča o bataljonih "skvadri-stov", izbranih fašističnih vojakov, katere zdaj prevažajo iz Zare, na dalmatinski obali, približno 100 milj južno od Reke, v neimenovane druge kraje. Tukajšnji krogi si razlagajo to vest italijanskega radia tako, da je za Italijo zdaj postala obramba domačega o-zemlja bolj važna, nego zatiranje in pokoritev Jugoslovanov. f VfjjB «TAT?j» Jbm9™"* KUPUJTE VOJNE BONDEI Laboriti objavili nov načrt - Nemci in Rusi v spopadih London, Anglija. — Angleži so trezni in misleči ljudje. Med tem, ko . so delavske stranke drugod po svetu na razne načine pocepljene in se bavijo z manj vrednimi zadevami, angleška delavska stranka pazno deluje za interese angleškega delovnega ljudstva. Glavni odbor angleške delavske stranke je izdelal skrb-,no poročilo, ki bo predloženo strankini konferenci v odobrijo, ki začne s zasedanjem 14. junija. Objavilo ga je stran-Mno glaailo "London Daily jlerald" in pozdravlja ga ve-i ;&ina angleške javnosti kotms- 1 der in važen doku merit:'' I cft Vključuje -celo podr^avljenje I angleške narodne banke in sploh vseh gospodarskih pa-j nog, pri katerih je potrebno skupno sodelovanje. Dalje zahteva za vse sloje primerne in zadostne življenjske pogoje, i Za zaščito delavcev zahteva znani Beveridgev socialni načrt, splošno zdravstveno oskrbo in posebno pomoč materam. Priporoča pametno uredbo -stanovanjskega problema. Ne urgira pa podržavljenja zemlje. Zahteva primerno vzgojo in izobrazbo za vse sloje enako. revne in bogate. XJrgira državno kontrolo nad vso industrijo v deželi. Glede zunanje 'politike se strinja, da Anglija ostane v zvezi z drugimi narodi in deželami in se strinja z razoro-1 žitvijo osiščnih dežel ter da se čuva mir po vojni po Angliji, Zdr. državami, Rusiji in Ki-j tajski in da te ustvarijo poli-j tično autoriteto nad svetom za vzdržarvanje trajnega mi- Moskva, Rusija. — V niža-vah kubanske pokrajine, ki se stezajo do krimskih ožin in | ima ves teritorij obliko črke D ob azovskem morju so izbruhnili včeraj siloviti boji med Rusi in Nemci. Slednji so začeli z napadi, da si izboljšajo svoje pozicije, zlasti v okolici Novorossiska. Rusi pa so takoj udarili z močnimi proti-! napadi in hudi dvoboji divjajo na kopnem in v zraku, omenja poročilo. Glede kubanskega vogala, ki ga imajo v posesti še vedno Nemci se Rusi .prizadevajo, da ga Nemcem i iztrgajo, nato še le morejo mi-na udar nad Azovskem" morjem, da si tako zavarujejo Hrbet na južni strani. Veliki spopadi so v teku tudi pri Velikih lukah in pod Starojo Russo in Rusi poroča -1 jo, da so na več točkah vrgli Nemce iz njihovih utrjenih pozicij. Nemško poročilo pa o- i menja boje pri Temriku in pravi, da so ujeli 600 Rusov in ubili do 400 mož v spopadih ter uničili 20 ruskih letal. Londonsko poročilo omenja; te nove spopade za tipanje, kako so razstavljene nasprotne sile obeh strani. Obe strani so pripravljene na poletne i ofenzive, ki bodo začele s svo- j jimi furijami vsak čas. Pred-no začno te ofenzive bi se Rusi radi oprostili sovražnika na kubanskem vogalu, zato tudi; izvajajo na kubanski fronti I napade na Nemce. -o- TIRANSKO PREGANJANJE PRIHAJA IZ STRAHU Vatikansko mesto. — Vatikanska radio postaja je te dni oddajala govor, katerega tema je bila: "Katoliška cerkev je mati narodov". Govornik je govoril o preganjanjih, ki jih trpi cerkev in verniki in je pojasnil, da preganjanje cerkve i je prihajalo vedno iz strahu onih, katere je cerkev s svoji-! mi nauki direktno ali indirekt-1 no učila in opozarjala na pravico. Cerkev uči svoje verni-, ke pravičnosti, poštenosti in ljubezni in jih želi Jcot take vključiti v človeški red na zemlji. To pa onim, ki širijo nasprotne , ideologije ne hodi prav v račune in odtod strah in preganjanje cerkve. -o- JAPONSKI ADMIRAL UTONIL Iiondon, Anglija. — Berlinska radio postaja je objavila včeraj vest, da je utonil japonski podadmiral Ryusaku Ya-nagimoto, ko je bila torpedi-rana njegova ladja. Kje se je to dogodilo vest in omenila niti ne kedaj. To je zdaj že drugi japonski admiral, da je našel smrt v aktivni službi. bolgarske vojake, ki so jih ustavili, da jih izprašajo. Oba spremljevalca aretirane žene sta pobegnila. Budimpeštanski radio se je nato bavil z delovanjem bolgarskih patriotov v bodočnosti, ter je citiral od nacistov kontrolirani sofijski časopis "Večer", ki pravi, da je "potrpežljivost države izčrpana" in da se bo "orožje, s katerim so odstranili toliko znamenitih osebnosti, obrnilo proti njim,". Štirje kvizlingi, ki so v teku zadnjih šest tednov padli pod streli patriotov, so bivši načelnik policije, polkovnik Atha-nas Panteff, -predsednik narodne skupščine Janov, bivši vojni minister general Luko\ in policijski nadzornik Kra-nov. Povrh tega pa so patrioti ranili vladnega inženirja pc imenu Janakieff. Slika kaže parnik, ki je pripeljal iz Amerike gasolia in olje za^nase letalce. Na krovu je vojaško letalo, ki čuva med potjo na pojave sovražnih submarinov. Preko Italije in Balkana — najboljša pot v Berlin London, 20. maja (General Sir Douglas Browjirigg v Christian Science Monitor-u) — Ta list postavlja vprašanje, kakšen vpliv bi imelo na strategijo zedinjenih narodov eventualno spoznanje Italije, da je vojne sita. ' Sedanja situacija je taka, da je Italija izgubila svoj imperij in ima pred seboj, onstran ozkega pasu Sredozemskega morja, sovražno armado, do-čim ji vsakodnevni zračni napadi zadajejo občutne udarce v širokih predelih njenega lastnega ozemlja. Od svoje nekdaj številne vojake ima zdaj Italija na svojih lastnih tleh le še 15 divizij, dočim stoji na Balkanu v podporo njenih partnerjev še dodatnih približno 30 divizij. Preostanek italijanske vojske pa polni britanske in *uske u-jetniške tabore. s Na papirju je italijanska vojna mornarica sicer še vedno močna, toda dogodki bodo morda pokazali, da je reakcija na morju slabotna. Italijanske zračne sile pa so imele v bojih velike izgube in so zastarele tako v pogledu politiv, kot v pogledu letal samih. Dr. Maček 'premeščen* v Gradec London, 22. maja (AP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je izjavila, da je bil vodja Hrvaške Seljačke Stranke, dr. Vladko Maček, "premeščen" v Gradec, v Avstriji. Dr. Maček-a, ki je odbil vse ponudbe, da sodeluje z osi-ščem, bodo držali v Gradcu skupaj z drugimi važnimi političnimi aretiranci. -o- Jugoslovanski patrioti v Črni Gori uničili italijansko posadko London, 22. maja (AP) — Tukajšnja jugoslovanska vlada poroča o srditih bojih v Bosni in Črni gori. Nemci so v naglici poslali italijanskim Četam ojačenja, ker so jugoslovanski patrioti pobili ali ujeli celokupno posadko fašistov, ki je štela nič manj nego 713 mož. Ta italijanski oddelek so u-ničile sile upornikov, ki operirajo ob reki Morači in so preteklo soboto obkolile mesto Bioče. 1 Izjava dodaje, da jugoslovanske sile zdaj celo ogrožajo mesto Podgorico, kjer se nahaja najmočnejša italijanska garnizija vse Črne gore. Podgorica je oddaljena od Bioča komaj 8 milj. Severovzhodno od Podgori-ce v predelu Bijelopolje-Moj-kovac, približno 40 milj od o-menjenega mesta, je bilo med 12. in 16. majem ubitih še do- AMCRIKANSK1 SLOVENEC Sobota, 29. maja 1943 is that the Slavs have never had their innings. After this war they're going to have a lot to say .. Vrlo zanimivo iz ust, ki niso slovanska. Vse premalo zaupanja v same sebe imajo slovanski krogi, da bi stopili skupaj in sami govorili za slovansko stvar, v svojih zadevah tudi v politiki. Zanašajo se le na druge, da bodo ti naredili, mesto da bi skušali narediti sami, ker drugi bodo morda nekaj naredili, preveč pa ne bodo in predobro ne bodo naredili, kadar gre za slovanske zadeve. "Prost naš narod, na svoji zemlji svoj gospod," bi imelo veljati za vse Slovane, Slovan mora sam govoriti na svoji zemlji in v svojih zadevah, pa utegne biti prav govorjeno in narejeno. Tako le se more dogoditi, kar je povedal že Nemec Herder, da bo vloga Slovanov v Evropi zelo važna, in jaz sem prepričan, da bi bila važna prav za ves svet, bolj važna kakor vloga Angležev, ali katerega koli naroda, ako bodo Slovani sami govorili v prvi vrsti za slovanske zadeve in s tem tudi za ves svet, da pride ves svet do trajnega miru. Od Urala do Balkana ..ne le pesniško, politično tudi od Trsta do Vladivostoka, pa bo narejeno! DOGODKI M Slovenci p* The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established XSSI Issued dally, except Sunday, Monday and the day after a holiday. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year--- $6.00 Far half a year-- 8.60 For three months-■ 1.75 Chicago. Canada and Euxopet For one year $7.00 For half a year-3.50 For three months-1.00 Single copy ■ 8c Prvi in najstarejši slovenski Ust v Ameriki. UktaaoVljMi leta 1M1 % IzBfcJa vsak dan razun nedelj, ponedeljkov hi dnevov po prsmljrih UdAja ln tiUCt: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitvs ln uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chica«* V Telefon: CANAL 5M4 (L'^ffi* mujtr i ža rila Htc>--- "Ti? $6.oo Za pol leta- 3.00 Ea četrt leta-1.75 Za dihajo. Kanado In Evropo* Za odo leto-97.00 Za pol leta_8.50 Za fetrt l SPOMINSKI DAN V letu 1791 še ni bilo dosti narodne zavednosti niti med velikimi narodi, probujenje se je šele pričenjalo. Vsak narod je bil le gola tvarina razmotrivanja, znanost je bila cista, ni bila skaljena po kaki simpatiji ali antipatiji. V 1.1791 je J. C. Herder, nemški filozof, izdal svoje znamenito delo "Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit". Delo jef objetivno, znanstveno in nepristransko. Herder je z^del značaj Slovanov, obenem pa tudi že tedaj napovedal, da bodo Slovani igrali važno vlogo v razvitku Evrope in sveta. Kak Slovan bi se niti ne bil upal izreči take sodbe, le posamezni slovanski učenjaki so se Herdereve ideje oprijeli in jo malo razširili, med Slovane same pa ideja še danes ni prodrla, saj je dosti takih "Slovanov" še danes, ki imajo za to prav nemško sodbo o vlogi Slovanov le pomilovalen zasmeh. Herder je bil Nemec, pa je tako sodil. Vrlo zanimiv pojav je v Jistu "The New York Post". Marcia Davenport je hčerka operne pevke Alme Gluck, ki je prišla iz Rusije, in soproga Russella W. Davenport^, urednika magazina "Life". Vest se glasi: "Marcia Davenport is looking ahead to war's end, when she will go to the Balkans and Eastern Europe. And, although time hangs far from heavily on her gifted hands, she is studying the Czech language against the day. "I want to be one of the first to go back there and help," she said. "When this whole mess has collapsed, it is going to be the most terrible problem, and one in which the United States must participate ... I have always had a deep interest in the Slavic world, and my particular "mad'* osma nova maša v pittsburghu Pittsburgh, Pa. Pretekli teden sem čital v Am. Slovencu dopis izpod peresa svetoštefanskega župnika, č. g. Father Gabrenya, kjer omenjajo, da bodo imeli tam že četrto novo mašo in da je v ponos župniji, katera je dala že štiri svoje sinove v službo oltarju. Tukaj pri pittsburški Mariji Vnebovzeti bomo imeli tudi novo mašo dne 30. maja, samo s to razliko, da bo 'to že osma nova maša v slovenski cerkvi. Zatorej smo lahko tudi mi Pittsburžanje ponosni! Naš prvi novomašnik ja bil sedaj že pokojni Father Albin Moder. Drugi novomašnik so bili naš sedanji č. g. župnik Father.Matej Kebe. Tretji je bil Rev. M. Meko, ki sicer ni bil ne črni ne beli Kranjc, ker je/ pil rodom Slovak, toda bil je produkt naše slovenske šole ter je želel imeti novo mašo tam, kjer je prejel svojo prvo izobrazbo. Četrti novomašnik je bil č. g. Herman Golobic. Peti je bil č. g. Daniel Cadonič. Šesti je bil č. g. Rudolph Flajnik, ki je imel novo mašo lansko leto. Naš osmi novomašnik pa bo č. g. Edbert Starešinič, brat zgoraj omenjenega Rev. Nikolaja Stare-šiniča in nečak Mr. Math Pavlakovicha, podpredsednika KSKJ. Podatke o življenju č. g. no-vomašnika in poročilo o prezgodaj umrlih njegovih starših smo že čitali na tem mestu. Ker je pa mnogo Pavla-kovičev, kateri so sorodniki novomašnikovi in člani Družbe Sv. Družine,\je -umestno, da se mi člani in članice vsi pridružimo tej redki in veličastni slavnosti — slavnosti nove sv. maše, ter zakličemo: Pozdravljeni, novomašnik in božji blagoslov naj Vas spremlja po vseh J^otih do konca Vašega življenja! V nedeljo 30. maja ob pol enajstih pa vsi k novi sv. maši! Tajnik. novice iz willarda Willard, Wis. - Ko je šel Mr. Valentin Je-ras zvečer pogledat k živini v hlev, ga je konj brcnil v glavo in sicer s tako silo, da je priletel na drugo stran, kjer so krave, in tam nezavesten obležal. Krava se ga je ustrašila, stopicala sem in tja in ga je tudi j?rav hudo poškodovala po prsih. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se, kakor, poročajo, zdravi povoljno in j Igralec Hugo Haas je sedel z nekimi prijatelji v kavarni, ko je umrl Gilette, izumitelj brivskega rezila. Nekdo je dejal: "Ali veš, Hugo, da je Gilette umrl?". "Kaj me briga, jaz sem obrit." * - Berlinski bariton Jožef Schwarz se je strašno bal za svoje grlo. Utegnilo se je zgoditi, da si ga srečal v maju debelo zavitega, in če si vprašal sočutno, kaj mu je, je zašepe-tal: "1. oktobra imam velik koncert." Približno leto dni pred svojo smrtjo je sprejel Schopenhauer vnuka svojega umrlega založnika dr. Edvarda Brockhausa. Obiskovalec je opisal svoje srečanje z modrecem takole: "Ustavil sem se med vrati velike sobe. Nenadoma so se odprla vrata v levi steni. Skozi nje je pridrvel Schopenhauer, ki je gestikuliral in dajal od sebe nerazumljive glasove. Izginil je skozi druga vrata. Cez nekaj minut se je vrnil. Še vedno je bil v spalnem plašču, toda zdaj me je z vljudno besedo povabil, naj sedem. Opravičil se je,'da v trenutku mojega vstopa še ni imel umetnega zobovja v ustih, zaradi česar me ni mogel sprejeti kakor se spodobi. Kazal je z rokami na usta, jaz pa nisem razumel, kaj mi hoče s tem povedati." Brown je rekel, da se ceni, da bo strogo uveljavanje teh pravil znižalo življenjske stroške za 5 odsto. Potom tega u-veljavanja in skrbne rabe podpor upa OPA, da prinese dol življenske stroške na površino, kjer so stali 15. septembra 1942, in jih drži nadalje na isti površini. Poudarja se tudi, da s tem, da se cene uredijo na podlagi enakih cen za isto okolico, vlada olajša nalogo gospodinj, da storijo svojo dolžnost, da se regulacije cen uveljavijo ir da se "črni trgi" (black markets) končajo. Toplo se nasvetuje gospodinjam, naj si izrežejo iz časo pisov seznam cen, ki veljajc za dotično okolico, in ta se znam primerjajo s cenami, k se od njih zahtevajo. Vsake prekršitev naj nemudoma pri javijo lokalni pristojni oblasti Local War Price and Ration ing Board. ! • i Office of War Information morda bo še ta teden prišel domov. William Volovšek, masni strežnik, je tudi moral iti v bolnišriico radi operacije, pa je že prišel nazaj. Le kmalu se pozdravi, Vilče, da boš zopet stregel pri maši! Mr. Arthur Klarich, willard-ski župan, je tudi moral v bolnišnico radi operacije na slepiču. Zdravi se povoljno. V nedeljo 30 maja, na ob letnico blagoslovitve vojaške zastave, bo prva sv. maša slo vesna. Darovana bo za naš< fante, ki so pri vojakih. Pro šeni ste, da na ta dan pristo pite k sv. obhajilu vsi in sv obhajilo darujete za svojce. 1 Ludwig Perushek. (Metropolitan Newspaper Sarrica) Sobota, 29. maja 1943 NOVOMAŠNIK BOD' POZDRAVLJEN! V nedeljo 80. majnika bo v cerkvi sv. Štefana zapel svojo prvo Glorijo in novo mašo Rev. Charles Madic, član slo-Vejnske frančiškanske provin-cije sv. Križa. Rev. Charles Miadic je sin dolgoletnih bivših faranov sve-tostefanske župnije Charlesa in Ane Madic, verne družine, ki je že'četvero članov dala Rev. Charles Madic, novomašnik cerkvi za duhovniško in redovno delo. Eden, Father A-lojzij, je toč&sni hišni predstojnik v Lemontu, drugi je še študent filozofije ravnotam, in hčerka Ana je redovna sestra in Učiteljica na hrvaški župnijski šoli v Jolietu. Presrečni starši so dolenjski rojaki, iz znanih Toplic do-\ma, odkoder mnogo naših šentštefanskih faranov prihaja. Bivali so ves čas svojega ameriškega življenja v Chica-gi, le zadnja leta so se preselili v So. Chicago, k sv. Ju- riju, ker je bil tam njihov sin Alojzij za župnika. Father Charles, novomašnik, bo pel svojo prvo slovesno mašo v cerkvi, kjer je bil dolga leta oltarni strežnik in priden šolar šole sv. Štefana, obenem pa tudi vzoren pomočnik duhovnikom v vseh mladinskih organizacijah. Rojen je bil v letu 1917. Po končanih letih župnijske šole se je vpisal na jezuitski kolegij sv. Ignacija, kjer je graduiral, potem' pa vstopil v frančiškanski novici-jat v Lemontu. Tukaj je študiral sedem let filozofijo in bogoslovje, kar je srečno dokončal , v letošnjem letu. V mašnika je bil posvečen 16. majnika v kapeli škofijskega semenišča, posvetil ga je škof Most Rev. Bernard Sheil. Novomašniku bosta asistira-la njegova brata, Rev. Alojzij Madic kot dijakon in Fra. James Madic kot subdijakon. Rev. Edward Gabrenya, župnik pri Sv. Štefanu, bo novomašniku stregel kot pomožni duhovnik (archpriest), in Rev. Leonard Bogolin, kaplan pri Sv. Štefanu, bo {Ceremonijar. Novomašnikov brat, Father Alojzij, pa bo pridigal v slovenščini in angleščini. Farno pevsko društvo Adrija, pod vodstvpm Mr. Ivana Račiča, bo pelo slovesno latinsko mašo. Slavnostni banket v počast novomašniku pa bo prirejen takoj po maši, to je ob pol dveh, v šolski dvorani. Novomašniku, njegovim staršem in sorodnikom izreka-no naše prisrčne častitke. Bog mu daj mnogo let zdravja in uspešnega dela v vinogradu Gospodovem! IZUHADA SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA 3935 W. 26th Street, Chicago, 111. Vprašanje krajevnih zvez ali central Neka naša podružnica je oni dan vprašala ta urad, če bi bilo prav, da postane ona nekakšna centrala ali krajevna zveza vseh v njej zastopanih organizacij in da dobijo te vsaka svojo podružnično številko ker bi se s tem izdatno povečalo število naših podružnic. Ker imamo še več takih podružnic, ki bi lahko na tak način ojačile moč svetove hrbtenice, in ker je zadnjič tudi član našega izvrševalnega odbora dr. Kern iz Clevelanda sprožil slično idejo, se nam zdi umestno, da se v tej koloni malo pogovorimo o tej stvari. . V pravilih za naše podružnice je v točki, ki se-peča s krajevnimi zvezami, med drugim zapisano tudi tole: 1 "V manjših naselbinah se ^podružnice la(hko združijo v krajevne zveze, če vidijo, da bo tako njihno delovanje lažje in koristnejše. V velikih pa je takih krajevnih zvez lahko več, če se to zdi članstvu u-mestnejše in koristnejše. Krajevne zveze imajo svoje odbore, za katere veljajo enake določbe kakor za podružnice." Smisel teh določb je to, da rti ' ustanavljanje krajevnih zvez ali podružničnih central, če že hočete, s podružničnimi pravili prav nič v navzkrižju. Toda na prvi pogled bi se morda zdelo, kakor bi se ne moglo delati narobe, oziroma kakor bi si podružnica, ki nam hoče povečati število naših podružnic, ne mogla delovati na to, da bi iz nje nastala krajevna zveza ali podružnična centrala.. To , pa se zdi t le na videz neprimerno in s pravili v protislovju. T¥ Podružnična pravila ne določajo poti, po kateri se pride h glavnemu cilju — k večjemu številu naših podružnic in U- spešnejšem|u delovanju našega gibanja. Vsaka pot, ki vodi k istemu cilju, je v duhu podružničnih pravil. Zato je vseeno, če si kaka podružnica u-stanovi krajevno zvezo ali podružnično centralo iz organizacij, ki so zastopane v njej, in se ji postavi na čelo, ali pa če si kaj takega ustanovi več podružnic ter si izbere za vodstvo krajevne zveze zvezni odbor, za katerega veljajo e-nake določbe kakor za zvezi-ne članice. Isto se doseže na ta ali oni način. Namera naše podružnice, ki nas je vprašala za svet v tej zadevi, kakor je omenjeno zgoraj, je v popolnem skladu z duhom podružničnih pravil in vse organizacije, ki so za~ stopane v rfjej, lahko postanejo naše podružnice. One lahko dobijo pri nas vsaka svojo številko, če si izvolijo podružnične odbornike — predsednika, tajnika,r blagajnika, zapisnikarja in tri nadzornike _, ki pa so lahko tudi društveni u-radniki obenem, in če se seveda same prijavijo v ta urad. Članarino in druge prispevke lahko oddajo posamič neposredno vsaka zase ali pa posredno skupaj po svoji centrali temu uradu na ime: Slovenian American National Council. Krajevne zveze ali podružnične centrale bo zažeijene, ker pospešujejo naše gibanje in vzbujajo večje zanimanje za našo stvarc Vse tiste organizacije, ki so zastopane v njih, pa naj bi bile njihne članice kot naše podružnice. S tem bi se zelo izdatno povečalo število naših podružnic in našega -s Članstva. 4 Nabiralne pole In članske ! izkaznice ^ V tem uradu imanuo sedaj poleg članskih izkaznic tudi nabiralne pole v zalogi in naše 30.000 POMORŠČAKOV ZBRANIH V GREAT LAKES ♦ ■ -t^Vl i »PO,Jaeta T Grea* Lak"' nUno"' ko je mornariški pomožni tajnik Ralph A. Bard otvoril kampanjo za prodajo vojnih bondov mad pomorščaki. V predstojeci formaciji je bilo zbranih 304)00 mož. kalere trenirajo sa mornariško službo v Great Lakes. podružnice lahko pišejo po o-boje. Pošiljamo jih brez vsakršne odškodnine vsem, ki jih hočejo. Namen nabiralnih pol je različen od onega članskih izkaznic. Prve se rabijo pri pobiranj u izrednih prostovoljnih prispevkov med podružničnim članstvom in drugimi ljudmi, med tem ko služijo druge za potrjevanje plačane članarine med podružničnim članstvom in tajništvom. Članskih izkaznic smo doslej razdali med podružnice ok^Ji 6,000, a nabiralnih pol pa'" kakih 80. Shodi, seje, sestanki in prireditve »V clevelandskem okrožju Waterloo Rd. se bo vršila seja za ustanovitev na&e podružnice dne 28. maja zvečer. Ker se je zahtevala vnaprej podružnična številka, da se morejo pripraviti članske izkaznice že za tisto sejo, smo br. Durnu sporočili, da bo dobila tamošnja podružnica štev. 48 SANS. Dne 29. maja imata podružnica štev. 33 SANS v Bridgeport^ O., in tamošnja postojanka JPO-SS skupno veselici! v Boydsvillu, O. Pol čistega dobička poj de za SANS, pol pa za JPO-SS. Kakor nam poroča br. Anton Zornik iz Herminieja, Pa., mislijo tamkaj tudi ustanoviti 'našo podružnico, za katero je že zadost prijavljenih članov. Čakajo le še dveh sej, in sicer ene v Claridgu, ki se ima vršiti dne 30. maja, ene pa v Herminieju, ki bo dne 6. junija. Kakor poroča Ana Krasna v naših listih, bodo Slovenci v New Yorku obhajali SLOVEN SKI DAN dne 6. junija. Naše gibanje V razdobju od 13. do 19. maja so se prijavile tri nove podružnice, in sicer štev. 46 SANS, Brooklyn, N. Y., nastala iz angleško poslujočega društva štev. 580 SNPJ; štev. 47 SANS, Pueblo, Colo., na- stala iz redno prispe vaj očega društva štev. 21 SNPJ; štev. 49 SANS, La Salle, 111., nastala iz postojanke štev. 22 JPO-SS ravno tam. Številko 48 bo dobila naša podružnica, ki se bo ustanovila dne 28. maja za okrožje Waterloo Rd. v Cle-velandu, O. V istem času so nam poslale svoje prispevke sledeče naše podružnice: Štev. 3 SANS, Pittsburgh, Pa., $87,06; štev. .16 SANS, Aurora, Minn., $50.-00; štev. 21 SANS, Cleveland, O., $200.00; štev. 38 SANS, Acmetanea, Pa., $£0.00; štev. 46 SANS, Brooklyn, N. Y., $12.85; štev. 47 SANS, Pueblo, Colo., $5.00. Ob priliki, ko se je prijavila podružnica štev. 49 SANS, La Salle, HI!, je nam poslala $300.00. Podružnica štev. 38 SA2JS je nam sporočila, da je njen sedež v Acmetaneji, Pa., ne pa v Russelltonu, kakor je bilo to prej poročano v tej koloni. Izpremembe in dodatki našega imenika Izpremembe in dodatki našega imenika se bodo pošiljali našim listom na koncu vsakega meseca. , Dopisovanje s tem uradom Vse dopisovanje, ki je v zvezi s tem uradom, naj se naslavlja takole: Slovenian American National Council, 3995 W. 26th Street, Chicago, 111. Popravek Zadnjič se je pod naslovom "Shodi, seje, sestanki in prireditve" vrinila v zadnjem odstavku, kjer se poroča, da se bo dne 30. maja popoldne u-prizorila Jontezova drama "Z vero v vstajenje" v Ameriški češki dvorani, na 18. cesti v Chicagu, neljuba pomota. Tiskano je, da se bo to vršilo pod pokroviteljstvom čikaške postojanke štev. 2 JPO-SS. Pravilno bi se moralo glasiti "čikaške postojanke štev. 8 JPO-SS." ! -« KNJIŽICA ZA RACIONIRANJE ST. 3 Koncem junija, ali začetkom julija bodo ameriški konsu-menti na domači fronti dobili knjižico za racioniranje št. 3, (Ration Book No. 3), kakor se uradno poroča iz Washing-tona. Ta nova knjižica bo bolj enostavna za rabo kakor prvi dve knjižici kateri bo nadomestila. Upa se, da z izdajo te nove knjižice preneha mnogo one zmede, ki se je opazila pri rabi dveh predhodnih knjižic. Uradno se . naglasa, da A nova knjižica je le nadomestiloma prvi dve knjižici za racioniranje, priznava se pa, da se more tudi rabiti za racioniranje drugega blaga, ako nastane potreba. "Domišlija in slabi jeziki," je izjavil Price Administrator Prentiss M. Brown, "dostikrat iz sebičnih namenov vporabi priliko izdanja te nove knjižice, da spusti v svet razne krive vesti. Reklo se bo da se pri pravi jamo na racioniranje ob lačil (dasi je ta čenča že prestara), nogavic, kravat, svežih zelenjav, rib, in bogve česa še. "Želim_ svariti občinstvo/ že vnaprej. Te' krive napovedi nimajo* nlkl&kega^- temelj a in oni, ki bi v svoji paniki začeli nakupovati na veliko, bbdo v svoji neuirtnosti storili ravno ono, kar sovražnik hoče. Knji- žica št. 3 je nadomestilna knjižica. Vsebuje novo zalogo znamk, ki nadomestijo one, ki so bile že vporabljene". Kar največ zanima konsu-mente je pa način, kako se nova knjižica izda. Ne bo nikake registracije v šoli kakor je bilo pri prvih dveh knjižicah za racioniranje. Mesto tega bodo tiskovine za prošnjo, dobre za posameznika ali za celo družino, poslane ljudem po pošti maja ali začetkom junija. Te tiskovine, ki imajo obliko dopisnice, se lahko pošljejo po pošti na Office of Price Administration med 1. in 10. junijem, in čim jih ta urad dobi, bo prosilcu po pošti poslana knjižica št. 3. Razpošiljanje teh tiskovin za prošnje in knjižic št. 3 se označuje kot ena največjih nalog, ki jih je poštna uprava kedaj izvršila. . : V novi knjižici bodo tudi neke nove uredbe z ozirom f na obliko znamk. Kakor vi drugi knjižici, štiri izmed os-1 mih strani bo imelo znamke v j abecednem! redu rjave v barvi, in z označbo vrednosti 8, 5, 2, 1. Štiri notranje strani u pa bodo nosile slike, predstav-H ljajoče enote orožja — letala, topove, tanke in nosilce letal — in vsaka serija bo nosila zaporedno število od 1 do 48. Ti simboli imajo namen držati pred očmi konsumentov, da je vojna provzročila racioniranje in da oni s tem prispevajo h končni zmagi. Znanilce s točkami zasigu-rajo, da bodo konsumenti imeli na razpolago znamke za nakup mesa, ako bodo sedanje znamke vporabljene, predno bo knjižica št. 4, ki se sedaj 'pripravlja, izdana. Znamke z zaporedno številko se uporabijo za kavo, sladkor in čevlje, ko knjižica št. 1 izteče V jeseni. -r * Kaj se tiče knjižice št. 4, so feedanji načrti taki, da se ne bo izdala pred mesecem avgustom ali septembrom, i FLIS NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je preminula moja ljuba žena in mati JOSEPHINE KUS (rojena MIKLAVClČ) Umrla je 15. maja 1943 v starosti 76 let in tri mesece. Njen pogreb se je vrsU ob Toliki udeležbi prijateljev in znancev na pokopališče Sv. Vincencija. Doma je bila iz Vratnega pri ŠL Jerneju, Jugoslavija, odkoder je prišla r to deželo pred 38 leti. Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč in tolažbo v uri žalosti. Prav lepa hvala Rev. Štefanu Kassovic sa duhovno postrežbo, .ter Težak fle Shimkus pogrebnemu zavodu za tako lepo urejen pogreb. Lepa hvala vsem skupaj za krasne vence in cvetlice ter sa darovane sv. maže zadužnice. ter vsem. ki ste se udeležili pogreba od blizu in daleč. ..Lepa hvala sosedi Mrs. Anni Plantan. ki je bila vsako uro na razpolago pomagati ji v njeni bolezni. Hvala tudi dr. Sv. Martina št. 75, KSKJ. Še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj. Ti pa. draga soproga in mati, počivaj mirno v svobodni ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: JOSEPH KUS, soprog: MARY GORNIK v Detroit. Mich., JOSEPHINE SEEP v Chicagi, I1L. in LOUISE HALY v La Salle, I1L. hčere. La Salle, I1L, v maju 1943. TO IN 0N0 O POŠTNIH POŠILJKAH VOJAKOM PREKO MORJA Chicago, 111. — Poštni načelnik javlja nove določbe glede pošiljanja paketov vojakom, ki služijo preko morja. Določba je v toliko modificirana, da ni potrebno več pošiljati seznama poveljujočemu častniku v odobritev. Paketi pa ne smejo biti nad pet funtov težki in ne dalji od 15 inčev ali ne daljši kot 36 inčev po dolgem in počez skupaj. Več, kakor en paket na teden se ne sme poslati eni in isti osebi, na en in isti naslov. No-vena sveža stvar, ki bi se pokvarila ni za pošiljati. Poleg naslova mora biti v kuverti seznam predmetov, ki se pošilja v paketih. -o- SATANSKI POSTOPEK BOLGARSKEGA OKUPATORJA London, 19. maj^ NTT) — Jiugosloansjki \ krogi jv Londonu so dobili poročila, glasom ^katerih so začeli Bolgari, z namenom da izzovejo s strani Nemcev nove in krvave re-presalije proti Srbom, izkopa-, vati trupla nemških vojakov, padlih v borbah proti'jugoslovanskim patriotom, in pripenjajo na taka razmesarjena trupla lističe s četniškim geslom: "Svoboda ali smrt". Ta poročila, govoreča o novem valu nemško-bolgarskega terorja v Srbiji, dokazujejo, da je gerilsko delovanje proti vsem pozicijam o^išča na o-zemlju Jugoslavije nezlom-ljeno, in da še vedno narašča. Vojaštvo osišča je v Krušev-cp pobilo 600 oseb, in sicer po 20 na dan, po strašnem mučenju. Vse sosedne vasi so bile porušene in požgane. : .{ ■ p Katoliški Sloveaci smo tako močni, kolikor in kakor je močno nase katoliško časopisje. V blag spomin 11. OSLETNICE SMRTI mojega neposabljenega soproga in očeta JOHN MAJOR ki je preminul na Dan kinčanja grobov leta 1932. Tvoja hišica je res hladna, ali prijazna vendar ni« ker je noter vedno temna in prijatelja tudi pri Tebi ni. Ena ptička priletela, gor na grob se je usela, ona poje žvrgoli. da noter moj soprog leži. Na drugi grob se je usela, in prav milo je zapela. Ona poje žvrgoli, da noter moj sin leži. Na tretji grob se je usela, : in prav milo je zapela. Oaa^poje žvrgoli. f da noter pa moj zet leži. Še enkrat je zapela in vse grobe obletela. Ona poje žvrgoli, vsem mrtvim večni mir želi. Žalujoči ostali: ANNA MAJOR, soproga, in otroci. Frederick, Colo., v maju 1943. • ••• • • • • • • • • ALI STE NAROČILI novo, važno, veliko m velezanimivo knjigo KO SMO ŠLI V MORJE BRIDKOSTI, ki pripoveduje, kako je Hitler nastavljal goljufive limance in zanjke ter pripravljal strup za Jugoslovane že dolgo prej kot jih je napadel, in kako se je po napadu pričelo razlivali strašno morje bridkosti po Sloveniji in ostali Jugoslaviji? "> Knjigo je spisal na podlagi lastnih doživljajev REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, ki je tU tam mnogo let pred napadom in že 10 tednov po napadu. Knjiga obsega nad 200 strani, je okusno vezana v platno ter je ovita v poseben ovitek, na katerem je originalna slika_ Slovenija v plamenu — ter zemljevid sedanje Slovenije z označeno mejo med Nemci in Italijani. Cena je znižana na $2.00 skupno s poštnino. Naročila in dopisi naj se pošiljajo na: 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste in ženilo van j a.—Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor j* močno naše katoliško časopisje. AMER1KANSK1 SLOVENEC Stran 3 | DR.JOHN J. SMETANA ► Pregleduje oči in predmsuie očala ( 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue \ TeL Canal c 523 ► Uradne ure: vsak dan od 9 | *mtr»j do 8:30 *vr«r. • NEMI ČUVAJ M. R. Dan se je nagniL, poslednji žarek večernega sonca je pozlatil njivo, ki so se nad njo sprevajale meglice. Kmet je še delal na svoji njivi med o-brežjem prekopa in. gozdnega roba. Še nekaj brazd, pa bo končano delo tega dne. Dospevši do gozcla in hoteč obrniti plug, se mu je zazdelo, da sliši, kako ga iz temine zaraslega grmičja nekdo kliče po imenu. Presenečeno je obstal in je bil nekoliko vznemirjen. Prisluhnil je; klic se je pono-yil še malo tišje: "Celestin, ne boj se — jaz sem, Feliks!" Izza vej se je pojavil o6raz, mrk/ preplašen obraz. "Poslušaj, Celestin! Postoj malo, da spregovorim s teboj. Delaj se, ko da kaj iščeš, da ne bo kdo kaj sumničil . . "Že prav ... A kaj iščeš tod, fant?" "Po nekaj moram v svojo kočo ... Kaj so naredili z njo?" "Nič. Zapuščena stoji; zaklenjena je." "Nocoj pojdem tja in še pred svitom bom odšel. Le to bi rad vedel, ali je lekarnar tukaj." "Kdo — praviš?" "Petit-Louis, mali Lojzek. V kaznilnici v Bagnu je dobil ta vzdevek, ker se mu je posrečilo spraviti se pod streho in dobiti službo v lekarni bolniškega kaznilniškega oddelka. Ko nalašč za takega, ki zna strupe delati." "Beži no," je počasi odvrnil Celestin, "saj se je razprava obnovila in ga je sodišče zdaj oprostilo!" Oni se je trpko in porogljivo nasmehnil. Čez čas je Celestin nadaljeval: "Ves svet pa ve, da si ti ušel iz kaznilnice v Cayenni. Pred šestimi meseci je bilo v vseh listih. Da bi te pa prav tukajle dobil, tega si pa zares nisem mislil." "Pusti to; govorim o malem Lojzku," je Feliks dejal s prestrašenim glasom. "Resnica je ta, da sva bila v tisti zadevi oba enako kriva, kar sem sodnikom spet in spet zatrjeval. Zato me pa preganja s smrtnim sovraštvom. Ali razumeš?" "Daj, daj! Odkar je bil oproščen, se je spet naselil v vasi. Zdaj je pa za tri tedne odpotoval." "Ali si prepričan, da je tako?" "Sem. Na lastne oči sem ga pred včerajšnjim videl, ko je vstopil na vlak." "To se mi čudno zdi. Če prav vem, je njemu znano, da sem prišel nazaj, in zatorej mu ni drugega mar, ko da bi mi kako hudo zagodel." "Da bi te naznanil?" "Še več! Saj sem ti rekel, da me smrtno sovraži. Nobenega dokaza ni, da je zares odpotoval. Mogoče se le skriva in name preži. Mogoče se je nalašč delal, ko da bi se kam odpeljal, da bi si dobil alibi." "Tega seveda ne vem." "Ali ga je kdaj videti blizu moje hišice!" "Bog ve! Tvoja hišica je tako vstran, da malokdo od nas kdaj tja pride. Če pa zares kaj hudobnega kuje, se pa brez dvoma ne bo kazal podnevi okoli." "Torej," je slednjič v vročični razburjenosti dejal Feliks, "ti praviš, da se je odpeljal?" "Jaz mislim, da se je." "Prav. Na vsak način bom na vse kraje oprezen. Zbogom, Celestin! Pa lepo zahva-ljen! Ti me ne boš prodal!" "Kaj pa misliš od mene? Zbogom in. srečno! Glej, da te ne bodo spet dobili!" * Med tem pogovorom se je Celestin delal, ko da gleda v nebo in opazuje vreme, in si je zvijal cigareto. Zdaj je pognal konja: "Hi, hot, hi!" Tudi listič se ni zganil. Celestin je oral dalje, ne da bi se z glavo obrnil. Ko se je znočilo in so vsi človeški glasovi utihnili, je stopil Feliks na onem kraju, ki je bil njegovi hišici najbližji, iz gozda. Tito kot ponočna zverjad, skriva je svojo postavo za mejami in drevesnimi debli, je dospel do borovega grmičja, ki se je iz njega belila njegova hišica v temni noči. Robidnice so rastle krog in krog nemih, razpadajočih zidov. Tu je bil nekoč vrtič samih rož in izrednih rastlin. Ubežnemu kaznjencu se je stisnilo srce. Pa saj ni prišel zato, da bi okleval v žalosti. Prišel je, da bi izkopal izpod kamnit-nih plošč pod pečjo tisti skriti zaklad onega starca, ki ga je bil lekarnar zastrupil. Feliks se je nezaupljivo oziral krog sebe; počasi se je prerinil skozi bodičevje; ves je bil prežet s strahom, da ga ne zasleduje kak sovražnik in mu ni nastavil kake pasti. Previdno je stopal, počasi polagal nogo poleg noge in z rokami skrbno pre-iskal vsakršno oviro, preden jo je odrinil s poti. Slednjič se je srečno priplazil do praga svoje hišice. Na obeh straneh vhoda sta se dve kakteji tako mogočno razkošatili, da se je mogel komaj pretakniti skozi. Feliks je segel z roko pod strešno opeko in je potipal s prsti. Hvala Bogu — ključ je bil še v skrivališču! Odklenil je vrata prav polagomo, da bi zadržal škrtanje za-rjevele ključavnice. S strahopetnim krikom se je opotekel navzad. Ostra bodica se mu je zadrla v nogo. "Ali sem nor!" je koj pomislil. "Saj ni nikogar. Le kakteja je P Neizmerno je bil pomirjen in se je tiho smehljal in si drgnil nogo. Kakteja je sestajala iz šopa dolgih, trdih listov in vsak list je imel na koncu ostro bodico. Feliks je nato varno prestopil prag in si je prižgal vžigalnik. Kamni pred pečjo so bili obrnjeni. Luknja, prazna luknja je zazijala vanj. Lekarnar je torej že vse pospravil! V srditem obupu je začutil Feliks mahoma, kako čudno mu postaja slabo. Hotel se je usesti, pa je začutil, kako mu je noga neokretna in čudno težka. Krjknil je in si je brž razgalil nogo. V plamenčku lučke je opazil, kako mu je počrnela — do kolena, do bedra, vse be-dro. Iz ranice je curljala temna tekočina. Feliks je vedel, kaj to pomeni. Lekarnar se je okoristil s svojim znanjem in je v svoji zločinski brezsrčnosti zastrupil bodice kakteje. Bil je pač prepričan, da bo ubežnik prišel v svojo hišico vsaj za hip in se bo ranil, čim bo prestopil prag. Ranjenec je čepel na kamnitih tleh in je stokal kot otrok. Otrplost se je naglo širila po vsem telesu. Srce mu je tolklo, tolklo, se nato navidezno ustavilo, da je zatem začelo spet tem burne je in močneje utripati. Slednjič je zares obstalo. Tišina polja in noči je lezla v hišico skozi zidovje in skozi vrata, ki je pred njimi čuval nemi čuvaj — strup. — NAŠ NOVI ROMAN ki začne izhajati v prihodnji številki bo "KNEZ SEREBRJANI" v izpod peresa velikega ruskega miselca in pisatelja Leva Tolstoja. Roman je nadvse zanimiv in prikladen baš za sedanjost, ko ruski narod vstaja v novo življenje. Po tem zanimivem romanu boste spoznali še bolj slovanske brate Ruse. Čitajte vsi roman od kraja, da vam ne bo pozneje žal. Obenem opozorite, na istega tudi svoje znance in prijatelje, da ga bodo čitali tudi oni. Molitvenik "SLAVA MARIJI" je tiskan v srednje velikem tisku in je naj-pripravnejsi slovenski molitvenik v Ameriki, Stane v usnje vezan: Trde platnice ___________________J1.50 Vezan v vatirane platnice_____-$1.75 Naroča se pri: "AMER. SLOVENCU" 1549 W. Cermak Rd., Chicago, UL PRVI KORAK • "Milan, daj mi cigareto!" Milan: "Kako pa to? Pretekli teden si mi vendar dejal, da nič več ne kadiš!" v "Saj — začel sem s tem, da si nisem od takrat nobene več kupil." ZASOLIL MU JE Nekemu gospodu je na cesti veter odnesel klobuk. Neki ško-doželjnež mu zakliqe: "Pribij-te si ga na glavo, gospod!" "Prav rad, če bi imel glavo iz iste snovi kakor vi!" je dobil odgovor. <3 NAROČITE IN ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik n "NOVI SVET X M. Trunk ki prinaša vsak mesec zanimivo In zbrano Čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak RcL, Chicago, Illinois VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VAŠt OTROCI PA SLOVENSČINE S ix Dr. Kernovega II I ANGLESKO-SLOV. Jeze ni treba. Amerika je Amerika, vse bo nas končno požrla. A!li naj se snemo čim preje sami? Tega ni treba, in tu človeka včasih hudo vgriz-ne, da se le malo pojeziš, po-jeziš ne toliko na Ameriko, pač pa na to, kako je bilo tam, dokler je bija še Jugoslavija. Včeraj je prišla sem v Ameriko. Vsa leta je preživela pod Jugoslavijo, ne morda pod bivšo Avstrijo. Ali se je je kaj prijelo pod Jugoslavijo, ali ji je ta nudila kaj pri narodni zavesti, ki je vsakemu potrebna, dasi kake fanatične narodne zavesti ni treba? * Včeraj je prišla v Ameriko. Danes jo srečaš na cesti. "Kam pa tako hitiš"? Tako pcpra-šuješ v slovenščini, saj je šele .včeraj prišla-. "I am going home!" Tu imaš. In če še kako ■črhneš, prej bi dobil od mrtvega besedo, od te včerajšnje ■^Amerikanke" pa ne dcbiš slovenske besede, polno pa angleških spakedrankj, • ako se takoj ne obrneš, ker te le vščipne, da se Slovenec in tudi Slovan skuša sam sebe čim preje požreti, ko ga itak že ves svet požira. Na Ameriko se ni treba jeziti, brez jeze pa ne moreš biti na razmere tam, kjer poleg tega, kar gre skozi usta, rrialokaj poznajo, kar je pa .tudi potrebno za — življenje. "I am going home!" božniških misijonarjev med nami kar mrgoli. Stopi za ba-ro, kjer stoji tak ateist, ki je izgubil Boga, pa bo že prvo minuto začel s svojim ateističnim misijonarenjem! N Knjig je nešteto, časopisov na legijone v vseh deželah. Vidim nekaj iz Mongolije tam na ruski meji, toraj nekaj iz Rusije, ker tisti del Mongolije je ped ruskim vplivom, saj imajo Kitajci pod tem vplivom menda celo armado pod orožjem. V Mongoliji je tudi nekaj katoliških misijonarjev. Mon-golci so budisti, bogov imajo koliker je tam dreves. V dolgem tisočletju je komaj kaj napredka, prepričati te staro-kopitneže, da ni takih bogov, je težko delo. Pripoveduje katoliški misijonar: ruski ateisti so tam, ker Mongolija je militaricno pod Rusijo, ruski vojaki so tam. Well, ti moderni Rusi so kajoni posebne vrste, delati so se pa naučili. Med Mongolci pride do lakote, nesreča ne počiva, žetev je bila uničena po fiaravnih nezgodah, mizerija vsepovsod. Mongolski budisti napolnijo svoja budistična svetišča in po-klekujejo pred bogovi noč in dan in jim jan^rajo o svoji mi-zeriji. Versko izživijenje je kočljiva zadeva, tudi pri pa-ganu je treba previdnosti, ker gre za subjektivno prepričanje. O tem prepričanju bo kak ruski ateist težko imel pravilno pojmovanje, ampak ruski ateist se je naučil praktičnega dela. Kot vojak lažje goveri kakor kak misi-! jonar. "Vi bebci", pravi, "kaj jamrate tam pred bogovi in drsate na kolenih pred njimi? Saj ni takih begov, zato vam tudi ne morejo pomagati. Idi-te delat, izboljšajte si z delom razmere, da se obvarujete kolikor mogoče pred pcmanjka-njem, lakoto in mizerijo !*- Kaj praviš na tako-misijo-narenje? Misijonsko delo je tudi na katoliški strani v tem, da pagana privedeš do spoznanja, da ni bogov. Katoliški misijonar je pred korakom, da privede pagana od bogov do — Boga. Well, ateist, in še vojaški ateist, ga je mogel prepričati, da ni bogov, in to je žo vrlo važen korak, ker do Boga bo tak pagan že prišel, in naj mu ateist tudi nasuje ušesa, da ni Boga, ker tudi delo ateista je brezuspešno, ako Bog je. Zanimivo "misijonarjenje" teh ruskih ateistov med Mongolci, ker utegnejo končno te Mongolce le privesti do — Boga ! BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER* kateri se sedaj prodaja po zni- ti* O A41 žani ceni, samo______________ «P^eVr\J Naročila pošljite na t AMERIKANSKI SLOVENEC 184» W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Ali imajo tudi brezbožniki, ateisti svoje misijonarje? Certainly, prav gotovo. 2e nad dvajset let slišite o brezbož-niiški propagandi, in to je /rJr&vcato misijonarjenje. Krščanske skupine imajo svoje misijonstvo sistematično urejeno, dobro organizirano, in po meri organizacije se kažejo tudi uspehi, pogostoma uspehi izostanejo, ker razmere morejo uničiti najbolj organizirano in najboljše misijonsko delo. Nekaj organizacije za svoje ateistično misijonarjenje imajo tudi ti ateisti, Poleg tega je vsak brezbožnik že na sebi misijonar, ker brezboštvo je čudna roba, ki vsakega brebožnika nekako skrbi, morda celo straši, in vsak se skuša pred tem strahom ali vsaj notranjo skrbjo, če je na pravem ali ni na pravem, zavarovati, da skuša pridobiti še več privržencev, še več brezbož-nikov, in to je jedro misijonar jen ja pri ateistih. Ni treba misliti pri tem na Rusijo, vse polno brezbožniških misijonarjev je vsepovsod, kjer je prišlo do ateizma, kjer so izgubili Boga. Slovenskih brez- KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16V2X121/« Tiskana ▼ vočih bar-, ▼ah. Sredi ja t ranču sedanji p r a d s ednik Z dr. držav Franklin D. Rooseveli. Okrog in okrog so slika vseh dosedanjih predsednikov Z dr. držav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi. Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno zvezdnata zastava. Pod zastavo Je spominska plošča in na nji tiskano v okrajšavi listina pravic in svoboščin. Slika Je v okvirju in v okvirju stekla Ta slika Ja lep kras in zgodovinska pomenljivost za vsak amerikanski dom. Ker nas naši naročniki za njo poprašujejo. «no Jih še nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. Pošiljalvene stroške plača vsak prejemnik sam, ko sa mu dostavi sliko po Expressu. To naj vsak. Id bo naročil sliko, vzame na znanja, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim. ki si jo želijo. STANOVANJE V NAJEM se odda slovenski družini. Trii sobe, kopalnica in druge ugodnosti. Vprašajte v slovenski j cvetličarni John Gottlieb, 1845 W. Cermak Rd. Phone CANal 3073 iyiCTORV BUY Naročilu je prid jati potrebni znesek in ga poslati nas AMERIKANSKI .SLOVENEC UNITED STATES 1NAR ONDS AND STAMPS DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S 817 CHICAGO. ILL. 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Biti brez slovenskega lista v teh časih se pravi biti brez zveze s svojim narodom. F Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 29. maja 1943 "Smer. Slovenec" je vez, ki druži ameriške Slovence od j obale do obale.