Gospodarske stvari. Kaj nn.s uei narava (HSljp.) V diiigoin slnčajii iinaino tudi ncrodovilo, slab.) drevo, kalero bi nam zamoglo lepe krajcarje donaSati. Potnidimo se toraj za te krajcarje in vprašajmo, kaj bočo. Ako slabo rastp, okopajmo ga najbolje na jesen. Da je okopavanje v tem času najbolje, povedalo naru bode drevo samo. Posebno ako je drevo še mlado, poglejrno dalnji vzrok n.jega slabosti, vsled preglobokega stanja, kopajmo tikoina pri deblu, dokler pridemo do korenin. Pri tein bodonio videli, da-li mu je pregloboko saj'-'iije Skodilo. Vsak dan nam pri naših sprehodili kličejo razna presajena drevesa: Glej ine bedno, pregloboko sfm sajeno in vsled lega ne niorein vživati življenja, nioji branitelji so globoko v zenilji, kainor ne more ni zrak, ni loplota, radi tega me ne inorejo braniti in jaz vsled tega slabotno biram. Kniolovalec, kateri me je vsadil zahteva od inene obili plod, a kako inu naj siromače rodim, ko jedva svoje revno tiuplo vaiujoni trohnelosli s težavo! Toda kl.jiibu (emvi dovolj ginl.jivcnin molkovan.jii ostaja kinotovalcc lrdosm'11 tcr še nadal.jo pri sajenji dreva pazi na to. da g:i, kolikor lnogor.c, gli-boko v zciuljo zukopa, češ, da sc kiircninc uv vsušijo. Pogh-jmo pa drevcsee, katero ,jf; v primerno veliko jamo zasajeno in sicer tako, da pridejo koivnine ravno do povrSja zemlje, akoravno lndi n.jili gornji del S(! iKskoliko ven glt-da, kako se lo ftopiri v polni niof-i življcnja! GosLo, teinno-zelono lisljo, dolgo niladikc il.d. -¦ vse lo so nani priue njoga vgodnosli. PosliiSa.jino loraj naravo in vbogajino jo, saj ,jo v n nš prid! Ako jc sl.are.je drevo, splob ako je sicer pravilno sajcno. slaviino naprcj vpraSanja, ka.j mu inanjkaV Poskiisinio z giiojeni. Izko]>ljiino ne iikoina debla, lemveč lako daleč, kakor njcga veje segajo, po čevclj globoke jaine po 1 in. eno od drugc ali še bolje, eele jarke, ter nasipajmo v ln dnbru podclanega govejskega gno.ja ali kiimposla, iiuiSancga gnoja, kalereimi je tudi dobro pepcla, košwMie niokc in drugo take tvari priniešati. ()čisliino tmi tndi, kakur sino prej opisali, njegovo krono. ('.(> je žc picvoč slabo in se počne že v vrbib sušili in v osnovi vcj vodene poganke odganjal.i, potem ga še pinnladiiiio, to je, vse veje odžagajmo primoroina kratko. PoIimii liode, kakor prerojono. Počelo bode krepko odganjati, cvetiK.1 po}>o naslavljati in roditi debel in obil plod. Na taka vprašanja dobirno golov, nani jako Ijub (idgovor. Večkrat sc jcziino nad goscnice, kalere nam lisije drcves objedo ali nani cvetje nabadajo, ali katere nain sad.j(! kvaiijo itd. Večkral postane plod celrga lela ali pa Uidi eelo drevo njib žrtva. Posvetu.jino se todaj z naravo, ka.j storili, da sc vanijemo škode, katera nani včasi lcpi- svote požre. Pojdiino v sadunosnik! Tain vid-iino (loscbno v rogovilab voj v tkanini podobni pajčcvini innogobrojno .^I.cvilo v zimskein času ali o slabcni vrcinenu združenili gosenic. Take vidinio večkrat tudi po incjali in grmov.ji, na glogu in druzib rasllinab. Ako loraj vzaineino Sop slame ter vsa taka gnjezda opalinio (na visoeib vejab jili zainoremo najpriprosteje na kol navezanim gorečim Sopom slame), boino na tisoče in 1 isoCro tacib našili neprijateljev vničili. (ilejmo naprej. Tu in tam vidiino okoli kake vejice v podobi prslana položena jn.jf-.ka velicega škodljivca prsteničarja C.e ta jajca opazujeino, videli bodenio na pomlad, da iz njib (v vsakem prstanu jili je okoli dve sto) izlezcjo goseniee, kiilcro nam s svojo požn^šnosl.jo ninogo škodujejo. Vni(•iijino toraj ludi tc, k.jer in kadar jih opazimo. Pogle.jmo pod inali, pod staro lubad. Tu bodemo videli ja.jfa, borc uši in cclo bi-o.šr-c, kateri preziiiiujVjo na lein varnein iiicslu. Ako na dal.jc o|)aziijoiiio, vidoli bodomo, da li zimski zaspanci z našiin drevjem na poinlad in po leli pogubonosno gospodarijo. Zakaj pa puščaino taki nesnagi tako prijetna zavetišfa! Ostrgajmo inah, staro lubad in sežgijmo ga, deblo in veje pa z apnom pobe- limo. S tem uničimo obilo ničvrednežev in si ohranimo obilo sadja. Poglejmo natančneje zemljo. Tudi tu najderrio mnogo jajc, ličink itd. prezimovati. Prekopljimo na jesen zeml.jo in pustimo jo v grudah čez zimo ležati, s tem bodeino zopet obilo Skodljivcev, kateri zmrznejo, vselej vničili. (Konec prih.) Sejmovi. Dne 22. maja v Lokiv Dne 23. maja v Cmnreku in Olimji. Dne 24. maja v Šent-Juriji v slov. goricah.